Poštnina plačana v gotovi n Maribor, oonedeliek 3. septembra 1934 ‘Stav. 199 Ut* V,l!' (xv0 MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo (n uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel.fon uredništva 2440, uprave 2465 razen nedelje .n premikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejemar v upravi ali po potti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tud. oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani , Poltni i.kovni raSun *«. 11.409 JUTRA 99 Konec ruske rdeče zunanje politike | Ko je proti koncu svetovne vojne zmagal pokojni L j e n i n s svojimi revolucionarji in ustvaril v veliki Rusiji sovjetsko diktaturo, je moskovski režim Prekinil vse stike z vsemi evropskimi in drugimi državami, te države pa so prekinile stike z njim. Namen rdeče Moskve ie bil, pripraviti svetovno boljševiško revolucijo in tako združene sovjetske države vseh narodnosti, ne oziraje se na celine in plemena. Uresničevanje tega svojega ogromnega načrta se je lotil z vsemi sredstvi, ki so mu bila na razpolago, toda že kmalu je moral spoznati, da naloga, ki si jo je zadal, ni tako lahka, kakor so rdeči teoretiki mislili. Evropa ie boljševiz-acijo odločno odklonila in se lotila energične protiobrambe, pa tudi Azija, o kateri so v Moskvi mislili, da jim bo padla v roke kakor zrelo jabolko, ni pokazala potrebnega razumevanja za boljševiške težnje. Tako je moral že Lje-fiin sam z bridkostjo ugotoviti in spoznati, da ne bo nikoli doživel uresničenja svojih ogromnih sanj. Umrl je, ne da bi bi! ponesel, svoj evangelij zmagovito izven mej Rusije. Po Ljeninovi smrti se je nekaj let nadaljevalo delo za svetovno boljševiško revolucijo z nezmanjšano energijo, toda uspehov zopet ni prineslo. Naposled pa ie S t a l j i n bil nujno prisiljen omejiti svoja prizadevanja na samo sovjetsko Rusijo, da ji ustvari vsaj temeljne po-Soie za gospodarski, socialni in kulturni obstoj ter napredek. Kominterna je sicer obdržala svoje središče v Moskvi, toda %>rala se je ločiti od ruske vlade in misel na svetovno boljseviško revolucijo je bila odgodena na »>u g o d n e j š i č a s«. Ta sprememba je naravno morala mogočno in usodno vplivati na vso sledečo zunanjo politiko sovjetske Rusije, kar se Je tudi zgodilo. Tista sovjetska vlada, ki Prej ni iskala v svetu priznanja dc iurc, poslej pričela iskati stikov z vsemi, ki So jih bili voljni vzpostaviti in danes je Ua svetu le šc malo držav, ki ne bi imele z Rusijo rednih diplomatskih odnošajev. H redni odnošaji so pa vlekli sovjet-* Rusijo vedno bolj v tok splošne s ve-°vne mednarodne politike, dokler jc ni-°Le'a zaie''- l^‘,r|es jc sovjetska Rufi i-V I« se ti^e sv°je zunanje poli- dokazuje Sc „L Sp„° Daljnjem vzhodu. Politik-! J^ s , i • ;. tlKa’ k* JO vodi t« ideca Mosk\a, m cisto nič drugačna, k-a<- ^°r-b' tl,3 vrskega Pctmgrada. ako bi še obs ja. Ves ta razvoj je tudi po- •r° ' . L f J S0Vietska Rušila pri- iš t- tri - /aveznikov med »meščanskimi« državam, in pričeti misliti na vstop v Društvo narodov. Toda prcko noči vendarle m mogla zavreči vsega, kar ji je bilo prej vodilno načelo, zato je sprva vezala svoj vstop v Društvo narodov na povabilo vseh članic Ogromna stavka v Združenih državah Doslej počiva delo v 1005 tekstilnih tovarnah — Do danes bo v stavki poldrug milijon delavcev — Poizkusi komunistov j VVASHINGTON, 3. septembra. V soboto zvečer se je pričela ogromna J stavka tekstilnih delavcev, kateri se pridružujejo še vedno nove skupine. Pričelo je stavkati 750.000 delavcev tkalnic za bombaževino, volno in svilo, ki so raztresene po 30 državah severnoameriške unije. Skupno počiva delo v 1005 tovarnah. Celotno število stavkujočih bo pa mogoče ugotoviti komaj jutri, v torek, ker so nekatere tovarne urejene tako, da počiva delo v nedeljo odnosno v ponedeljek ves dan. Splošno jc mogoče ugotoviti, da so se pozivu na vstop v stavko odzvali skoraj vsi delavci omenjenih tovarn. Zelo verjetno pa je, da se bo omenjenim tekstilnim delavcem pridružilo danes ali jutri še 700.000 delavcev konfekcijske industrije ter drugih sorodnih industrij, tako, da bo znašalo število stavkujočih najbrže že danes ali jutri 1 milijon 500.000. Komunisti razvijajo povsod zelo živahno propagando. Strokovne organiza cije so organizirale posebne čete, od katerih šteje vsaka 10 mož pod poseb ■nim vodstvom voditelja, katerih namen je skrbeti za to, da se ne bosta kalila red in mir in se ne bodo izzvali nepotrebni spopadi, kakor bi si jih želeli komunisti. Pa tudi državne obla sti so storile velike varnostne ukrepe. Narodna garda in milica sta stalno pripravljeni, policija pa je pomnožena s prostovoljnimi pomožnimi stražniki. Predsednik strokovne organizacije tekstilnih delavcev G o r m a n, ki je prevzel vodstvo celotnega gibanja, je izdal na American Legion in na ostale bivše bojevnike oklic, v katerih jih poziva naj delavske zahteve moralno podpro z vsemi svojimi silami. Predsednik R o o s e v e 1 t je zaradi stavke v soboto odpovedal običajno tiskovno konferenco v Beli hiši z utemeljitvijo, da je preveč zaposlen z delom za posredovanje med delojemalci hi delodajalci. Francija predSa^a oodonavsko zvezo VAŽNE PODROBNOSTI O SEJI FRAN COSKE VLADE. VZHODNI PAKT IN PODONAVJE. PARIZ, 3. septembra. Na zadnji :eji francoske vlade, kateri jc predsedoval prezident Lebrun, je zunanji minister Barthou obširno obrazložil svojo politiko. Glede vzhodnega pakta je dejal, da v bližnji bodočnosti ni mogoče misliti na podpis, ker se Poljska in Nemčija poslužujeta taktike zavlačevanja. Glede Av strije in Podonavja je pa izjavil, da je Francija proti »Anschlussu«, kakor tudi proti obnovitvi monarhije v Avstriji vsaj v sedanjem času in razmerah. Francija je za solidno garancijo popolne neodvisnosti Avstrije s strani Anglije, It»lije in Francije. Da se zagotovi ta neodvisnost, je Francija pripravljena prožiti Avstriji eksistenčno možnost na gospodarskem in finančnem področju, in sicer skupno z ostalimi zeintereresiranimi vladami in na podlagi v Stresi začetih ter v Ženevi in Rimu nadaljevanih pogajanj. S tem v zvezi je bilo na seji tudi načelno sklenjeno, da se dovoli Avstriji zaprošeno posojilo. Po Barthoujevem mnenju bi bila najboljša rešitev celokupnega vprašanja podonavska zveza na podlaei dvostranskih pogodb. Društva narodov, ko Pa tega ni bilo, vsaj na soglasni sprejem. Med tem sc je pa pokazalo, da sovjetska Rusija še ni prepričala vseh C-7.av Evrope in ostalega sveta o Iskrenosti svoje zunanjepolitične Preorientacije Proti njenemu sprejemu v Društvo narodov se je pojavil od mnogih strani oster odpor, uajostrejši pa s strani Švice, Belgije. Nizozemske. Madžarske, Poljske nekaterih držav Južne Amerike ter veIikobritanskih dominionov. V Ženevi celo boje, da h« število nasprotnic Sporazumevanje med Rusi in Japonci VAŽNA KONFERENCA MED JAPONS KIM POSLANIKOM V MOSKVI IN RUS KIM ZUNANJIM TAJNIKOM. PARIZ, 3. septembra. Tukajšnji listi poročajo, da je japonski poslanik v Moskvi Ota obiskal sovjetskega zunanjega tajnika Tomjanka, kateremu jc poverjeno reševanje vseh zadev Daljnega vzhoda. Japonski poslanik je sicer izjavil, da je njegov razgovor s tajnikom zgolj oseb nega Informativnega značaja, vendar pa se doznava, da je bil storjen v sporazumu s tokijsko vlado. Japonski tainik je Izjavil Tomjanku, da je položaj na Daljnem vzhodu nevarno napet. Tomjanko pa je ugotovil, da so tega krivi Japonci. Japonska po izjavi poslanika ne dvomi v miroljubnost Rusije, vendar pa zagre-šujejo njene lokalne oblasti na Daljnem vzhodu stvari, ki izzivajo Japonce. Oba diplomata sta nato proučila vsa praktična sredstva, ki naj bi se uporabila za Izboljšanje položaja. Japonski poslanik je predlagal, naj bi se nadaljevala in sporazumno zaključila pogajanja za nakup vzhodne železnice, obenem pa naj bi se odpotegnile tako ruske kakor japonske čete z vseh onih točk, kjer obstoja nevarnost medsebojnih incidentov, ki bi lahko izvali oborožene spopade in vojno. Rusija bo ta predlog proučila in obstoja možnost, da se doseže med obema državama sporazum. Velike težkoče fašizma PARIZ, 3. septembra. Po vesteh iz Rima, bo italijanska vlada v kratkem najela novo notranje posojilo v višini štirih milijard lir. Posojilo bo emitirano kakor vsa v zadnjih štirih letih v državnih bonih za rok 20 let po 4.5 odstotkov obresti. Obenem se poroča, da bo v zvezi z uveljavljenjem nove korporativne ustave izvršena rekonstrukcija celokupne italijanske vlade. Tajnik stranke Starace bo odstranjen in pride na njegovo mesto sedanji londonski poslanik Grandi. Londonski poslanik pa postane Mussolinijev zet grof Ciano. Na ta način se hoče okrepiti Mussolinijeva struja v stranki, ker se tako veliko, da ne bo mogoče spraviti skupaj niti dvotretjinske večine, ki je za sprejem potrebna, Se bolj se pa boje, da Rusiji ne bo mogoče zagotoviti stalnega mesta v svetu Društva narodov. Kakšno je v tem oziru stališče Rusije, sicer uradno ni znano, gotovo pa je vendar, da bo morala požreti tudi to grenko pilulo in vstopiti v Društvo narodov magari le z najpičlejšo zmago. Mogoče pa je tudi to, da bodo velesile, zlasti Francija, že prej ugotovile, da bi pri glasovanju za sprejem Rusija propadla in ji bodo zato svetovale, naj prošnjo sploh že prej umakne. Vendar se najbrže to ne bo zgodilo ter sc bo veliki diplomaciji naposled ie posrečilo dobiti potrebno večino. Vstop sovjetske Rusije v Društvo narodov bo pa pomenil definitivni konec njene rdeče zunanje politike. _____________—r. boj opozicije proti duceju kljub depor taciji Arpinatija še vedno nadaljuje. Težke gospodarske in socialne razine re so izzvale v zadnjem času po vseh industrijskih centrih delavske nemire ter zahtevale intervencijo policije in fašistične milice. Spopadi so bili ponekod krvavi in je bilo mnogo demonstrantov ubitih, več sto pa ranjenih. KONEC MORSKE POŠASTI. SUŠAK, 3. septembra. V soboto so ribiči v Grabrovu pri Kraljeviči ulovili 7.75 m dolgega in 2100 kg težkega morskega volka. Strokovnjaki so ugo tovili, da je to takozvani squalus car-caria, ki živi v toplih morjih in pride le redkokdaj v Sredozemsko ali celo Jadransko morje. BENEŠEVO POTOVANJE V RIM. PARIZ, 3. septembra. »Figaro« poroča, da bo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš obiskal Rim takoj po francoskem zunanjem ministru Barthmiju. SEJA DRUŠTVA NARODOV. ŽENEVA. 3. septembra. Letošnja jesenska sezona Društva narodov se je pričela danes s sejo finančnega odbora. Dne 6. t. m. se sestanejo zastopniki garantov avstrijskih posojil, 7. bo prva seja sveta, prva seja plenuma pa 10. t. m. Dan sestanka razorožitvenega komiteja pa še ni določen. ARETACIJE V AVSTRIJI. DUNAJ. 3. septembra. Policija je aretirala ravnatelja industrije »Wiener Ber-dor-Krupp\verke« Franca Hamburgerja, ker je bil baje zapleten v upor 25. julija in v zvezi s Frauenfeldom in Habichtom. Pričakujejo se pa še nove aretaciie TATARESCOV OBISK V BEOGRADU. BEOGRAD, 3. septembra- Danes popoldne prispe semkaj romunski ministrski predsednik in vojni minister Tatarcscu na obisk k našemu ministrskemu predsedniku Uzunovi«51 Tatarescu ostane pri nas dva dni POLJAKI DOLŽE RUSE VARŠAVA. 3. septembra. VladnHisti sc še vedno ukvarajo s pariškimi vestmi o tajnem paktu med Nemčijo i„ Poijsko tcr jih odloč. »o pobijajo. Listi trdijo, da je objavljanje takih vesti le manever sovjetske Puslje, ki bi rada popolnoma razdvojila Poljsko in Francijo, da bi sama mosrla skleniti s Parizom vojaško zvezo. NEMIRI V ŠPANIJI. PARIZ, 3. septembra. Ekstremisti so izzvali včeraj v Parizu velike nerede. Morala ie eastopiti policija in napravi red in mir. Pri tem ie biio 6 oseb ranjenih, med njimi 3, težko. Spopadi so pa brli tudi po provinci. Dnevne vesti Proslava „]adranove“ petnajstletnice y i s v n o s t n a akademija v »Unionu-, interna proslava in ljudska veselica V soboto in včeraj je slavil naš agilni Jadran« 15-letnico svojega obstoja in : ! o donosnega delovanja. Jedoo proslave ■ bila slavnostna akademija v soboto 20.. u»ri v veliki dvorani pivovarne nion«, katero je občinstvo napolnilo .oraj do zadnjega kotička. Akademijo e otvoril društveni predsednik g. dr. ' o r n a z a r i č, ki se je spomnil najprej Nj. Vel. kralja, nato prečita! po-,!ravno pismo g. bana dr. Marušiča in ~ugih, pozdravil navzoče: generala' džiča, podžupana Golouha, okrajna ::'::varj.‘ Makarja in dr. Senekoviča, seta policije Radoševiča. predsednika emi-" 'antskih organizacij dr. Čoka in vse druge. V njegovem govoru je v lepih besedah orisal delovanje »Jadrana«, spominjajoč se domovine, ki so jo morali Negovi člani zapustiti in si poiskati v .Mariboru novo. Po končanem govoru so izročili člani Drave« »Jsdranu« in njegovemu pevovodji Josipu Lahu lepo diplomo in > '.tke nageljnov. »Jadran« je uvodoma ■»el svojo staro himno »Buči, buči...«, t ro pa so sledile točke koncerta. Naj-" rej je zapel moški zbor Volarič-Svet-' ov »Rožmarin«, nato Forsterjevo ?nka« in Gerbičev »Slovanski brod«. ' ■>top je dokazal, da je zbor v zadnjem u zelo lepo napredoval in kaže zlasti ■ 'iko disciplino. Sledil je nastop našega dališkega tenorista g. Belizarja S a n-n a, k: terega je na klavirju spremljal nrof. Vrabec. Zapel je s svojim čistim in vedno bolj napredu-••fsom Lajovčevo »Zacvela je ro-vrekovo »Tam zunaj je sneg«, ka-' 0 je moral na splošno zahtevo navdu-C:lih poslušalcev tudi ponoviti. Nato je sa gledališka1 igralka gdč. Elvira K r a-j c v a s silnim zanosom, umetniško po-: olno in v srce segajoče recitirala Gradnikovo »Molitev beguncev«, Grudnov Južni veter« in »Devin«. Zlasti zadnja je napravila najboljši vtis in razburkala vso veliko dvorano. Za svoj zares klasični nastop je bila obdarovana s cvetjem. Koncertni pevec g. Faganeli je pa zapel Michlovo ^človeka nikar Tudi njega je pri klavirju spremljal g. proi. Vrabec. Pel je toplo in z občutkom ter bil deležen splošnega prizna nja. Predsednik dr. Fornazarič je nato izročil pevovodji L a h n lep pozlačen lovorjev venec. Sledila je velika kantata za moški in deški zbor, tenor in bariton solo s klavirjem ter godbo: »Pesem naših mornarjev«, katero je po besedilu Griše Korit nika uglasbil naš mariborski komponist Vasilij Mirk in jo poklonil »Jadranu« za njegovo 15-letnico. Kantata, ki glasbeno ilustrira življenje mornarjev in morja, se začenja z zborom moških in deških glasov, nadaljuje s tenorskim solom in zborom, baritonskim solom iti zaključi nazadnje zopet z moškim in deškim zborom ter stavi na pevce dirigenta in vse ostale sodelujoče velike zahteve. Naš »Jadran« jih je dobro premagal in nam tako mogočno podal najnovejše Mirkovo delo in s tem zaključi! svojo jubilejno akademijo. Mirkova kantata in njeno izvajanje sta dosegla pri občinstvu popoln uspeh in je bil ob koncu komponistu izročen lep pozlačen lovorjev venec. Po koncertu je pa »Jadran« še v ožjem krogu proslavil svoj lepi jubilej. Včeraj popoldne in zvečer je pa priredil v vseh prostorih »Uniona« veliko jubilejno ljudsko slavje, katerega so se udeležili, kakor koncerta, tudi mnogoštevilni udeleženci emigrantskega kongresa. Tudi ta prireditev je dokazala, da si je naš »Jadran« znsi pridobiti tekom svojega 15-'etne'Ta delovanja v Mariboru vsesplošno popularnost in naj večje simpatije. Želimo, da bi tudi v bodoče prav tako nesebično in neutrudljivo izvrševal svojo lepo narodno poslanstvo! Proslava prestolonaslednikovega rojstnega dneva. V četrtek, 6. t. m. na rojstni hu našega prestolonaslednikaPetra in na '»minski dan, ki so bile izročene našim •vikom nove zastave, bo slovesna služba nzia v vseh cerkvah v Mariboru. V >: r Utici in v pravoslavni kapelici bo služ ’ i božja ob S., v evangeljski cerkvi pa ob 10. Službe božje v stolnici se morajo •’ i -ležiti rezervni častniki v svečani ob-!rki. Brat bolgarske^ kralja na Bledu. S ■ njim spremstvom je prispel na Bled bolgarski knez Ciril, brat bolgarskega krnlja Borisa. Na Bledu bo gost našega' kraljevskega dvora. Slovo višjega železniškega kontrolorja Josipa Princa. V Dreisgerjevi gostilni v Košakih se je zbralo preteklo soboto zvečer lepo število železničarjev, da se noslove od svojega prometnega učitelja višjega kontrolorja g. Josipa Princa, ki odhaja na novo službeno mesto. Zbrani so bili mimo šefa prometne službe g. Kovačiča, namestnika šefa glavnega kolodvora g. Gajška vseh služba prostih urad r.ikov, tudi vlakovodje, sprevodniki ter drugo postajno osebje do najnižjega uslužbenca, kar je dokaz kako priljubljen in čislan je bil g. Princ. Višjega kontrolorja Princa, ki je bil v Mariboru nepretrgoma 15 let, pozna vsak železničar kot vzornega uradnika in tovariša, zlasti pa kot učitelja, ki je s svojimi velikimi duševnimi zmožnostmi ter z otroško dobrim in mehkim srcem vzgajal skozi vso to dobo naraščaj prometnega osebja ne samo strokovno, marveč tudi v narodnem duhu. Prvi se je poslovil od njega sprevodnik g. Glaser v imenu vlako-spremnega osebja, šef prometne službe g. Kovačič pa v imenu vsega uradništva. Tople besede v slovo je spregovoril tudi namestnik šefa postaje g. Gajšek. Vlako,-premno osebje je g. Princu izročilo zrasno v narodnem motivu izdelano darili’. za katerga se jo ginjen zahvalil. Priljubili n g. Princ zapušča Maribor na last no prošnjo in mu želimo na novem mestu najboljši počutek in vso srečo. | Sprejem de:e v mestno dnevno zavetišče, Tisko' ine za prošnje v svrho sprejema decc v dnevno zavetišče se dobe pri mestnem socialno-političnem uradu na Rotovžkem trgu ali pri upravi Mestnega mladinskega doma v Koroščevi ulici. Izpolnjene prošnje, potrjene od šolskega upraviteljstva in mladinskega predstojnika je oddati pri upravi 'zavoda 5. ali 7. septembra. Sprejeti otroci pridejo v zavod 17. t. m. po pouku, in to po možnosti v spremstvu staršev. Hišni posestniki! Udeležite se kolikor mogoče mnogoštevilno občnega zbora ir. kongresa pokrajinske, odnosno državne zveze društev hišnih posestnikov, ki bosta v Ljubljani (bela dvorana hoteh »Union«) dne 8. septembra 1934 ob 10., odnosno 15. uri. Vozila cena zaradi Ljubljanskega velesejma polovična! Legitimacije po 5 Din se dobe na železniški postaji. Proslava 15-letnice osvobojenja Prek-nturja preložena. Odbor za proslavo 15-letnice osvobojenja Prekmurja v Dolnji Lendavi je iz tehničnih vzrokov sklenil preložiti proslavo na 22. in 23. t. m. Proslava se bo vršila po istem sporedu in obsegu, kakor je bil najavljen. Vse zavedno prebivalstvo pa vabi odbor ponovno k najštevilnejši udeležbi narodne in državne manifestacije na skrajni naši severni meji. Tudi bo do takrat ugodno rešena prošnja za četrtinsko vožnjo na železnici. Naš radio v službi nacionalne propagande. Naše radio-oddajne postaje bodo odslej z živo besedo pričele utrjevati narodno zavest med najširšimi plastmi našega naroda. Beograjska, zagrebška in ljubljanska radio-oddajna postaja pričtio z današnjim dnem uvajati nacionalno uro, katere namen je, da našemu narodu prikažejo in predstavijo vse, kar ima pri nas vrednost v preteklosti in bodočnosti. Vse premalo smo v naši državi doslej izkoriščali radio kot propagandno sredstvo, pričakovati pa smemo, da bodo sadovi uvedfenih nacionalnih w prav gotovo zelo lepi. Otvoritveno predavanje bo drevi ob 20. uri. Govoril bo šef central- nega presbiroja O nacionalni uri, o namenih in programu. Jutri v torek je na sporedu predavanje o Juriju Strossma-yerju in o jugoslovanski ideji. Govornik bo orisal jugoslovansko ideologijo škofa Strossmayerja, njegove zveze s Srbi in njegovo delo za uresničenje jugoslovanskega edinstva. Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru naznanja svojemu članstvu, da bo članski sestanek v. torek, dne 4. septembra v društveni sobi ob 20. uri zaradi ekskurzije v Slov. gorice in občnega zbora. — Odbor. Kongres vojnih dobrovoljcev. Glavni odbor Zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije bo sklical kongres v soboto 13. in v nedeljo 14. t. m. v Novem Sadu. Na kongres so povabljeni jugoslovanski dobrovoljci iz vseh krajev naše države. MESBJA, veličasten oratorij izvajajo 7. septembra zvečer ob 8. v Unionu. Sodejujejo kot solisti gospa Lovšetova, gospa Golobova, oDe iz Ljubljane, gospod Darian iz Graza in gospod Neralič iz Maribora, zbori Celje, Št. Lenart, Ptuj in »Maribor«, Predprodaja vstopnic Aleksandrova cesta št. 6. 3618 Dečki, ki so sodelovali pri koncertu »Jadrana«, naj se zberejo v četrtek ob 18. uri na Rotovškem trgu zaradi slikanja in male južine. Po možnosti naj bodo oblečeni, kakor so bili pri nastopu. — Pevovodja. Krajevni odbor Jadranske straže železničarjev v -Mariboru priredi v nedeljo,^ dne 9. septembra propagandni izlet v Št. Ilj s sodelovanjem godbe »Drave« ter tem potom poziva vse članstvo in prijatelje Društva, da. se izleta udeleže v čim večjem številu. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Odhod ob 13. uri, povratek ob 21.30 uri. Dr. Leonhardt zopet ordinira. Ne delajte se skrbi! Tiskovna zadruga Vam da šolske knjige in potrebščine tudi na mesečno odplačilo. — Maribor, Aleksandrova cesta 13. .5672 Javna kuhinja na Slomškovem trgu 6 se vsem toplo priporoča. Hrano dostavlja v vseh 3 razredih na dom. Letošnja jesenska kulturna in gospodarska prireditev Ljubljanskega velesejma, ki ji ,ie pokrovitelj Nj. Vel. kralj Aleksander, je bila slovesno otvorjena v soboto, dne 1. septembra ob 10. uri dopoldne v navzočnosti kraljevskega odposlanca g. polkovnika Radoviča, osebnega adjutanta Nj. Vel. kralja. Velesejem je otvoril v imenu vlade minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. l'ran Novak. Slovesnosti so prisostvovale mnoge odlične osebnosti in zastopstva. Razstavi industrije in obrti so priključene še specialne razstave: glasbena, umetnostna, higienska, izseljenska, ribarska, razsLva društva »Živalca«, mednarodna razstava psov (1. do 2. IX.). razstava arhitekture, »Weekcnd«, hranil-niška razstava in razstava Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOl v Ljubljani. Razstava plemenskih koz in ovac bo od 3. do 10. septembra, 8. septembra pa tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev za jugoslovansko prvenstvo 1934-35. Letošnja »Ljubljana v jeseni« je izredno mična in privlačna'. Obiskovalci imajo 50 odstotni popust na železnici, če kupijo, rumeno železniško izkaznico, ki jih izdajajo postajne blagajne po 5 Din. Postajališča teh izkaznic ne vodijo in jih je treba kupiti na prvi prihodnji postaji. Radio Ljubljana. Spored za torek, 4. t. m. Ob 12.15: plošče; 12.50: poročila; 13: čas. plošče; 17.30 cerkveni koncert; 18.30: plošče za otroke; 19: otroška ura; 19..» plošče; 19.50 čas; 20: citraški koncert; 20.45 radio-orkester; 22.10: čas, poročila; 22.30 anglekše plošče. Grajski kino. Do vključno torka »Mala pustolovka«. Od srede dalje na .splošno zahtevo sijajna Lebarjeva opereta »Friderika«. Kino Union predvaja zabavni film Pesem ljubezni«. Mnogo glasbe, krasno petje in naravni posnetki. V glavni vlogi slavni operni pevec tenorist Louis Gra-veur, Šarmantna Jennie Jugo in Heinz Rtihman. Da osvežite kri. pijte nekat dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Da osvežite kr?, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-seiove grenčice«. Od mnogih zdravnikov predpisana »Franz Josefova voda« uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova grenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.___________________ Dr. Marinič ordinira zopet redno od 9.—11. in 14—16. ure, Trubarjeva ulica 11. Zobozdravnik dr. Franc Stamol zopet redno ordinira. Prihodnji »Putnikovi« izleti z avtnka-rom. 5., 6., ir. 7. septembra Dunaj (velesejem) 275 Din. 8. septembra Dolnja Lendava 95 Din. narodne svečanosti. 11.—13. septembra Plitvička iezera 285 Din. 15. septembra Gradec (velesejem) 80 Din. 16. septembra Ptuj—Haloze (pav šal). 23.—25. septembra Maribor--Bled —Kranjska gora—Planica—Vrbsko jezero—Dravograd—Maribor 250 Din. 23. septembra do 3. oktobra veliko potovanje po Dalmaciji in Bosni 980 Din. I. dan Maribor—Karlovac—Bihač (Plitvice), 2. dan Plitvicc—Bihač—Bos. Novi—Banja Luka—Jajce. 3. dan Jajce—Travnik— Sarajevo. 4. dan Sarajevo. 5. dan Saraje-vo—Konjic—Mostar, Stolac—Trebinje— Dubrovnik. 6. dan Dubrovnik. 7. dan Dubrovnik—Split. 8. dan Split (Trogir). 9. dan Split—Plitvice. 10. dan Plitvice. 11. dan Plitvice—Maribor. Prijave pri »Put-niku«. Maribor, Aleksandrova cesta 35. tel. 21-22. Cvetje v jeseni. Občinski sluga Anton Maher iz Poljčan je izročil našemu dopisniku vejici cvetoče jablane z zrelim sadežem vred. Na to čudo narave je naletel v sadovnjaku prosestnika Kobule v Vrhovljah. Mlado jablano krasi okrog 15 rožnordečih cvetov in prav toliko jabolk. Nezgoda. V Slovenski Bistrici se je pripetila' 21-letnemu delavcu Milanu Floretu huda nezgoda. Na njega se je prekucnil s hlodi naložen voz, pri čemer je zadobil delavec hude notranje poškodbe, nalomljeno pa ima tudi levo nogo. Prepeljal so- ga v mariborsko bolnišnico. Ogenj. V soboto zvečer okrog U. 'ir* je pričela goreti lesena lopa na vrtu vrtnarja Ambroža na Koroški cesti. V loju je bilo precej drv in več drugega vrtnarskega orodja. Na kraj požara so prihiteli mariborski gasilci, ki so takoj stopili v akcijo in rešili, kar se je rešiti dalo. Prišli pa; so tudi na pomoč gasilci iz Studencev, Peker in Pobrežja. Škoda znaša okrog 15.000 Din. Kako je ogeni nastal, še ni točno ugotovljeno. Tatvina. Zasebnici Mariji Sončevi, sta nujoči v Kratki ulici, ie včeraj neznan tat odnesel iz zaklenjenega pritličnega stanovanja razno obleko in druge predmete v skupni vrednosti nad 1300 Dm-Sončeva sumi neko služkinjo, ki je bila pri njej v službi, da ji je ukradla omenjene predmete. Poskus razbojništva. Ko se je v soboto zvečer peljal skozi betnavski gozd k svojemu dekletu v Novo vas brezposelni natakar France P., sta iz teme planila predenj dva neznana moška. Zahtevala sta od njega, da jima izroči denar. Ker pa se je izgovarjal, da ga nima, sta mu prebrskala vse žepe. Na srečo pa nista našla osmih stotakov, ki jih je imel v neki kuverti. Poslovila sta se od njega z besedami; »Beži, hudič, pa tiho bodi!« Prestrašen je fant zajahal kolo in io ia* drno odkuril v mesto, kjer je prijavil zadevo policiji. Drobna policijska kronika. V policijsko zapore sta romala sinoči neki Ivan Č.. ki se ga je tako napil, da ni naše: domov in neki Peter C., ki je raz grapi na cesti. Prijavljeni so bili Božidar G. in tovariši zaradi razgrajanja in kalenja nočnega miru, neki .lože K. zaradi pretepa, neki Karel T. zaradi grdega obnašanja in neki Maks T. pa zaradi prepovedanega krošnjarjema. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 16.2 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 11.2 stopinj C nad ničlo: barometer je kazal pri 17.8 stopinjah 735.6. reduciran na ničlo pa 733: relativna vlaga 55; od včeraj na danes je padlo 40 mm dežja; vreme je oblačno in hladno; vremenska napoved pravi, da se bo vreme zboljšalo. v M a r i h' A r n. 3. TX- \9M. —1111111111» lil HHiW iiiiu,nitaa. 1-difiiMčitoaato«- Mariborski »V e 2 c r n! k* T