Poštnina plačana » eotovfnl. Leto LXT1
V Ljubljani, v torek 6. novembra 19?4
štev. 2"2a
Teim 1 -50 Din
Naročnina meseftno V> Din. ta inuzera-sivo 40 Din — nedeljsko izdaja celoletno 46 Din, za Inozemstvo 12(1 Din
Uredništvo je » Kopitarjevi ul.b/III
SCO V ENE
Ček rnčtin: l.job-Ijana St. 10.650 m 10.349 za mserate; Snrujevo štv. 7">b3 Zncreb štv.VMUl, PragH-Dunaj 24.70"'
Uprava: Kopi I ar-jeva 6. telefon
Telefoni uredništva: dnevu« služba 209« — nočna 2996, 2994 ia 205«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznik u
Še siilo in kladivo
i
»Svet vodijo popolnoma druge sile, kakor pa si jih predstavlja javnost, ki nima prilike, tla pogleda v zakulisje političnih dogodkov«. To so besede slovitega angleškegu politika Disra-elija, ko je govoril o tajnili družbah, ki so pripravile revolucionarno leto 1848 v Evropi.
Disraelova ugotovitev še tudi danes ni nič manj aiktualna. Kajti vsi veliki dogodki povojne doibe, revolucije, ki so popolnoma spremenile stanje io obraz mnogih držav, vse imajo svojo p red zgodovino in svoje začetke v osrčju tajnih družb, ki jih javnost prav malo, navadno pa nič ne pozna in ki tudi za večino svojega članstva skrivajo svoje najbolj skrite tajne. Mislimo tukaj na framasonerijo, ki je svoje tajne, podzemske silo prvič v zgodovini preizkusila ob pripravi in izvedbi velike franeotske revolucije v teku »petih svetih let«, kakor masomski bratje ono krvavo dobo s framasonsko spoštljivostjo imenujejo. Oni tedaj pa prav do danes je tajna roka masoriferije vmešana v vsa prevratna gibanja, pa naj nastopajo navidezno pod še tako nasprotnimi gesli. Zadnji veliki politični prevrat, ki so ga framasoni izvedli v Evropi, je bila španska revolucija in strmoglavljenje dinastije. Med enajstimi ministri prve revolucionarne začasne vlade v Madridu je bilo osem vodilnih framaeonov: Zaniora, Prieto, Le.rroux, Femando de los Rios, Marmel Azana, Alvaro de Albornoz, Largo Caballero in Martine/. Barrio. To so imena vodilnih političnih mož, ki jih neprestano še tudi danes čujjemo iz Španije. Alcala Zaniora jc itak predsednik španske republike.
Že dogodki ob španski revoluciji, še mnogo bolj pa v porevolucionarni dobi so pokazali, da se masonerija pripravlja, da napiše na svoja bandera ,bolj udarna in bolj revolucionarna gesla, ki naj bi duhu in toku časa bolj odgovarjala. Prostozidarske lože so, kar tiče svojega članstva, sestankov, obredov, zlasti pa taktike in ciljev, vedno skušale ostati napram javnosti kolikor mogoče zavite v neprodorno tajnost. To, kar inasoni povedo javnosti o sebi, da so pravzaprav le nekaka filantropična, humanitarna organizacija, ki se bori za svobodo razuma, znanosti in človekovega napredka, je morda res del njihovega programa, ki bi utegnil izvirati iz prvih let masonskega gibanja (okrog 1717), ko je v Evropi bila še velika moda oboževanje človeškega razuma in vekovitega napredka, — vendar nihče ne bo danes verjel, da so ta človekoljubna stremljenja edini framasonski cilj in ves njiliov program. Gre temveč za politično versko sekto, ki bi hotela postaviti svet na ji ovc, povsem drugačne temelje, kakor pa so krščanska socialna in politična načela. Framason-ski ideal jc božanski človek, ki Ie vase veruje in ki ne puznava druge norme, kakor svojo lastno voljo in svoj razum. Zato gleda v krščan-s.vu z niepovo nadzemsko religijo in usmerjenostjo k nadna.ravnosti, zlasti pa še v katolicizmu, svojega največjega nasprotnika. Večen refren framason. lož že od nekdaj je, da je treba Cerkev uničiti, vzeti ji predvsem ves vpliv na javno življenje, presekati vsak kontakt z ljudstvom, ki bi ga Cerkev hotela navezati s pomočjo versko moralne vzgoje v šoli ali pa potom k a to1 i šiv i. h kulturnih in prosvetnih organizacij. Cerkev potisniti nazaj v zakristijo in jo tamkaj osamelo ignorirati ali pa natolcevati in smešiti, to je stoletna kulturnobojna taktika ma. sonerije prav povsod, kjer pride do oblasti. Proti krščanskemu univerzalizmu dviga maso-nerija antitezo, svoj masonski univerzalizem namreč, ki zameta idejo božjega nravnega zakona in posmrtnega življenja in izpoveduje ideal pozemeljske sreče, do katere se bo človek po v s pel s pomočjo umskega in materielnega napredka.
V tem osnovnem gledanju na življenje in p vet se ma«ouska miselnost popolnoma krije z ideologijo marksizma. Masonerija in marksizem sta idejna zaveznika. To idejno zavezništvo dveh, samo po taktiki različnih univerzalizmov p;i postaja bolj in bolj stvarna resničnost, zlasti odkar se masonerija, — ki pazno sledi tokovom časa in jih spretno uporablja v svojo korist, — tudi taktično prilagoduje miselnosti, ali če hočete tehniki marksistične borbe. Pred 150 leti je masonerija slutila zmago meščanstva nad aristokracijo in drugimi priviligiranimi stanovi v državi. Tedaj je v imenu človečanskih pravic pognala na barikade meščanstvo in z njegovo pomočjo vrgla in razdedinila aristokracijo. Danes masonerija čuti, da se socialno težišče pomika k ljudskim masam, k proletarijatu. Zato išče pota med proletariat in hiti ustvarjat kadre za proletarsko masonerijo, ki naj bi vrgla in razdedinila sedanjo, še vedno vladajočo meščansko družbo.
Masonerija se zaveda, da bi idejno, taktično in politično silno pridobila, ako se ji s pomočjo marksizma posreči direkten vpliv na delavske mase. V to smer se osredotočuje zadnja leta njeno glavno delo. Ponekod je opazovati že zelo »srečno« in prisrčno sodelovanje med brati ma-sani in sodrugi marksisti. Omenili smo Španijo, kjer je prevrat izza kulis pripravila masonerija in po storjenem delu na »terenu«, ki so ga seveda izvedli drugi, nemudoma prevzela v svoje roke vso oblast. Med prvimi pomembnejšimi a kit i nove vlade je bilo priznanje sovjetske Rusije, odpoved konkordata, odivrit kulturni boj itd. špansko ljudstvo jc na volitvah masonsko marksistično vladno bratstvo močno razrahl jalo in poslalo druge može v parlament. Tovla o iT te daj masonerija neprestano poganja marksiste — ali, da se lepše sliši, »proletariat« na barikade in dela poskuse, kako bi nasilno prišla na ODuist, s katere jih je narod prepodil. Vodja marksistov, Largo Caballero. imenovan tudi »Mianski Lenin«, je eden vodilnih masonov, ki ml masonske internacionale dobiva ne le denar, ampnk tudi navodila za »>>orbo proletariuta«.
Druga država, kjer ima loža nn vrvici proletariat,'je Mehika. Kakor znano, je nekronani kra , .cliike še vedno prosluli Calles. Calles je franison, ki se mu vedno znova posreči naluij-s.vati mase proti »kapitalistični Cerkvi«, čeprav ie že davno ob vse imetje. V resnici je pa Plu-tarch Calles — kakor je celo »Frankfurter Zeitung« o tod nekaj dnevi pisala, duleko najboga-
Kaj skuša doseči Gombos v Rimu?
9 © 9
7
Da se zaduši marsejski zločin
Francoski list ie razgalil madjarske namene - Poziv Mussoliniju, naj v imenu miru ne ščiti vaditeljev teroristov na Janka Pusti-Neobhodni predpogoji za italijansko jugoslovanski sporazum
Rim, 5. nov. b. Madjarski ministrski predsednik Gombos, ki je snoči ob 10 odpotoval z brzo-vlakom na Dunaj, je prišel nocoj v Rim. Ob tej priliki skoraj vsi italijanski listi poveličujejo pomen sestanka med Gombosem in Mussolinijem. V uradnem poročilu povdarjajo, da je določen točen program za sestanek, ki v nobenem primeru no more biti drugačen kakor prijateljski sestanek za sodelovanje obeh držav na temelju znanega rimskega protokola, ki sta ga podpisali Madjarska in Italija. »Resto del Carlino« objavlja inozemske komentarje, da bi bil obisk Goinhosa v Rimu lahko v zvezi z njegovim obiskom v Varšavi in da bi se sestanek med Mussolinijem in Gombosem lahko postavil v okvir želja, da se nadaljujejo pogajanja za francosko-italijansfco zbližanje. List daljo trdi, da Giimbosov obisk v Rimu ni v zvezi s kakšnimi kompliciranimi nameni in cilji.
Pariz, 5. nov. AA. V današnjem >Echo de Pariš« se Pertinax obširno bavi s potovanjem predsednika madjarske vlade Gombosa v Rim in pravi med drugim:
Potovanje g. Gombosa v Rim nima prav nic skrivnostnega. Še nikdar ni noben predsednik vla-
de odšel na potovanje, ki bi bilo jasnejše od potovanja g. Gombosa. Na dlani je, kaj želi predsednik madjarske vlade dobiti od g. Mussolinija. Skuhal bo pri njem doseči, da se v svetu DN v Ženevi no načne nikaka debata v zvezi z marseljskim zločinom. Dalje ho zahteval, da se vobče ne začne nikaka mednarodna debata o početju teroristov sploh. Dalje bo skušal Giimbiis doseči, da Italija pri svojih poskusili za zbližanje s Francijo ne opusti stališča madjarskega revizionizma.
Znano je, pravi Pertinax, da je madjarski zunanji minister Kanya že 20. oktobra t. 1. odšel v italijansko prestolnico z istim ciljem, s katerim zdaj potuje g. Giimbiis v Rim, kakor je potoval tudi v poljsko prestolnico. ICer prizadevanja g. Kanje v Rimu niso obrodila uspeha in se niso dali doseči prav nobeni konkretni rezultati na sestanku s poljskimi in italijanskimi državniki, ho skušal zdaj predsednik madjarske vlade sam izvršiti ono, kar se Kanyji ni posrečilo.
Debata, ki se bo med Gombosem in Mussolinijem vršila v Rimu, pravi Pertinax, bo velikega pomena. Mirno smemo reči, da ho od te ilehate v glavnem odvisna tudi francosko-italijanska sprava.
Saj Francija ne more doseči z Italijo nikakega političnega sporazuma >se dotlej, dokler bo Italija v slabih odiiošajih z Malo zvezo, zlasti z Jugoslavijo, Itdlijansko-jugoslovanski sporazum je razumljiv iu možen le tako, da rimska diplomacija ne ho več podpirala revizionističnili teženj Madjarske in čc. se ne ho zavzemala za revizijo teritorialnih klavzul mirovnih pogodb.
Na drugi strani, pravi Pertinax, pa Francija ne more odbiti Mali zvozi in Balkanskemu sporazumu zahteve, da so popolnoma razčisti vloga, ki so jo igrali madjarski uradniki in častniki pri zaroti zoper kralja Aleksandra I. To pomeni, da sc franco-sko-italijanski razgovori no morejo uspešno zaključiti vse dotlej, dokler ho Mussolini ščitil vojaške vaditelje iz taborišča Janke Puste.
Svoja izvajanja zaključuje I'ertinax takole:
Ali bo Mussolini vendar žc izprevidel, tla so v donavski kotlini nc more napraviti nič solidnega in varnega brez sodelovanja med Italijo in Malo zvezo? Ali bo predsednik italijansko vlade vendar že izprevidel. da ni moči premakniti niti enega obmejnega količka, no da bi iz tega nastala nc varnost za mir na kontinentu?
Sprememba Irancoske ustave
Naval levice na vlado
Doumergue stoji trdno - Strah poslancev pred volitvami
Pariz, 5. nov. c. Borba za spremembo ustave je v polnem teku. Zdaj se je spor prenesel v parlament in začele so sc intrige proti vladi, da je nemogoče ugotoviti, kakšen je položaj in kakšno je razmerje moči. Vsi poslanci se namreč čutije zadete v živo, ker je bistvo načrta spremembe ustave zapopadeno v tisti tečki, kjer se govori o razpustu parlamenta kot nekaki kazni, ki naj pade na tiste, ki so dcskriditirali parlamentarno demokracijo. Dasi se zdi, da je Doumergueov položaj zelo trden, e vendar le treba priznati, da plove zadnji čolniček na razburkanem morju parlamentarnih strasti in interesov. V hodnikih zbornice so danes prišle tudi »stare brade« iz senata, ki so na Doumerguea 8e bolj jezne nego poslanci sami. Tako intrigirajo senatorji Se mnogo bolj, nego bi to odgovarjalo tovarišem senatorja Doumerguea.
Nikdar še ni javno mnenje tako težko pričakovalo izida tega parlamentarnega spopada, ki se bo odigral te dni. Jutri dopoldne se bo še sestal ministrski svet, da sestavi zakonski predlog o dvanajstinah. Danes so se razširili glasovi, da bodo radikalni ministri še odločneje nastopili proti Dou-mergueu, ker so se danes iz senata razširile vesti, da zahteva Doumergue predhodno glasovanje o dvanajstinah zaradi tega, ker hoče imeti za proračunsko dobo treh mesecev popolnoma proste roke, da v tem času razpusti parlament in izvede nove volitve. Novi parlament bi potem tudi razpravljal o novem proračunu.
Predsednik republike Lebrun je danes sprejel predsednika parlamenta Fernanda Bouissona. Na tem sestanku se je govorilo samo o tem, kako se naj proslavi spomin blagopokoj. kralja Aleksandra in pokojnega Barthouja. Vsa jutrišnja seja bo posvečena tej spominski slavnosti.
Mislilo se je, da se bo lahko debata o spremembi ustave nadaljevala takoj v sredo, vendar pa so člani proračunskega odbora odgovorili, da
predlog o dvanajstinah v sredo šc ne bo mogel iti skozi odbor in je zato Doumergue sklenil, da se bo odločilna debata o dvanajstinah vršila v četrtek.
Dočim hočejo parlamentarci in senatorji vprašanje spremembe ustave omejiti zgolj na torišče parlamentarne taktike, se javno mnenje silno vneto udeležuje te ustavne borbe. Danes je predsednik Doumergue sprejel odposlanstvo bivših bojevnikov, trgovskih in ostalih gospodarskih organ!zacij, ki predstavljajo nad 3 milijone organiziranih članov. Ta delegacija jc predala Doumergueu spomenico, v kateri mu izTaža popolno zaupanje in ga prosi,
naj vztraja v borbi za ozdravljenje francoskih političnih razmer do konca. Hkrati obsega spomenica tudi zametek stanovske preureditve družbe.
Dnnes popoldne se je sestal socialistični poslanski klub, ki se je izjavil proti sprejetju dvanaj-stin in proti sprejetju ustave. Leon Blum bo sam popeljal delegacijo svoje stranke k predsedniku Doumergueu, ki bo protestirala proti temu, da se slabo postopa z begunci iz Španije. Jutri dopoldne pa se sestane radikalni poslanski klub, ki bo zavzel svoje stališče. Izid tega sestanka je najbolj važen in se zato pričakuje z razumljivo radovednostjo.
Francoski minister v Moskvo
Pariz, 5. nov. c. Francoski trgovinski minister Lamoureux odpotuje jutri zvečer ob desetih v Moskvo na povabilo sovjetske vlade. To potovanje je hkrati demonstracija rusko-francoskega zavezništva. dasi. se za njim krijejo predvsem želje sov jetskih finančnikov, ki iščejo kreditov.
Uredba o potninah sodnih uradnikov
Belgrad, 5. nov. AA. Pravosodni minister je na podlagi pooblastila finančnega zakona in v soglasju 6 finančnim ministrom izdal uredbo o izpre-membah in dopolnitvah uredbe za uradna potovanja sodnih uradnikov in uslužbencev, ki jih opra-vijp v interesu, na stroške in na zahtevo zasebnih strank od 29. marca 1929. Po tem pravilniku pripada sodnim uradnikom in uradniškim pripravnikom s popolno srednjo šolo dnevnica po 3 Din, vsem drugim pa dnevnica po 2 Din od kilometra. Sodni uslužbenci, ki potujejo v interesu in na siro-ške zasebne stranke, imajo pravico do odškodnine, in sicer uradniki od 1. do 5. skupine na železniški ali parniški vozni listek I. razreda, vsi drugi uradniki in uradniški pripravniki s fakultetno izobrazbo ali s popolno srednjo šolo pa imajo pravico do železniškega voznega listka 11. razreda, pri vožnji s parnikom vozni listek L razreda. Uradniškim pripravnikom z nepopolno srednjo šolo, zvanični-kom in služiteljem pripada odškodnina železniškega III. razreda ali parniškega II. razreda. Pri po-
Kriza v sovjetski vladi
Litvinova nameravajo vreči
Na izpraznjeno mesto bo baje prišel Bolgar Domonjakov
Pariz, 5. nov. b. Tukajšnji listi trdijo v nekem poročilu iz Rige, da so po vesteh, ki so prispele iz Moskve, nastali nesporazumi med člani sovjetske vlade. Nekateri člani vlade ostro obsojajo postopanje sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova ter ga obtožujejo, da smernice njegove zunanje politike niso v skladu z interesi sovjetske Rusije. Trdi se, da so Litvinova odkrito pozvali, da odstopi. Litvinov se je trudil, da opraviči svoje
postopanje, toda njegova utemeljitev ni odstranila nerazpoloženja opozicije. Šele po odločnem posredovanju Stalina se je položaj za Litvinova nekoliko zboljšal. Trdijo, da bo Litvinov po zasedanju Zvezo narodov, kjer bo aktivno sodeloval, podal ostavko, in da ga bo v vodstvu ruske zunanjo politike zamenjal Domonjakov, ki velja že več let kot eden od najagilnejših predstavnikov v komisarijatu za zunanjo politiko. Domonjakov je po rodu Bolgar.
tovanju z železnico, s parnikom ali z državnimi in samoupravnimi sredstvi s stalno postajo pripada za prevoz prtljage do postaje in nazaj, kakor tudi za prevoz prtljage na zvezne postaje po 8 Din čez dan in po 12 Din ponoči, in sicer, če traja potovanje nad 48 ur in ni postaja v neposredni bližini. Zvaničnikom in služiteljem ne pripada odškodnina za prenos prtljage. Uradnikom gre odškodnina za prevoz z vozovi po določeni tarifi. Tam, kjer tarife ni in kjer se vrši promet z vozovi, pripada uradnikom po 15 Din podnevi in po 20 Din ponoči od kilometra. Pod službenim mestom se razume gradbeni rajon kraja, kjer je uslužbenec postavljen ali pa prideljen na delo. V krajih, kjer obstaja poleg ožjega gradbenega rajona še širši, je službeno mesto ožji gradbeni rajon. Uradnikom pripada poleg tega pri vstopu in izstopu za ročno prtljago po 5 Din. Uslužbencu, ki se med službenim potovanjem posluži državnega parnika, pripada odškodnina pr; prvem vkrcanju in pri zadnjem izkrcanju, kakor tudi pri izkrcanju radi prenočevanja in pri vkrcanju pri povratku na parnik. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v Službenih novinah.
Kako de Vafera gradi Irsko
Duhlin, 5. nov. AA. Denarstveni stiki) med Irsko in Veliko Britanijo so še vedno najmočnejši, kar jih je med obema državama. Zdaj hoče De-valera še te stike podreti. Imenoval je posebno komisijo, ki obstoja iz 21 članov. Komisija bo morala sestaviti načrt finančne reforme in ga predložiti irski vladi.' S tem načrtom naj se preuredi ves finančni sistem svobodno Irske. Komisija naj prouči tudi možnost ustanovitve posebne emisijske banke, kakor bosta to storili Indija in Nova Zelandija. Finančni krogi na Irskem smatrajo, da bodo te reforme najvažnejši ukrepi, kar jih je dozdaj storila svobodna irska država.
tejši mož Mehike, ki ima poleg številnih industrijskih podjetij tudi ogromna zemljišča s tisoči delavstva. Temu odličnemu masonu se je torej borba zu »človečanske pravice mehikan-skega ljudstva« izvrstno izplačala.
Sodelovanje med še®tilom (simbol masonov) in kladivom (simbol marksistov) pa je posebno vidno in tesno v Franciji, kjer je bil vpliv ma-sonerije že od nekdaj zcio močan. Med ')00 senatorji in poslanci je trenutno 300 fratnasonov. Tu se je ta misel sploh porodila. Zloglasni kar-tel, to je združenje Mcniotovih radikulov, ki predstavljajo malomeščanstvo, in Blumovih socialistov, pomenja zu francosko framasonerijo najidealnejši politični režim — Hcrriot in Blum, oba sta framasona —, ki ga loža vedno znova priporoča in mu utira pot, pu čeprav pomenjnjo Kartelovc vlade v preteklosti za francoski narod najhujše korupcije in najbolj zonikernega vladanja. V teh vrstah se je spočela tudi misel spraviti bol jševike v Ženevo. Spominjamo se, da so se že takoj ob ustnnovitvi Zveze narodov čul i od izvestne strani glasovi, dn je treba to mednarodno institucijo izoblikovati po načelih »čistega človečonstva« in jo izgradili kot o roti utež
katolikoma Rimu. Že tedaj je bila živa misel, da je potrebno sodelovanje »proletarske države«. — v kateri proletariat seveda najmanj odločuje. Rusija pred 10 leti ni pristopila, ker jc imela še upanje na socialno revolucijo v Evropi. Pač pa je letos mogla prestopiti prag v Ženevi, to pa na izrecno pobudo in po sinotrcni agitaciji vplivnih francoskih lož, ki imajo svoje podružnice povsod po Evropi. Za.to ni nikogar začudilo, ako se jc kak	* tako zgovorno zavzemal za
sprejem sovjetov. ako vemo, da jo mason, ali pa, da je	Jc
prvi dan zastopal pravo razpoloženje svojega ljudstva in sprejem sovjetov odklanjal, drugi dii.n naenkrat svojo mišljenje spremenil "^blagoslavljal, kar jc mulo preje preklinjal. 1 udi on je liinson in mora poslušati direktive ložo ... Sodelovanje med proKtoz-idarstvom in med mark. sisti je šc prav posebno olajšano s tem, du so voditelji obeh internacional [>o veliki večini Judje. Judeo-maeoncrija ie zavojevulu Francijo in i) tako daleč pripravila, da danes resni glasovi o|M*zarjujo na »L'Etat en decomposition«. 110 razkroj države. Staviskv in vsi. ki so zapleteni v njegovo umazano afero. m> fnuuasoni Ju.
deo-inarksizcm se je polastil Rusije in i/ nje napravil »zemeljski paradiž«, in odrešil proletariat'na način, kakor toliko slišimo dan zu dnem o njem govoriti.
Države, ki resno mislijo na zdravo notran jepolitično življenje, zato masonom ne puščajo prostih rok. ampak skrbno slede gibanju sle-nernega odtenka teh podtalnih mednarodnih družb, ki sc s prisego vežejo k .slepi pokorščini morda največjim sovražnikom lastne države. Zdrave državo se otepajo takih mnsoitskih ka-muril, ki se kakor plesen pol ost e države in njeni' najsvetejših idej, dn jih eksploatirajo v svoje umazane in nemoralne namene.
Biti framason je zadnje čase postalo precej nečastno in se bratje svoje pripadnosti k loži prod javnostjo otepajo kar se le da. Kadi raznih zločinskih in korupcijskih afer so tajne masonske lože \ očeh vseh poištenih ljudi do kraju kompromitirane. Velika ložu Francije« je v nekaj mesecih izgubila nad 6<K) članov. Švica misli izvesti plebiscit, ki naj odloči prepoved masonskih lož na njenem teritoriju, Njen zg I rti bi moral'' posnemati vsaka nacionalna di/avu.
Dri n.
Žid~m;€ipksisž, vladar Rusije
V Berlinu je pr: l£ckart-l\amj>f-Verlag pravkar i/.sla skrajno zanimiva knjiga, ki jo je napisal Herman Febst o zvozi med židovstvom in boljševizmom v Rusiji (Bolscliewisnms und .ludentum), v kateri pisatelj polaga račun o svojem večletnem delu na vprašanje, kakšen vpliv ima ž:dnv\s';vo pri boljše-vi^ki revoluciji v Rusiji. '/. vztrajnostjo, ki jo ji? menda zmožen samo nemški znanstvenik, se je zmagoslavno preril skozi vse ovire in jo podal spita j skrbno in vsestransko /. boljševiškim: dokazi ».■dprlo raz.pravo. kjer je dokazal, da je boljševi-• revolucija v Rusiji židovska, da vodijo vso bolj--e\ isko zakonodajo in upravo židje in da je torej smešno in zgodovinsko lažnivo govoriti o slovan-detm boljševizmu in o slovanski revoluciji. 150 ini-lij( nuv Rinsov je izročenih židov-stvu. ki v narodni v leni sestavu lii«--i je tvorijo samo kakih 5.5% oluvani-kega prebivalstva v Itusiji,
Bn^kti o „<slovct^ski" revoUeciji
Ta knjiga, ki ji-> edinstvena na tein polju, nam (t" debrodi -la. ker bo žarko posvetila v debate, ki ,-e v.-.-ijo r. .-.to tudi med našo mladino. Sentimentalni Sn-s slovanske Rusije, ki so jo židovski propa-gaiorji boljševizma znali prebrisano raztegniti nad strašnimi dejanji ruskega komunizma, jc zapeljal mnogo mehko čutečih navdušencev za slovanstvo, da -so odpustijivo zaprli svoje oči za vsa resnična rle-janja ruskega komunizmu baš i/, razloga, ker se je pojavil v slovanski ltusiji in ga razvijajo — Slovani. Te bajke, katere praznoto smo že od zdavnaj slutili, bo sedaj konec, ko sc bo polagoma zaznalo, >la ima ruski boljševizem s slovansko nravjo prav toliko opraviti, kot marksistična dejanja, ki smo jih beležili zadnjo čase v Španiji in v Mehiki. Polagoma bomo začeli razumevati veličino ž-.iloigre. ki se je v slovanski Rusiji zares odigrala, in zločin, storjen nad slovanskimi Rusi, toda ne kot izvor slovanske ruske duše in ne po krivili slovanskih či-n i tel je v. marv'eč kol sad židovsko-marksistienega brezdouistva, ki je teritorijalno zasedlo slovansko rusko zemljo, na kateri pa je slovanski Rus ostal suženj neke klike, ki mu je, tako po krvi, kakor pci svoji nravi, popolnoma tuja. Bajka o slovanskem boljševizmu bo zatonila v trpki resnici, da je ruski boljševizem le v toliko slovim-ski. ker se slovanski ruski narod Se ne more otresti verig, v katere ga je okova! tujerodni žid v tesni zvezi z brezdomo-vinskim marksizmom.
Mi bomo tn teden podali svojim čitateljem v velikih obrusili vsebino te potrebne knjige. Vemo, da nam bodo za lo hvaležni,. prvič zato, ker je vsaka resnica dobrodošla, drugič pa tudi zato, da -e bomo otresli, kjer je še treba, tistega sentimentalnega, čisto čuvstvenega gledanja na Rusijo in na sedanji režim v Rusiji, ki je pri marsikomu povzročilo omahovanje, ko je cisti razum klical v zbor vse zdrave in tvorne sile, da so uprejo ofenzivi komunizma, pa naj se pojavlja v katerikoli obliki. Kadar bomo v današnjih diktatorjih Rusije videli le kliko neruskih in neslovnnskih krvolokov. ki so sedli za vrat temu velikemu slovanskemu narodu, bomo neprimerno lažje sledili razumu, ki ga ne bo več obremenjevalo lažnivo čuvstvovanje, in lažje bomo segli po sredstvih, da operemo -svojo ožjo domovino vseh poskusov, da bi jo kolonizirali židje in marksisti, eni in drugi brez doma. eni ln drugi brez srca zu socialne potrebe našega slovenskega ljudstva.
Prihod zidov v Rttsi;o
Židje so se naselili v slovanskih pokrajinah šele, ko so jih Nemci v 13., 14. in 15. stoletju izgnali proti vzhodu, na Poljsko. Ko je zaradi delitev Poljske slednja .postala del ruskega carstva, se je naenkrat tudi židovstvo pojavilo v ruskem javnem življenju kot posebno, pereče vprašanje. Pod Katarino 11., ki je pospeševala razvoj trgovine in obrti, so židje prišli prvič do veljave in so postali kot najemniki velikih posestev in kot trgovci že tako na-ilrii. da jih je carica morala leta 1804 izgnati /-kot izkoriščevalce kmetov- iz dežele v mesta. Toda to ni moglo dolgo trajali in že leta 1810 je bil izgonski ukaz ukinjen, toda izgubili so svojo narodno avtonomijo ter bili včienjeni v splošno rusko narodnost. Zamisli francoske revolucije, ki so počasi prodirale proti vzhodu, so zajele predvsem židovstvo, ki je postalo tako nemirno in revolucionarno. da je ruska vlada morala izdati nov proti-židovski ukrep leta 1840, ko je nakazala Židom 15 obmejnih gubernij kot • čerte osedlosti ali naselbinske meje, ki jih židje niso smeli prekoračiti. Toda kljub temu no židje predrli to umetno mejo s .eni, da so nakupovali velika posestva in si priborili prvenstvene vloge pri razvoju trgovstva. V 50 letih prostega stolet ja jih najdemo že na ruskem dvoru, kjer nastopajo kot najbližji svetovalci cir-ske družine, in Se posebej kneza Potemkina. Leta 1.805 je Rusija štela 5,110.000 Židov, lo je 4% vsega prebivalstva.
Židje - prvi revolucionarcf
Slabe socialne razmere, v katerih so živele ve-/ike židovske mase, medtem, ko so samo nekateri redki prišli do najvišjih mest, so vplivale nu lo. da se je v prvi vrsti židovstva polastil revolucionarni duh, mnogo prej, kakor pravega ruskega de-lastva. Leta 1888 že so si židje ustanovili svojo socialistično organizacijo, ki se je hitro širila po vsej takratni Rusiji, tako, da so leta 189" mogli nsla.-noviti že svojo židovsko socialistično revolucionarno stranko, ki se je kratko imenovala Zveza (ži-lovskih delavcev v Rusiji in na Poljskem). Na njihovo pobudo in z njihovim denarjem se je leto nato ustanovila tudi vseruska socialistična delavska stranka, v katero je »zveza« vstopila kot samostojna organizacija. Vserusko socialistično delavsko stranko jo ustanovilo devet ustanoviteljev, In sicer:
Eidelman (neruske narodnosti). Vidgor-5 i k (žid). Radžetiko (Rus). Tticapski (Poljak), Vanovski (Rus), Pet ruševje (po materi žid), Kremer (žid), Kosovski (žid) in Mutnik (žid). Od devetih ustanoviteljev sta torej dva Rusa (32%), štirje Židi (44.5%), dva Nerusa in en polžid.
Zveza je igrala v ruskem revolucionarnem socializmu prvenstveno vlogo, saj jo sam Zinovjev (žid) v svoji knjigi o zgodovini ruskega komunizma moral priznati, da je »Zveza« naravnost vodila stranko in organizirala tndi prvi revolucionarni kongres leta 18!>8. Drugi strokovnjak ruskega revolucionarnega socializma Dimantstein (žid) pa je v svoji knjigi o Leninu priznal, da se je Lenin moral velikokrat podvreči Zvezini* politiki
Prve celice
židovska zveza je v stranki nastopila z zahtevo, da je treba Poljsko porušiti, s čemer je prišla navskriž s poljskimi marksisti, ki so takrat bili se narodni in eo grozili, dn bodo prekinili vrp zvezo g proletarijatom drugih dežel, če se Poljski ue priznajo narodne pravice.
Na strankinem kongresu lela liti© je tudi Lenin sam podpri siaiišfe revolucionarnih Židov, ko je proglasil, da >proletar;jat pozdravlja vsako na-
rodno prilagodenje, razen nasilnega . Na istem kongresu se je zveza« odcepila ter šla z menjševiki, v boljševišld tabor pa je poslala svoje celice. Od takrat i*»ira v Rusiji sistem celic. Iznašli so ga židje. Vpeljali so gil židje. ker je bilo to najbolj udarno sredstvo, da prodrejo v vse revolucionarne stranke, kjer so hoteli zavladati — sami.
Prodreti v vsako stranko . . .
Po kakšnih kanalih so se židje rinili v ospredje? Prvič na področju gospodarstva. Saj je znano, da si gospodarskega razvoja v drugi polovici 10. stoletja sploh ne moremo misliti brez Kronenber-gov, Blochov. in drugih. Židje so se polastili trgovine in denarslvu in židovski sociolog Rupin sam priznava, da so si židje zaradi tega nakopali »veliko sovraštvo pri domačem ruskem prebivalstvu«. Da bi prišli v ospredje, so se židje dali tudi krstiti, kakor je pač zahtevala okolica ali kaprica carske vlade. Drugi njihov kanal so bile šole. Že v letih od 1850 do IN90 so židovski dijaki predstavljali vsaj polovico vsega akademskega dijuštva. Med dijašlvom so bili oni najbolj radikalni revolucionarji, tako, da je carska vlada morala Židom študiran,je na visokih šolah omejiti. S tem svojim, po večini revolucionarnim izobraženstvom so židje prišli v ospredje na celi črti in vse politične stranke so bile domala pod vodstvom židovskih voditeljev. Poglejmo sledeče številke:
Pri KO (Kadetih, to je K-onstitucionalnih, l>-emokratih) sedijo v vodstvu židje Vinaver, Gri« senberg, Jollos, IIessen, Herzenatein ...
Pri starih narednikih: Bramson, Nathanson .
Pri menševikih: Martov (Zederbaum), Trotzk-(Bronstein), Dan (Gurvič), Martinov, Liber (Golil mann), Abrainovič (Rein), Gorev (Geldmann) ...
Pri marksističnih internacioiialistih: Sleklo« (Nachiniikes), Suchanov (Hinimer)...
Pri socialnih revolucionnreih: Kapelinski, Ehr-lich Linde, Steinberg, Prošjan, Schlichler, Srhlei-dei
Pri hdljševikih: Borodin (Grusenberg), Frum-kin. Gološčekin, 11'anecki (Flir.stenber;»), Jaroslav-ski (Gubermann), Kamenev (Rosenfeld), Laševič, Litvinov (Valach), Ljadov (Mandelstamm), Radek (Sobelsohn), Zinovjev (Radomilski), Sokolnikov (Briljant), Sverdlov... Leta 1911 najdemo na bolj-ševiški šoli Longjumeaux pri Pur' -, med 12 učitelji sledečih šest Židov: Steklo«; (Nachamkes), Rjasanov (Goldenbach), Davidson, Rappaport, Zinovjev in Kamenev.
Zid°e - voditelji marksizma
Med političnimi atentatorji, teroristi in izgnanci je polno Židov: atentat na ministra Plehve je izvršil žid Sikorski, n policijskega ravnatelja v Odesi žid Stielmann. poročilu komunistične stranke Rusije in komunistične stranke v Ukrajini iz leta 1019 beremo, da so »v zadnjih 25 letih v revolucionarnem pokretu židovski delavci igrali vodilno vlogo in da je židovsko delavstvo bilo tisto, ki je oli revoluciji zasedlo vsa mesta, vusi in trge. Zato je tudi čisto naravno, da so baš vodje židovskega delavstva stopili na čelo revolucionarnih organizacij. Celo na kongresih kmetov ju bil vpliv židovskih socialistov odločilen«.
Prava slika žida-marksista
Zakaj najdei;:o tolil: Židov v vseh socialističnih revolucionarnih pokretih in zakaj so baš židje spadali k najbolj delavnim vrstam revolucionarjev? Nekaj smo že omenili. Slabe socialne razmere, zapostavljanje, oviranje v socialnem napredku, vladna preganjanja, so gnale Žide med revolucionarje, oziroma so ustvarile med Židi ognjišča revolucije in pritegnila k njim tudi drugo delavstvo. Židje so se hoteli maščevati! Toda to bi še ue moglo zadosti razložiti vplivnega položaja Židov v ruskem revolucionarnem pokretu. Vzroki so še drugi. Najlepše jih je navedel Jakob Klazkin v knjgi •Problemi novodobnega židovstva« (Berlin, 1030), ko piše o židovski miselnosti takole:
»Židje so v prvi vrsti pristaši narodnega prila-godenja danim razmeram. S tem škodujejo svojemu plemenu, od katerega se vendar nočejo ločiti, in škodujejo drugim plemenom, med katera se hočejo vriniti z namenom, da tam zagospodarijo, Oni igrajo večinoma na površju, razdirajo, rušijo, ner-gujis. kritizirajo. Njihova moč sta zasmehovanje in ironija. Oni si domišljujejo, da vse vedo in sc tako tudi obnašajo. Oni so radi brezdomci, brez rodo-Ijulija, posredniki med raznimi narodnimi kulturami, pridni mešalci, ki ne poznajo zakonov orga-ničnih skupnosti, pctolizniki in hinavci, ki se hli-nijo. vsevcdueži, ki veliko vedo, a ničesar dobro, ljudje, ki so povsod doma in nikjer. Radi so men največjimi radikali iu med najbolj glasnimi demokrati, modemi, ki so pristopni za vsako novo-tarijo, nage duše haiikruptnih ljudi, ki so prodali svojo lastuo narodno zavednost in za druge nimajo smisla, izobraženi proletarci, ki nikjer ne najdejo miru. ker so se iz zgodovinske verige izločili, brez korenin v narodni bili. brez načel, na ničesar duhovnega navezani apostoli svobode, ki jim je vsaka obstoječa vrednota brez vrednosti. Oni iščejo zveze in spajajo stvari, ki nikdar skupaj spadati nc morejo. Paraziti, ki se vjedajo v vsako narodno rasi. da jo razderejo. Vedno pripravljeni, da sc vsemu prilagnde. da vse meje izbrišejo, vse prodajo in vse zaničujejo.«
In ti so gospodarji Rusije
S tem je Klatzkiu dal krasno sliko židovskega marksističnega revolucionarca. Iu vodje ruske revolucije so bili ljudje le vrste. Stali so daleč proč od svojega rodu, v neizmerni razdalji tudi od ruskega narodnega življenja in od njegovega kulturnega hotenja. Zato jim je stremljenje ruskega naroda po svobodi prišlo prav, da so ga izkoristili za svoje čisto tujerodne, brczsmiselne. bogve kje pobrane zgradbe, ker jim je nudilo krasno polje, da, zadostijo svoji nevtcšljivi strasti po moči in vladi. Zato je bilo mogoče, da so bili ti židovski marksisti prevrntniki prve vrste, ker niso priznali nobene vrednote in nobenega roda. Vse v Rusiji jim je bilo lnje in osovraženo: narodna skupnost, narodna slovanska kullura, vse, kur so stoletja rodila v počasni vsakdanji rasti, je žid-marksist sovražil, ker tega ni razumel, ker je bil tujec. Zato jc tndi vse ruzdjul. In ker sami niso mogli porušiti velikanske narodne iu kulturne zgradbe, so šli prisluškovat med ljudstvo, da bi našli pomočnikov. Stavili so se jim na razpolago, da mu pomagajo pri njegovi borbi zu svobodo. Navrtali so se v pravo slovansko nacionalno gibanje, obdržali so vodstvo in ga poVm krvavo izkoristili zase in /a tako strašno nesrečo ruskega naroda.
Sleparije za 700 milijonov Din
Pariz. 5. nov. c. V Parizu je izbruhnil zopel velik finančni škandal. Odkrila je bila afera neke banke, katere kapital je bil fiktiven. Francoski vln-gatelii eo oslepnrjeni za 200 milijonov frankov. Zaplelunih je zopet zelo mnogo uglednih osebnosti.
Izsledovan^e atentatorjev
Tudi dr. Jelič v Italiji
Berlin, 5. novembra. Že prvi uspehi policijske preiskave o marsejskem atentatu so kazali na to, da je imela teroristična organizacija važno oporišče tudi v Berlinu. Znano jc, da je v Berlinu tudi izdala več številk svojega glasila. Malokdo je pričakoval, da bo preiskava v Berlinu imela takšen uspeh, kakor so ga dosegli višji policijski uradniki s sodelovanjem odposlanca jugoslov. notranjega ministra dr. Iva Mogoroviča. Policiji se jc posrečilo zapleniti mnogo važnega gradiva, s pomočjo katerega bo mogoče razkriti važen del teroristično organizacije. Posebno važne so listine, ki zadevajo delovanje dr, Jeliča, ki ;e bil glavni vodja berlinskega oddelka teroristov. Policija jc zaplenila pismo, ki je bilo namenjeno dr. Jeliču in poslano na tajen naslov iz Amerike. Pisali so ;;a emigranti, ki so imeli zveze z emigranti v Evropi,
V tem pismu je rečeno, da je emigrantska organizacija v Ameriki poskrbela, da se s posredovanjem svetovnih poročevalskih agencij vrže v svet trditev, da so teroristično organizacijo financirali ameriški emigranti. Na ta način ne bo težko zabrisati suma, da so teroristično akcijo v resnici financirali drugi, predvsem nekatere organizacije v evropskih državah, ali celo te države s a m e. Pismo, ki jc bilo poslano iz Nevv Yorka, pravi, naj ne bo Jelič v skrbeh za usodo g. Paveliča: saj je on na varnem (v Italiji) in ne bo pod nobenim pogojem izročen francoskim oblastvom.
Kje je zdaj dr. ?Y\č? Policijska poizvedovanja •■o dognala, da je dr. Jelič nedavno odpotoval iz vrlina v Ameriko, Dr. Jelič bi se bil moral kmalu po atentatu v Marseilleu vrniti v Ev.opo in prispeti v Berlin 26. oktobra. Namen njegovega po-vratka je bil ta, da bi v Berlinu uničil vse listine, ki bi ga lahko kompromitirale po marsejskem atentatu. Toda Jelič se v Berlin ni vrnil, pač pa je gotovo, da je prispel v Evropo. Odpotoval je v Italijo, in sicer v Milan. Še 27. oktobra je pisal svoji izvoljenki v Berlin. Zdaj se dr. Jelič skriva v Milanu. Z njim je tudi dr. M. Budak, ki je tudi pripadal berlinski teroristični skupini.
Kdo je financiral teroriste?
Pariz, 5. novembra. Vest nekega lista, da Francija ni izročila Italiji note glede zahteve, da Itai lija izroči Paveliča in Kvaternika, ne ustreza resnici, kajti francoski odpravnik poslov v Rimu jc izročil zadevno noto včeraj v italijanskem zunanjem ministrstvu. Noti je priloženo gradivo, ki obremenjuje Paveliča in Kvaternika. Zato prosi franc. vlada na podlagi marsejske preiskave, da ■ italijanska oblastva izročita Kvaternika in Pave-! lica. Frmcoski odpravnik poslov je imel dolg razgovor s podtajnikom zunanjega ministrstva dr. Su-vichem o tej zadevi.
Pariz, * 5. novembra. Preiskovalni sodnik v Marseilleu je že toliko dokončal svoje delo, da je za danes napovedal soočenje marsejskih atentatorjev s pričami. Ivan Rajič, Zvonimir Pospišil in Mdo Kralj bodo postavljeni pred obremenjevalne priče. To so v prvi vrsti hotelski uslužbenci raznih hotelov, v katerih so atentatorji prenočili. Kakega novega momenta to soočenje bržčas ne bo prineslo.
Vsekakor senzacionalna jc izpoved atentatorjev, da sta teroristično akcijo financirali ludi madjarski društvi »Tes.< in »Moves«, katerih častni predsednik je današnji predsednik madjarske vlade g. Gombos. Gombos je bivši avstrijski poročnik. Atentatorji so tudi priznali, da so imeli zveze z raznimi višjimi madjarskimi častniki, ki vodijo v prvi vrsti špionažno službo. Madjarski častniki so tudi vadili teroriste v izvrševanju atentatov. Razlagali so jim to tudi s pomočjo plastičnega zemljevida, ki so ga sestavili. Začrtana je bila n. pr. ulica, po kateri se pelje kralj Aleksander. Ob straneh jc bil zaznamovan policijski špalir in občinstvo. Večina teroristov jc bila tako izvežbana, da bi lahko vsakdo izmed njih izvršil atentat. Zato je lahko Perčevič izžrebal teroriste, ne da bi jih bilo treba posebej izbirati.
Huda obtožba proti Perčeviču
Dunaj, 5. novembra. Francoski poslanik je v zunanjem ministrstvu izročil noto, s katero zahteva Francija izročitev Perčeviča že v četrtek. Noti je dodano gradivo, ki dokazuje Perčevičevo krivdo. Nota pravi, da so marsejski atentatorji izpovedali, da je Perčevič eden izmed glavnih organizatorjev marsejskega atentatorja. Perčevič je tudi imel zveze z lnadjarskim poslaništvom na Dunaju, kakor tudi z višjimi predstavniki javnih ob-lastev v Budimpešti. Ta listina tudi navaja, da je Perčevič vsak mesec pregledal teroristično taborišče v Nagi Kaniži, v ulici Horthy Miloš štev, 23. Dine 24. septembra se je tudi oglasil v taboru in izžrebal s kockami tri atentatorje, to je Pospišila, Kralja in Rajiča. V prvem trenutku atentatorji niso vedeli, kakšno nalogo morajo izvršiti, domnevali pa so, da gre za umor kralja Aleksandra.
Izsledovanje v Bolgariji
Sofija, 5. nov. b. Bolgarske oblasti neprestano zasledujejo zločince makedonske revolucionarna organizacije, za katero je dokazano, da je njen član ubil kralja Alksandra 1. in francoskega zunanjega ministra Barthouja. V preteklem tednu se je bolgarski vladi posrečilo odkriti šest nadaljnjih umorov, ki so jih, vsaj tako se misli, izvršili člani VMRO. Pri Gornji Djumaji je policijska oblast raztelesila štiri žrtve v majhnem gozdu. V enem izmed trupel je spoznala tajnega državnega agenta Atanasova, ki je pred leti neznanokam izginil s svojo ženo. Oba sta bila ubita po članih VMRO.
*
Bern, 3. nov. c. Švicarska policija je prepo« vedala vsem inozemcem, ki prebivajo v Švici, sleherno javno debato o Posaarju, Inozemci ne smejo ničesar pisati o posaarskem plebiscitu, ker se Švicarska vlada ne sme nikomur zameriti. Ta prepoved posebno velja za nemške emigrante.
Marseille, 5. nov. c. Preiskovalni sodnik de Saint-Paul je zelo pospešil svojo preiskavo. Dianes je zaslišal štiri priče iz Pariza, ki so morilca Ke-lemena — Georgijeva videle nekaj dni poprej v Parizu.
Bukarešta, 5. nov. AA. Tu so aretirali nekega terorista, čigar točne identitete še niso mogli ugotoviti. Priznal je, da je sodeloval pri več terorističnih atentatih, trdovratno pa taji vsako zvezo z marsejskim zločinom,
Nemčija je Že ponižna
London, '5. nov. c. Britanski zunanji minister sir John Simoni, je sprejel danes nemškega vele-: poslaniku, ki mu je predal noto nemške vlade, j V tej noti nemška vlada odločno izjavlja, da so izmišljene vse vesti, ki so se razširile, govoreč 1 o pretlstoječi oboroženi intervenciji v Posaarju. i Nemška vlada gre celo tako daleč, da v tej noti ; slovesno pred vsem svetom izjavlja, da do ple-i bisclta noben Nemec ne bo oborožen vkorakal ! v Posaarje. Nadalje obljublja Nemčija, da bo preprečila vse nemire na meji Posaarja in tako tudi od svoje strani omogočila miren potek glasovanja.
Plebiscit v Posaarju
Berlin, r>. nov. c. Zaradi francoske politike v saurskem področju se zelo vznemirja ves nemški tisk. Nemški tisk predvsem ugotavlja, da se Francija igra z ognjem. Nerazumljivo pa je nemškemu tisku, kako se je mogla Anglija odločiti, da prevzame del odgovornosti za tako francosko politiko. Listi ugotavljajo, da je angleška vlada zaradi tega že dobila odgovor na občinskih volitvah, čez leto dni pa ji bo narod odgovoril s svojo obsodbo tudi na parlamentarnih volitvah.
Mssto krompirja - <7 truoel
i Washington, 5. nov. c. Ameriška policija je od-: krila v neki kleti za krompir 17 napol mrtvih Kitajcev. V Ameriko so prišli kot pošiljka krompirja, da jih ameriške oblasti ne. bi odkrile pri vstopu v Ameriko. Neka tihotapska ladja je na poti v Ame-riko zahtevala večjo prevoznino nego je bila dome-, njena. Zato je prišlo trn ladji do spora in je kapitan dva Kitajca kratkomalo vrgel v morje. Onih 17 pa, ki niso mogli plačati, pa niso hoteli osvobo-I dili iz krompirjevih vreč. in so jih pudtili v skladišču, iz katerega jih je sedaj rešila policija.
Zagrebška vremenska napoved: Najprej jasno, nato ponoven porast oblačnosti, toplo.
Dunajska vremenska napoved: Poslabšanje vremena s padcem temperature.
Volitve v Ameriki
Pariz, 5, nov. AA, Havas poroča iz Ne\vyorka". Jutri bo ameriški narod obnovil poslansko zbornico in izbral 435 poslancev. Dosedanja zbornica jo štela 313 demokratov, 113 republikancev, 5 kmetskih zastopnikov, 4 mesta pa so bila prazna. Nadalje bo obnovljena ena tretjina senata in izvoljenih 32 senatorjev. Dosedaj je 6enat štel 60 demokratov, 35 republikancev in enega kmečkega zastopnika. Američani bodo jutri volili tudi 83 guvernerjev od 48, v 48 državah pa bodo obenem izvolili svoje pokrajinsko zbore. Vse kaže, da bo Roosevelt zmagal. Kakor je znano, se Roosevelt opira na demokratsko stranko.
Osebne vesti
; Belgrad. 5. nov. m. Po službeni potrebi so pro. mšceni: administrativni uradnik 8. skupine Janko Jeglič s postaje Ljubljana gl. kol. na postajo Laško, oficijal 8. skup. Rudolf Štern s postaje Ljubljana gl. kol. na postajo Jesenice, prometnik 8. skup. Jernej Staro s postaje Tezno nu postajo Maribor gl. kol., \lakovodja 8. skup. Ivan Babnik s postaje Ljubljana gl. kol. na postajo Jesenice, oficijal 9. skup. Janez Fril s postaje Ljubljana gl. kol. na postajo Jesenice, prometnik 9. skup. Ivan Leskovec s postaje Maribor gl. kol. na postajo Tezno, pomožni vlako-vodja 1'eter Bučar s postr.je Ljubljane gl. kol. na postajo Rogatec. — Po prošnji so premeščeni: prometnik 8. skup. .Josip Hren iz Petrove na postajo Maribor gl. kol., pomožni prometnik Jožef Neče-mer s postaje Laze v Medvode, pomožni prometnik Mnks Simončič s postaje Polzela-Braslovče na postajo Laze.
Belgrad, 5. nov. m. Na rudarsko glavarstvo v Ljubljani je premeščen za višjega svetnika 4. pol. skup. 2. stopnje ing. Jakob Kučan, ravnatelj državnega rudnika v Kaknju.
*
' Tauger, 5. nov. c. V Tnngerju se je začela j širiti kuga. Dozdaj je zbolelo na kugi 5 oseb. I Vsi so člani židovske kolonije. Vsi slučaji so " lahkega značaju.
Vsemogočni je odpoklical k Sebi danes, dne 5. novembra 1934 ob pol 5 popoldne
našo nadvse ljubljeno mater
Marijo Malezič roj. Adamič
v 75. letu starosti, pogostokrat pokrepčano s sv. zakramenti. Pogreb rajne naše matere bo iz hiše žalosti, Gorenja vas 27, dne 7. novembra 1934
_ ob 4 popoldne na domače farno pokopališče k Sv. Trojici v Hrovači. Prosimo vse, posebno tiste, ki so našo ljubo mater poznali, da jo ohranijo v pobožni
molitvi in blagem spominu.
Ribnica, Dol, dne 5. novembra 1934. Žalujoči otroci:
Anton, Marija, Francka, Nežka, Ivanka, Peter, Joško, Janko in vsi ostali sorodniki

Dolenjski kmet se boji zime
Listje rumeni in odpada. Nastopilo je jesensko deževje. Megle se vlačijo leno sem ter tja. Približuje se zima z vsemi svojimi prijetnostmi in neprijetnostmi. Prijetna bo menda samo za smučarje — zlasti za dolenjske, saj sta bila tukaj letos postavljena kar dva smučarska domova, in sicer na Obol-nem pri Stični !n Smučarski dom smučarskega kluba Polž pri Sv. Duhu nad Višnjo goro, ki bosta odlično skrbela posebno za želodčno vprašanje. Za kmečko ljudstvo pa bo letošnja zima zelo žalostna in bridka. Letos je bila zopet slaba letina. Uresničil se je stari ljudski rek, ki pravi: Suša vzame en košček kruha, moča pa dva.
Že pozimi je kazalo, da letina ne bo kaj prida. Sneg je ležal ravno sto dni. Že takrat je vse skrbelo, kaj dela žito pod snegom, posebno ker zemlja ni bila zmrznjena. Vedeli so, da je tako stanje najbolj nevarno, ker prične žito pod snegom gnitl. Ko je končno sneg skopnel, se je pokazal njegov žalostni učinek: vsa ozimina je pognila, ječmen in pšenica. Okrog Višnje gore so pričel: ravno dobro leto prej vpeljavati banaško pšenico, ki je mnogo bolj plodovita kakor domača. Kar veselje je bilo gledati dolge in rejene klase, ki 60 se pripogibali v vetru, v primeri z majhnimi :n drobnimi klasi domačega semena. Zato ni čudno, da se je skoraj vseh polastila želja, da bi premenjali domače seme in pričeli sejati banaško. Le nekaj previdnejših kmetov se je iz nezaupanja držalo starega gesla, da preizkušena stvar drži, in 6e n: dalo zapeljati k novemu semenu. In spomladi se je pokazalo, kako prav so imeli. Banaška pšenica, navajena drugačnega podnebja, je pokazala namreč še manjšo od-
pornost pod snegom kakor domača. Vsa je pozebla in pognila. Ni kazalo drugega, kakor preorati njive z ozimino in jih posejati s koruzo ali jih posaditi s krompirjem. Za ponovno setev pšenice je bilo že prepozno. Tako se je zgodilo, da tudi najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bili kdaj tako malo pšenice pridelali kakor letos. Posestniki, ki eo je posejali 10 do. 15 mernikov in bi je morali pridelati do 100 mernikov, so morali podorati vso in je niso niti pol mernika pridelali. Še seme bodo morali kupiti.
»Letos ne bomo imeli nobenih praznikov,« tožijo ljudje, »ker ne bo nič pšenične moke pri hiši. Nič ne bomo pekli kolačev in potic, samo črn kruh bomo jedli kakor vsak dan. Kaj takega še ne pomnimo, da bi bil: brez vsake pšenice. Oh, žalostno je na svetu I c
Poleti je nagajal dež. Kar naprej je lilo, da ni bilo mogoče nobenega dela v redu opraviti. Najtežje je bilo s senom, ki ga na noben način nismo mogli posušiti. Ko ga je po eni strani namočilo, smo ga obrnili na drugo, da bi se osušilo, pa ga je še po drugi spet namočilo. Tako je veliko sena na travnikih segnilo, veliko ga je pa tudi odplavila voda. Zdaj bo pa treba prodajat: živino, da pozimi ne bo zmanjkovalo krme, ker je v sedanjih hudih časih izključeno, da bi jo mogli dokupovati. Koliko so zaradi neprestanega deževja trpela žita, si lahko vsak misli.
Prišla je jesen, čas pospravljanja. Toda nič kaj veselo ni to pospravljanje. Krompir — steber kranjske dežele imenovan — je odpovedal popolnoma. Zarad: neprestanega deževja je zlasti v dolinah kar
segnil. Na njivah, ki bi ga v normalnih razmerah lahko zraslo deset voz, so ga na enem lahko odpeljali. Pa še ta ni bil tak kot druga leta. Nekoliko srečnejši so bili kraji, ki leže više, da se je voda lahko sproti odtekala. Pa tudi na teh njivali je bilo veliko črnega. Najbolj pa 6e ljudje boje, da ne bi pričel še v kleti gniti, kar je zelo nevarno. Če še krompir odpade, pa res ne vemo, kaj bomo pozimi jedli. Že tako je kmet v sedanjih časih velik 6iromak, da komaj rine naprej, če mu pa še polje odpove, si pa res ne more pomagati.
Ugleden kmet je pripovedoval: >Ko bi vsaj sadje obrodilo, da bi nasušili krhljev in hrušekl Le tu pa tam je bilo kaj. Tako bi otroke pozimi lahko s krhlji zamotili, da bi ne prosili kruha, zdaj pa res ne vem, kako bo. Kar bojim se zime. Odrasli bi še prebili, a otroci se mi smilijo, ko bodo jokali. Saj se jim ne da ničesar dopovedati. Čim bolj mu pripoveduješ, da nimaš, tem bolj prosi in joka. Da, da, kmet dela vse leto od zore do mraka; še ponoči nima miru; pozimi pa strada. Tako je dandanes na 6vetu. Da o obleki in obutvi 6ploh ne govorim! Kako naj jim jo kupim, ko pa nimam kovača pri hiši! Na peči bodo sedeli vso zimo v za-krpanih cunjah in bo6i. Včasih sem imel par 6to kil krompirja v jeseni za prodaj, da sem kupil najpotrebnejše, letos bom moral pa še seme kupiti. Dva prešička imam za nrodaj, da bosta ravno za davke odlegla. Če bi pa kdo zbolel, bi pa moral kar umreti, saj pri najboljši volji ne morem po zdravnika in zdravila. Vsako leto je slabše na svetu. Če se kmalu ne preobrne na boljše, ne vem, kaj bo.«
f Jože Magister
m
Čudovita in neumljiva so pota božje Previdnosti. V dneh, ko nam je tako zelo treba močnih mož, velikih src, neustrašenih spo-znavalcev resnice, padajo drug, za drugim v prerani grob. In naš Jože Magister med njimi ni najmanjši.
Pred 33 leti se je rodil v Vižmarjih pri Ljubljani. Gimnazijo je dovršil kot vzoren učenec škofovih zavodov sv. Stanislava v Št. Vidu. Po maturi je končal abiturijentski tečaj na drž. trg. akademiji v Ljubljani, nato pa vstopil kot uradnik v službo pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. S svojo družabnostjo in dobrosrčnostjo si je v teku 12-letnega službovanja pridobil srca vsega uradništva, ki danes kar verjeti ne more. da krepkega Jožeta ne bo več v urad. Njegov izredno razviti smisel za gospodarske probleme ga je usposabljal za inicijativnega in podjetnega sotrudnika naše domače zavarovalnice, ki z njim izgublja zvestega ter kot mravlja pridnega uradnika in organizatorja za šentvidski okoliš.
Preveč pa je bilo v našem Jožetu živ-ljenske sile in mnogostranosti, da bi jo mogel izčrpati na tem svojem uradniškem mestu. Zato ga vidimo v središču naše ljudske prosvete v Št Vidu, kjer s svojim znanjem in še bolj z ljubeznijo do katoliškega gibanja nesebično dela pri gradnji prosvetnega doma, med fanti in na gledališkem odra. Neustrašeno je vedno in povsod zastopal krščanska in slovenska načela ter se ni bal za nje tudi trpeti.
Pred 7 leti se je Jože poročil z gospo Tončko, hčerko usrlednega posestnika in gostilničarja g. Štruklja na Trati pri Št. Vidu. V vzornem družinskem življenju mu je soproga darovala štiri otroke, od katerih živijo še trije. Lc malokdo je vedel, da je v tem krepkem moškem telesu bilo čudovito nežno srce. ki je z vsem žarom moške in očetovske ljubezni objemalo soprogo in deco.
Od=el je naš Jože. Solze težko preizkušene vdove in plač nedolžnih otrok polnijo oni lepi dom v Vižmarjili, ki ga je družini zgradila Jožetova podjetnost in ljubezen. V nemi grozi strmi v prerani grob uradništvo Vzajemne zavarovalnice. Boleče so Se zganile vrste krščanskih mož in fantov. V vseh nas pa živi velika vera, da počiva naš Jože v naročju božjem, odkoder bo naše vrste bodril in našo bol blažil.
„Straža v viharju" - izšla
Prva številka iStraže« je v glavnem razprodana. Ker je pošla vsa naklada, je nismo mogli poslati vsem našim prijateljem; prosimo jih, naj oproste. Natisniti smo dali novo naklado, ki jo bomo razposlali danes. Ako pa je še kak naš prijatelj ne bi prejel, ga lepo prosimo, da naiti to takoj javi po dopisnici.
V soboto, tO. t. m. izide 2. številka z bogato vsebino in v večji obliki. Razposlali jo bomo v petek popoldne, da jo bodo vsi dobili že v soboto zjutraj. Kdor do danes 1. številke ni vrnil, ga bomo uvrstili med naše naročnike. Poznejših odpovedi ne moremo upoštevati, ker je razpošiljanje lista drago.
Številna naročila in pisma še pred in po izidu 1. številke nam potrjujejo, da jc »Straža« potrebna in naš pokret upravičen. Zato ponovno pozivamo vse naše prijatelje, da podprejo naše stremljenje, naročijo »Stražo« in jo razširjajo. __
Lisi izhaja vsakega 1., 10. in 20. v mesecu. Naročnina zn vse leto (24 številk) 24 Din. Uprava in uredništvo sta v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Uradne ure vsak dan od 11—12 dopoldne. Ček. račun Slov. dii. zveze št. 11.171.
Zadnja spominska slovesnost
na novomeškem starem pokopališču
Novo mesto 4. novembra
Celih 115 let so Novomeščani prižigali luči na praznik Vseh svetnikov in Vernih duš dan na grobeh svojih rajnih, letos pa so to opravili tu poslednjič, kajti pokopališče bo s prihodnjim letom ukinjeno. Vsakdo, ki ima še rajne na tem prostoru, pa jih vsled finančnih težkoč ne bo mogel prekopati in prenesti njihovih kosti na novo pokopališče, je letos na ta praznik še posebno lepo okrasil grobove svojih dragih, zavedajoč se, da dela to poslednjič, — Čez par let se že ne bo več poznalo, da je bilo na tem prostoru zadnje počivališče naših dragih. —
Dasi je bilo prekopanih in prenešenih na novo pokopališče že mnogo mrličev, se je vendar zbralo na starem pokopališču, kljub skrajno slabem vremenu, mnogo ljudi, hoteč si vtisniti v spomin kraj, ki je njihovim pradedom in dedom nad sto let služil kot zadnje počivališče. Da bi ostalo vsakemu v še globljem spominu, so pevci pomnoženega franč. cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom g. Skebeta, zapeli vsem ostalim našim rajnim v slovo pretresljivo žalostinko »Usliši nas, Gospod... !« Ljudje so jo poslušali sklonjenih glav. Poslušali so poslovilno pesem, poslušali vroče prošnje Onemu, ki je naš Sodnik in Plačnik. Vsakdo je čutil, da nekaj odhaja od nas, kajti
Novomeščani so bili s starim pokopališčem, ki so ga imeli skoro sredi mesta, tako tesno spojeni, kot s svojo zgodovino, katera je skoraj prav tako tesno povezana s zgodovino pokopališča.
Staro pokopališče ima svoj ustanovni datum v" letu 1810, ko je bilo pokopališče, ki se je nahajalo poprej okoli kapiteljske cerkve, preneseno po zahtevi francoskih oblasti na sedanji prostor. Leta 1856 so sezidali tukaj tudi kapelico in so jo istega leta tudi posvetili. V to kapelo, ki jo je ustanovil kapiteljski kanonik Fr. pl. Fichtenau, so postavili oltar iz črnega marmorja, ki je bil prej v kripti kapiteljske cerkve, v zvonik pa obesili dva zvona iz nekdanje cerkve sv. Antona, katera še danes pojeta mrličem poslednjo pesem.
Ker pa je postalo pokopališče že pretesno, in posebno še, ker stoji skoraj sredi mesta, se je leta 1925 otvorilo novo pokopališče na Ločenski cesti, precej daleč iz mesta. Prvi je bil na tem novem mirodvoru pokpan neki Smole Jože iz Vel. Strmca, žup. Trebelno, ki je baš tedaj prestajal svojo kazen v tukajšnjih zaporih. Zadnja na starem pokopališču pokopana pa je bila 6 dni stara Cirila Špringer, rojena v ženski bolnišnici. — Novo mesto, ki je s svojo modernizacijo izgubilo že toliko svojih starin, bo s preureditvijo starega pokopališča v moderen park, izgubilo zopet precej svojega starinskega značaja.
Slovenski pevski tečaj v Celovcu
Kršč. soc. zveza v Celovcu je tudi letos priredila pevski tečaj za pevovodje. Vodil ga je zopet pevovodja Pev. zveze iz Ljubljane prof. Bajuk v dneh 29. in 30. oktobra. Udeležencev je bilo 34, deloma takih, ki so se že lansko leto udeležili enega izmed treh tečajev, deloma pa so bili novi, ki so se mladi pevski organizaciji šele pridružili in se odzvali vabilu centrale.
Ker tla še niso godna za podrobna, teoretična razmotrivanja, je obsegal program pred vsem praktične pevske vaje. Slučaj je združil pevovodje tako, da so bili vsi glasovi primerno zastopani. Nekaj izrednega je bilo celo to, da je mogel zbor peti tudi v mešanem zboru, kajti med udeleženci je bilo prvi dan 5, drugi dan pa celo 7 udeleženk. V praktičnem delu smo se vadili v lepi deklamaciji, točni ritmiki in čisti in-tonaciji. Teoretični del je pa obsegal uvodno predavanje tajnika Soc. zveze Zwittra o harmoniji, oziroma disharmoniji v sedanjem svetu. Globoko je zasnoval svoj govor in zelo jasno pokazal napake sedanjega življenja v vseh panogah, povdaril pa tudi prav lepo zdravilo in pokazal plemenito nalogo, ki naj jo vrše pevski zbori in se posebej pevovodje. Tajnik Milonik je v prelepih besedah orisal pomen skupnega, ljudsko cerkvenega petja, ki naj gre s svetnim roko v roki k istim ciljem. Sam sem raztol-mačil poleg nekaterih .drugih tem bistvo ritma in pravilnega taktiranja, referiral o
pev. organizaciji pri nas in o naših načrtih za bližnjo bodočnost.
Ker so bili glasovi sorazmerno razdeljeni, so se udeleženci prav lepo zložili v zvočen zbor. Predelali smo več pesmi prav podrobno z vsemi potrebnimi nijansami. Ker so prav tedaj, v ponedeljek, slavili pisatelja Meška, je zbor sodeloval s 4 pesmami in prav krepko zaključil večer. Sodelovala sta, pa tudi dva člana s samospevi, Kačnikova z lepo Volaričevo, Kropivnik z narodno pesmijo in oba z Vodopivčevim dvospevom.
Ob koncu tečaja je bil daljši pogovor o reorganizaciji. Organizirali bomo manjša okrožja, po 4 do 5 zborov, in priredili spomladi, oziroma poleti na več krajih okrožne prireditve.
Tečaj je potekel v zgledni disciplini, udeleženci so pokazali vsi izredno veliko smisla za skupno delo. V njihovem imenu se je pevov. Ogris prisrčno zahvalil vodstvu tečaja in s prav iskrenim glasom zatrdil: Voljo imamo, mi hočemo za vami dalje, voljo imamo neupogljivo in nepopustljivo, prosimo pa podpore še v bodoče.
Pe.sem je najkrepkejši element narodne prosvete. Pesem more vzdržati v naših bratih pravo narodno zavest. Zato je dviganje čuta za lepo pesem vredno vseh žrtev. Koroški rodoljubi pri nas se tega zavedajo, zato to delo izredno požrtvovalno podpirajo. Pri-hodnjost bo sodila, da je bilo tako — prav.
M. B.
Skrbniki pognali otroka v smrt
Maribor, 5. novembra.
Pred malini senatom se je zagovarjala danes dopoldne zakonska dvojica radi dejanja, ki je tudi v današnjih krutih časih osamljeno. Državni pravdnik je obtožil 38 letnega viničarja Franca Svenška z Majskega vrha in njegovo ženo Jožefo, da sta s slabim ravnanjem zakrivila smrt 8 letnega Štefana Jurgeca. V svoji obtožnici je drž. pravdnik navajal:
Mali, 8 letni Štefan Jurgcc je bil nezakonski sin sestre Svenškove žene. Mati otrokova je neznanega bivališča, za otroka pa je skrbela občina Sv. Barbara. Občinski očetje so določili Franca Svenška in njegovo ženo Jožefo kot najbližja sorodnika malemu Štefanu za skrbnike. 1. januarja letošnjega leta se je Štefan preselil k teti. S tem dnem so se začeli za njega težki in bridki časi. Teta in njen mož sta mu nalagala najtežja dela in ga za vsako malenkost pretepala. Včasih je bil hrastov kol, potem zopet palica in pest, ki mu ie padala po šibkem telesu. Štefan je mnocokrat na poti v šolo ali iz šole tožil svojim tovarišem, da ga doma tepejo, da se boji iti domov, ter jim v dokaz kazal modre podpludbe tfo celem telesu kot znake udarcev. Prosil pa je obenem otroke, naj tega ja nikomur ne izdajo, ker bi bil potem še huje tepen. Deca je res molčala in se je bala povedati odraslim o trpljenju malega Štefana. Tako je šlo do maja meseca. Štefan je začel otrokom pripovedovati, da ne more več živeti pri stricu in teti, ker ga preveč pretepata. Dne 19. maja je otrokom zopet kazal modre lise na desni roki in na hrbtu, ki so izvirale od Dalice. Otroci so se šli po šoli kopal v
Dravinjo. Mali Štefan je šel za njimi, pa je med slačenjem dejal tovarišu: »Danes me vidiš zadnjič. V Dravinji bo moj grob.« Otroci so smatrali besedo za šalo, bile so pa žalibog resnica. Štefan Jurgec se je pognal z brega v globok tolmun in se ni prikazal več na površje. Prestrašeni otroci so se raz-bežali na domove ter povedali žalostno zgodbo staršem. Ljudje so šele čez dva dni našli truplo malega vtopljenca, o njegovem trpljenju pa so obvestili oblasti. — Oba obtoženca sta danes pred sodiščem tajila vsako krivdo. Pripovedovala sta, da sta kaznovala Štefana samo trikrat, pa še takrat je zaslužil. Nista pa slabo ravnala z njim. Priče so njun zagovor ovrgle. Slikale so fanta kot mirnega in tihega otroka, ki je veliko pretrpel pri rednikih. — Sodišče je obsodilo Svenška Franca in njegovo ženo Jožefo vsakega na 6 mesecev strogega zapora.
Obrtniška razstava v Liubljani
V obrtniškem tednu od 1. do 8. decembra t. 1. bo Krajevni odbor obrtniških organizacij v Ljubljani priredi! sejem, na katerem se bodo razpostavili in prodajali samo domači obrtniški izdelki, med njimi tudi taki, po katerih se povprašuje v Miklavževem tednu. Da se nudi občinstvu v tem času posebna ugodnost nakupa, se bodo dajali na cene posebni popusti, ki bodo veljali tudi za poznejšo dobavo.
Oni obrtniki, ki nameravajo svoje blago razstaviti na sejmu, se vljudno vabijo, da pošljejo svojo priiavo do 10. novembra Okrožnemu odboru obrtniških združenj v Ljubljani, Beethovnova iO.
Pridna gospodinja skrbi, da so člani njene družine vedno krepki in zdravi. Zato jim nudi za zajtrk skodelico kakaoa. Posebno slasten in tečen je Mirim kakaOi ki ga dobite pri vsakem trgovcu Zavitek Mirim kakaoa za štiri osebe velja samo Diu 1'-.
Jubilej staroste lavantinshih organistov
V	nedeljo je dopolnil 70. leto organist opatij ske cerkve v Celju, g. Karel Bervar. Ker je njegovo ime tesno združeno z vsem našim cerkveno-glasbenim življenjem v zadnjih 50 letih, posebno pa še v lavantinski škofiji, zato jc prav, da se ga ob tem živ-ljenskem jubileju spomnimo tudi na tem mestu.
Zibelka je našemu jubilantu tekla v Motniku, kjer je bil rojen 4. novembra 1864. leta. Obiskoval je v rojstnem kraju ljudsko šolo, bil nekaj let še doma, nato pa v letih 1883—1885 dovršil orglarsko solo v Ljubljani. Takoj nato je služboval kot organist 1 leto v Blagovici, nakar je moral obleči vojaško suknjo, v kateri je prebil 3 leta kot topničar v Radgoni in Ljubljani. L. 1889. je nastopil službo organista v Gornjem gradu, kjer se je tudi poročil z Jožefo Matek, sestro rajnega mariborskega, prošta. Iz tega zakona je imel 6 otrok. Leta 1895. jc obiskoval sta-oznano cerkveno glasbeno šolo v Regensbur-gu, katero je dovršil z odličnim uspehom iz vseh predmetov. Na tej šoli so takrat poučevale same znane glasbeno kapacitete: direktor dr. Haberl, slavnoznani komponist M. Haller, kanonik dr. Jacob in Griesbacher. Ko je imel v žepu odlično diplomo tako znanega cerkvenega glasbenega instituta, jc šol še nekaj časa nazaj v Gornji grad, dne 1. oktobra 1895. je pa dobil mesto organista pri opatijski cerkvi v Celju, kjer službuje še danes in bo prihodnje leto obhajal na tem mestu 40 lctnico.
V	Celju se je začelo njegovo pravo delovanje na cerkveno-glasbenem polju. Ker je bilo veliko pomanjkanje organistov v lavantinski škofiji in še kar jih je bilo. niso bili na višini, se je začela akcija za ustanovitev orglarske šole v Celju. Res se je današnjemu slavljencu posrečilo s pomočjo opata Ogradi ja in nekaterih drugih duhovnikov, takratnega celjskega okrajnega glavarja grofa Attemsa in dr. Vlad. Pegama, takratnega odvetniškega koncipijenta pri dr. Vrečku, ustanoviti v Celju orglarsko šolo; deželni šolski svet v Gradcu je dovolil ustanovitev dne 28. septembra 1899.
Poleg cerkveno glasbene šole v Regens-burgu jo obiskoval tudi 12 dnevni glasbeni tečaj na Dunaju, ki ga jc vodil slavnoznani koralist p. Horn, dva 10-dnovna tečaja v Gradcu, sam je pa tudi priredil 2 tečaja, za organiste, 1 v Celovcu in 1 v Mariboru. Kolikega pomena je bila orglarska šola v Celju za cerkveno glasbo v lavantinski škofiji, jc najbolj jasno razvidno iz številk. Do sedaj so bili na zavodu 403 učenci, od teh jih jc napravilo izpit v 35 letih 305. Več njegovih učencev poučuje glasbo na raznih gimnazijah in učiteljiščih, n.pr. v Pirotu Kocijan, najbolj znan kot komponist je pa Ivan Ocvirk, sedaj glasbovodja na gimnaziji v Sinju. V Ameriki službujejo 4 moški in 1 ženska, šolska sestrn. iz Maribora v Chicagu. Največ jih pa službuje v Sloveniji, pa tudi v drugih delih naše države.
Sam jo tudi precej komponiral in tudi pisal o glasbi v Cerkveni glnsb. in v Mn-sico sacro v Regensburgu. Zadnje njegovo delo so tri nagrobnice, za katere jc zložil sam tudi besedilo. Vseh njegovih del .ie 13. Veliko jc tudi njegovo delo v stanovski or ganizaciji organistov v lavnnUnski škofiji, kateremu društvu tudi že dolgo vrsto tet predseduje. Vedno dela zn zboljšanje gmotnega položnja organistov in pri vsaki priliki ponavlja, naj delajo organ isti v soglasju s svojimi predstojniki '— duhovniki. V glavnem je tudi njegova zasluga, da so org.uristi zavarovani pri Pok. zavodu in tako vsaj za silo preskrbljeni za starost.
Ko je v nedeljo mojster na orglnli zaigral hvalo Tistemu, ki mu jc dal dočakati tako lepo starost, so so ga gotovo v duhu spominjali vsi n.jogo vi stanovski tovariši in številni učene! in mu želeli, kar mu iz srca želimo tudi mi. da bi šo dolgo vrsto let služil Bogu in cerkvi. Naj bi mu Bog dal dočakati da mnogo srečnih iu zadovoljnih iet.
Ljubljanske vesti:
Slaba bozičntca bo ...
Ljubljana, 5. nov.
Lopa navada, ki jo je zadnja letu uvedla mestna občina, je bilo prirejanje božičnice revnim otrokom in pa starčkom v mestnem zavetišču. Običajno so bili pri, takih božič-nicah obdarovani otroci s perilom, obleko, obutvijo, slaščicami in živili, tako da so se imeli prijetno vsaj za božične praznike. Sedaj je v Ljubljani vse. polno otrok, ki na tihem upajo, da se jih bo za božič spomnila mestna občina in jili tudi letos obdarovala-Kakor pa kaže, bo letošnja božičnica bolj šibka in bo obdarovanih mnogo manj otrok kakor prejšnja leta.
V	proračunu mestne občine zijajo namreč znatni izpadi in proračun za božičnico ludi ne določa nobenega zneska posebej, kakšni virmani, da bi se božičnica krila iz drugih postavk, pn letos ne bodo mogoči. Mestno nameščena t vo in mestno delavstvo je imelo sicer hvalevredno namero, da preskrbi sredstva za božičnico z nabiralno akcijo, toda ta namera se mu je posrečila samo napol. .
V	soboto je nabiralna akcija kolikor toliko uspela, zato pa je nedeljsko slabo vreme pokvarilo vse. Omeniti moramo, da so na-
Tel 31-62 KINO KOPELI EVO Tel 31-62
Danes in jutri ob 8 avijatiški film
RIVALf V ZRAKI/
Cene znižane.
© Minister dr. Ulmansky v Ljubljani. V nedeljo je v Ljubljano dospel minister za gozdove in rudnike dr. Ulmansky. V Ljubljani je imel razne službene opravke ter je med drugim obiskal tudi škofa g. dr. Rozmana, s katerim je imel daljši razgovor. Minister je imel tudi včeraj v Ljubljani več posvetovanj z raznimi funkcijonarji svojega re-sorta.
O Uradništvo Vzajemne zavarovalnice je ob
smrti svojega tovariša Jožeta Magistra poklonilo Vincencijcvi konferenci pri Srcu Jezusovem 400 dinarjev. — Vzajemna zavarovalnica je mesto venca ob smrti svojega uradnika Jožeta Magistra darovala vodstvu Elizabetnih konferenc 600 Din. Bog povrni!
0 Vsa kinematografska podjetja se opozarjajo na razpis ministrstva notranjih zadev (II. br. ■16935) od 25. t. m., ki določa, da se v času globoke državne in narodne žalosti, do vključno 21. novembra smejo predvajati filmi z glasbo in petjem, ki so po svojem značaju resne vsebine, tudi če imajo kak manjši zabavni vložek. Ne smejo pa se predvajati v tem času operete, burke, šale, niti kaki drugi veseli komadi. Predsedstvo mestnega poglavarstva opozarja na to prepoved vse kinematografske podjetnike.
0 Davčni zavezanci I. in II. skupine se opozarjajo, da so seznami o pridobnini o neposrednih davkih na vpogled interesentom na mestnem poglavarstvu v Ljubljani (mestna posvetovalnica, Mestni trg 2/1, soba št. 22) od 5. do vštetega 12. »ovembra od 8 do 14 popoldne. Tozadevni razglas jc nabit na mestni deski v veži, Mestni trg št. 27.
0 Mednarodni potepuhi v Ljubljani. Ljubljanska policija opaža zadnje čase, da prihaja v Ljubljano večja množica sumljivih ljudi in mednarodnih potepuhov. Večje število teb potepuhov je policija že zajela, stalno pu preži nu druge. Da prihaja v Ljubljano tako mnogo teli ljudi, je vzrok \ čudnem postopanju italijanskih oblasti. Kur n. pr. zajame tržaška ali kakšna druga italijanska policija teh potepuhov, pošlje vse k nam, nekaj celo kar skrivaj prežene čez mejo. Ljubljanska policija pu tem ljudem pošteno pretiplje kosti. V dopisovanju z dunajsko policijo in mednarodnim kriminalnim uradom v Berlinu, je ugotovila n. pr., danima v rokah več mednarodnih /epurjev, tatov in zločincev, ki jih iščejo tudi druge policije sveta. Nekateri od prijetih so sedeli že po vseli ječah Evrope. Kolikor niso ti potepuhi pri nas česa zakrivili, jih bo naša policijo izročila tistim državam, iki jih iščejo, oziroma odkoder so doma.
© Za polovično ceno odprodaja del zaloge tv.rdka A. Šinkovec nasl. K. Soss, Mestni trg. Cenjene dame se na to opozarjajo!
© Instruiram nižješolce (najraje rcalce), pripravljam tudi za sprejemne izpite. Majhen honorar! Naslov v uredništvu »Slovenca .
blralei naleteli pri revnejših slojih na mnogo bolj prijazen sprejem, kakor pri bogatejših ali dobro situiranih. Marsikak nabiralec je pri bogatih moral požreti precej pikrih. Nasprotno pu se mestni delavci, tisti, ki snažijo ceste in kanale ter drugi od svojih skromnih mezd v petek zvečer dali kar lep znesek za revne otroke, več pa, kakor na pr. še enkrat tako številno uradništvo nekega večjega urada. Požrtvovalno ,so se izkazali tudi na pr. ljubljanski mesarji in nekateri trgovci.
Danes opoldne jc mestni socialni urad prestol vse darovane zneske in izkupičke za listke. Skupno je dosedaj nabranih 32.000 Din. Ker nekateri nabiralci še niso oddali denarja in ga bodo še jutri, nekateri darovalci pa pošljejo še denar po položnicah, je računati, da bo skupna nabiralna akcija vrgla okoli 40.000 Din, torej za malenkost več, kakor lani. To pa šc daleč ne zadostuje za božičnico, ki velja, ako je količkaj dostojna in so otroci vsaj nekoliko obdarovani, vsaj 70.000 do 80.000 Din.
Naše mnenje je, da se tisti bori tisočaki nekje morajo dobiti, da bodo otroci imeli vsaj za božič primerno veselje.
•
Najnovejša senzacija v Ljubljan'
Ljubljana slovi po svojih kolosalnih »senzacijah« že daleč po svetu. Če se pojavi na ulici dimnikar, se že ljudje, ustavljajo, gledajo za njim in ugibajo, kakšno svetovno čudo naj bl to bilo. Če zmanjka komu izpred trgovine na zid prislonjeno kolo — senzacija. Če vstopi v gostilno neznan človek — senzacija. Seja društva za zaščito škorcev — senzacija! Največja senzacija teh dni pa jo za Ljubljano brez dvoma »Nov vamp iz Amerike«. Na vampe se Ljubljančani navadno dobro razumejo; nekateri jih celo prav skrbno goje, da so na las podobni okroglim sodčkom, drugim pa se menda vsled prevelike težo tako povečajo, cla so lepši kakor najlepše »hrnške-putrne«. Tudi na prežgane vampe se Ljubljančani dobro razumejo, s parmezanom ali pa. brez njega, dopoldne jim pa tudi teknejo okisani vampi s krompirčkom .pa ne mnogo, ampak »čist'en mal«, tako malo, da se »župca« kar v potokih preliva s krožnika. Ljubezen Ljubljančanov do vampov je torej res velika in vsestranska, in zato bodo kar v trumah noreli gledat, kakšen je »nov vamp iz Amerike«. Tako stoji tiskano na nekem lepaku. Iz ljubljanske gospodinje bodo s skrbjo ugibale, če je ta »vamp« tudi užiten in kdo ga bo prodajal in ]K) čem je (ali bo) in če ga je treba tudi »pacati« aH pa ga vržejo lahko kar v krop, dokler se ne zmehča. Da pa n» bodo spoštovane gospodinje preveč v skrbeh zaradi novega vampa, jim povemo — pa samo njim — da pravijo v Ameriki »vamp« takim ženskam, ki znajo trapaste »gospodarje sveta« pošteno guliti, da doma,še za kavo ni. In če bi se kakšen tek »vamp« res živ prikazal v Ljubljani, ta bi kmalu čutil, če ima lase ali ne, kakor se je to baje v Ljubljani že večkrat zgodilo, čeprav »vamp« ni bil iz Amerike, ampak samo — iz Ljubljane!
Ptuj
Nočni požar. Preteklo noč ob 2, ko so ljudje bili v globokem spanju, je nenadoma začelo goreti stanovanjsko poslopje posestniku Francu Zelenkn v Braslovcih pri Šv. Lovrencu v Slov. goricah. Ogenj se je razvil s tako naglico, da ni bilo mogoče rešiti ničesar. Ker jc bila hiša že stara, s slamo pokrita, je zgorelo vse do tal. Va-ščani, ki so prihiteli na pomoč, so preprečili, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja. Škode je okrog 10.000 Din.
Tragična smrt. Na tragičen način je umrl Frane (leč, užitkur v Zamušanih. Domači so ga našli v bližnji mlaki mrtvega. Verjetno je, da ga je zadela kap, nakar je omahnil in padel naravnost v mlako, kjer jc utonil. Pokojni, ki je bil star 65 let, je bil splošno znan, spoštovan in ugleden mož. Bil je tudi več let župan občine Zamušuni. Eden njegovih sinov je učitelj pri Sv. Marjeti niže Ptuja, eden je upok. kapc-tan-invalid v Mariboru, tretji pu vodi na domačiji gospodarstvo. Blag mu spomin, žalujočim pa naše sožalje!
Kulttnm* obzornik
Mariborsko gledališče
Mariborsko .gledališče je odprlo letošnjo sezono s Hamletom. Režija je. bila v rokah g. Jo-ška Kovica. Bila je enotna, svoja po zamisli, scene pn so se menjavale hitro, brez zamude. Kar prvi večer se nam je predstavil ves igralski zbor. Hamleta je igral g. Vladimir S k rbinšek in praznoval z njim svoj desetletni jubilej. Ilotel se je pokazati in sc tudi je. Dul je Hamleta po svoji zamisli in vzdržal višino do konca. Ta umetnik na našem odru gre vedno bolj v globino in širino, pri njem jc razglabljanje in šludiranje. posel pa, ki ga opravlja, nad vse resna zadeva. V Skrbinšku jo velika umetniška sila. ki išče odgovorov na svoja lastna vprašanja, Ofelijo je igrala gdč. Elviru K raljcvu, pretresljivo in /. vso dušo. kraljeva t globokim doživljanjem zajame vsako vlogo in se ji tudi preda z vso dušo. Pri njej igranju skoraj nič več ni. temveč le življenje. Polonij g. Pavla K o vič a je bil premišljen in i/.ru/.it. Dobra sta bila g. Furijun kot kralj iu gdč. Starčeva kot kraljica. Duha Hamletovega očeta je igral g. G o r i n š c k nekoliko premalo oddaljeno in vizionnrno. Plastična sla bila grobarja g. Rasbergcr iu g. Košir. k enotnosti v igri so pripomogli g. Blaž kol Laert, g. Nakrst kot Horatio, g. Grom kot Fortiinbras, g. Med v en kot ltozenkrauc, g. II ar as tov ič kot Gildenstern in g. Košir kot Polonijev slugu. Tudi »osebe v igri« so bile lepo ubrane v enoto. V celoti sta režija in igra pokazali veliko prizadevno«! in vnemo, tako, du so bili ljubitelji gledališča tiho veseli in zadovoljni.
Za drugo predstavo je priredil g. Joško Kovič Cankarjeve Hlapce. Režiser je hotel / in-seenacijo dejanje simbolno poudariti. Prihod skupine kmetov in kmetic pu ni bil posebno
Mariborske vesti:
Mariborski meščani
Velika večina meščanov sploh ni iz Maribora - Nad 4000 meščanov je s Primorskega
so rojeni v ostalih krajih Slovenije. Druge banovine so dale le nekaj desetin mariborskih meščanov. Pač pa je izredno visoko število onih, ki so rojeni v krajih, ki so po vojni pripadli Italiji. Med mariborskimi meščani je namreč nad 4000 Primorcev! Iz nnvedenega sledi, da i«-huja velika večina mariborskega meščanstva iz bližnje in daljne mestne okolice in le ena petina je takih, ki so v mestu rojeni. Ako se pa še upošteva, da sta od to petine skoro dve tre-tini otrok, potem je tudi razumljivo, kako malo mariborskih družin se zamore v resnici ponašati, da so avtohtone. Sicer je na to strukturo mariborskega meščanstva precej vplivala vojna in povojna doba, vendar izpremembe niso bistvene. Okoliški živeli je že od nekdar prevladoval nad meščanskim, le da je mesto izravnavalo to premoč okolice s svojo asimilacijsko silo.
Maribor, 5. novembra.
Trdi se in je baje tudi statistično dokazano, da se stalno prebivalstvo mest ne množi iz samega sebe, ampak z dodeljevanjem iz bližnje okolice. Statistično je tak dokaz težko doprinesti, vendar bi bil izredno zanimiv, zlasti, v kolikor se tiče Mariboru, kjer igrajo poleg drugih okolnosti vužno ulogo tudi narodnostna vprašanja. Že zadnjič smo načeli poglavje mariborskega meščanstvu ter smo pri tem objavili, da je mestno poglavarstvo začelo po novem zakonu voditi točno evidenco stalnih prebivalcev in meščanov. Navedli smo, da šteje Maribor vsega skupaj okoli 25.000 meščanov. Zanimivo je ugotoviti, od kod so pravzaprav ti mariborski meščani!' — Okoli 5000 jih je, ki so res rojeni v Mariboru. Nad 5000 je takih, ki so doma iz bližnje mestne okolice, in okoli 7000 pa takih, ki
□	Smrt vrle žene. V nedeljo je umrla v Linhartovi ulici 13, v starosti 64 let ga. Marija Fon. S pokojnico je odšla v večnost žena, ki je storila v svojem življenju mnogo dobrega. Vneta za čast božjo, je bila v vsem svojem delu pobornica krščanskih načel v praktičnem življenju, znana do-brotnica siromakov in vrla sotrudnica krščanskih organizacij in društev v Mariboru. Zlasti krščanska ženska zveza — ta največja mariborska organizacija — je z njeno smrtjo težko prizadeta. Izgubila je marljivo dolgoletno članico in vneto podpredsednico. Blago pokojnico bomo položili danes, v torek, ob četrt na 5 na pokopališču na Po-brežju k večnemu počitku. Pogreb bo iz mestne mrtvašnice. Svetila ji večna luč, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje.
□	Tovarna »Sana« v obratu. Tovarna čokolade »Sana« v I-Iočah pri Mariboru, ki je že nekaj let počivala, je pričela sedaj zopet obratovati. Zaenkrat dela še v omejenem obsegu, obstojajo pa izgledi, da se bo obrat vpostavil v celotnem obsegu.
□	Kdor ima veselje do petja in do gledališča, naj se prijavi v gledališki zbor, kjer se sprejemajo novi člani in članice. Prijave sprejema kapelnik Lojze Herzog v gledališču dnevno od 12 do pol 13 popoldne.
□	Cmureški most. Železni. most, ki veže pri Cmureku Jugoslavijo in Avstrijo, je bil do polovice, ki je avstrijska, že pred daljšim časom temeljito obnovljen. Letos pa so pričeli prenavljati tudi jugoslovansko polovico mostu. Obnovitvena dela so bila pretečeno soboto končana,
□	Trije mladi popotniki na strehi brzovlaka. Z nočnim brzovlakom, ki je pripeljal v ponedeljek zjutraj iz Gradca, so prispeli v Maribor nenavadni popotniki. Železničar, ki pregleda pri prihodu vlaka strehe vagonov, je našel na ploščadi dolgega pulmana tri ležeče osebe, ki so se skušale skriti za vagonske nastavke. Šel je mimo, kot da jih ni opazil, pato pa nagloma alarmiral kolodvorske stražnike, ki so obkolili voz in že so imeli čudne popotnike. Spravili so z vagonske strehe premrzle postave treh mladih 15 in 16 letnih fantkov. V topli sobi železniške policije se je mladim popotnikom razvezal jezik. Na pot so se podali v Gradcu, kjer so doma. Mladi popotniki so: 15-letna Ivan Masten in Gotfrid Rodošek ter 16-letni Herman Pere. Vsi trije imajo sicer slovenska imena, so pa pristni Gradčani, pač pa so njihovi starši iz slovenskih krajev. V pustolovskih glavah se je porodila misel o potovanju v Jugoslavijo. Na tihem so se spravili na graškem kolodvoru na streho brzovlaka ter se odpel ali. potovanje pa je trajalo samo do Maribora. Bili so pa fantje prav veseli, da se je tako nagloma prekinilo, ker so doživeli na strehi veliko strahu in pretrpeli hud mraz. V Mariboru so jih napotili v policijski zapor ter jih bodo ob priliki odposlali nazaj domov.
□	Radi ponarejanja srebrnikov so se zagovarjali pred malim senatom mariborskega okr. sodišča štirje mladi ljudje iz Rucuiancev. Brata Franc in Ivan Rnjs sta vlivala v model iz aluminija mešanico iz kositra in svinca. Take »srebrne« kovače je potem skušala zamenjati Terezija Muršec. Četrti obdolženec. Franc Kunip pa jc skušal dobiti za denar priče, ki bi ugodno izpovedale za brata Rajsu. Obsojeni so bili Franc Rajs na 14 liicsecev, Ivan Rajs na 15 mesecev robije in vsak na 5 leta izgube častnih pravic. Franc Kunip na štiri in pol meseca ter Terezija Muršec na tri mesece strogega zanora.
□	Smrt na tračnicah. Železniški čuvaj Franc Ploj je napravil včeraj zjutraj običajen obhod proge od svoje čuvajnice na Teznu do železniškega
trikota v magdalenskem predmestju, V trikotu je naletel na strašno najdbo. Na progi je ležalo razmesarjeno truplo mladega moža. Glava in leva noga sla bili odrezani od telesa. Nesrečneža je povozil vlak, ki odpelje iz mariborskega kolodvora ob 5.24, vozili pa so potem preko krvavih ostankov še drugi vlaki, ni pa noben strojevodja radi teme in jutranje megle opazil strašne ovire na progi. Na mestu nesrečne smrti je bila komisija, ki je ugotovila, da je povoženi 20-letni tekstilni delavec Anton Bančič, ki je doma iz Bertincev pri Varaždinu, uslužben pa je bil v Mariborski tekstilni tvornici. V soboto je dobil odpoved, ki ga je .silno potrla.
□ Na begu od doma. Usnjarskemu pomočniku Francu Širecu v Ptuju je pobegnila njegova 15-letna hčerka Anica od doma. Obrnila se je v Maribor, kjer jo sedaj išče mariborska policija.
Celje
& Nabiralna akcija za uboge. Mestno poglavarstvo se obrača do celjskega prebivalstva s sledečim pozivom: Bližajoča se zima bo povečala bedo ubožnih. Podpora iz občinskih sredstev nikakor ne zadostuje, da bi se moglo resničnim revežem zadostno pomagali, — Vsled dejstva, da je prosjačenje od hiše do hiše brezpogojno in pod kaznijo prepovedano, si usoja mestno poglavarstvo v svrho ublaženja bede velikega števila mest* nih ubogih prositi v njih imenu za mile darove. Ker se je tukajšnje meščanstvo vedno rade volje odzvalo, kadar je šlo za pomoč bednemu in bolnemu bližnjemu, je upati, da se bo tudi tokrat dobro obneslo nabiranje darov, ki se bodo porabili v prvi vrsti za dobavo drv, živil in res neobhodno potrebne obleke bednemu someščanu. Darove nabirata nabiralca celjske mestne občine.
-& Avtomobilska nesreča v Dobrteši vasi pred sodiščem. Včeraj je bila pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča kazenska razprava proti obdolžencu dr. Sadniku Rudolfu, zobozdravniku v Celju zaradi prestopka p § 205-11. k. z., češ da je dne 24. junija 1934 na državni cesti v Dobrteši vasi vozil tsVco neprevidno, da je zadel ob nasproti vozečega V/iciklista Ločičnika Rudolfa, ki ga je zgra« bil Sadnikov avto v tako silnem tempu, da je Ločičnika vrglo preko avtomobila za avtomobil, kjer je obležal s takimi poškodbami, da je med prevozom v celjsko bolnišnico umrl. Sodišče je po izvedeni razpravi ugotovilo, da je dr. Sadnik kriv ter ga obsodilo na 1 mesec in 15 dni pogojno za dobo 3 let ler v povračilo odškodnine zasebnim udeležencem in v plačilo stroškov kazenskega postopanja. Sodišče je odmerilo tako milo kazen, ker je obtoženec priznal, da je skozi naseljen kraj vozil s hitrostjo 40 km in ker je priznal, da ni zasenčil reflektorjev, kakor to zahteva uredba o zaščiti cest in prometa na njih. Sodil je sos. Kraut, dr. Sadnika je branil odvetnik dr. Kalan, zasebne udeležence pa je zastopal odvetnik dr. Laznik.
& Umrl je včeraj po dolgi in mučni bolezni g. Martin Tratnik, dolgoletni cerkovnik Marrine cerkve. Pokojni bi o sv. Martinu vprav dovršil 60. leto starosti. Vsa dolga leta, kar je služboval kot cerkovnik Marijine cerkve, je vršil zvesto in vestno svoje delo. Bil je poznan daleč naokrog in je bil v mestu in okolici priljubljen. Bog naj mu bo plačnik za njegovo vestno delo. Pogreb bo v sredo popoldne ob 2 izpred hiše žalosti na okoliško pokopališče. — V Zagradu št. 42 pa jo umrla gospa Alojzija Jicha, stara 61 let, posestnica in lastnica znane gostilne »Na Starem gradu«. Pogreb bo v sredo, ob pol 44 popoldne izpred Skalne kleti na mestno pokopališče.
posrečen. Sedeli so tu bolj kot od igre oddaljeni, ne kot n je sestavni del. In na koncu, ko planejo kvišku, so bili tudi bolj ži,va slika, kakor pa razgibana množica. Jermana je igral g. N a k r s t. G. Nakrst je dober igralec, sijajen deklamator. Jermafia pa ni dal tako, kakor v drami je. Ni ga dal dovolj izrazito kot pesnikovega glasnika, tisti individualni etos, v katerem je drama tako lepa in globoka. V tretjem dejanju, kjer je »prelom«, kjer se Jerman raz-kolje sani v sebi, je bila igra g. Nakrsta prešibka. Tudi na koaicu drame je njegov etos premalo dvignjen, ostal je nekako pri tleli. Njegovega antipoda, župnika, je igral g. Furijan in ga prikazal res kot močno osebnost, repre-zentnintu in simbol velikega sistema. Gdč. Kra-I j ev a si je izbrala Lojzko za svoj tihi petnajstletni jubilej. Bila je res podoba ene tistih tragičnih in pasivnih Cankarjevih ženskih postav. bridka v svoji vdani bolečini in dvigajoča. Dobro zamišljeni so bili nadučitejj g. G o r i n -ška. Komar g. Kovica, ki je bil izredno plastičen in prepričljiv, llvastja g. K oš i č a. G. Košič ga je oblikoval kot nekako mistično osebo, ki je nad dogodki, vendar pa / bolečim in resigniranini srcem z vsem dogajanjem. Ena najlepših postav pa je bil Kalander g. Gromu. Silen, izrezan in mogočen. Zdi se, da je g. Grom najboljši tam, kjer so njegove osebe že dognano, ki stoje v igri že kot take, ne da bi šele rustle i/, svojih notranjih bojev. Prav življenjski sta bili Geni ge. Savi no ve in Minka gdč. Starčeve. Tudi mati ge. Go-rin.škove sc je dobro podala okvirju igre. župan g. Blaža pa jc bil preveč narejen«. Mirno i>ostavo zdravnikovo je poustvnril g. Rasbergcr in bila jc dobra, kolikor se iz te postave sploh narediti du. Pijanec Pisek g. lluru-stoviča je bil verna podoba, i/boren posebno v tistem naglem prehodu, ko se obrne od ene stranke k drugi. Bolj epizoJni postavi poštarja iu Anke (g. Košuta iu gdč. Barbičevu) sla bili pristni.
20. oktobru ic bil v gledališču žalni večer
za pokojnim kraljem. Na sporedu je bil spominski govor (Radivoj Rcliar), orkestralne točke, dve deklamnciji in Raynalova tragedija Grob junaka, ki jo je režiral g. Joško Kovič.
Oscarja Wildeja Idealni soprog, igra v štirih dejanjih, v Župančičevem prevodu, je bila 20. oktobra četrta predstava po programu. Režiral je g. Vladimir S k rbinšek. Inscenacija je bila zamišljena prav dobro, nič ni potiskalo dejanja, oseb in dialoga v ozadje. Bilo jc vse lepo strnjeno, osebe so stopale pred nos neposredno, nič ni motilo pogleda nanje. V tej Wildejevi družabni drami iz 1. 1893 je glavna postava sir Robert Chiltern, mož »s preteklostjo«, toda vsa pozornost sc obrača vendarle bolj na Goringa, lady Chiltern in mrs. Chevc-lev. Roberta jc igral g. Grom. Podal ga je dobro, le da je tiste prehode notranjega boja nekoliko premalo poudaril. Goring g. Sk r b i n-ška jc bil tako izrazit gentleman, da se je vsa igra naslonila nanj. Bil je dovršen do konca, če izvzamemo nekatere scene v zadnjem dejanju, kjer je skozi gentlemanski obraiz pogledal te preveč vsakdanji človek. Nenavadno je presenetila gdč. Starčeva kot lady Chiltern. Zajela in dajala je s polno dušo, bila je vzvišena v svoji igri in od prvega trenutka dalje na višini. Gdč. Sava Sever jeva se je kot mrs. Chevelcy prvič pokazala mariborski publiki. V vseh stopnjah svoje intrige je bila živ-ljenska in naturna, iz sebe ustvarjajoča. Malici Chiltern ge. Ba r b ič - G od i n o v e je bila vsa tip deklice, ki jo tako pogostomu sreča vam o pri angleških pisateljih; naravna, vedra, jasna podoba, ki oČKČuje. Gdč. Elviru Kraljeva kot ladv Markbv jo s svojo igro naravnost oživljala. Nič ni bilo narejenega, nič prisiljenega. Goringovega očeta je igral g. Furijan. V maski in nastopu je podal dobrohotnega, prijaznega starčka-gentlemuna, le da sta mu tu i in tam ušla premladostni glas in kretnja. Tz-\ vrsten po svoji zasnovi je bil g. Košič kot I Piiipps. Ostali pa — g. Na k r s t kot francoski i ataše, ga. Zakrajlškova kot voj votlin j a,
ga
Savinova
Gorinškova kot grofica Basildon, ga.
kot mrs. Marclimorit, gdč. Kri-žajeva kot mrs. Bacfo.rd, g. Gor in še k kot mr. Montford, g. Verd on i k kot sir Barford in g. Blaž kot Mason — so bili lepa družba, dobri v kretnjah in dialogih. Nikjer ni bilo opaziti, da bi se bili trgali od središča igre. Uglajena sta bila tudi g. Košuta in g. Ver-donik kot lakaja, kar je bilo videti prijetno, kajti take vloge zahtevajo mnogo tenkočut-nosti.	Dr. Ivan Dornik.
Ljubljanska drama: VeUka noč
Strindbcrg nam je v vrsti svojih naturalističnih dram dosledno prikazoval, kako trpi človek zaradi svoje slabe in zlobne narave; to trpljenje je. nespravljivo in vodi v večne sporo človeka s človekom. V znamenitem predgovoru h »Gospodični Juliji«, ki je tako rekoč proglas naturalistične dramske umetnosti, celo pravi, da je človeška tragika prav v krutosti življenja, ker brezobzirno terja svoje žrtve; na take neusmiljene primere se bo pač treba navaditi; prišel bo še čas, ko bomo tudi na odru z mirno vestjo gledali krutost in jo uživali kot este-tično lepo. Isti Strindbcrg nam je v vrsti duhovnih iger Advent, Velika noč in Kres in še v drugih pokazal tudi nasprotno resnico: trpljenje ima v življenju svoje odrešujoče poslanstvo, zu trpljenjem pride veselje, toda le, čc človek vzroke svojega trpljenja pač spoizna. V »Veliki noči« ie Strindbcrg kljub izrazito duhovnim težnjam le malo posegel v nadčutni svet, kakor je to v mnogo večji meri storil v drugih simbolnih delih. Si ni bol ič n os t se kaže komaj v resnobni prazničnasti zadnjih treh dni velikega tedna, ko sc nam odkriva tudi trpljenje Heystove družine zaradi grehov svojega nepoštenega očeta. Mrak v dušah mladih ljudi, ki jih pritiska k tlom zavest krivice in vse drugo, kar se godi zaradi nje, ta mrak spremlja tudi vsu narava, ki se pripravlja k vstajenju, pa jo za kratek čas
Roparski napad pri Medvodah
Ljubljana, 5. novembra.
O groznem roparskem napadu, ki je bil izvršen včeraj v vasici Virje pri Medvodah je poročal že »Ponedelski Slovenec«. Pri tem roparskem napadu bi bila kmalu umorjena 62-letna sejmarica Ivana Kafol (ne Ana, kakor je bilo včeraj po pomoti poročano).
Sestri Ivana in nekoliko mlajša Ana sta živeli mirno v svoji hifici št. 14. Ivana je hodila po sejmih, Ana pa je delavka v tovarni Medic in Zanki v Medvodah. Obe žerski sta živeli varčno in skromno, zato so sosedje domnevali, da morata imeti denar. Tega denarja se je polakomnil njun sosed, 32-letni Josip Mavrin, ki je bil brez službe in je živel v težkih denarnih neprilikah. K temu se je pridružilo še staro sovraštvo. Ivana ga je namreč lani ovadila, ker jo je Mavrin pretepel, ter je bil zaradi tega kaznovan.
Mavrin je vedel, da imata sestri navado vsako nedeljo iti zjutraj k maši. To nedeljo pa je šla k maši samo Ana, »ker je bila Ivana nekoliko bo-lehna. Mavrin je pozneje orožnikom popisal, kako je bilo usodno srečanje z Ivano Kafolovo.
Malo pred 7 je Ivana, ki se je mudila v kuhinji, slišala v veži nekak šum. Odprla je vrata in zagledala Josipa Mavrina z manjšo sekiro v roki, Mavrin jo je nadrl: »Zakaj imate tak jezik, da ne pustite sosedov na miru, Z roko jo je zagrabil za vrat ter udaril s sekiro po glavi. Ivana se ga je obupno otepala, toda Mav-in jo je podrl na tla ter jo še teDtal z nogami. S sekiro jo je udaril večkrat po glavi, tako da ji je prebil zadaj črerpinjo, jo ranil na vratu in obenem tudi na čelu, Kana je nezavestna obležala. Prepričan, da je starica mrtva, je Mavrin hitro pobral iz miznice 2000 Din, ki so bili notri, odprl še omare in skrinje ter vse prebrskal, nato pa naglo izginil z denarjem. Ko je napadalec izginil, se je Ivana za trenutek zavedla ter napisala na listek besedo: Mavrin, nato pa zopet omedlela.
Okoli 7 se je sestra vrnila domov. Ko je našla
svojo sestro Ivano napol mrtvo na tleh, zraven nje pa listič z besedo »Mavrin«, je takoj sklicala ljudi. Poklican je bil zdravnik dr. Arko iz Št, Vida, ki je takoj velel prepeljati ranjenko v bolnišnico. Zdravnik je ugotovil poleg zunanjih poškodb tudi hudo notranje krvavljenje. Orožniki so se takoj podali na lov za zločincem. Na domu ga ni bilo, pač pa je Mavrinova žena takoj izročila orožnikom denar, ki ga ji je njen mož izročil, dasi ni vedela, odkod ga ima. Orožniki so iskali nato Mavrina po bližnjih vaseh ter ga končno aretirali v neki gostilni. Mavrin je zločin takoj priznal in se da! mirno ukleniti. Ko so orožniki sestavili zapisnik o zločinu, so ga prepeljali v Ljubljano v jetnišnico, kjer je sedaj uvedena proti^njemu kazenska preiskava zaradi poskušenega roparskega umora.
Josip Mavrin je doma iz Ponikve pri Celju in je pristojen v Celje. Do pred kratkim je bil zaposlen v tovarni Spectrum v Ši-ki, kjer je inkasi-ral pri strankah denar. Pri tem pa je utajil okoli 9000 Din inkasiranega denarja. Tvrdka je prišla njegovim manipulacijam na sled ter ga je odpustila, ni ga pa ovadila polici i, ker je Mavrin obljubil, da bo znesek plačal Mavrin je imel hišo na Virju 57 in to hišo bi mu tvrdka v kratkem oro-dala, ako ne bi plačal. Mavrin je bil brez dela, poleg tega pa je moral preživl ati ženo in 6-letno hčerko. Zato je razumljivo, da se je polakomnil tujega denarja, kar ga je dovedlo do tako strašnega zločina.
Ivana Kafolova ie bila v nedeljo zelo slaba. Zato sestra ni pustila, da bi jo nezavestno prepeljali v bolnišnico. Včeraj čez dan in čez noč pa se je njeno stanje nekoliko zbolj5alo ter jo je danes neki osebni avto prepel al v ljubljansko bolnišnico. Njene poškodbe so sicer hude, vendar je upati, da bo še okrevala, ker je zelo žilave narave.
Strašen zločin je nanravil povsod najgloblji vtis in je bilo zlasti ljudstvo v okolici Medvod zelo vznemirjeno.
Kaj pravite?
Ni še dolgo tega, ko so časopisi na dolgo in široko poročali o velikem delu, ki so se ga lotili Holandci, ko so pričeli osuševati Zuidersko jezero. Tam 80 napravili ogromne nasipe, da se morje ob dviganju ni moglo vek razlivati preko Urnih ravnin, na tako pridobljeni zemlji pa so začeli kmetje zidati svoje hišice in rediti živino, ki je bila vsaj v tedanjih prilikah glavni vir dohodkov sa holand-ske kmete.
Danes, komaj dve ali tri leta kasneje, pa poročajo, da je holandska vlada ukrenila, naj v deieli okoli 150.000 krav in 50.000 telet kar pobijejo in naj meso prodajo izdelovalcem konzerv, ker se živinoreja zaradi nizkih cen mleka, surovega mas'a in mesa ne izplačuje več. Mesarski pomočniki in njihovi mojstri bodo torej na Holandskem imeli nekaj časa dovolj opravkov.
Samo tega časopisi ne poročajo, kaj bodo sedaj napravili s tistimi dragimi nasipi? Če se živinoreja več ne izplačuje, kakšen pomen naj imajo torej šc nasipi? C emu so jih torej delaliP
Kaj pravile, g. urednik, ali je tako gospodarstvo še — gospodarstvo? Amerika je žrtvovala milijone, da je iz prerije napravila žitna polja, sedaj pa. žito požigajo; Holandci so gradili nasipe za travnike, sedaj pa živino pobijajo na veliko; pri nas —
Kaj pravile, g. urednik, ali nismo tudi pri nas kaj tako pametnega naredili? A če smo. sn lahlco vsaj s tem tolažimo, da žive tudi drugod po svetu recimo: jako pametni ljudje.
Koledar
Torek, 6. novembra: Lenart (Lenko); Jelena,
tvoje stanovske zavesti. Stanovske tovariše prosimo, da ga spremijo na njegovi zadnji poti polnoštevilno. Pogreb bo danes ob pol štirih v Št. Vidu. — Diplomirani tehniki.
+ V Ljubljani so umrli: Gdč. Bogica Marčan. Pokopali so jo v ponedeljek popoldne. — G. Karel Hribernik, železniški poduradnik v p. Pokopali ga bodo danes ob 4 popoldne na pokopališču v Drav-Ijah. — Gospa Ana Majnik roj. Juvan. Pogreb bo 1 danes ob 2 popoldne. — G. Utulolf Podpac, abs. jurist. Pokopali ga bodo danes ob pol 4 popoldne. Naj dragim rajnim sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
"f V Kranju je včeraj ob 3 zjutraj nenadoma umrla gospa Marija Š;trcr roj. Soklič, trgovčeva soproga, gtara šele 34 let. Pogreb bo v sredo ob 3 popoldne. Naj v miru počiva! Žnlujočemu g. soprogu in hčerki naše iskreno sožalje!
devica.
Novi grobovi
•J" Tone Kremžar, V nedeljo je na svojem domu v Št. Vidu nad Ljubljano umrl strojni podjetnik, 30 letni diplom, tehnik, rez. mornariški poročnik Tone Kremžar. Pred par dnevi še zdrav in podjeten je v trenutku podlegel sladkorni bolezni, ki je izračunala uro njegove smrti na sredino njegovih načrtov. Njegovo delo je poznano vsemu slovenskemu poljedelstvu, saj je njegovo podjetje zavzemalo prvo mesto na razstavah poljedelskih stro-jei na ljubljanskih sejmskih prireditvah. Največ pa bo izgubila tvoja stanovska organizacija, ki je v takih silah predstavljala nov podjeten in domač tehniški stan za graditev jugoslovanske gospodarske neodvisnosti. Tone, mladi smo še tovariši okrog tebe in brez venca te bomo spremili do groba. Tvoja delavnost pa nam narekuje, da damo v tvoj spomin temeljni kamen za kirurški oddelek splošne bolnišnice v Ljubljani. Naj bo zne-_ sek 400 Din od tvoje stanovske organizacije za ' važno slovensko institucijo kot skromno odplačilo
Vsi trije delavci so utrpeli zaradi tega huda zastrupljanja s cianom. Eden od njih, 46 letni Djuka Djuričič, je med prevozom v bolnišnico umrl, ostala dva pa bosta najbrž ozdravela.
—	Obsodba zaradi vloma v pariško banko.
Poročali smo že svoječasno, da je jugoslovanski državljan Anton Koslanjšck izvršil pred dvema letoma nadvse drzen vlom pri belem dnevu v pariško banko Baruch. Kostanjšek je pozneje pribe-žal v našo državo, kjer so ga prijele naše oblasti in dvignile proti njemu obtožbo zaradi vloma. Te dni se je zaključila proti niemu razprava pred okrožnim sodiščem v Travniku. Ohaojen je bil zaradi vloma v pariško banko na 12 let robije in na dosmrtno izgubo državljanskih pravic.
—	Komemoracija za blagopokojnega kralja Aleksandra I. so vrši po župnih cerkvah 9. t. m. kot spominski dan groznega marsejskega zločina. Za ta žalni obred priporočamo cerkvenim zborom koralni psalm vUsmili se me, Bog«, ki ga je har-monizlral Stanko Premrl za en glas, ozir. mešani zbor vokalno ali z orglami. Cona izvodu 0.25 Din. Skladba se dobi v Jugoslovanski knjigarni o Ljub-Ijani._
—	Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica najboljšo olajšavo Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josef« voda posebno pri porodnicah z iz-bornim uspehom
—	Prepovedan tisk. Službene nov ihe št. 252 objavljajo, da je državno tožilstvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 42 tednika bistra :, št. 17 tednika Danica« in št. 44 tiskopisa »Nedelja«. — Z odlokom ministrstva za notranjo posle pa je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo »Non esiste pace senza la soluzione del problema Danubiano«, ki jo izšla v Budimpešti.
—	č'e se ženska razjezi. V vasi Idješu pri Su-botici je prišlo te dni do krvavega pretepa med 40-letno omoženo posestnico Suro in 45-letnim kmetom Ljudevitom Vikendom Vikend je prišel v Šurino hišo po opravkih. Iz neznanih vzrokov je nastal med njim in gospodinjo prepir, v katerem se je ženska tako razvnela, da je pograbila velik kuhinjski nož in tako obdelala Vikenda, da se je zgrudil mrtev v mlaki krvi. Žensko so zaprli.
—	Ujet tat, ki je ukradel 400.000 Din. V vasi Bočkinci nn Hrvatskem je sredi preteklega meseca nekdo vlomil v hišo kmeta Lovra Bočkinca, ki je živel v hiši sam s svojo ženo. Ukradena je bila velika vsota denarja. Slari Bočkinoc še sam ni vedel, koliko denarja je imel doma, sodil je pa, da mu je tat odnesel okrog 400.000 Din v gotovini in knjižicah. Za neznanimi vlomilci so orožniki
| uvedli temeljito preiskavo, ki jo je te dni kronal j uspeh. V Novi Gradiški so orožniki opazili v neki j gostilni sumljT- ega človeka, ki je dobesedno raz-' metaval okrog sebe denar. Prijeli so ga in našli
Osebne vesli
= Diplomsko izpite na filozofski fakulteti v Ljubljani so v oktobrskem terminu 1934 dovršili ti-le kandidatje in kandidalinje: Donaj S. Veko-slava (pedagoška skupina), Druškovič Franc (ped. skupina), Fras Albert (pedagoška skupina), Ipavec Viljem (matematična skup.), Kavčič Skalko (skup. za narodni jezik in književnost), Kosmatin Josip (geografska skup.), Kralj Ladislav (biološka skupina), Leben M. Imakulata (pedagoška skupina), Legiša Vendelin (skupina za narodni jezik in književnost), Mihelič Stanislav (skupina za narodni jezik in književnost), Petrč Franc (skupipa zn nar. jezik in književnost), Polenec Anion (biološka skupina), Bakovec Josip (filozofska skupina), Rupel Rupel Nada (Skupina za narodni jezik in književnost), Stupica Marija (romanska skupina), Šegula i Ivana (pedagoška skupina), Štalec Ivan matematična skupina), Vodnik Franc (biološka skupina), Zadnek Milan (pedagoška skupina).
— Na veterinarski fakulteti v Zagrebu je hil ; diplomiran g. France Kar lin iz Škofje Loke za veterinarja. Čestitamo!
le premaga zima. Trojna spo rednost tedaj: praznik trpljenja, boj naravi in boj v človeških dušah sc druži v trojnem vstajenju — človek je premagal v sebi temo, zmaga dobrota in verige trpljenja odpadejo. Tu drama jo tedaj v svojem 1 irskem in miselnem slogu prava tenia-tična kompozicija. Najrazličnejši motivi iste vrste, podobe skritega trpljenja, se razvrščajo, j prepletajo in izmenjavajo; toda ob koncu ni- | mamo sume analize človeške zlobe in breznu > groze, zakaj mesto katastrofe pride odrešitev in j oglasi se slovesni finale, Tako sc zgodi zato, ker j je človeško srce treba očistiti napuha in laži, odpreti ga je treba ponižnosti in dobroti, potem sreča še utegne priti, morda pride prav nepri- j čakovnno. Strindberg je namreč nad tragično | pravičnost, ki v življenju ne pusti nič ncizrav- 1 nanega, postavil novo veličino: milost. To njeno podobo nam prikazu je v grozečem upniku Lind-Kvistu, čigar strogost pride kakor šiba, pa se spremeni v poučno dobroto.
Vse to je Strindberg izvedel zelo preprosto, zdi sc, da celo preveč ubrano. Toda osrednja oseba drame ni profesorski kandidat Elis Iteyst, ampak mala Eleonoru, ki zaznamenovana pred ljudmi in na videz dedno obremenjena, najgloblje vidi v ljudi in naravo, edina dela dobro po glasu svojega čistega srca. V nji živi ljubezen. ki nikoli nc misli nase; ona prinese sicer družini zadnje trpljenje, a isto trpljenje vse povede k vstajenju.
To pasijonsko sonato je g. Ciril Dcbcvec kot režiser plastično in z občutkom izoblikoval. Lepe like so postavili ga. Marija Vera kot Hey-stovn tnali, g. Debevcc kot Elis, gdč. Boltarjevn kot njegova tirvcsta Kristina, g. Jan kot gimnazijec Benjamin, zlasti pa ga. šaričeva s problematično težko Elconoro in g. Skrbenšek kot Lindkvist. Nevsiljivo težko občutje, resnobna ubranost in idejna jasnost preveva vso igro.
F. K.
Ostale vesti
—	Na kočevski gimnaziji že od začetka šolskega leta ni pouka v krščanskem nauku, ker ni nobenega profesorja za veronauk. Na osnovni šoli je prav lako. Prosvetno oblast prosimo, da bi čimprej uredila to zadevo.
—	Pevski dan v Begunjah na Gorerjskem. — Prejšnjo nedeljo so želeli imeti v Begunjah pevski dan. Ker s prošnjo niso odnehali, sem se rad urlal in pohitel k njim. Ne sporočim tega zato, da bi vzbudil v njih napuh, temveč v spolbudo na bo^o moje vrstice drugim zborom. Točno po sporedu ob pol 1 so sc vsi zbrali v dvorani: vse pevke, vsi pevci in celo velko število pevk (sester) iz kaznilnice Ob vzorni pazljivosti sem jim govoril najprej o temi: »Petje — dar božji«, nakar smo temeljito predelavali dramatično plat Tom"-eve slovenske maše. Po litaniiah smo se pomenit »O pevski disciplini« in končali s temeljito pevsko vajo. Tudi po litanijah so bili točno vsi navzoči. Vzorna pazljivost in resnost mi je imponirala. Zbor je dovolj močan, redno obiskuje vaje in poje tudi v cerkvi vedno polnoštevilno, lepo vbrano. Vse to je porok, da bo zbor tudi v bodoče lepo napredoval, kar iz srca želim. — B,
Pri revnieti/niu v glavi. ledjih, plečih, živčnih bolečinah t kolkih imedu fl|p\eiisclm«0 «t uporabila naravna »Fran? Josotovo« voda z velikim pridom pri vsakdanjem i/piraniu prebavnesa kannla
—	Huda nesreča pri desinfekcijj parnika »Kraljica Marija«. V soboto se je zgodila v Splitu huda nesreča pri desinficiranju parnika »Krahica Marija«. Jugoslovanski Lloyd, lpstnik »Kraljice Marije«, je za letos umaknil parnik iz prometa do prihodnje sezone in ga dal desinficirati. Za desin-fekcijo so bili določeni trije delavci, Desnfekcijo so opravljali s strupenim plinom cianom. Pri tem delu So nosiii seveda maske. Maske pa so bile najbrže slabše kakovosti, ker so propuščale plin.
pri njeni 77.000 Din v gotovini in več vložnih knjižic. Sprva je tajil, ko so ga pa na licu mesta v Bočkincih začeli zasliševati z navzkrižnimi vprašanji, je priznal. Vlomilec je 29 letni Jako\ Drugič, bivš1 finančni stražnik.
—	Nesramen napad na slepega moža. V eni preteklih noči je bil izvršen v Sisku drzen napad na slepegn Nikolo Pešuna. Peštin se jc vračal po-
i noči domov, previdno tipajoč pred seboj s palico. Na oglu neke ulice je instinktivno začutil pred seboj skupino ljudi. Vprašal jih je, kdo so. Tedaj mu ,je eden od njih odgovoril: Jaz sem, ki se te ne bojim.c Takoj nato je udaril slepca po obrazu. Slepec j>a je napadalca, ki mu je prišel preblizu, , pograbil za prsi in ga vrgel na tla. V tem pa so ' nanj navalili vsi drugi, ki so stali v bližini. Slepi Pešun, ki je po postavi zelo močan človek, se je branil, kakor se je mogel. Naposled mu je prihilel nekdo na pomoč, nakar so napadalci zbežali. Slepec pripoveduje, da je bilo napadalcev po njegovem mnenju kakih pet. Policija je napadalce prijela. Izkazalo se je. da sta napad organizirala dva od njih, proti katerima je nekoč Pešun pred sod-nijo nastopil kot priča.
—	Pri zapeki, motnjah pri prebavi norečici v ŽpUmIcu k r v ii i Ii navalili, glavobolu, sploSni slabosti vze tnte / pura | na teSče ko/arec »I ran? loi-etove« grenčice
Prečna
V	nedeljo, 14. okt. 193-t stu gg. župnik iti kaplan pri službah božjih prebrala škofijski list o smrti kralja in povabila vse prebivalce k službi božji za v torek, 16. oktobra. Ob S ta dan je prišlo ljudstva toliko, da je bila velika cerkev polna. Gasilci — obe društvi — so bili v uniformi. G. župnik je nagovoril raz lečo vernike; obsodil je zločin in spodbujal k molitvi ter priporočil udanost novemu kralju Petru II. z besedami: »Ni je oblasti razun od Boga; zato tudi novemu kralju od Boga določenemu — zvestobo!«
Med sv. mašo je moški zbor pel mašne pesmi, orglnl jc g. kaplan. Po sv. maši jc moški zbor zapel »Nad zvezdami«. Popoldne ob 14 smo se zopet zbrali v cerkvi; odmolili smo sv. rožni venec. Nato smo v sprevodu romali k spomeniku »Žrtvam svetovne vojne«; tam so vsi prižgali svečke; g. kaplan je imel len spominski govor. Po govoru so ljudje položili vse polno šopkov na spomenik z željo, da veljajo poče-ščenjit blagopokojnega kralja Aleksandra.
V	nedeljo. 21. okt. lo^ je bila žalna seja »Hranilnice in posojilnice«, III. reda sv. Frančiška«, »Dekl. Mar. družbe«. Apostolstvu mož in fantov« in Kat. akcije«. Poročal je kanlan Komljancc; sožalna iziuva jc bila poslana maršalatu dvora, odkoder smo dobili zahvalo.
Poizvedovama
Q*jvpod, ki je .* nnvnnlhrn pr»7ntill flVid rtrinilc v
podružnici Slovenca mi Miklošičev! costi, nuj gu pride iskat.
Dobe ie orl uiki* Ctvliarl«
REPERTOAR
DRAMA (Začetek ob 20)
Torek, ii. novembra: Zaprto. Sreila, 7. luventbra: Or(fč. Ker t Sreda. Četrtek, 8. novembra: Migu, dekle z MoiUparnasa. Red A.
OPERA (Začetek ob 20) Torek, H. novembra: Hovanšiinu. Red C. Sreda, 7. novembru ob 111.80: Zaliti koncert dijaštvo. Izven. Globoko znižane ceno orl 5 'to 15 Din. I)a se omogoli posel tudt podeželskemu dijaslvu pri svečanem žalnem koncertu v sredo, 7. novembra v opernem gledališču, se nn željo več Šolskih zavodov spremeni prlčetek nu I0JU in z zaključkom ob J8.80.
(Jprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi svojo p. n. abimento, du poravnujo tretji obrok aboumanu do 14. ndvembru.
MARIRORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 0. novembra ob 20: Hamlet. Red P.. Sredu, 7. novembru ob '-'(1: Konflikt. Iied 1).
JSasznanila
Uuhtiana
1 V petek, 9. novembra, ločno mesec dni po nesrečnem dogodku, ki Je zavit celotno nn«o kraljevino in ves priiuteliskl svet v veliko žnlo«t zaradi smrti lihi Kopokojnctfii viteškemu kruljn Aleksandru I. Zedinite-liu, bo ob al v veliki dvorani lintonu žalni koncert, kn-toreiru spored Izvnju (llnsbenu Mnticn ljubljanska, lsu kor že juvljeno, scslo.ll spored iz dveli delov. Prvi del l/.vnja pevski zbor imkI vodstvom ravnatelja Poliču, dnini del pa orkester Orkestralnega društvu in Državnesa konservntorija pod vodstvom prof. Skerjanen. Zbor izvnju deset n cnpellu žulnib nesinl, ki nosijo skupni naslov Onelo, kuterejru jc zložil nn čast junakom svetovne vojno 11112—1918 bolKruJski sklnrinteli Stevuai Uri stič. Znlnl snevi so Izredno veličastni, prav luko so pn (orli veličastne ln umetniško resne vse sklad lic, ki jih izvn.ln združeni orkester. Opozarjamo nn erokrutno i/. vajunie žnlncKn koncerta, lii bo v petek, !i novetnbrn, v veliki dvorani Unionn. Predprodnja vstopnic v Mu-tični kiilisrarnl.
1 Kulturni odsek Katoliške akcije .a franeiška>txku itipnijo e l.jnli! ia ni pridne nocoj ob 2(1 v samostanski dvornni s svojimi rednimi predavanji. Predaval bo pre'sodnik g dr. Lorelto o lenii: Zttodovinn katoliške cerkve, prvi del.
I Prrilnnaiile tir. II. Tttnte o itulilunskem dota .lu-lilskib Alp bo drevi ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Planinci, poznr!
I Kino Kodetjevo. Noeoi in jutri ob 20 izredno zn nimiv nvilntlškl film: llivall v zruku .
I Nočno *'ti*lio imajo ("Vrini"; dr. Picctrli, Tvrševi cestn 0; mr. Hočevar, CelovSkn cesta :M, in mr. flnrhi« Moste.
Naše diioštvo
Klub jugoslovanskih akademikov i: Trsta, (loriue i» Istre. Drevi bo v uren i Narod ne-gn doma (vhod iz, MieUveisove cestel redni društveni sestanek s koineniio-1'iicijo tlapulln. Ker se bodo nu društvenem sestiinkn obruvnnvule tuill iii'il«c važne zadeve, je udeležba obvezna za vsnkoKur. — Odbor.
Radio
EVROPSKI PRENOSI. Nn zadnjem sestanku t Lizboni so mednarodni strokovnjaki pretresali tudi vprašanje evropskih prenosov. Sklenili so, rla bo odslej vsaka držuvu-člnnica dajala vsak mesec 1 ali ve. programov z.u približno pol ure. in sicer večinoma od !l zvečer dalje. Sedaj so že ugotovljeni termini zn celo vrsto držav. Nnšu država pride na vrsto vsako prvo sobolo v mesecu in sicer od 21.311 do 22 00. Novi sistem je v toliko boljši, da bo vsaka država prišla prej na vrsto, doslej .ie čakala pri eno letu, pa se jc šc ilottii jalo. du ponekod radi dolžine programa niso sprejeli. Naše radijske postajo so se na zuilnjem sestanku rlo govorile, du bo vsak mesec ona oddajala svoj program za evropski ve.*nr, knleregn, upajmo, bo prennšulo več postaj koi doslej. Težkoče pu bodo napraviti zu luki kratkotrajen prenos ros repreznnlnt ive.n prenos.
Programi Radio Ljubliana:
Torek, ti. novembra: 1100 Šolska tiru: O mladin ski igri v splošnem in posebej (Vombergar .ložu) 12.0U Plošče 12.80 Poročilu 13.00 Ca«, ploš5e IM.IH) (losilKslinj \ sku ura: Puding, doda tnu hranit za botmlkc (Milena \ Serko) 1S.20 Otroški kotiček (gospa Cirilu Medvcdovnl 18.40 NemSMna (dr. Kolurič) lil 10 Nacionalna ura: Vojska in narodna prosvetu itUl.l Radiiski orkester 1!l.."i!i Jedilni list. program za sredo 20.00 Prenos iz llelginil: 22.00 Cas, poročila. Radijski orkester.
Drugi programi t
TOREK, ii. novembra. Del grad: lll.ihl Beethovnova rlcla, igrn radijski orkester 20.10 Koncert belgrajske filharmonije Dunaj: 10.lil Iz tonfilmov 17 :in Vokalni koneort 10.10 Pesmi iu arije 2il.Ul Humor v glusbi 22.,'ii) Ulosbene malenkosti 23.3(1 Plesna glasba Budimpešta: 17.33 Orkestralna glasba 20 10 Madjarske in ciganske pesmi 21.40 Mozartov koncert 22.40 Operne arije 23.20 Ploš-e - Milan-Trst: 17.10 Lahka glasim 20.15 Opereta
—	nim-Harl: 17.10 Lahka glasim 20.43 Zabavna glasba, vntos veseloigra 22.3(1 Plesna glasim — Praga: 13..Vi lz ruskih oper j7 SO Dno zn violino in bruč 18.20 Prstni ura 10.10 Zjior poje 20.10 Življenjska sreča, čelo in klavir 20.;«) Veseloigra (laie.li , Cehov 22J5 Ploš -e — Ura listava: 10 25 Iz operet 20.10 Simfonični koncert - I nišam: 10.0(1 Vokalni koncert 20 00 Lahka glasba in šan sotii 21.0(1 Orkestralni in čolistlčnl koncert 22.15 Plesiin glasim - tleilin: 18.30 Orkestralni koncert 20.10 Zabav ul iu plesni večer — Knnigsberg: 10011 Sodobnn klavirska glasbo 20.10 Radijski orkester 21.15 Vojaška godbi
-	Hamburg: 20.10 Plesni večer — \'ratistava: 20 10 lta dijski orkester — Lil>skn: 19 00 Radijski orkester 20.10 Igra 21.00 Stari tnojslri — Kiiln: 20.10 Opereta okol, male operete, Kneip in Ilrerlebofl Frunkfurt: 18.13 Orkestralni koncert 20 10 Vlom v Suvoy, kriminalu« Igra 21.25 llcethovnov koncert fitnttgart: 18.30 Godba na pihala 20.1(1 Sprehod skozi ljubezen, kratke sceni 21.00 PIiMii večer iz Hamburga — Monakovo: 19.05 MnmlolJnlstlčinl koncert 20.10 Komična opera »Varan
I ženili*, .Mozart 21 30 Pestra ura Ztirleh: 10.33 Itadl.l ski orkester 21 Skrivita ljubezen, kmečka igrii s P"! ' jem — Straisburg: 19.30 V*uljj«iii" orkc«lor 21.3(> Mrke
su-uunl houeerl.
Km' je postal krojač?
Predsednik republike, general in slikar
Včasih krojaška obrt med imenitnim svetom ni bila tako čislana, kakor je danes. Vendar pa so bili tuintam vedno krojaški mojstri, ki so se gibali v najvišjih krogih. Na Dunaju je pred sto leti živel krojač Gungel, ki je bil tako imeniten, da je k njemu hodila pomerjat 6i obleko in obenem z njim pit šampanjec in tokajec najvišja dunajska aristokracija. Ko 60 se njegovi gostje že vsi opili, je porabil to priliko in jim pomeril obleko. Če se je gostu in naročniku zdela obleka predraga, se je prijazni krojač posmejal in rekel: »Vaša milost naj vendar pomisli, da jaz svojega sekta, katerega ste vi pili, tudi nisem zaslonj dobil.t
Eden najbolj odličnih krojačev v svetovni zgodovini je brez dvoma Andrew Johnson, ki je prebival v začetku 19. stoletja v ameriški državi Te-nessee. Rojen je bil leta 1808., umrl pa je leta 1875. Njegovim staršem je prorokovala ciganka, da bo mali Andrej nekoč dosegel še velike časti. Ko je bil Johnson 15 let star, še ni znal ne pisati ne brati, pač pa je že takrat razodeval blesteč govorniški talent. Ta talent mu je odprl vrata k zgodovinski 6lavi. Bietrost njegovih misli in njegova nenavadna zgovornost je zaslovela kmalu po vsej držav; Tenessee. Zato 60 ga še mladega izvolili za poslanca v državi Tenessee. Nekaj let kasneje pa so ga izvolili celo v zvezni kongres v Washington. Ko je tedanji predsednik Abraham Lincoln padel pod morilčevo roko, so si bili vsi edini, da je najbolj vreden naslednik Johnson, ki je bil tudi res izvoljen in postal kot krojač predsednik Združenih držav severne Amerike. Toda v svojem poslovanju je bil nenavadno trd, samozavesten ter je začel sklepati kompromise z načeli, katere je poprej pobijal. Zato je nekdaj tako priljubljeni mož postal zasovražen. Pri novih volitvah ni bil več izvoljen in se je moral vrniti k šivanki, 6 katero si je na stara leta zopet služil svoj kruh. Pri neki priliki mu je železni likalnik padel na nogo in ga tako poškodoval, da je mož kmalu nato umrl.
"nameniti italijanski slikar Annibalo Caracci <1500 -1609) je bil v mladih letih izvrsten krojač, k; je znal delati najlepše obleke najbolj razvajenim kavalirjeni. Zaljubil pa se je v lepo deklico, ki je njen oče slučajno bil slikar. Ko jo jc zasnubil, je oče dejal: »Mladenič, svoje hčerke krojaču nikakor ne dam. Če pa postanete 6likar m si boste s tem služili svoj kruh, pa lahko govorite z menoj o tem.« Caracci je zapustil svojo izvoljenko in obljubil, da se bo še vrnil, ko bo slaven slikar. Njegov stric v Bolonji ga je vzel k sebi in pri njem 6e je mladenič tako vneto učil slikarstva, da je kmalu zaslovel. Ko je bil že sloveč slikar, je zopet stopil pred očeta svoje izvo-Ijenke, a je prišel žal tri mesece prepozno. Njegova nevesta se je ž p poročila z nekim beneškim slikarjem. Iz žalosti iu jeze je njegov slikarski
Za veliko sušo še večja povodenj
Druga žrtev tekme v Avstralijo. Tu vidimo ostanke holandskega letala, ki je tud: tekmovalo v zračeni dirki v Melbourne. Ko se je na indijskem letališču Allahabad hotelo dvigniti v zrak, je zadelo v nek avto in 6e prevrnilo in začelo goreti. Oba pilota in telegrafist so se mogli še pravočasno rešiti
strašne smrti
talent tako zelo rastel, da so njegove slike še danes čislane.
Pri Litmericah na Češkem je ob Labi leta 1622. čakal na brod, da bi se prepeljal čez reko, mlad krojaški pomočnik Jurij Derfflinger. V žepu pa ni imel božjaka, da bi plačal brodnino. V tistem času je tam okrog mrgolelo vojakov; bilo je namreč v prvih letih 30 letne vojske. Brezposelni krojaški pomočnik se je dal vpisati za vojaka in se poslej vse življenje hrabro vojskoval. Umrl je 90 let star kot general presitega volivnega kneza.
V 13 dneh okrog sveta Dve sliki iz zračne dirke
London - Avstralija
Ob zadnjem letalskem tekmovanju iz Anglije v Avstralijo sta se tekme udeležila tudi angleška letalca Jones in Walier. Ker nista mogla zmagati, sla se hotela na drug način proslaviti. Ko 6ta priletela v Melbourne, sta sklenila takoj poleieti nazaj. Vzela sta seboj še nekaj pošte in odletela proti Londonu. Nazaj sta potrebovala 6 dni, 16 ur in 5 minut. Ker je let na progi Anglija-Avstra-1 i ja nekako pot okoli polovice sveta, sta oba letalca s poletom nazaj napravila nekako pot okoli 6veta. Za to pot sta skupaj potrebovala 18 dni, 6 ur, 41 minut. Na sliki vidimo njun pristanek na londonskem letališču. Waller pravkar leze iz letala
Amerika v boju z razbojniki
Misijonarji ujetniki na Kitajskem
Dne 23. oktobra je rimska korespondenca »Fides« dobila brzojavko, da so kitajski komunisti ujeli misijonarja, španskega jezuita p. Lo-paza. Od sedmih kitajskih misijonarjev, ki jih imajo komunisti ujete, so štirje Španci; trije so jezuiti, eden pa je dominikanec. Došla je tudi še nej>otrjcna vest, da so mrtvi misijonarji, katere so že pred leti komunisti ujeli. Mrtvi so baje p. Arx, lazarist, ki je bil ujet 1. 1930, dominikanec p. Paiy, ki je bil ujeit 1. 1933, jezuit listaban, ki je bil ujet I. 1931. P. Avito, ki je tudi ujet, pa menda še živi in ga komunisti imajo za zdravnika. Dominikanskega p. Bravo, ki je bil ujet letos, pa njegovi soibratje upajo kmalu osvoboditi.
„Naj strela udaril"
Nekateri ljudje imajo navado, da svoje pričevanje podkrepe z besedami: »Naj me strela ubije, če ni res, kar pravim!« Nekaj podobnega poročajo listi z bavarslio-češke meje. Tam je mnogo tihotapcev, ki vtiholapljajo konje v Nemčijo. Nemške oblasti so že dolgo sumile nekega Karla Fi-echerja, da tihotapi konje s Češkega, ker je neprestano mešetaril s konji in je imel vsah dan poln hlev novih konj. Dolgo so ga brez uspeha opazovali. Nekoč pa je Fischer zagrešil napako, katera se je nad njim maščevala. Zastopniki oblasti so prišli na njegovo dvorišče in ga začeli zasliševati. Mož pa je tajil. Da bi podkrepil svojo laž, je zaklical: »Če nisem 6edaj resnice govoril, naj takoj strela udari in moja hiša pogori!«
Toda tudi temu zatrjevanju orožniki niso verjeli in so ga vzeli s seboj. Ko je Fischer sedel v zaporu, se je nad njegovo rojstno vasjo kar na lepem pooblačilo nebo in nastala je huda nevihta. Zagrmelo je in treščilo v Fischerjevo kmetijo, ki je bila takoj v ognju ter je zgorela z vsem žitom, poljskim orodjem in stroji. Zgoreli so tudi trije prešiči in 40 kokoši. Med vernim ljudstvom okoliških bavarskih vasi jo to napravilo silen vtis. Fischer pa je bil medtem obsojen na daljšo ječo.
Lanskega julija ob svitu je našel železniški čuvaj v S. Louisu ob zaprtem prelazu razbit avtomobil. Na šoferjevem sedežu je trdno spal zdravnik Eduard Engberg. Nekoliko korakov stran je ležal mrtev na tleh s prestreljeno glavo drugi zdravnik, William Hadebourne. Policija je zaman ugibala o vzrokih nesreče. Oba zdravnika sta slovela v S. Louisu za najboljša kirurga, a nista imela skoraj nobenih osebnih stikov. Preiskovalni sodnik se je nagibal k domnevi, de je ustrelil Engberg svojega tovariša radi kakih .osebnih strokovnih računov in se potem ponesrečil ob zapornicah. Toda v policijski bolnišnici, kamor eo odpeljali Engberga, se je nepričakovano izkazalo, da je bil Engberg sam omamljen s kloroformom. Ko se je po večurnem zdravljenju zopet zavedel, je razodel zločin, nad katerim je obstrmela celo razbojniške neusmiljenosti vajena Amerika. Gangsterji so poklicali ponoči oba kirurga na razna kraja pod pretvezo nujne operacije. Na ta način sta bila ujeta in zapeljana v neko samotno garažo. Notri so zahtevali razbojniki od dr. Engberga, da bi odrezal roke in noge svojemu tovarišu, ker jih je ta nekoč ovadil policiji in ni maral plačati zahtevane odkupnine. Engberg je ogorčeno odklonil zahtevo. Razbojniki so ga zvezali in mu poveznili čez obraz za nesrečnega Hadebournea pripravljeno kloroformirano masko Zdravnik ni vedel, kaj se je potem zgodilo. A preiskava je ugotovila, da bi se moral trčiti njegov avtomobil z brzovlakom. Samo slučajna zamuda vlaka in spuščene zatvornice so mu rešile življenje.
Zločin v S. Louisu je izredno ogorčil javnost in pospešil vojno napoved razbojnikom, ki je postala značilna za ameriški preporod. Konec dosedanje alkoholne prepovedi je tudi nekoliko raz-/ bremenil varnostno oblast, ki ima zdaj manj opravka s tihotapci (bootleggers). Naklonila je zdaj tem večjo pozornost drugim razbojnikom (gangsters) in predvsem roparjem otrok. Konec »sovražnika javnosti štev. 1« — Dillingerja in vztrajno zasledovanje morilcev Lindbeghovega sinčka pomenita prve uspehe na tem področju, toda pravosoni minister Cununings je odkrito priznal, da Zedinjene države nujno potrebujejo široko zakonodajno reformo, ker ni mogoče drugače odpraviti sedanjih razmer. Samo navidezne, neumljivo prizanesljive obsodbe so žal na dnevnem redu, ker se porotniki in sodniki bojijo maščevanja gangslerjev ali so po njih naravnost podkupljeni. Težkoče so tudi v tem, da policija po navadi ne more obdolžiti voditeljev razbojniških tolp določenih prestopkov. Voditelji imajo navado na videz strogo spoštovati postave in delilo samo tajna povelja svojim podrejenim. Če 6e policiji tudi posreči prijeti slične drugorazredne izvrševatelje zločinov, še vedno nima dokazov za krivdo pravih povzročiteljev, ker so gangsterji strogo disciplinirani in molčijo na vsa vprašanja. Iz tega vzroka je bil obsojen Al Capone na
Reka Los Angeles v Kaliforniji, ki je njena struga zaradi dolgotrajne suše bila vse leto suha, je zaradi deževja zadnjih dni naenkrat strašno narasla, preplavila bregove in začela delati hudo škodo. Posebno prizadet je kraj Montrose (na sliki), kjer je redko katera hiša ostala nepoškodovana. Na tisoče ljudi je ostalo brez strehe. Škode je več ko dva milijona dolarjev
Če se 100 ljudi enako piše
Pošta ima včasih neprijetno nalogo radi pomanjkljivih naslovov dobiti pravega naslovljenca. Še težja je naloga pošte na velikih oceanskih par-nikih, kamor prihajajo pi6ma za posamezne popotnike brez točne označbe.
Pre dkratkim je vozil v Newyorka v Buenos Aires velik ameriški parnik, na katerem je bilo nič manj ko 102 človeka, ki so se pisali Sinith. Med temi Smithi je bilo kar 26 Viljemov Smithov. Ko je na prvi postaji parnik jemal pošto, je pri-
Luiz Znniorn,
21 -letni sin španskega državnega predsednika Zamore bo nn zahtevo njegovega očeta postavljen pred vojaško sodišče. Luiz Zamoril, ki je Z'nan socialist, služi sedaj svoj vojaški rok in ie je baje pregrešil proti vojaški disciplini.
šlo na stotine pisem in zvaojev ter denarnih nakaznic za najrazličnejše Viljeme Smithe. Ker Američan tudi pri pisanju pisem spoštuje geslo »Čas je zlato«, skoro na nobenem naslovu ni bilo drugega napisa, kakor »Viljem Smith« (na tem in tem parniku). Parnikov poštar je bil ves iz sebe. Tudi kapitan si ni vedel pomagati. Končno pa mu je šinila v glavo rešilna misel, s katero je obenem nekaj ur lahko zabaval svojih 1400 potnikov. Z dovoljenjem vseh 26 Viljemov Smithov je na krovu javno pred vsemi potniki odpiral pisma, naslovljena na Viljeme Smithe, in jih naglas prebiral. Prebral je iz vsakega pisma kak značilen odstavek in podpis. Če je kateri izmed Viljemov Smithov potem znal pogoditi približno vsebino pisma, je bilo pismo njegovo. Pri tem so se dogajale smešne stvari. Vsi potniki z Viljemi Smithi vred so se nekaj ur glasno krohotali. Z denarnimi pošiljkami pa je bil kapitan bolj previden. Oddal jih je oblastem v Buenos Airesu, naj se oni ubijajo, katera nakaznica je za tega in katera za drugega Viljema Smitha.
Žilo mesto denarja
30 francoskih kmetov iz departementa Orne je pred kratkim pripeljalo pred davčni urad t Domfrontu žito mesto denarja. V6ak kmet je na svojem vozu pripeljal dva vreči žita. Vreče so postavili pred davkarijo in predsednik kmetske zveze je stopil v urad ter poudil za davke žito mesto denarja, katerega kmetje nimajo. Davkarija je seveda ponudbo odklonila, češ, da davkarija potrebuje denar, ne pa žito. Nato so kmetje mimo odšli.
10 let ječe, ker je pozabil pravočasno plačati dohodnino. Drugi ljudje bi eamo plačali v istem primeru določeno globo, toda pri Caponeju je morala oblast izkoristiti edino otipljivo pretvezo. Sploh si morajo pomagati oblasti z zvijačo. Zdaj je našla policija v arhivih sto let staro, a še veljavno na-redbo za preganjanje potepuhov. Določa zapor za slehernega državljana, ki ne more dokazati, da je »gentleman«, t. j. da ima stalno bivališče in pošten zaslužek. Stražniki po velikih mestih so dobili liste znanih gangsterjev, ki nikoli nimajo stalnega stanovanja in skrbno skrivajo svoje naslove, ker se bojijo medsebojnih obračunov sovražnih tolp. Eden izmed prvih aretirancev je bil v Chicagu znani zločinec »Jimmy s strojnico«, ki ga ie zasačil detektiv na živahnem križišču. Moral je takoj na policijo in pred sodnika, kjer se je odigravala navadna pravosodna komedija. Sodnik je vprašal jetnika: »Ali imate dokaze, da ste vi gentleman?« Iznajdljivi gangster je v odgovor pomolil listo udeležencev tenisne tekmč za prvenstvo nekega uglednega kluba. Odigral je pri tem turnirju dvoboj s sodnikom, pred katerim je zdaj stal! Toda sodnik je ostal neizprosen. »Takrat sem z vami igral kot zasebnik,« je rekel, »in sem se lahko motil, ker sem vas imel za gentlemana. Zdaj sem uradna osebnost in zahtevam tožne dokaze.« »Jim my s strojnico« je seveda obmolknil, in sodnik ga je obsodilo na 6 mesecev ječe. Po prestani kazni ga bodo iz ječe peljali naravnost pred istega sodnika in se bo ponovila ista komedija z novimi šestimi meseci zapora itd. do neskončnosti.
Baron Edinond de Rotschild, starosta bankirske rodovine Rotschildov in poglavar njene pariška veje, je umrl na Francoskem, star skoro 90 let.
Gospodarstvo
1 milijon zadružnikov v naši državi
Obisk H. Maya od Mednarodne zveze iz Londona
Ing. g. Ivan Varga, tajnik Glavne Zadružne zveze v Belgradu je izročil tajniku Mednarodne Zadružne zveze iz Londona g. M a y u (gl. sliko!) zanimivo poročilo o našem zadružništvu, katerega posnemamo tudi za naše či-tatelje v izvlečku.
Ing. Varga ceni, da je v zadružništvu organizirana več kot ena tretjina vsega prebivalstva v državi, kajti po statističnih podatkih ob koncu leta 1933 je bilo v zadrugah v naših državi 1,007.790 članov. Nato navaja primerjavo statistik za 1928, ko še ni bilo občutne agrarne krize, in 1933, t. j. najnovejše podatke. Število vseh zadrug je odtlej pa do konca 1933 naraslo od 5412 na 8227, število članov teh zadrug pa od 579.448 na 1,007.790.
Najbolj je v tej dobi naraslo število žitarskih zadrug, kar je bilo tudi v zvezi z žitnim režimom. Nato je izredno naraslo število raznih proizvajalnih, živinorejskih in vinogradniških zadrug. Prav velik prirastek izkazujejo tudi rožmarinske zadruge, zdravstvene, obrtniške in delavske proizvajalne zadruge, stavbne in gradbene ter mlekarske in si-rarske zadruge. Manj kot 100% prirastka pa izkazuje število oljarskih, kreditnih, ribarskih in nabavnih zadrug.
Po statistiki za konec 1933 so sc naše zadruge razdelile takole: kreditne 4624 al: nad polovico, nabavne in konsumne 1566, agrarne zajednice 470, živinorejske zadruge 368, mlekarske in sirarske
170, razne kmetijske proizvajalne zadruge 145, ži-tarske zadruge 124, obrtniške proizvajalne zadruge 116, vinogradniške in kletareke zadruge 90, zdravstvene zadruge 88, stavbne in gradbene 88, ribar-ske 58, oljarske 27, rožmarinske 12, ostale pa 281 zadrug, lz tega je razviden največji napredek produktivnega in vnovčevalnega zadružništva, dočim kreditno zadružništvo ne pride naprej, zlasti ne po letu 1931.
Naše zadružništvo je organizirano v Glavni Zadružni zvezi, ki šteje 22 revizijskih zadružnih zvez, 31 oblastnih in osrednjih zvez, 6647 krajevnih zadrug z 890.150 zadružniki. To pomeni, da je v Glavni Zadružni zvezi včlanjeno 80.8% vseh naših zadrug ter 88.30% vseh zadružnikov. Po skupinah se razdele članice Glavne Zadružne zveze takole: kreditne 3124, nabavne in konzumne 1562, mlekarske in sirarske 168, vinogradniške in klctarske 90, žitarske 124, oljarske 27, rožmarinske 12, živinorejske 364, razne kmetijske produktivne 145, ri-barske 58, obrtniške proizvajalne 115, stavbne in gradbene 83, zdravstvene 88, agrarne zajednice 414 in razne zadruge 273. V primeri z vsemi zadrugami v državi je najmanjše relativno število včlanjenih zadrug, ki znaša samo 67.5% vseli obstoječih kreditnih zadrug. Nadalje je včlanjenih od vseh agrarnih zajednic v Glavni Zadružni zvezi 88% vseh takih zadrug v državi. Pri vseh ostalih skupinah pa lahko praktično rečemo, da so vse zadruge včlanjene pri eni izmed revizijskih zvez, ki je zopet včlanjena v Glavni zvezi.	,
Končno navaja referat tudi nekaj podatkov o stanju revizijskih zvez koncem leta 1933. Vloge so znašale (brez zadrug — članic zvez) 311.0 milj., posojila 416.1 bilančna vsota 754.7, prodano je bilo raznih kmetijskih proizvodov po zvezah 189.7 milj., ves promet zvez pa jc znašal leta 1933 6632,0 milj. Din.
=SPCC|:
Olajšave pri kompenzacijskih poslih med na-So državo in ČSR. Češki listi poročajo, da je do nedavnega naša Narodna banka zahtevala pri dovoljevanju kompenzacijskih poslov potrdilo o plačanih davkih. Češko poslaništvo v Belgradu je interveniralo pri finančnem ministrstvu v Belgradu ter dobilo zagotovilo, da bo ministrstvo takoj zaprosilo Narodno banko, da ne zahteva več takih potrdil.
Cenitve sladkorne produkcije. Znani strokovnjak F. 0. Licht ceni evropsko produkcijo sladkorja na 8.22 milij. ton v primeri s 7.3 milij. ton lani, Jugoslovansko produkcijo ceni na 60.000 ton t primeri s 76.000 tonami v pretekli kampanji.
Borza
Dne 5. novembra.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Amsterdama, Curiha in Trsta, narasli so Berlin, Bruselj in Praga, dočim so popustili London, New York in Pariz, V zasebnem kliringu je na ljubljanski borzi ostal avstrijski šiling neizpremenjen: 8.10—8.20, na zagrebški borzi se je pa učvrstil na 8.095—8.195, na belgrajski pa je ostal neizpremenjen: 8.09—8.19.
-	Grški boni v Zagrebu in Belgradu 28.65—29.35.
-	Angleški funt je nekoliko popustil ter je notiral v Zagrebu 229.16—230.76, v Belgradu pa 229.39 do 230.99. - Španska pezeta v Zagrebu in Belgradu 5.80 blago. - Madjarski penge v Belgradu 9.80 bi.
Ljubljana. Amsterdam 2303.18—2314.54, Berlin 1365.69—1376,49, Bruselj 794.41—798.35, London 169.19—170.79, Curih 1108.35—1113,85, New York 3376.33—3404.59, Pariz 224.32—225.44, Praga 142.23 do 143.09, Trst 290.85—293.25.
Promet na zagrebški borzi 31.632 Din. Curih. Pariz 20.2425, London 15.34, New York 307.25, Bruselj 71,675, Milan 26.29, Madrid 41,935,
STARŠI!
Otroku, ki obiskuie šolo. daite, ako ie slaboten, použiti vsak dan ztutrai m zvečer malo žličico okusnega »Energina«, za krepitev krvi živcev in teka Otroci, ki redno lemlieto »Energin«, imaio dober tek in so odporni zoper *sa obolenja »Energin« za lačanie krvi živcev in teka daite dekletu med 10 in 17 leti ako ie slabotno To ie prehodna dekliška doba ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« daite vsakemu članu rodbine ki nima teka »Energin« daite vsakemu članu rodbine, ki ie malokrven »ENERGIN« se dobi v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din.
Reg S br 19147/33
Amsterdam 207.875, Berlin 123.40. Dunaj 72.80 (57.10), Stockholm 78.90, Oslo 76.90, Kopcnhagen 68.30, Praga 12.84, Varšava 57.90, Atene 2.925, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.7925,
Vrednostni papirji
Tendenca za vse državne papirje je bila slaba in so tečaji v primeri s petkovimi več ali manj popustili. Najnižji so bili tečaji na zagrebški borzi, kjer je vojna škoda za decemberski termin bila zaključena celo po 320, kasneje pa po 325 in 336, vendar je bil ob koncu borze zanjo denar še vedno samo 320. Promet je oživel ter je bil znaten. Na zagrebški borzi je bilo zaključeno: vojna škoda 600 kom. in 7% invest. posojilo 50.000.
Ljubljana. 7% inv pos. 71 den., agrarji 41 bl„ vojna škoda 330—340, begi. obv. 57.50 bi, 8% Bler. pos. 58—62, 7% Bler. pos. 52—55, 7% pos. Drž. hip. banke 62—63.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 70—71.50 (71.50, 72), agrarji 39—41, vojna škoda 327—330 (329), 12. 320—335 (320, 325. 335), 6% begi. obv. 53.50—54,50 (54), 7% Bler. pos. 51.50--54. — Delnice: Priv. agr. banka 215—216 (215, 216), Osj. sladk. tov. 120 den., Bečkerek sladk. tov. 750 bl„ Osj. livarna 135 bi., Impeks 50 den., Trboveljska 100—115.
Beigrad. Drž. papirji: 7% inv, pos. 71—71.75 (71.50), agrarji 41—42 (41.50), vojna škoda 332—337 (340, 337), 6% begi. obv. 55—56 (56.25, 55.50), 12. 55,.50—56 (56), 7% Bler, pos, 52.50—55 (53), — Delnice: Narodna banka 4160 den., Priv. agrarna banka 214—216 (215, 213).
Žitni tre
Položaj za pšenico je ostal v glavnem neizpremenjen in tudi cene, V koruzi pa je postalo živah-neje poslovanje. Oživela je namreč kupčija z Nemčijo, ker so prišle vesti, da se stanje v našem kliringu z Nemčijo izboljša. Zato je koruza čvrsta pri nespremenjenih cenah.
Ljubljana. Pšenica bč 78 kg 160—162.50, bč. 79 kg 1% 165—167.50, koruza stara za mletev 147.50—150, umetno sušena 115—117, času primerno suha s kvalitetno garancijo 165—167.50, moka bč. brez prometnega davka 240—247.50, ban, ničla 242.50—245 in slav. ničla 237.50—240.
Novi Sad. Ječmen bč. in sremski 65—66 kg 107.50—110, bč. in srem. pomladni 67—68 k« 120 do 122.50. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena, Promet srednji.
Hmelj
Žatec, ČSR, 3. nov. Vsi hmeliski okoliši javtja-i jo živahno kupčijo. Zaloge so poleg tega zelo sla-i be. Cenijo, da je na vsem državnem ozemlju lc še j 10.000 starih stotov zalog pri producentih in komi-sionarjih.
Prvenstvene teUme II. razreda
V	nedeljo se je odigralo na raznih igriščih pet prvenstvenih tekem II. razreda, ki so se končale z naslednjimi rezultati:
Grafika : Slavija 15:0 (7:0).
Svoboda : Mladika 6:3.
Slovan : Korotnn 3:1.
Mars : Roka 3:1.
Sloga : Jadran 2:1.
Table tenis
lil. KLUBSKO PRVENSTVO ZSK HERMESA
V	noitoljo, n. novembra si' im vršilo v sekcljskih Prostorih mu KerSiču, Slška, klubsko prvenstvo v naslednjih disciplinah:
, , }• "Jtnsle »»»podov, 2. singlo dam, 3. douhle gospodov, 4. douUltj dam, S. mixtod doublc, li. toiir .le Erance. iravico do tekmovanja imajo lo člani ZSK HenneSn.
1 Plimovanje singlc kos podov sc vrši i>o cup bost »r flvc sistemu, zadnji Štirje liu točke. Ostali nadaljujejo mod KKboj po best of thro bod sistemu.
. lekmovanjii 2., ;i„ 4. in se vrše po best of t.hre sistemu na točke. Tokmovanjo 11. se vrši mi Izpadanje po petih napakah.
ni ,l>rjJ'i?.niua zn točko: J- i" 2. 13in 2, :)., t. in 5. -Uln J, C). L)in 1.
tekmovanja v nedeljo ol> 11.
Za K Hcrmes vab! vse prijatelje tnbte-tonmUa, .tn vstopijo v njogovo vrste in s tr.in pri pomore io k razvoju tablo-tennlsa in k uspevanjn kluba. Novi člani ln Članice se sprejemajo vsako popoldne v klubski dvorani pri Keršiču.
. sr\ Ilir tja (lahknatletska sekcija). Redni treningi na igrišču se z danuSnjim dnem ukinejo. Istočasno pn so začno redni glmnustitai treningi, ki so vsak torek in potek ob 18 dalje v telovadnici Sole na Grabnu (Coizo-vh cesta). Prvi gimnastični večer je drevi. S seboj naj vsakdo prinese primerno obutev. — Opozarjajo se ponovno vsi, ki želijo naročita Ulagovo .Knjigo o športu,,, naj javijo to nemudoma sekciji v kavarno Evropo.
>. i	dobijo po znižanih conah in eventuelno na
obroke. Knjiga je potrebna vsakemu aktivnemu športniku.
Plavalna sekcija SK Ilirije obvešča svoje članstvo da jc občni zbor preložen na nedeljo, U. novembra. Vršil se bo na drsališču ob 10. Pripravite 20 Din kot prispevek za zimsko kopališče.
Smuika gimnastika ASK Primorja. Smučarska sekcija ASK Primorja pričenja letošnjo zimsko sezono z rednimi gimnastičuiiui vajami, ki jih bo prirejala v telovadnici državne učiteljske Sole na Resljovi cesti. Vabljeni so poleg vseli članov klnha tudi nečlani, lin-bitelji zimskega športa, ki jim je do temeljite in po. trebile priprave /,a pravilno smučanje. Vodstvo teh večerov je poverjeno priznanemu strokovnjaku /a smu-Sko gimnastiko g. Iva Kerniavnerju, ki bo vežbal obiskovalce po posebej za to sestavljenem načrtu. Telovadnica ima na razpolago udobno garderobo, opremljeno s prhami. Vaje bodo dvakrat todonsko, in sioer oh tor-! kili in četrtkih, vselej ob 20. Prva vaja bo drevi oh 20. Tajništvo sprejema dopise na naslov sekcije Ljubljana, Nebotičnik. Poleg tega uraduje ob dnevih telovadbo v telovadnici.
Celjski spori. V nedeljo popoldne je bila na Gln-
Prvenstvena prvorazredna nogomotna tekma med b>!slv Mariborom in SIC Celjem, Tekma so je vrSila na zelo slabem terenu, ker Jc skoraj ves dan deževalo. Od začetka je bilo v premoči Celje, vendar pa sc Je Mariboru že v prvi polovici posrečilo igro Izenačiti. V drugem polčasu jc Maribor prešel v premoč in končno tudi zmagal z 2:1 (1:1). Igro jc sodil g Oberlindner. - Dopoldne hi se biln morala vršiti na istem lgi'iš"u prvenstvena tekma v drugem razredu med moštvi SK Olimpa in SK Atletikov, ki pa je odpadla, ker ni bilo sodnika.
VELIKA IZBIRA
blaga za moške in ženske obleke in plašče, barhentov, flanele, kambrika, finih sifonov in vseli vrst belili tkanin, volnenih in flanelastih odej
SOLIDNO BLCGO
Vain nudi vedno v najnovejših vzorcih, v vseh kakovostih, saino trpežno vrste, splošno znana tvrdka
„Pri škofu" Linsarieva ul. - Pred škofijo
v lastnih prostorih
Zaradi jako velikih nakupov izredno
usodne cene
Prosimo oglejte si naše izložbe I
SmuSka gimnastika, in plavalni tečaj. Plavalna sekcija SK Ilirije priredi v ovojem »imskem bazena plavalni tečaj, združen s sniuško gimnastiko. Po mnenju strokovnjakov ravno plavanje najbolj Izpopolnjuje smučanje. Ze lansko leto je priredila plavalna sokrija enak tečaj pod vodstvom g. Ulage, ki je bil oblino obiskan. Udeleženci so bili s tečajem nadvse zadovoljni. To nas je opogumilo, da tudi letos izvedemo tak tečaj.
J V odsotnosti g. Ulage, ki je sedaj profesor v .Splitu, smo naprosili zn vodstvo tečaja g. It. Kunrpa. Našemu športnemu občinstvu, posebno pn obiskovalcem Vogla, je simpatični mlndi smuški strokovnjak dobro znan. Š svojima knjigama ■ .Smučanje in «Ski« je utrl pot slovenski strokovni smuški literaturi. Gimnastiko bn vodil po najnovejših metodah. Plavanje bodo učili Tlagovi učenci, ki so ga že opetovano podpirali v njegovem dolu zn razširjenje plavalnega športa. Vabimo ise lanske udeleženke in udeleženec, dn se ponovno prijavijo v tečaj. Posebno pa so dobrodošli vsi oni prijatelji oheli športov, ki se hočejo še dobro pripravljeni spustiti v prihodnji sezoni po belih poljanah. Tečaj namerava mo ot.voriti v ponedeljek, 12. novembra oh 2(1 Kit pa ji« otvoritev odvisna od udeležencev (njih število je omejeno), prosimo vso interesente, da se do petka, 0. novembra prijavijo pri gdčui blngajnifarka kavarne Evrope ter se tam čitljivo in s polnim naslovom vpišejo na prijavno polo. — Nnčeletvo.
Zahvala
Za vse nam izkazano iskreno sočustvovanje ob smrti nepozabnega, predragega našega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda
mag, phr,
Jahše Bor čiča
sanitetnega poročnika v rezervi
izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Prav posebno pa se iz vsega srca zahvaljujemo šefu zdravilišča na Golniku g. primariju dr. Neubauerju za vso njegovo požrtvovalnost, s katero je skušal ozdraviti priljubljenega pokojnika in mu lajšal trpljenje, usmiljenim sestram, ki so mu stregle ob bolezni, vsem prijateljem in znancem za tolažilne obiske, oficirskemu zboru, častni četi in vojaški godbi za zadnjo čast, društvu rezervnih oficirjev, pododboru v Ljubljani, in Savezu apotekarskih saradnika, sekciji v Ljubljani, za časteče spremstvo in ganljive govore ob grobu, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in končno tudi vsem, ki so preblagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnica bo dne 7, novembra ob 7 zjutraj pri frančiškanih. Ljubljana, Komiža, dne 5. novembra 1934.
Mg. Ph. Slavka Borčič z otrokoma in ostalo sorodstvo.
Alja Rahmanova:	70
Zakoni w rdečem vihar u
Dnevnik ruske žene
10. maja 19«.
Docent Georgij Aleksandrovih je edini, ki niti ne poskuša, da bi dal svoja dela natisniti, dasi dela morda več ko vsi drugi.
»Zakaj se ne pobrigate, da bi dali natisniti svoja dela?« eem ga vprašala.
»Zame, Aleksandra Lvovna, je najvažnejše, da sem sam s svojim delom zadovoljen. Čisto nič 6e ne sklada z duhom naše dobe in jaz ne čutim niti najmanjšega veselja, da bi se prilagodil temu duhu. Raje naj ostane za vedno nenatienjeno, nego da ga pošljem v svet ko prazen zvok. Za moje delo sedaj ni bravcev v Rusiji...
Spomnite se Puškinovih verzov:
Poet, nikar po ljudski ne hrepeni slavi!
Najlepše v sebi nosiš svojih del plačilo.
Oko ti jasno, um je dan razsoden.
Če dela si vesel, če všeč ti je pesnitev,
Kaj ljudstva mar ti graja jc, kaj mar kleveta,
Čo skrunijo oltar, kjer plamen svoj užigas,
Če v slepi mu togoti obuemč glasovi...?«
13. maja 1924.
»Alja, kaj je s teboj, čisto si se spremenila!« Jo rekla mati, ki je stopila v mojo sobo v trenolku, ko sem si pred ogledalom pomerjala novo ponočno srajco.
»Kako to?« eem so začudila.
»Prej te nismo mogli za nič na svetu spraviti k šivilji, oblekla si, kar so ti predložili in se za take stvari sploh niei brigala, la kar jc posebno čudno, ti ravnaš ravno nasprotno ko druge. Navadno se kot dekleta letio oblačijo; ko eo poroče-
ne, je itak vseeno, eaj te mož itak vidi vsak dan v vseh možnih podobah!«
»Prav radi tega, ker me vsak dan vidi, naj me ne vidi samo v kuhinjskem predpisniku, ampak tudi drugače. Ne razumem, da se žene lepo-tičijo samo, kadar gredo v družbo, doma pa so grde ko strašilo. Koga pa v prvi vrsti veseli, če se naredim lepo? Mojega moža kakopak; in jakaj naj ima to saino takrat, kadar je namenjeno drugim? Seveda gledam na svojo zunanjost, kadar I grem v družbo, toda tisočkrat bolj se brigam zanjo, kadar vem, da me ne bo nihče videl nego samo on!«
;>Utegneš imeti prav,« je dejala mati počasi, »ampak vse to se mi zdi tako tuje, neobičajno...«
Mati je odšla, jaz sem pa še dolgo stala v svoji ponočni srajci in sem premišljevala materine besede. Da, prav imam, stokrat prav! Dojela sem, kaj se pravi biti- žena. Ras je, če mož resnično ljubi, ljubi človeka kot celoto. Toda k celoti ne spada samo duša, ampak tudi telo! Svojsko čuv-slvo me provzame, kadar se domislim, kaj je mojemu možu moje telo, in zagonetno, tesnobno veselje me objame, če si skušam prodočiti, da ni ničesar v moji duši in ničesar na mojetn telesu, kar bi ne bilo popolnoma, brezpogojno in brez omejitve njegovo, last moža, ki sem mu podarila vee, vse!...
In za njega naj bi se nc lepotičila? Kaj me briga priznanje družbe, kaj pokloni v primeri z enim samim smehljajem mojega moža, kadar inti na moji obleki ali na moji frizuri kaj ugaja?
Menim, dn sem dojela, v čem je tajnost zakona: ne le gospodinja, ne le tovarišica in sodelavka mora biti žena možu, ampak tudi ljubica! Ne le ljubiti mora mož ženo. ampak ludi zaljubljen bili vanjo in se vedno iznova v njo zaljubljatH Vee svojo mišljenje, vso inteligenco in ves evoj
nagon hočem usmeriti v to, da ga vedno iznova osvajam, s svojitn srcem, ki je njegovo do zadnjega utripa, s svojim telesom, ki je njegovo do zadnjega atoma.
Menim, da eem dojela skrivnost zakona. Davi mi je rekel Otmar:
»Veš, ljuba moja, ni težko storiti, da se tuj človek vate zaljubi; toda ti storiš, da se tvoj lastni mož vsak dan iznova zaljubi vate, in sicer od dne do dne za eno stopnjo bolj!«
29. mjija 1924.
Iz Nemčije je prišla knjiga, ki je v njej iia-tisifhn najin članek. Najino prvo delo, ki je izšlo v inozemstvu!
Kako krasno, kako eem vesela in ponosna! Vse sva izgubila, iz nič sva se povzpela, s sistematičnim, energičnim, neutrudnim delom in tako sva premagala življenje in ga bova premagovala, dokler ne doseževa svojega cilja, najine veliko knjige. Najine knjige, kajti jaz sem mnogo prispevala k njej in bom še nadalje prispevala. In tako hočem še nadalje vee sile zastaviti, da izpolnim smisel svojega življenja, tako daleč in tako globoko, kakor sem si ga določila: Svojemu otroku nočem biti le mali in svojemu možu gospodinja, nočem mu biti le žena, ki ga osrečuje z ljubeznijo, ampak tudi sodelavka in tovarišica, ki ga ne bom pustila eamega tudi na višini njegovih potov.
Najela eva si dačo (vilo) za pet let. Krasna hišica s štirimi sobami in veliko teraso, odkoder je čudovito lep razgled na reko. Sedaj hotno vse poletje prebili tam. Te dače eo bile prej last bur-žujev, sedaj jih dajejo v najem, seveda za razmeroma visoko najemnino.
5. junija 1924.
Danes smo dobili od paznika zavitek, ki emo ga hoteli izročiti Govorov«, nedotaknjen nazaj. Clnvorova so odposlali. Kam, nam niso povedali.
Na vseučilišču pravijo eni, da je prišel samo v Ž., drugi zatrjujejo, da so ga končno odpravili ali v Vjerne ali na Solovjecke otoke. Nihče ne ve nič gotovega.
lSno je golovo: Pri svoji slabotni telesni kon-etituciji ne bo dolgo vzdržal naporov, čudno je, da smo dolgo o tem debatirali, kaj bi se utegnilo Go-vorovu pripetiti, da pa nikomur ni prišlo na um vprašati, česa ga dolže. Čisto naravno; eaj danee vsakdo v Rusiji ve, da jo to vprašanje najmanj važno...
27. junija 19'J4.
Ob devetih zvečer. Otmar je odšel z Irino k profesorju Denisovu na večerjo, jaz pa moram ostati doma, ker nimam nikogar, da bi mu izročila otroka. Mati je bolna, Dunjaši pa si no upam prepustili svojega zaklada.
že je mirno, pokojno vsenaokrog, topla, lila godišeča junijska noč se spušča na zemljo. Ljubim ta pokoj pozne noči, to pretrgane, posamezne glasove, to temnomodro nebo z mladini mesecem, ki gleda tako iskreno, tako prostosrčno na zemljo ...
Danes so mi zdi, da vse to prvikrat vidim ali vsaj prvič v tem naetroju, brez žalosti in bolesti, v spokojni ginjenoeli in veselosti.
V dekliških letih mi lepota narave ni vzbujala veselja, ampak žalost. Čutila sem ee osamljeno in som koprnela po ljubezni, in čim lepše je bilo okrog mene, tem bolj me je stiskalo lo ko-prnrnjn po Človeku, ki bi mo ljubil. Ko sem našla Otmarja, jo ta bolečina namah izginila; pa le prekmalu so prišle skrbi za otroka in zaradi izpitov, da sem spričo lega skoraj pozabila na krasoto sveta.
rošiiiie naročnino!
Mati oglasi
Kuharica
dobro kršč. dekle, vajena gospodinjstva in vseh ostalih del, išče službo k orožnikom ali manjši družini. Naslov v upr. »SI.« pod št. 12680.	(a)
Posestva
Sodna dražba
nepremičnim »Zvonarne in livarne«, Št. Vid nad Ljubljano, dne 8. novembra 1934 ob 8.30 pri sodišču, soba št. 16. — Ca. 3000 m2 stavbišča. Sodno cenjeno 203.000 Din. (p)
•im m
Šivilja
zmožna vseh finih dam-skih oblačil, z najmanj
desetletno samostojno prakso v mestu, dobi takoj stalno mesto pri F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29._(b)
Spretno pletiljo
sprejme takoj F. M. Rozman, Ljubljana, Židovska ulica 7.__(b)
Dekle
pridno in pošteno, brez staršev, katera bi znala malo kuhati - iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Čedna« 12690.
Služkinjo
vajeno vseh kuhinjskih del, čedne postave, sposobno tudi za gostilno kot natakarica, najraje z dežele - iščem. Nastop do 15. t. m. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Trbovljah.	(b)

Telefon 38-10
Posredujem denar na hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d!
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljub ljana. Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta
?I0<\<
Novo hišo
dvostanovanjsko, pri železniški postaji na Črnučah, — prodam za 50.000 Din. - Jerko, Črnuče pri Ljubljani	(p)
Prodam
v prometnem industrijskem kraju trgovino z mešanim blagom in gostilno z vsem inventarjem, ob glavni cesti, 4 postaje od Zagreba, brez konkurence, ne daleč od Slovenije. Prodam zaradi preselitve Naslov v upr. »Slov.« pod št. 12709. (p)
Kupimo
Seno
sladko, polsladko, in deteljo, kupim. Ponudbe na Josip Herlah, Laško, (k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naivišjib cenab ČERNE, luvelir, Liub ana Wolfova ulica št. 3.
Vsem
brezobvezen ogled novih in rabljenih predmetov. Kersnikova 7, Prilika, (1)
Takoj
s popolno sigurnostjo uničite ščurke in ruse, ako naročite »Rusib«. — Uspeh zajamčen. Cena 30 Din vnaprej. Glavno zastopstvo: Marko Stu-hec, Ormož.	(1)
Javna dražba
najdenih predmetov se bo vršila dne 7. novembra ob 9 na glavnem kolodvoru v Ljubljani. (1)
Pletilni stroj
(Popp 100/12), skorai nov - prodamo. F. M. Rozman, Ljubljana, Židovska ulica 7.	(1)

4-11.
Gostilna
slaščičarna, mlekarna — skupno 5 lokalov, na zelo prometnem kraju v Ljubljani, s pritiklinami, kletjo, dvoriščnim vrtom in s trisobnim komfortnim stanovanjem — se da v najem zaradi družinskih razmer. Podrobnosti pri »Zaščiti«, Ljubljana, Ma-sarykova 14-11.	(n)
Odda se lokal
9 koncesijo za galanterijo - in stanovanje - blizu Domžal. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Lokal« št. 12704.	(n)
IDIKES
Preklic
Podpisani Marin Ivan, trgovec in posestnik na Mirni, sem govoril o gdč. Šmalc Ivanki, trgovki v Ljubljani, Marijin trg, da je zaprta. Za to kleveto nisem imel najmanjše osnove in jo vsled tega preklicujem in obžalujem ter se zahvaljujem gdč. Šmalc Ivanki, da je odstopila od kazenske tožbe. — Mirna, dne 4. novembra 1934. Marin Ivan.
Božična drevesa
od 40 do 1S0 cm, 3000 komadov, kupim. Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod št. 12702.	(k)
IFTMTI1
R. Warblneh
najstarejša ivornica klavirjev
L)ubl|ana
Gregorčičeva ul. 5 l.
Prodaja ino/.emskih in
lastn'h udelkov Stroifovniašk«! poorarila
in uglaševnnje Na'cenpjia i'po.ojevalnica Obročna odplačevanja
Zimske plašče
damske, dekliške in otroške kupite najceneje ,pri F. I. Goričar. Liubliana, Sv. Petra cesta 29. (1)
Koruzno moko
za krmo,
koruzo, oves, ošenico, rž, a do in Droso
dobite najceneie v Javnih skladiščih (Balkan)
Tyrševa (Dunajska) c. 33 pri tvrdki
Fran Posraf-nik d. t o. z.
Mi smo cenejši!
NaSe preproge vseh vrst teknč', Ua one 7,n 0i'hi5t"0 store. itd. Vhs bodo '>r pri (•tile dn mamo NiljSo kvaliteto za u žlo ceno.
„CIL,IM"
pasaža neboticnlha Telefon 2059
PREMOG KA RBOPA K ETE DRVA. KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica šl. 5.
Novo koruzo
in koruzno
krmilno moko
za prašičjerejo oddaja po zelo nizki ceni
tvrdka A. VOLK
Ljubljana Resljeva c. 24. \ko želite ohraniti
prebavne organe zdrave potem se varujte falzifi-ciranih grenčič in kupuj-i«; samo domačo, naravn' iordan grenčico, ki Va~ bo okrepila v nekaj dneh Lastnik V. Rupp, Beo grad, Kn. Mihajlova 16,
»ALGA« ZA MASAŽO PROTI REVMATIZMU IŠ1ASU, BOLEČINAM V KOSTEH. ZBADANJU IN RAZTEZANJU M131C
Na dlan roke si izlijte nekoliko »A'ge« ter drgnite vzdolž mišic oni del telesa. k;er ob čutite bolečine. Ko se je dlan ogrela in po sušila, jo namočite nanovo in *opel 'rgnite Tako ponavljajte večkral. nato oa o»'ijte na drgnjenj del telesa z volneno krpn ali "nbrm Masirati je treba dva do trikrat dnevno, po potrebi tudi večkrat. Že po prvih masiranjih boste imeli prijeten občutek in olajšanje bolečin. Kakor hitro občutite tudi najmanjše ne-razpoloženje in raztezanje, nadrgnite telo z »ALGO«, ker je to lahko pričetek težkega obolenja, ki ga boste z malo »ALGEc pre prečili.
»ALGA« se dobi povsod. — 1 steklenica 14 Din
(Reg. e. br. 18117-32.)
t Krščanska ženska zveza v Mariboru
javlja vsem članom in članicam tuž-no vest, da je nje zaslužna članica in podpredsednica, gospa
MARIJA JFOJV
v nedeljo, dne 4, novembra, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojnice se bo vršil v torek, 6. novembra ob četrt na 5 izpred mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 7. novembra ob 6 v župni cerkvi sv. Magdalene.
Maribor, dne 5. novembra 1934.
ODBOR
I
Umrl je naš
TONI KR5MŽAR
dipl. stroj. teh. — rez. oficir
Pogreb bo v torek ob pol štirih iz njegovega doma na pokopališče v Št. Vidu. Št. Vid nad Ljubljano, 4. novembra 1934.
Rodbina K r e m ž a r.

Prodam
»Diabolo« posnemalnik, popolnoma nov, kapacitete na uro 120 lit. Tudi na obroke. Vprašati v upravi »Slovenca« pod št. 12703._(1)
Med
zajamčeno pristen, ajdov po 14 Din, cvetlični po 17 Din, na drobno, en-gros popust. Šelenburgo-va 6-1., Plemenitaš. (1)
+ Naša ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
Ana Motnih roj, Juvan
je dne 4. t. m., previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 6. t. m. ob dveh popoldne iz tukajšnje Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 4. novembra 1934.
Globoko užaloščeni Gregor Majnik, soprog, hčere in sinovi ter ostalo sorodstvo.
V NEIZMERNI ŽALOSTI NAZNANJAMO, DA JE NAŠA ISKRENO LJUBLJENA SESTRA, TETA IN SVAKINJA GOSPODIČNA
BOGICA MARČAN
DNE 3. T. M., PO DALJŠEM TRPLJENJU, PREVIDENA S TOLAŽILI SVETE VERE, MIRNO UMRLA POGREB PREDRAGE POKOJNICE JE BIL V PONEDELJEK, DNE 5. NOVEMBRA 1934 OB 3 POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI RIMSKA CESTA ŠT. 21 NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU
V LJUBLJANI DNE 4. NOVEMBRA 1934
ŽALUJOČA RODBINA MARČAN IN OSTALI SORODNIKI
+ Zapustil nas je za vedno naš srčnoljubljeni sin in brat, gospod
Rudolf Podpac
abs. iur.
Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 6. t. m. ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti Žolgerjeva ulica št. 4.
V Ljubljani, dne 4. novembra 1934.
Rodbina Podpac.
V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod
Harol Hribernih
žel. poduradnik v p.
dne 3. t. m. po dolgotrajni bolezni, previden s svetotajstvi, v 76. letu starosti, mirno umrl.
Pogreb bo v torek, dne 6. novembra 1934 ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Janševa ulica 10, na pokopališče v Dravlje.
Ljubljana, dne 5. novembra 1934.
Žalujoči ostali
V	neizmerno globoki žalosti naznanjam v svojem imenu in v imenu svoje hčerkice Majdice vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša nadvse ljubljena soproga in mamica, gospa
SlFRER MARIJA roj. SOKLlC
soproga trgovca
dne 5. novembra ob treh zjutraj, v 34. letu, nenadoma za vedno zapustila. Pogreb preblage pokojnice bo v sredo, dne 7. novembra ob 15 popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Priporočam jo v blag spomin.
V	Kranju, dne 5. novembra 1934.
Šiirer Franc, soprog. Žalujoča Majdica, hčerka.
Žalujoče rodbine:
Šiirer, Soklič in ostalo sorodstvo.
J'.-v<
RAVNATELJSTVO VZAJEMNE ZAVAROVALNICE V LJUBLJANI SPOROČA, DA JE DNE 3. NOVEMBRA 1934 ZAPUSTIL DOLINO SOLZ GOSPOD
JOŽE MAGISTER
URADNIK VZAJEMNE ZAVAROVALNICE V LJUBLJANI
NAŠ ZAVOD BO OHRANIL V NEIZBRISNEM SPOMINU NJEGOVO ZVESTO DELO ZA PROCVIT IN RAST ZAVODA VSEDOBRI NAJ MU BO PLAČNIK I
LJUBLJANA, DNE 5. NOVEMBRA 1934
J
NAS DRAGI TOVARIŠ, GOSPOD
JOŽE MAGISTER
JE ODŠEL V KRALJESTVO MIRU. ONEMELI SMO OB TEJ — ČLOVEŠKO GLEDANO — STRAŠNI NOVICI. ZA ZVESTO TOVARIŠTVO IN MOŠKO PRIJATELJSTVO JE OB TEJ TAKO USODNI URI NI ZAHVALE, čE NE V MOLITVI ZA POKOJ DUŠE TI, KI SI LJUBEZEN IN BOBROTA, SPREJMI DUŠO DRAGEGA TOVARIŠA IN BODI NAM VSEM, KI DANES TRPIMO, TOLAŽNIKI
LJUBLJANA. DNE 5. NOVEMBRA 1934
URADN1ŠTVO VZAJEMNE ZAVAROVALNICE V LJUBLJANI