Ameriška Domovi mi r 'T 1i 'i 11I -11 -T i -nr n i i NO. 122 Mala pomorska vojna v Vzhod. Sredozemlju Naser n'e pušča izraelskega klajfa skozi sueški prekop. Izrael postaja nestrpen. Napetost narašča. CLEVELAND, O. — Egiptovski Naser ne more biti en da,n Pri miru, zmeraj se mora z ne-komur prepirati. Ker je trenutno že obdelal vse svoje arabske sosede, se je zopet spravil fia Izrael. Že od samega začet-ka njegove uprave nad sueškim prekopom je prepovedal Izraelskim ladjam vožnjo po r'jem čelii, da se njegova Združena arabska republika nahaja v v°jnem stanju z Izraelomi, ako-favno je bilo med obema sklenjeno premirje. Sedaj mu niti ni zadosti, zečel je ustavljati v kanalu vse tiste tuje ladje, ki imajo na krovu blago za Izra-el ali iz Izraela. Nekaj ladij je trmoglavih in se prepirajo v Suezu že cele tedne z Naserje-vo upravo in čakajo na, dovo- ( ijonje, da bi plule skozi prekop. Izraelu se je sedaj zdelo, da 3e treba nekaj ukreniti proti, in Je njegova vojna mornarica za-1 čela loviti egiptovske ladje, ki Plovejo med Egiptom in Sirijo ( n*3 izraelski obali. Naser je mo-ral radi tega ustaviti redne pa- j r°plovne zveze med Egiptom in Sirijo. ; Vsa zadeva je prišla ponovno Pr®d Združene narode, njihov generalni tajnik bo šel tekom julija v Egipt, da skuša pripra-viti pot za kompromis. AMCMCAN IN SPIRIT POROGM IN LANGUA0C ONLY Novi grobovi Rose Muhich V petek je preminula na svojem domu na . 10009 Benham Ave. 54 let stara Mrs. Rose Muhich, rojena v Newburghu. Pokojna je bila članica Društva | Bled št. 20 SDZ. Zapustila je je soproga Franka, brate Antona, Williams, Franka ter sestri Mary Centa in Jennie Blatnik. Pogreb bo danes zjutraj ob 8.30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih nato na Kalvarijo. Adclbert Galinat V soboto popoldne je umrl v Woman’s bolnimici Adelbert Galinat z 1'125 E. 60 St. Star je bil 54 let in rojen v Clevelandu. Zapušča ženo Anna, otroke Roberta, Kathleen in Paulo Ann, brata Earla, pri katerem je živel. Pogreb bo jutri popoldne ob enih iz Zakrajškovega' pogrebnega zavoda na pokopališče Lakeview. National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 22, 1959 SLOVUNIAN MORNINO N€W$PaPCB Posvetovalni odbor demokratske stranke se je zopet oglasil Washington, d. c. — Na posvetovalni odbor demokratske sIranke javnost ne da dosti, da-siravno sedijo iv njem take demokratske zvezde kot so Tru-' man, Mrs, Roosevelt, Adlai Ste-' onson, Dean Acheson itd. Od-^or je namreč v sporu z demo-1 rajskimi politiki na Kapitolu 1)1 tam je trenutno središče de-1 mokratske politične moči. Vkljub 1 omu pa pridno dela za strankin agor in redno objavlja svoje l*azore, kaj vse greši republikan-1 ^ a administracija pod Eisen-1 ‘owerjevem vodstvom. V svoji sedanji brošuri, četrti 0 slevilu, je kritiziral obrambno mitiko republikanske admini-^ racije, češ da republikanci ne ^ rbijo dosti, da bi dežela imela vodljivih raket na ivelike da-;c*Ve, več vojakov v armadi, bolj-1 ° rivilno obrambo itd. Kritika ^svetovalnega odbora ne odkri-riobenih novih dejistev, je pa miar takoj izzvala odgovor od ^ ani republikancev. Sedanji planski voditelj republikanske anke senator Morton je zabru-j;h^emokrat°m v obraz, naj svo-ž Načrtov ne prodajajo ne de-^1 ne republikancem, ampak ^mokratom v Kongresu, ki mi-^ grede povedano o posvetoval-em odboru nočejo niti slišati. Anton Škerl st. V soboto popoldne je umrl v St. Alexis bolnici 78 let stari Anton Škerl st., po domače čačov Tone iz Dol. Zemna pri Ilirski Bistrici v Sloveniji, od koder je prišel pred 54 leti. Pokojni je živel na 3560 E. 82 St. Njegova žena Ana je umrla lani v juliju, maja pa sta slavila, zlato poroko. Bil je član društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ, društva Mir št. 10 SDZ in društva Najsv. Imena fare sv. lovrenca. Zapustil je sinova Anthonva Jr. in Josepha, hčere Ana Zbikow-ski, Mary Wiatrowski, Josephine Suhadolnik, Veronico Pa-tek in Amelia Kocjancic, 15 vnukov in vnukinj, 7 pravnukov in brata Jožeta v Evropi. Pogreb bo v sredo ob 8:30 iz Fortuna pogreb. zavoda na 5316 Fleet Ave., v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Združene države so obljubile znova braniti svobodo Zahodnega Berlina V Afriki je priilo do izgredov zaradi - piva! Ker so oblasti prepovedale variti pivo doma. so začele ženske demonstrirati in napadati javne točilnice. DURBAN, J. Af. — Pretekli četrtek so črne Afrikanke navalile na točilnice, kamor odhajajo njihovi možje, odkar so mestne oblasti prepovedale pivo variti doma. Tekom izgredov, ki so se nadaljevali tudi v petek, so bile najmanj štiri osebe mrtve, blizu 30 pa ranjenih. O-blasti so prijele kakih 50 žensk, ki so skušale preprečiti dostop do javnih točilnic. Mestne oblasti so * * J t I j-O----"'■'C5*'* f' • ** ^ * * •* »^ * T M A~>U11 V/Ull blizu poldrug tisoč galonov do- ki sicer niso za integracijo, se ga Berlina. Naša odgovornost do njega je bila in je naša ma varjene pijače, ki so jo že- pa vendar hočejo pokoriti zako- Prva briga. Vlada Združenih držav veruje, da ono deli z njo i 11 i v-»«-» I 7J4lin£ln 1 P čl O r^/‘\ rY1 /~\ X a e* 4 L* m*. JI 1 2 - _4_* _ • 11 ŠTEV. LVIII.—VOL. LVHL /z Clevelanda in okolice Ftpjbus doživel nov poraz Konferenca zunanjih ministrov štirih sil v Ženevi “* *— --*! 5 * ••• 1 Je odložena za tri tedne. Tekom 40 dni posve- tovanj ni bil dosežen noben uspeh. Od novih posvetovanj ne pričakuje nihče kaj prida. Zahod je spoznal, da ne more računati na kako sovjetsko popustljivost, zato so Združene države znova poudarile svojo odločno voljo branite svobodo Zah. Berlina. — Hruščev zopet grozi. Herter bo poročal ameriški javnosti. WASHINGTON, D. C. — “Združene države mislijo v boju proti integraciji Little Rock, Ark. Guverner Faubus je doživel prvi poraz v svojem boju proti integraciji v šolah takrat, ko so volivci izbrali v šolsko upravo tri zmerne zastopnike, ki se ne ženejo za ja— onov do- ki sicer niso za integracijo, se ga Berlina. Naša odgovornost' do nieea ie bila in ie naša . John Susni^’ Predsednik SDZ . nu in jo izvajati postopoma. Faubus je sedaj doživel pripravile kljub prepovedi..nu in jo izvajati postopoma. (Zaupanje, da bo mogoče S potrpežljivostjo in odločnostjo Možje so jo zato zvečer ubrali | Faubus je sedaj doživel se najti rešitev, ki bo jamčila njegovo varnost in blagostanje” v javne točilnice gasit žejo. To drug uaderc; federalno sodišče pravi izjava, ki so jo Združene države izdale kmalu potem, je ženske tako rajezilo, da so je odločilo, da so protiustavni je bilo objavljeno sovjetsko-vzhodnonemško poročilo o navalile na točilnice in jih več j tisti državni zakoni, ki hočejo nosvet-nvaniih v ..i_j---- * . zažgale. Prišlo je seveda do na- obiti integracijo na ta način, da padov na javna poslopja. Poli- | dovoljujejo državni upravi cija je uporabila strelno orožje, preti javne šole, da se največ pa je razganjala prevro- integraciji. •' Faubusa je ta sodna odločba vsemu ne računa nihče z novo vojno, ker se, kot je dejal precej hudo prizadela, ne ve, kancler Adenauer, Moskva zaveda, da je Amerika še kaj naj bi napravil. V ’ v ' vpr,nn mn,*noifo r'A An -------•'----- " " ■ prevladuje če črne Afrikanke z — vodo gasilskih brizgaln. Dva groba v Lorainu iHOWEWK Vremenski prerok pravi: ^hlačno in deževno. Najviš- LORAIN, O. — Pretekli teden smo imeli tod kar dva pogreba. V petek smo pokopali Mrs. Terezo Parker, v soboto pa Franka J. Ambrožiča. Theresa A. Parker je umrla po daljši bolezni v bolnici sv. Jožefa. Živela je na 3785 Lorain Ave in je dočakala 40 let. Pokojna je bila rojena v Lorainu in zaposlena pri Western Automatic Co. v Elyriji. Bila je vpisana v slovenski fari sv. Vida in bila tudi članica SDZ. Zapustila je moža Ernesta, sinova dvojčka Ernesta Lee in Josepha Arturja, sestri Mrs. Barbaro Modic v Clevelandu in Mrs. Katherine Citro v Lorainu, brala Josepha Rebok v Lorainu. Frank J. Ambrožič z 1915 E. 34 St. je bil doma v Jurjeviči pri Ribnici in je dočakal 88 let. V Ameriko je prišel 1. 1893 in se tri leta kasneje naselil v Lorainu, kjer je delal v National Tube do svoje vpokojitve 1. 1935. Pokojni je bil vpisan v fari sv. Cirila in Metoda, bil član Društva sv. Alojzija št. 6, Društva sv. Cirila in Metoda št. 101 KSKJ, SDZ in Društva Najsv. Imena. Bil je najstarej-Si Slovenec v tukajšnji naselbini. Zapustil je sina Franka, hčere Mrs. Mayme Hoover, Mrs. Anna M. Bruce in Mrs. Pauline A. Vidrick, vnuke in pravnuke. Guv. Long se bojuje za svojo svobodo in pamet BATON ROUGE, La. — Guverner Louisiane Long ima že dalj časa hude živčne napade. Ob neki priliki je javno napadel celo člane svoje legislature na tako neolikan način, da ga hitro spravili domov in postavili pod zdravniško kontrolo. Zdravniki so sklenili, da mož spada v opazovalnico za umo-bolne in ga skoraj s silo pre-; peljali na željo in s pristankom njegove družine v bolnišnico. ^ Možu se tako velika družinska skrb, ki jo izvajata njegova žena in njegov nečak, senator Long, ne zdi prav nič potrebna in trdi. da je popolnoma zdrav. Da to dokaže, jo je kar na svojo roko pobral iz bolnišnice in se napotil v državni Kapitol. V tej nameri ga je prestregla družina, ki trdi, da je guverner telesno in živčno popolnoma izčrpan in da ne spada v pisarno. Zadevo ima sedaj v rokah pristojna sodnija. V državi Loui- posvetovanjih v Moskvi med obema vladama. Ženevska konferenca je pokazala, da med Zahodom in Vzhodom za aV1 *«,- sedaj ni misliti na kak sporazum o nemškem vprašanju, ki izogne predstavlja dejansko jedro celotnega spora med obema ta-i boroma v Evropi. Hladna vojna se bo nadaljevala. Kljub Arkansas da bodo jeseni odprte vse javne šole in da bodo na vsako šolo sprejeli vsaj nekaj črnih učencev, da tako deloma zadostijo načelu integracije. ■ ■ "O---- Pokvarjenost uivadine ne pozna nobenih meja! Herter bo poročal javnosti Državni tajnik Christian Herter se je včeraj vrnil iz Ženeve in bil zvečer sprejet pri predsedniku Eisenhowerju, ki mu je poročal o poteku razgovorov v Ženevi. Napovedujejo, da bo državni stotnikovi*’J. owv,i»xja. v uixavi ^oui- Mladi nasilne?i so pred njo poslana bodo verjetno morali voli- Deklica je dva od črnih ti noveiga guvernerja, za to me- naPadalcev spoznala, nakar se je policiji posrečilo ujeti vseh šest, ki so svoje dejanje tudi priznali. Oblasti se boje, da bo belo prebivalstvo na to strahovito nasilje odgovorilo z nasilji pro ti črncem, ki so v tem predelu močno pomeiiani z belci. ne ve, |-------------- ----------, ...woixv« tavcua, ua je rtincriKa s< državi, vedn° močnejša od nje in da bo verjetno to tudi ostala v bo mnenje, doče--------------------------------------------------------- ' V soboto so zunanji ministri štirih velesil, ki so začeli svoja posvetovanja in razgovore pred šestimi tedni, razgovore prekinili za tri tedne, do 13. julija Posvetovanja so pokazala jasno tako stališče zahodnih sil kot 'stališče Sovjetske zveze v( raznih vprašanjih, ne da bi se ,ta stališča tekom razgovorov v NEW YORK, N.Y. šest za- >em zbijžala. Vsaka stran je morskih šolarjev v starosti od vstrajala odlo^no pri svojem 14 do 11 let je posililo 14 let taken razpoloženju ne pri-staro belo deklico na šolskem čakuje nihče> da bi bjlo mogoče j Vldu' 'doseči kak sporazum na novem Mladi razbojniki so zgrabili sestanku, prav tako tudi ne na deklico, ko se je vračala ob de- kakem sestanku na vrhu. vetih zvečer s tremi svojimi to- ( Zahodnonemški kancler dr. varišicami od neke javne žaba- K Adenauer je predložil sestave. Eden je deklico udaril po nek vodnikov zahodnih držav, glavi, nato pa so jo odvlekli na ki naj bi izdelal načrt za splo-vrt, kjer so jo kljub njenim ob- §no zunanj0 politiko Zahoda po upnim klicem na pomoč trije “sovjetskem uspehu v Ženevi”, posilili, med tem ko so jo ostali p0 njegovem je potrebno, da se držali in gledali, če ne preti od zahodne sile povežejo trdneje kod nevarnost . j med seboj s tem, da rešijo med- Tovarišice deklice so tekle k sebojne spore in se dogovore o vodnici zabave Mrs. Louise Clif-' skupnih nastopih v vprašanjih, PiIe 80 sovjetsKe čete s ford, ki je takoj zdrvela na vrt. ki zadevajo vse. tajnik že v prvi polovici tedna poročal javnosti, kaj je hotel Zahod v Ženevi doseči in kak je položaj sedaj, ko je konferenca dejansko propadla. in njegova žena pošiljata prijateljem in 'znancem pozdrave iz Beograda, kjer sta se oglasila tekom svojega obiska rojstno domovine. Iz bolnice— G. Frank Kranjec, 1044 E. 185 St., se je vrnil iz St. Vincent Charity bolnice in se zahvaljuje za obiske, cvetlice in druga darila ter pozdrave. Že doma—, Prvi potniki, ki so šli z župnikom č.g. Louis Baznikom v Pariz, Lurd, Rim in Ljubljano, so se že vrnili. Z romanjem so zelo zadovoljni. Posebno všeč jim je bilo v Lurdu in v Sloveniji. Pozdravi iz Ljubljane— , Rojaki J. Tavčar, Jos. in Angela Drobnick, John Skuly, Pe-Kadunc, Anton Zapadna Nemčija praznovala 6. obletnico vzhod.-nemškega upora BERLIN, Nem. — Pretekli teden je minulo šest let, odkar so v vzhodnem Berlinu izbruhnili nemiri, ki so se nepričakovano in brez pravega načrta spremenili v par urah v pravi upor. Vzhodnonemška komunistična vlada je jadrno pobegnila iz Berlina na deželo, nastopile so sovjetske čete s tanki I in topovi in zatrle upor s silo. I Koliko sto se bo baje potegnil kar guvernerjev nečak, sedanji senator Long. Kot je v južnih državah navada, politika je družinska tradicija. Preko 152 milijonov CLEVELAND, O. — Tekom zadnjega leta je bilo v okraju Cuyahoga pobranega $152,685,-000 davka na nepremičnine, približno 12 milijonov več kot leto preje. Večji donos davka je ... v . žrtev je ta upor povz- Nove sovjetske grožnje |ročil, ne ve nihče, cenijo pa, da Predsednik sovjetske vlade jih je bilo na desettisoče hhkita Hruščev je ob koncu j Nemci v Vzhodni Nemčiji te dvotedenskega obiska vodnikov obletnice niso mogli ova. Vzhodne Nemčije zagrozil zno- tb vzhodnonemška komunisti_ va, da bo Sovjetska zveza pod- čna policija in sovjetske divizi. loceho mirovno pogodbo je so budno pazile) da je vse jz Vzhodno Nemčijo, ce zahodne ostak) pri miru Zato SQ sile ne bodo pristale na sovjet- Zapadni Nemčiji iredil. veli. sk, načrt za reutev nemškega ke manifestacije v in Na kratko nem posledica novih hiš in poslopij, ki so povečala vrednost nepremičnin in posesti sploh. Na otoku Kvemoju na Kitajskem je sodnik Hu Tao-hi odstopil, ko so se mož in njegovi pri-v glav- tožili, kako je mogel priznati že- ni ločitev, ne da bi preje zaslišal moža. Malo kasneje se je sodnik z ločenko sam poročil. ^ tem, ‘Peratura 84, najnižja 56. llooraba narašča Leta 1925 sta predstavljala olje in plin samo 28 odstotkov celotne pogonske sile v deželi, danes pa jo dajeta dejansko že preko 60 odstotkov. Pri tem njuna uporaba še narašča. Urad in liskama en leden zapila! Naročnikom in ostalim čitateliem Ameriške Domovine naznan jamo, da ne bomo izdali lista v 1. tednu julija. Urad in tiskarna bosta torej zanrta vkl jučno od sobote 27. junija do nonedelika 6. julija. — To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci tolikanj potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče. Dopisnikom in vsem ostalim priporočamo, da vzamejo to vest blagohotno na znanje ter se temu odgovarjajoče ravnajo. vprašanja. Poročilo ob koncu nemškega obiska v Moskvi poudarja, da v Evropi ne more biti miru brez podpisa mirovne pogodbe z Nemčijo, zahteva konec “neznosnega položaja v Zahodnem Berlinu” in sestanek na vrhu, kjer naj vodniki velikih sil ta vprašanja rešijo. Dalje napada vzpostavitev ameriških oporišč za vodljive izstrelke v Italiji in Grčiji, zahteva končanje preskušanja atomskega orožja in dolži zahocjne sile, da hočejo spremeniti Baltiško morje v izhodišče za novo vojno. Sovjetski zunanji minister je v Ženevi predložil Zahodu o-hranitev sedanjega stanja v Zah. Berlinu za 18 mesecev. Zahodne sile so predlog odklo-inile in poudarile, da mislijo v Zah. Berlinu ostati vse dotlej, da bo Nemčija’ zedinjena in J obletnice. Manifestacij so se u-deležili tudi člani Adenauerje-ve vlade z Adenauerjem na čelu. Posebno veličastne so bile manifestacije v svobodnem za-padnem Berlinu, kjer se jih je udeležilo tudi veliko vzhodnih Nemcev, ki so imeli srečo in pogum, da so se pretihotapili v svobodni del Berlina. Manifestacij so se udeležili tudi civilni in vojaški zastopniki zavezniških misij po vsej Nemčiji. Erhard *e javno uprl ža-Ttvam Adenauerja BONN, Nem. — Ludwig Erhard, gospodarski minister v A-denauerjevi vladi Zah. Nemčije, je dejal pretekli teden, da bo odstopil, če “ga Adenauer ne bo nehal žaliti”. Kancler Adenauer je v razgovoru z dopisnikom New York Timesa’ dejal, da Erhard nima Tavzel, Frank Wirant in še veo drugih, ki so šli na obisk v Slovenijo s SDZ, pošiljajo svojim prijateljem in znancem v Clevelandu pozdrave iz Ljubljane. Rojstni dan— Jutri bo obhajal v krogu svoje družine g. John Malovrh, 15414 Macauley Ave. svoj 79. rojstni dan. čestitamo in želimo mu še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Zadušnica— V sredo ob 8.15 bo v cerkvi Matere Božje Karmelske v Wickliffe, O., sv. maša za pok. Frances Hegler ob C. obletnici smrti. — —rv—---- Teden Z. N. pri proslavi šentlovrenske vodne poti v Clevelandu CLEVELAND, O. — Zadnji teden sporeda proslav vodne poti sv. Lovrenca je odločen Združenim narodom. Kulturni vrtovi so se vključili v to proslavo in prirejajo ta teden razne kulturne nastope v Old Arcade. Prvi tak nastop bo danes dopoldne ob 11:45, nato bodo sledili drugi. Jugoslovanski kulturni vrt je pripravil dve razstavi, slovensko in srbsko. Slovensko so uredili dr. Milan Pavlovčič, dr. Stane Šuštaršič in dr. Mate Resman, srbsko pa “Srpska bratska pomoč,” dobrodelna organizacija. Vljudnost se ni obnesla! Kos se lopovi vlomili v Wonky Tong Grill v Columbusu v državi Ohio, je skušal nek mož priti v ’okal. Eden izmed vlomilcev mu je dejal: “žal, prijatelj, toda imaimo zaprto!” Ko je policija lopove prijela, je vlomilec spoznal, da je odslovil gospodarja, ki je nato naglo poklical policijo. clerja, čeprav je sicer “zelo talentiran mož”. Erhardu je to preveč, ker vidi v izjavah Adenauerja “načrtno ----- -— — -v=ju,, nuna uničevanje” svojega ugleda v njo podpisana mirovna pogodba. | dovolj politične skušnje xa kan-> javnosti. • k nOERISKX DOHOVINX, JUNE 22, 1959 Ameriška Domovina mmote li;Blfc\^l 6117 St. Qalr At*. — HBnderaon 1*0628 — Cleveland 3, OMe National and International Circulation Publlehed dally except Saturday!, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROCNINAt £a Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES i United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Komunisti imajo isto taktiko na Poljskem. P o 1 j a ki se aojijo za tiste pokrajine, ki so jim jih dali Rusi v zameno za vzhodne poljske pokrajine, ki so jih Poljaki morali odstopiti ! lusom. Ne verjamejo, da bi Nemci ne hoteli dobiti zaenkrat ;e kraje s silo nazaj, ne verjamejo pa tudi, da bi Moskva hotela tvegati novo svetovno vojno samo radi teh sedanjih poljskih provinc, čutijo, da so končno navezani sami nase in upajo, da jim bodo pri končnem obračunu vendarle Rusi kolikor toliko pomagali proti Nemcem. Priznajo pa, da je to “upanje v obupu”. Pri takem položaju jim ne preostane drugega, kot da divje sovražijo vse, kakr spominja na Nemce in njihovo državo. Tudi to sovraštšvo je kal, ki lahko veliko pripomore c novi evropski katastrofi. Značilno je, da ne Čehi ne Poljaki ne zaupajo vzhodnonemškim komunistom. Zanje so vzhodno-nemški komunisti redkvice, to je na zunaj rdeči na znotraj beli. Pri prvi priliki Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.________________________ No. 122 Mon., June 22, 1959 Hladna vojna v Srednji Evropi Nam v Ameriki se zdi, da moramo biti univerzalni, dru gače ne bi mogli razumeti bistva mednarodne politike. Tako opazujemo tudi dogodke v hladni vojni med svobodnim in komunističnim svetom na celi liniji od Tokija okoli Azije, Afrike in Amerike do Helsinkov na Finskem. Linija je predolga, da bi jo mogli držati vedno pred očmi. Prepuščamo dnevnim dogodkom, da nas opozarjajo sedaj na eno točko sedaj na drugo na tej liniji, kjer pač hladha vojna trenutno vzplamti nad povprečno mero: enkrat na vzhodno Azijo, enkrat na arabski svet, enkrat na Afriko, enkrat na Latinsko Ameriko. Zave-rujemo se tudi preveč v razvoj diplomaticnih in političnih prask, kjer se trčijo skupaj interčsi velikih držav, kot so razni sestanki zunanjih ministrov, konference za pobijanje mednarodnih napetosti itd. Pri tem pozabljamo na možnost, da hladna vojna divja tudi tam, kjer o njej ni veliko govorjenja, in da ravno tam seje vzroke za novo svetovno vojno. Pozabljamo na primer, kako je narodno razpoloženje na obeh straneh železne zaveze na njenem najobčutljivejšem sektorju, to je v Srednji Evropi, na meji med Nemci, Poljaki in Čehi. I. Nemški narod leze zopet v stari nacionalizem, ne morda hitro ampak počasi, zato pa dosledno. Zato imamo par otipljivih dokazov. Nemci hočejo za vsako ceno čim preje pozabiti na vse kar so delali nacisti med zadnjo svetovno vojno. Kadar govori tujec z njimi, se lahko mirno razgovarja o uspehih in napakah nemškega vojaškega vodstva in o vzrokih, ki so končno uničili nemški vojni stroj. Toda govoriti z njimi o divjanjih njihove Gestapo in podobnih političnih formacij, je že kočljiva zadeva. Bo kmalu obveljalo načelo, da se o teh stvareh ne spodobi več govoriti v olikani nernjški družbi. Če odrasli bežijo pred vsakim razgovorom o divjanju in divjaštvih nemške tajne policije, kako naj o njih kaj zve sedanja nemška mladina? Ako se starši izogibajo razgovorom o tej žalostni preteklosti, potem so otroci premladi, da bi mogli najti pravi vzrok za tak molk: starejših Nemcev je v dnu duše sram, da so se te grozovitosti mogle dogajati, čutijo moralno soodgovornost zanje, skušajo se je pa znebiti z molkom in željo, da bi čim preje vse to pozabili. Otroci delajo čisto druge zaključke. Ostane jim v spominu, kaj je nacistični režim napravil dobrega, kajti samo o tem jim govorijo odrasli; skušajo razumeti, zakaj je nemška armada morala zgubiti vojno, nimajo pa prave slike o nacistič nih divjaštvih in jih radi tega tudi ne razumejo in ne obsojajo. Ako starši molčijo o tem, kar je bilo, potem seveda tudi šola ne more dosti napraviti tudi v slučaju, ako bi prosvetna uprava imela resen namen, da mladini raztolmači, kako globoko je padel v zadnji svetovni vojni nemški narod v moral nem oziru. Uprava nima tega namena; šolske knjige opisu jejo divjaštva zelo površno, učitelji in profesorji pa morajo po učnih načrtih tlačiti v mlade glave vse druge predmete samo ne nemške zgodovine tega stoletja. Vse to potrjuje tudi nedavna izjava vodilnega nemškega šolnika, ki je kratkomalo javno rekel: nemški narod je duševno bolan in nihče od odgovornih nima poguma, da bi mu to povedal v obraz in predlagal zdravila. Pri takem stanju se ni treba čuditi, ako Nemci prihajajo do prepričanja, da se jim je tudi po drugi svetovni vojni godila in se jim še godi vedno večja krivica in da imajo prav, ako verujejo, da bctfdo že pri prvi pri liki z vso upravičenostjo skušali doseči svoje znane predvoj ne nacionalistične cilje na račun Poljakov in Čehov, ki jih oc leta do leta zmeraj bolj gledajo od zgoraj. To je kal, ki bo izzvala nove katastrofe, vsaj v Evropi, ako ne po vsem svetu. II. Med Poljaki in Čehi ni bilo nikoli pravega sosedstva in pravega prijateljstva, toda v eni stvari sta si oba naroda edina: bojita se nemške maščevalnosti. Komunisti, poljski češki, skušajo strah pred nemško maščevalnostjo spremeniti v sovraštvo do Nemcev. Kdor zasleduje komunistično propagan do med Poljaki in Čehi bo hitro ugotovil, kako sistematično komunisti zasledujejo svoj cilj. Kdor hodi po čeških mestih, bo hitro opazil plakate, ki kažejo na eni strani nemške generale v oblekah Hitlerjevih poveljnikov, na 'drugi strani pa iste generale v civilni obleki toda v NATO službi. Vsakemu plakatu je dodan primeren komentar, ki pa za navadnega Čeha skoraj ni potreben. Dalje Čehi ne nosijo Judov ravno na rokah, ker se ta rasa ne da komunistično “zgraditi”, zato pa imajo v tem večji časti vse tiste češke Jude, ki so jih nacisti mučili in pomorili na naj-ogabnejše načine. Njim na čast so postavljeni spomeniki njim na čast se praznujejo obletnice itd. Komunisti dalje skrbno sledijo vsakemu nacionalističnemu pojavu v Nemčiji naj si bo kongres nemških beguncev in pregnancev ali pa propagandistični zemljevidi, ki je v njih naslikana Sudetska češka kot del nemške narodne zemlje. nemške divizije na vzhodno-nemško ozemlje. Ne bodo se zmenili za nevarnost, da iz tega lahko nastane nova svetovna vojna. Še en pojav moramo registrirati, ki ni prijeten za Ameriky Čehi in Poljaki simpatizirajo sicer z Ameriko, ne morejo ji pa ne oprostiti in ne razumeti, kako je mogla pustiti na ,cedilu ravno tiste narode, ki so sedaj pod komunističnim jarmom in d so bili med vojno sicer brezmočni, toda najzvestejši zavezniki svobodnega Zahoda, in se pri tem povezala s tistim narodom, ki je dal svetovni zgodovini Hitlerja in njegov barbarski režim. To dovoljuje samcfen zaključek: kot imajo Čehi in Po-jaki do Rusov samo “upanje v obupu”, tako imajo do Amerike samo “simpatije iz obupa”. Zmanjkala jim je vsaka vera, da bi se Amerika resno zavzela zanje in zanje tudi nekaj tvegala. Postali so na pol suh političen činilec v sedanji hladni vojni. da mu menda penezi ne gredo radi izpod palca. Jack Benny je obljubil sam pri zadnjem obisku, da bo prišel gotovo na proslavo stoletnice našega mesta Waukegan. Proslavljanje stoletnice Wau-kegana je velika reč. Škoda, da naših starih korenin kot ala: Opeka, Umek, Svete, Podboj, Ivanetič, Drašler in še cela vrsta drugih ni med nami več. Kako veseli bi bili na tej proslavi, ko bi bili še med nami. Tudi mi Slovenci nismo brez naših lastnih “Jack Bennijev”, ki so [ BESEDA IZ NARODA f Waukegan, 111. — Čas bfzi po svojih potih brezobzirno naprej in še kako! Zdi se mi, kakor da sem še le pogledal skozi vrata dolge in hude letošnje zime, ki je nas držala v svojem objemu vse tja od novembra pa do sko-ro konca aprila — v pomlad, a je že vse za nami, zima, športne tekme in zmage v njih in drugo in že je nam odprlo svoja vrata bližajoče se poletje, o katerem napovedujejo, da bo letos vroče, da bomo kar zijali. Tako gre naprej in naprej brezobzirni čas, ki nam beli in redči naše lase na glavah in nam množi leta na naših hrbtih in ramah. Okrog nas in med nami se množijo razni dogodki, dobri in slabi, taki in taki. Nesreč in nezgod je vedno preveč na naših cestah in drugod, po bolnišnicah ležijo in se zdravijo od nezgod prizadeti vozniki s polomljenimi kostmi za vse življenje, mnogi podležejo, a vse to, ki bi moralo biti svarilo drugim se zdi, da nič ne pomaga, nesreč in nezgod je več in več. Pa kaj bi pravil vse to, saj tako je več ali manj povsod. * PRAVDA RADI VODE V JEZERU.—Po nekod se pravdajo za zemljo in druge stvari. V Illinoisu, Michiganu, Indiani, Wisconsinu in v dveh kanadskih provincah Ontario in Quebecu se pa prerekamo radi vode v michiganskem jezeru. Doli v Veliki Chicagi bi radi več vode. Kaj vem zakaj? Več in več jih je, množijo se, pa jim je treba več vode. Zvezni senator Douglas je stavil v senatu predlog, da naj se dovoli Veliki Chicagi več vode. Njegov predlog prosi, da naj se Chicagi dovoli za dobo dveh let za poizkušnjo po 1000 galonov več vode na vsako sekundo. Samo 1000 gal. se ne zdi tako visoka količina. Ampak na /sako sekundo, to je nekaj drugega! Na minuto je to že 60 tisoč, na uro že kar 3 milijone in 600 tisoč in na dan na 24 ur pride že 86,400,000 galonov in na leto če to pomnožite z 365 dnevi, pride pa že 31 milijard in 541 milijonov galonov. To je pa že \ode za malo morje. Pa kaj to, saj voda je zastonj, saj jo nam Bog daje! Je že res, ampak geološki strokovnjaki in veščaki pravijo, da se ta naša zemlja, s katero se mi vozimo po veselju tako nekako giblje in ziblje, da se vode na njej usmer- jeno po načrtih Vsemogočnega Večnega Mojstra nad nami raz-kvajo po njej. Vse to ima ko-nečno neke meje v visokih količinah in tamkaj od nekje iz severnih kotov večnega ledu in menda še drugih krajev, ki nam vsem niso znani se nateče samo toliko in toliko vode, ki se po gotovih tisočih odcedkih in odto kih zlivajo skupaj v naša Velika jezera med Kanado in Združenimi državami. Pravijo, če vzamemo iz teh jezer preveliko količino vode, jo bo manjkalo za nekatere namene in potrebe. Te so: Nekatere ožine bi postale plitve in bi nastale težave za plovbo. Pa to bi še premostili. Ampak v jezera se iztaka le toliko in toliko vode in to upravljajo kanadske elektrarne, da jim vodni toki napeljani v gotove prostore ograjenimi z jezovi gonijo turbine, ki proizvajajo električne tokove in še za mnoge druge reči uporabljajo vodno silo. Če bi količina vode padla, bi padla njena moč in vse to bi bilo prizadeto in zlasti kanadski veščaki povdarjajo, to bi bil udar potrebam cviilizacije in velika neprecenljiva gospodarska škoda bi sledila. Tako je vidite tudi v naravi kakor v kaki ljudski kleti pri sodih. Če preveč žejnih ljudi pride h sodom in bolj pipe odpirajo, kakor se sme, v sodih kaj hitro usahne božja kapljica. Pri vsaki stvari je tako, ker vsaka vreča in vsak sod ima svoje dno. Tako gre ta pravda za vodo v michiganskem jezeru. Upajmo, da se bodo kako pomenili in da bodo zadevo uredili zadovoljivo za vse plati, tako, da v “božji zi danici” ne bo zmanjkalo vode. * WAUKEGAN PRAZNUJE STOLETNICO svoje ustanovitve, kar je postalo mesto. Uradno in ljudsko proslavljanje stoletnice mesta Waukegan bo trajalo 1 dni. Otvorilo se je 19. junija v petek in bo trajalo 11 dni, to je do konca meseca do 30. junija, t. .1 Ker je Waukegan prestolno mesto našega okraja Lake, Zato je bil določen dan 20. jun. kot dan za okraj Lake, ko je sodeloval pri proslavljanju in praznovanju stoletnice mesta Waukegan ves Lake okraj. Uspešni sin našega mesta Waukegan je znani Jack Benny, radio in televizijski občudovani šaljivec in igralec v Hollywoodu, Calif. Saj ga vidite ob nedeljskih večerih na televiziji in tudi v drugih nastopih na raznih programih. Jack Benny je sin našega mesta. Tu je bil rojen pod posebno “zvezdo,” da se nikdar ne postara. Vedno je mlad, vsaj dolgo časa je bil vedno le “39 let star.” To je njegova posebnost. Potem pa “škotsko naravo” ima, aodo potegnili z zapadnimi rojaki in skušali zvabiti zapadno- seveda imeli druge lastnosti, kakor oni, take lastnosti, da so bili vedno veseli in prijazni in srečni ljudje. Ej, pogrešamo naše pijonirje ob takih proslavah, ker razmah in uspeh Waukegana so tudi naši slovenski pijonirji iveliko prispevali, čast in slava jim! O nepotizmu ste že brali, da je to neka nelepa čednost raznih politikarjev, ki pridejo na viso- v Ameriki. Po drugoj vojni so zapusti1 Jugoslavijo i bili malo časa v talij i, sledkar so prišli eti k nalf v Ameriko. Leta 1950 febr. ; so pri nas v Bridgeporti mr naš dušni pastir i njihov krs^ tel Rev. Michael Golob. ^eC orošnikov se je potegovalo ^ eto faro, ali milostivni g°sP, škof v Hartfordi, zdajšnji na škof Most Rev. Henry J- °, Brien, so odločili, ka faro zr° čijo Fr. Farkaši v roke. I tak so Fr. Farkaš ešče tis^ ga' leta prišli med nas i med na mi ostali. Pri Sv. Križi ie Fr. FarkaS Rev. Dr. Andrew Farkaš Bridgeport, Conn. — Slovenska fara sv. Križa se pripravlja, da na 28. junija čim lepše praznuje 25- letnico miašništva svojega ljubljenega župnika Rev. Farkaša. Naš srebrnomešnik je bil rojen leta 1908 pri Sv. Križi na* Murskem polji v zelenom Štaje-ri — v tistom leti, gda so tam bili zia kaplana Rev. Michael J. Golob, šteri so par let sledkar prišli v Ameriko i v Bridgeporti ustanovili našo slovensko faro sv. Križa. Rev. Golob so Fr. Farkaša tudi krstili — i po več letaj so sledkar Fr. Farkaš prišli od štajerskega Sv. Križa v bridgeportski Sv. Križ kak njihov naslednik. Iz fare Sv. Križ na Murskom poli se je šolalo skoron največ duhovnikov, ešče gnes živoči o-koli 20. V toj fari so se tudi narodih slovenski kardinal Dr. Jakob Missia. Par rejci želem spisati iz življenja Fr. Farkaša'. Prvo ali osnovno šolo so opravili pri Sv. Križi, višiše šole pa: gimnazijo v Veržeji in Maribori, a univerzo v Ljubljani. Bili so bistre glave, čeden šolar i vsigdar odličnjak. Gda: so jih julija 7. le- Lemont, 111. — Kako pa to? Stari ljudje imajo navadno radi starejše zdravnike, kako, da si je ta stara ženska izbrala mladega zdravnika? Saj si ga ni, še nikoli ni bila pri njemu in ne on pri njej. Zdravnik prav nič ne ve o bolezni stare žene. Kaj pa je? Najbrž je stara ženska zelo bogata in jo mladi zdravnik, ki je komaj končal svoje medicinske študije, želi poročiti ne ravno z najboljšim namenom. Pač, da bi dobil lepo hišo in da bi bil dedič velike vsote denarja. Ali je taka zveza med obema? Ne! Živita tisoč milj narazen in nikoli se nista videla ter se najbrž tudi ne bosta. Tudi pisala si še nista nikoli. In vendar naslov pove, da sta v neki zvezi. Morda sta v daljnem sorodstvu? Tudi ne! Pa vendar mora biti neka zveza med njima! Zveza je sledeča: Z isto pošto je dospelo na me dvoje pisem. Oba sta skoraj istočasno postala naročnika Mohorjevih knjig. Oba je poziv k naročilu Mohorjevih knjig zadel globoko v srce. Stara Slovenka piše: “Hvala za poziv za naročilo. Ko bi Vi vedeli, kakšni prelepi spomini so oživeli v mojem srcu, ko sem brala poziv. Kako smo se doma veselili Adventa, predvsem zato, ker smo šli vsako jutro k zorni-cam in radi lepih večerov, ko smo se pripravljali za božične praznike. Dekleta smo delale “paradiž,” okraske, umetne cvetlice za jaslice in bobkov kot, moški pa so izrezovali pastirčke in ovčke za “Betlehem.” Vmes smo zapeli, molili smo rožni venec, pa brali smo Mohorjeve knjige. Kdor jej znal najbolj glasno in razločno lo?” vpraša po prejemu denarja, brati, je bral naprej, mi smo pa! “Ne bo treba; bratova smrt za-napeto poslušali, poslušali. Kak- došča za potrdilo, da je bil v va-šno nestrpno veselje se nas je ši oskrbi.” polastilo, ko so v cerkvi oznanili: “Mohorjeve knjige so dospele.” Še tisti dan so morale biti knjige doma!” Tako piše stara žena in pristavlja: Kako sem Vam hvaležna, da ste mi poslali vsa navodila za naročilo Mohorjevih knjig. Takoj sem poslala naročnino v Celovec in še lep dar sem priložila za Mohorjevo tiskarno. Upam, da bo za me kar dosti, če sem dala dva dolarja za naročnino in osem dolarjev za dar. Mohorjevi družbi moramo hiti hvaležni za velikansko in prevažno delo, ki ga je nad eno stoletje vršila med slovenskim narodom!” To je izjava stare, verne in zveste Slovenke. Da bi jo vsi posnemali! Kaj pa mladi zdravnik? Komaj je končal svoje študije in je nastavljen v večji katoliški bolnišnici. Za začetek seveda nima kaj prida plače, pa s takim veseljem piše: “Pater, saj si ne morem misliti slovenskega katoliškega inteligenta, ki bi ne bi naročen vsaj na najbolj važne publikacije, ki izhajajo v slovenskem jeziku. Mohorjeva družba pa mora zavzemati vedno prvo mesto radi častitljive in slavne preteklosti in radi velikanskih zaslug, ki jih ima ustanova za slovensko književnost. Z veseljem naročam Mohorjev knjižni dar in prilagam tudi svoje skrom no darilo za tiskarno Mohorjeve družbe. Hvala, da ste me opom nili!” Staro Slovenko in mladega zdravnika, posnemajte vsi verni in zavedpi Slovenci! Takoj se naročite na Mohorjeve knjige, da bo lahko Vaše ime tiskano v Koledarju. P. Odilo OFM. čakalo zvunreda dosta dela-ra je v tistom časi že mela rt1 ludi i ešče menje no tri jem al0 ania' Fatheri se je v kratkom časi P® srečilo, ka so račun ludi P°^^0 jili i dohodke potrojili. Ne s . eti pri nas, liki daleč po ki so postanoli poznani, ^ gV skrbeli za največ pobegnj®11 ^ — okoli 500 po računi. ^se tj, oni nastanoli v Bridgep0 poskrbeli ne samo stanoval1 ^ liki tudi delo i njim poma£a sakšem tali i tudi so bili za 5 .{j. doka pri državljanskem Mislim, ka ne povem Pre,rli< takšega dela nemre ni e^en. gi duhovnik pokazati eti V A riki' , n # Pri fari p® se je skoron ^ prenovilo. Dobili smo vo farno dvorano pod cer .^e), prenovleni je farov (župn1^ mamo zdaj v njem lepo 111 ^ za menše farne prireditv6’ , stenke farnij društev i ^rS ^ ski navuk. Fr. Farkaš so ^ tudi spravili sestre zia delo . mladino i v cerkvi, i njim^j, pravili zvunredni lepi kon^. Vse drugo okoli fare je Pa lo novo lice. „ ^ Pri famom deli pa nall^3j0 gučimo. Vsakšo nedelo^ , Fatbpr tri spevane sv. jjji' predge, sakšo v drugom )t' -i-Gnes je fara sv. Križa e^01^ S' močnejšij slovenski) far ^ merikanskom vzhodi; v c^,0jo pa najde zvun SlovencoV streho ešče vse puno drUčPj^l« rodnosti. Pri nas se sP°Veaj ie najmenje v 10 jezikaj, a j,T malo menje leak “Unit® Potrdilo Zdravnik izroči račun bratu pokojnika, ki ga je zdravil. “Ali naj vam napišem potrdi- tions.’ _ Gda pa je med farami v pušpekiji (škofiji) kakše P..^) stvo, že naj bo pri šk° kampanja), v mladinsko!*1 W ti i tak dale, je naša fara med prvimi ali pa celo prV O slovesnosti srebrne ^ mo drgoč več pisali, sam0 i ovadim, ka za to slavno^ pridejo med nas Ijublja1^, ^ Dr. Gregorij Rožman. ^ ^ mislite, ka je to redka s,a ^ Za naprej želejmo slavlenci Dr. Farkaši lS ^ častitati vsi f arniki fare s ^ ža: Naj Vam bo Bog V^c ^ skrb i trud za narod i na ^ ^ občuva ešče duigo let,^ a včakali zlatoga Vam iz srca jubilej3' ^ želejmo. Bog živi! Joseph BoJ XHEHISKA DOM O V if! A, FRANC JAKLIČ < Od hiše do hiše LJUDSKA POVEST Lazar je v veži cepil trske; z levico je opiral na stebru hrastov ocepek, z desnico je pa vihtel žatlaho in mahal, da so se trske po vsej veži razletavale. Barbič je obstal na vratih, se naslonil na podboj in gledal Lazarja, kako silno vihti žatlaho, kako mu polže po čelu znojne kaplje. Ko ga je Barbič pozdravil, je samo globoko vzdihnil in ga pogledal proseče — Barbič se je v srcu smejal in neko za,-dovoljstvo ga je obšlo. Zdelo se mu je dobro, ko si je dmoiš-Ijal, da je ravno on ponižal tega Lazarja in je pripomogel, da bo hči takega bahača vzela človeka iz revne hiše, katerega je on preziral —Nekaj časa je stregel Barbič tako na pragu svoji škodoželjnosti, potem je pa dejal: ’Ta malo prenehaj, Lazar, ti ibom nekaj povedal.” “Ako velšl kaj prida, le povej, drugače pa kar pojdi, žalosti je tako dovolj pri nas.” “Precej ti bo odleglo— Nobene skrbi več ne boš imel.” “Ti kaj veš?” “Lej, to-le je denar za kopune!” Barbič seže v žep in mu ponudi pripravljen denar. Lazar ga je debelo pogledal. “Kaj me boš gledal?— Na denar in ga preštej. . . . Videl boš, da sva dobro prodala.” “Kje je pa dekle?” se je izvilo Lazarju iz prsi. To je bil bolesten krik obupanega očeta. Barbič se je nasmehnil, stopil bliže in vsul denar na steber, pa dejal: “Očetovega denarja ni hotela nesti s seboj, ko- je šla za njim ! . .” “Za kom?” je vprašal hlastno Lazar. “Za njim! — Za Gornikovim Antonom v Ameriko—” Lazarju sta padla žatlaha in ocepek iz rok, prijel se je za glavo in je zaječal obupan: "Ješ!— Ješ! — Ješ!” — Nato je stopila v vežo mati, in ko je videla moža vsega strtega, je vprašala': ‘“Kaj pa je? — Kaj pa je?” Mož jo je pogledal z žalostnimi očmi in vzkliknil, kakor bi bilo vse izgubljeno: “Šla je! >— Šla je! — Ančka je šla za njim.” “V Ameriko je šla,” je pristavil Barbič. “Pa ga1 je res rada imela . . .” Oče in mati sta jokala in gledala brez tolažbe, a Barbič, ju je gledal in se v srcu smejal, češ: “E, naposled bo pa vendar zet iz Kozjega repa dober. . . .” Ko se je Barbiču zdelo dovolj joka, je dejal: “Zakaj tulita brez potrebe ta- CHICAGO, ILL. ko? . . . Obrišita si solze in se veselita hčerine sreče!” Lazar je poskočil in zavpil: “Sreča? . . . Pasja sreča je to! Kozjega repa ... Le kdo mi je — O, sramota! Moj Zet bo iz Kozjega repa. — Le kdo mi je to naredil?” Barbič se je hotel pobahati s svojo zmago, pa je dejal z zadovoljnim. smehom: “Jaz sem jo spravil za njim. — Meni se zahvalita!” “Ti? — Ti?” “Jaz, jaz! — Ljudem, ki se i-majo radi, se mora pomagati, da pridejo vkup!” Lazarja je obšla besnost, ko je spoznal človeka, ki mu je to naredil. “Torej ti?!” je zakričal in se vrgel na Barbiča, ki se je zvrnil takoj vznak, ko se je Lazar zaletel vanj. Na napad Barbič ni bil pripravljen, a bi se tudi u-stavi j ati ne bil mogel močnemu dedcu — pa' je padel z glavo na prag tako nesrečno in silovito, da je imel takoj dovolj. “Tako ti si tista hudoba, ki mi je to naredil!” je vpil Lazar in ga obdeloval s pestni in suval z 'jpogami. “O, ti duša ti! — Ti pes!” Barbič je samo hropel, in kri se mu je mešala med slino. “Jazes, ubil si ga!” je vzkliknila Lazarica, zagrabila moža in ga vlekla proč. “Pusti ga! — Pusti ga!" On se ni zmenil zanjo, kar otresel se je je, pa tolkel in suval Barbiča naprej, sikajoč grožnje in psovke. Šele Rohne in drugi, ki so prihiteli vsled krika, so u-krotili besnega Lazarja. “Pomagajte!” je vpila Lazarica obupno. “Pomagajte!” Eni so držali Lazarja in ga mirili, drugi so pa ogledovali Barbiča. “Umrl nam bo!” je dejal Hren. “Nesimo ga v hišo!” Možje so ga prijeli, nesli v hišo in položili na klop k peči. Rohnečka je zvila staro Lazarjevo kamižolo in mu jo porinila pod glavo. i (Dalje prihodnjič) CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE LRASTICALiLY REDUCED — 3 bedroom home, large living room, tile kitchen and bath, and dining room area. Phone PRescott 9-2861 or PRescott 9-8756. (122) VILLA PARK — Three bedroom brick ranch. Living room with sparkling stone fireplace. Dining room, cabinet kitchen, din. area, 1 Vi baths. Full basement att. gar., gas heat. 100x150 lot. $26,500. by owner. MAyfair 7-3707. -.»JUNE 1 9 5 9 I * t f t 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 _ 14 15 16 17 18 19 20 4 £& 21 22 23 24 25 26 27 & “ 28 29 30 KOLEDAR društvenih prireditev j JUNIJ 28. — Letni Ohio KSKJ dan v St. Joseph’s KSKJ Park na White Rd. 28. — Pevski zbor KOROTAN priredi na Kaliopovi farmi piknik. JULIJ 4. — Ohijske podružnice Slovenske ženske zveze imajo skupni piknik v St. Joseph Park na White Rd. 5.—Slov. ženska zveza ima ob priložnosti državne konvencije Ohia v šolski dvorani pri Sv. Vidu obed. Začetek ob 4. pop. 15.-16-17.-18. in 19. — Letni kar-nival fare sv. Vida na šolskem dvorišču in v novi dvorani. 26.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Kaliopovi farmi svoj piknik. 23.-24.-25.-26. — Farni karneval pri Sv. Lovrencu na E. 80 St. in Union Ave. AVGUST 2. — Dramatsko društvo LILIJA priredi “slovenski dan” na farmi sv. Jožefa. 30.—Dramatsko društvo Lilija in pevski zbor Korotan priredita skupni piknik na farmi sv. Jožefa. OKTOBER 4. — Slovenski dom na Holmes Ave. slavi 40-letnico obstoja. Sodelovala bodo vsa društva. 11.—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. nar. dom una 6818 Denison Ave. “vinsko trgatev” s plesom. 17. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “Card party.” 25.—Pevski zbor PLANINA priredi v S. D. na Stanley Ave. svoj jesenski koncert. Začetek ob 6:30 zvečer. 25. — Pevski zbor ILIRIJA ima v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti običajno jesensko prireditev. NOVEMBER 14.—Združeni igralci bodo ponovili opereto “Mežnarjeva Lizka” v novi dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob osmih zvečer. 22. — AJC na Recher Ave. pro* slavi svojo 40-letnico z banketom. Začetek ob petih popoldne. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert. HELP WANTED — FEMALE Good Opportunity WE URGENTLY NEED REGISTERED NURSES 3 to 11:30 and 11 to 7:30 shifts 50 hour week — Liberal Benefits SHIFT PREMIUM PERMANENT POSITION Contact Personnel Director SOUTH CHICAGO COMMUNITY HOSPITAL 2320 E. 93rd, Chicago, Illinois Phone ES 5-4400 (122) Previdnost pri kopanju! V A. D. z dne 1. junija t.l. smo brali, da je na Spominski dan in naslednjo nedeljo, torej v dveh dneh, utonilo v clevelandski okolici 12 ljudi. Ako pomislimo, da smo komaj na začetku kopalne sezone in da je bilo te dni tše prav malo kopalcev potem se moramo ustrašiti teh žrtev, katere so zahtevali hladni valovi naših jezer in rek. Kaj bo šele, ko bo pritisnila julijska vročina in ko bo na obalah na deset — jaf — na stotisoče kopalcev. Če oni, ki iščejo v vročih poletnih dneh utehe v hladni vodi, sami ne bodo dovolj previdni in če bodo-preveč korajžni, zlasti kadar so daleč od oba-e, potem se jim prav lahko zgodi, da jih pogoltne nenasitno žrelo, sicer lepih jezer in rek. Nesreča res nikoli ne počiva; toda našal naloga je in mora vedno biti, da se ji, če le mogoče izognemo, ali, da jih vsaj omejimo na minimum. Zato je potrebna velika previdnost vselej in povsod in še prav posebno pri kopanju. Veliko je število izurjenih plavalcev, ki so posta-plen tega mokrega elementa, naravnost neverjetno pa je šte-vlo onih žrtev, ki niso bili vešči olavanja. Glede nato priporočam enim kot drugim, da naj bodo zelo pazljivi, ker nikdar ne BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY - MILK - COLD MEATS— Establisheci 7 years. Good going business. Near N.W. side. Phone A.Lbany 2-9047. GROCERY Established 30 years. Good transient and neighborhood business. Living quarters. Reasonable rent. Call GArden 2-0641. CORCORAN FUNERAL HOME AIR-CONDITIONED CHAPEL 6150 N. Cicero Avenue, Chicago Phone: PE 6-3833 vedo, kje je nastavljena zanjka, ki jim lahko pretrga nit življenja. Zavedati se namreč moramo, da imamo samo eno življenje; če tega, izgubimo, smo izgubili na tem svetu vse. Ako bomo vedno na to mislili in še prav posebno tedaj, katdar se podamo na kak tvegan podvig, potem se bomo obvarovali mar-sikake nesreče. Pfav je, da smo pogumni—strahopetneži se bojijo vsake količkaj tvegane naloge — toda pri tem mora imeti tudi naš razum svojo1 besedo in ne smemo “z glavo skozi zid,” kakor smo včasih rekli. Sonce, zrak in voda, trije či-nitelji, ki so našemu zdravju ne-obhodno potrebni. Vsega tega imamo ravno v poletnih mesecih V izobilju in zato se moramo v tej dobi dosti kopati in plavati, da si naberemo novih moči, da bomo lažje prebrodili nezdrave in neprijetne jesenske in zimske mesece. Povdarjam, da moramo biti tudi pri sončenju zelo, zelo previdni. Gotovo je že kdo od čitateljev doživel v svojem življenju, ko se je šel prvikrat kopat in se je predolgo sončil, hude posledice; močno ga je peklo po vsem životu. Tako prekomerno sončenje je silno nevarno in se je neredkokrat končalo s smrtjo. Torej tudi pri sončenju previdnost. Začni po malem, prvi dan deset minut, drugi dan dvajset, potem dodeni vsak dan malo več, dokler ne boš toliko utrjen, da boš lahko dalj časa vzdržal na soncu. Prekomerno sončenje pa nikoli ni dobro, zato si od časa do časa poišči senco in tudi v vodi ostani dlje, kadar je huda vročina. Tudi samo kopanje je zdravo in koristno, toda zdi se mi, da je neplavalec podoben jahaču brez konja. Kak užitek je, ko plavamo po vodni gladini zdaj v prsnem, zdaj v hrbtnem položaju! In kako koristna telesna vaja je plavanje za naše ždravje! Plavanje je brez dvoma najbolj zdrav šport, le škoda, da se tako veliko število ljudi tega ne zaveda. Zato naj bo naloga vseh, ki se hodijo kopat, da se letos naučijo plavanja, oni, ki so se doslej bali vode, naj se za prvo leto približajo obali in naj okusijo blagodejen upliv vode v vročih poletnih mesecih. Vsi, ki imajo priložnost, naj se priključijo kaki organizaciji, ki ima v svojerri programu ta eiport. Tam' bodo dobili izurjene, ki jih bodo v eni sezoni naučili plavanja. Marsikdo bo pa med svojimi znanci našel koga, ki je vešč plavanja in ki ga bo radevolje seznanil s tem koristnim športom. Pri tem bi opozoril na naslednje stvari: Otroke (od 8 let in tudi mlajše) boste zelo hitro priučili plavanja, če se le ne boje vode. Kdor se namreč ne upa pod vodo, s tem toliko časa ne bo nič, dokler tega ne bo napravil. Pri tem je otroke opozoriti, da zelo pazijo, da jim vodat ne uide v u-sta. "Nato se učijo prsnega plavanja pod vodo. Ko to ovblada-jo, dvignejo glavo in za silo znajo plavati. Isto velja za odrasle. Mnenja sem da, naj se mladina posveti pravilnemu športnemu plavanju (prsno, hrbtno, crawl) in tudi reševanju utopljencev. In končno bi opozoril vse kopalce,'da pazijo prav posebno na tale navodila: 1) Nikdar se ne hodi kopat sam, ampak vedno v družbi kakega izurjenega plavalca! Če si vroč, se preje ohladi! 2) Ne hodi v vodo preveč sit in tudi ne lačen! 3) Izberi si vedno kraj, kjer je voda ob obali plitva; izogibaj se vodnih vrtincev! 4) Nikdar se ne koplji v vodi, kjer rastejo razne rastline in drugo šavje! 5) Ne uganjaj neumnosti v vodi, zlasti tedaj, kadar si daleč od obale; nikdar ne kliči za šalo na pomoč, ker ti tedaj, ko jo boš v resnici potreboval, nihče ne bo pomagal! 6) Bodi previden pri vožnjah s čolnom, zlasti tedaj, kadar i-maš koga zraven, ki ne zna plavati. Ne skakaj s čolna v vodo in se ne vračaj vanj, ker se rad prevrne, če se preobteži na eni strani! Ivo Kermavner. Kardeljeva dialektika Za štiridesetletnico ustanovitve KP, in podobne Ijudskode-mokratične priložnosti so komunistični trombetači v zadnjih tednih Jugoslovanom razbijali ušesa s samohvalisanjem in potvarjanjem resnice do onemoglosti. Kardeljeva dialektična demagogija pa je na plemenu “Socialistične zveze delovnega ljudstva” v Beogradu postavila krono norčevanja1. To je mogoče samo pod diktatorskim bičem, kjer pomeni vsak ugovor ječo in policijsko preganjanje. Naj navedemo samo nekaj cvetja, ki ga je po zaključeni cvetlični razstavi poslal iz Beograda B. Božič tržaškemu titovskemu ‘Pr. dn.”: “Kardelj ugotavlja dalje, da je nova Jugoslavija podedovala (beri: si prilastila, ker komunistom nihče ničesar ni zapustil, ampak so si vse prisvojili s pravico pesti!) zelo zaostalo kmetijsko proizvodnjo . . .” Ta “zaostala kmetijska proizvodnja” — glej čudež vseh čudežev pa je krmila s pšenico, mesom, koruzo, mastjo celotno jugoslovansko prebivalstvo s Kardeljem in njegovo Pepco vred in poleg tega tudi še nekaj milijonov prebivalcev Srednje Evrope. “Pre-osnovano Titovo kmetijstvo” pa že 15 let zalagajo z moko in mastjo Združene države, Nizozemska in še kaka druga dilža-va. Če bi teh vsakoletnih dobav ne bilo, bi milijoni in milijoni Jugoslovanov stradali. Seveda je Kardelj — po sovjetskih vzorih — navrgel nekaj statističnih fabrikatov, ki pa veljajo toliko kot lanski sneg spričo trdih dejstev popolnega dosedanjega skrahiranja titovskega kmetijstva. Za' konec burke je Jugoslovanom izpustil še eno dema-goško žabico: “Rezultati dosedanjega razvoja, kažejo, da je pot našega kmetijskega razvoja pravilna.” Kardelj pa je povedal iše tole: “ . . . istočasno se je povečala tudi življenjska raven prebivalstva . . .” Ni sicer povedal katerega prebivalstva-, med to neznatno manjšino kakih 5 odsto vseh Jugoslovanov pa spadata vsekakor Kardelj in njegova tovarišija. Kako se je povečala življenjska raven jugoslovamskega dc-avstva, nam povedo resnične statistične številke. Le golejmo jih! Za svojo mesečno plačo si je jugoslovanski delavec kupil: belega kruha 1. '1938 — 250 kg, 1. 1959 pa 143 kg; svinjine 1. 1938 86 kg, 1. 1959 pa 27,50 kg; masla 1. 1938—83,35 kg, 1. 1959 16,-67 kg; kave 1. 1938 — 16,67 kg, 1. 1959 pa 5,— kg; volnene obleke 1938 — 1,25 kosa, 1. 1959 pa eno tretjino obleke; čevljev 1. 1938 — 9 parov, 1. 1959 pa 2 para in pol. Za nakup kolesa je moral delavec delati 1. 1938 poldrugi mesec, 1. 1959 mora garati tri mesece in pol. Za nakup avtomobila je 1. 1938 delal 30 mesecev, 1. 1959 pa 70 mesecev. Pa še tole: 1 kg belega kruha si je zaslužil 1. 1938 v 40 minu tah, 1. 1959 mora delati 67 minut; 1 kg svinjine si je 1. 1938 zaslužil v 110 minutah, 1. 1959 dela 412 minut; 4 kg masla si je zaslužil 1. 1938 v 120 minutah, 1. 1959 mora delati 697 minut; za 1 kg. kave je delal 1. 1938 10 ur, 1. 1959 mora delati 38 ur in 27 minut; eno volneno obleko si je zaslužil 1. 1938 v 133 urah in 30 minutah, 1. 1959 pa mora delati 576 ur in 55 minut. Namesto, da bi povišala obdavčitev premožnejših slojev, si iz-posojuje denar pri narodni banki, kar pomeni čiistp inflacijo. Proračunski primanjkljaj raste kar naprej, pri tem gre pa 60% vseh njegovih izdatkov samo za uradnike. Denarni fond je radi tega ustavil postopno izplačevanje že dovoljenega stabilizacijskega posojila. Mala toda vplivna krščansko demokratska stranka ni mogla več gledati tako slabega gospodarstva in javno nastopila proti Gallovi vladi. Vlada namerava javno braniti svojo gospodarsko politiko. Politični opazovalci pa trdijo, da ji to ne bo dosti pomagalo in da bo morala kmalu odstopiti. — Razne žuželke napravijo v Združežnih državah za okoli štiri bilijone dolarjev škode. Moikl dobijo delo OLIVER POTREBUJE FOSTERMATIC LATHE SUNDSTRAND LATHE ACME CHUCKER GEAR SHAVER GEAR HOBBING HEAT TREAT FURNACE TENDER CUTTING TOOL GRINDER TOOLMAKERS Vsi operatorji morajo biti izkušeni, sposobni nastaviti lastno delo, morajo imeti svoje orodje in biti pripravljeni delati vsako izmeno. Dobra plača od ure in mnogo drugih koristi. OLIVER (ORP. 19300 Euclid Ave. ________________|I24) MRLI OGLASI NENAVADNA ČUVARICA — Mačke po navadi niso posebne prijateljice ptičevi Če imajo le priložnost, jih uporabijo za obed, toda siamska mačka ge. Norme Alexander v Yakima., Wash., je brez dvoma izjema. Spri jaznila se je najprej z domačo papigo, nato pa je vzela v svoje varstvo še ranjenega rabina. Prostori za urad v najem Za dentista, odvetnika, itd., 2 sobi z umivalnico, gorkoto in skupno čakalnico z zdravnikom. Najemnina $90 mesečno. Na E. 72 St. in St. Clair Ave. Kličite V 6-4757. —(124) Naprodaj Naprodaj je trgovina s pijačami z dovoljenjem C 2 v Wick-liffe, O., Lepa priložnost. Potrebno le malo gotovine! Kličite CH 1-2181. (122) Naprodaj Proda se 8-stanovanjski apartment, 1.106 E. 64 St. $29,000.00. Za pojasnila kličite FA 1-9326 ali MA 1-3786. (122) Farma napitodaj 42 akrov farma — 8-sobna hiša, mestne udobnosti, 8 akrov grozdja in 2 akra malin. Ford Ferguson 30 traktor, 1 ton Chevy tovornjak jn druga oprema. Vse v dobrem stanju. Se mora prodati radi upokojitve. Frank Dolinar, zadnja hiša na Lock-wood Rd. North Madison, Ohio (Južna stran.) HA 8-4874 (124) Republiki Peru grozi politična kriza LIMA, Peru. — V republiki P&ru Vlada demokratična vlada in z njo vred tudi politična svo-voda. žal vlada tam tudi inflacija, kajti sedanja vlada predsednika Galla se noče držati navodil Mednarodnega denarnega fonda in vpeljati reda v proračun in zunanjo trgovino. Stanovanje oddam Oddam 3 sobno neopremljeno zdravo stanovanje mirni družini brez otrok. Topla voda in souporaba kopalnice, na E. 47 St. blizu St. Clair Ave. Kličite po 5. uri popoldne EN-1-1491. (123) Hiša v najem Odda se 4-sobna hiša za eno družino, opremljena ali neopremljena, na 929 E. 207 St., Euclid. (123) Stanovanje se odda 4 neopremljene sobe s kopalnico se oddajo v najem odraslim ali družini z enim otrokom i 5421 Stanard Ave. —(124) Sobe se odda 4 sobe se odda z garažo na '1400 E. 53 St. Vpraša se na 5415 Hjomer Ave. —(123) Sobe se odda 5 neopremljenih sob in kopalnica se odda odraslim' ljudem. Kličite EX 1-0772. —(124) AMERIŠKA DOMOVINA, Ture! Artur Simonič!” | “Vsaj kos ajdove povitice vze- je Baričin glas, da se mu Ture kar s tem? Dobro delo napra- poročeni zakonci so prosili v Postoji oče. Roke mu same mite s seboj! Pijete na prazni ne more ustavljati. Pogleda v viš! Sorodnicama prihraniš zadnjih mesecih, da bi lahko zdrknejo s hrbta na boke in o- želodec. Še slabše. Ali naj vsak papirje, ki jih Bariča razgrinja marsikatero pikro opazko in ne-'svoje življenje uredili tudi pred MATIJA MALEŠIČ s IZOBČENCI “Ne norčuj. se iz očeta, ki ti hoče dobro. Študirala si, dosti denarja sem zmetal zate, pa> ne razumeš, da radi tebe ne morem, ne smem pustiti županstva od hiše.” Radovedno gleda Bariča očeta. Čisto nekaj novega! Stokrat ponovi oče svojo misel in razlago! Da pa ne pusti županstva od hiše radi nje, je povedal danes prvič. “Dan na dan me bolj skrbiš. Spati ne morem. Premišljam in preudarjam, 'zakaj mi je Bog naložil tako pokoro. Ginejo moje moči, nagaja srce, čutim, krepka moška roka bi morala prijeti za naiše gospodarstvo.” Sili Bariči rdečica v lica. — “Kaj nobena krepka moška roka ne pride pome, če ne bo več županstva pri hiši?” “Malo le vleče vsakega snubca: Županova je! Nekaterim pa to hi le malo, temveč jako, jako všeč!” Vstaja Bariča od mize. “S kom ste Se zopet pogajali zame?” “Vihra! Kdo se pogaja? Vprašati sme, kdor lahko upa, da mu županova hčerka ni previsoko kislo grozdje.” Že je pri vratih Bariča. “Šolal sem te; tudi da mi je žal, ne bom po toči zvonil. Za na kmete nisi, toliko so te odtujile domu nune v Šmihelu.” “Metlika. Mesto, tako rekoč, Gosposko življenje, tako rekoč. Goštilne v Metliki vse kaj drugega ko gostilna na kmetih, tako rekoč. Deset korakov do cerkve, praštljske cerkve, tako rekoč.” Odloži oče žlico, Barioa dobro posnema. “Torej sta1 že govorila? Saj ima prav: Če se ti bo ljubih^ vsako jutro boš lahko pri maši, ne pri eni sami. Gospa —” oče dalje. “Ljudje me že obirajo. ‘Nuna, nuna!’ je zakipelo, ko ste tožili, kako se bojite, da hočem nazaj v Šmihel, ker nobenega fanta prav ne pogledam. To sta skuhala s kaplanom. Zdaj še v Metliko ne bom smela več, da ne bodo ljudje s prstom za menoj hlapno obvisjo. Sama se odpirajo usta. “Županstva od hiše — ne! Sama vsega ne zmorem! Lepše ne piše v občini nihče ko Ture, bolj zidanega časa tudi nima nihče. Če kdo napravi seznam in mi sploh pomore pri županstvu, je to — Ture! Sama ni črke več!” od sebe dan kuham kislo repo? Pa vaše po mizi. srce?” Oče je že na cesti. 10. Rogovile/ vzkipi V BLAG SPOMIN OB PETNAJSTI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA, SINA IN BRATA See. Lt. Joseph Ogrin ki je umrl 22. junija 1944 Grob je že prerastel s cvetjjem, sveti mir pa krog in krog, Ti pa spavaš pod zavetjem, nad Teboj- pa ljubi Bog! Nii več ni nekdanje sreče> ko skrbel si za nas ljubeče, iz srčnih naših bolečin nam vzdihne živ spomin: Daleč grob je Tvoj od nas, pa na Te mislimo vsak čas! Tvoji žalujoči: GARY, sin ANGELA, mati BRATJE in SESTRE Cleveland, Ohio, .22. junija 1959. kazali: ‘Kmečka nevesta, ki sili nj°‘ Metliko, med meščane, med i Poseže 056 z obema rokama v brke. Pa si jih ne pogladi proti Bariča v gospodo’.” Zaloputne vrata za seboj. i Vzdihne oče. Izkadilo se je iz povitice, odlomi si je kos. “Pa ji pridi človek do konca. Njena le obvelja.” In zopet vzdihne. Bariča pa vsa razgreta vsa jezna in užaljena zopet v sobo: “Nisva dokončala! Če ne odlo- Pa je Ture res prišel. Bariči vedno uspe. “Vsaj do tedaj, da najdeš pri- In gre Bariča iz sobe v kuhi-jm'ernega kUpCa jn prodaš . . prigovarja Bariča. Neodločno stoji Ture ob mizi s spisi v občinski pisarni. “Jaz . . . jaz , . ustom in jih ne skuša vihati. Le dotakne se jih, jih spusti in obdrži roke v njih. Premišlja, premišlja. Pa krene v kuhinjo. “Ni te bilo tedaj doma pred štirimi leti?” “Ko so se stepli fantje in je Ture Žbulovoga preveč kresnil po glavi — tedaj mislite?” “Povej ga v občini, ki lepše piše! Kdo je dosegel v vojni večjo čast ko ti?” “Oče . . .” | prijaznost, meni pa tudi.” j “Največ dela je z vojaščipo.* V Turetovih očeh ni nobene-! Naborniki! Rekrutni spiski pra- Sa odpora več. Kako naj človek vijo tem knjigam.” Bariča od- odreče županovi Bariči in na ta-. pre naborniške knjige. “Ture, ke njene prošnje? Iče mi le vojaške stvari opraviš, (Dalje prihodnjič.) pol dela mi prihraniš) in olajšš. Ne bo ti težko, sam si bil '-.mk.” Zalista Ture po naborniških spiskih in bere imena in primerja letnice. “V takih člkripcih sem včasih, da ne vem, kje se me glava dr-127. oktobra 1958 ži. Ni bilo zadnje tedne časa1650 zakonov V kedaj posedati za to mizo. Pa1 samo civilen. poglej!” Pokaže Bariča kupček j — neodprtih pisem, položi roko na ^ kup spisov. “Neodprta pisma, ‘Sitnari tudi z mano, kadar nerešeni spisi! Oče najbolj sit- Civilni zakoni v Italiji Po znani aferi v Pratu se je (število civilnih zakonov v Italiji zelo zmanjšalo. Najbolj se je položaj zboljšal ravno v Pratu samem. Od 27. oktobra 1957 do je bil izmed Pratu le en sam Mnogi civilno Cerkvijo. Trpljenje škofa Pratu torej ni bilo zaman. PITTSBURGH, PA. BUSINESS SERVICE .724 G MADAME KING’S T E A R O O M FREE Tea Cup Readings Also Cards OPEN DAILY 9 TO 9 Baum Blvd. Ml! 2-5911 Sundays by Appointment (122) Očetu sršijo bliski iz oči. “Vprašajte, če ne veste, ko zopet zabarantate z Metličanom. Kmečka bunka, tako rekoč.” Oče krene brez besede iz kuhinje. I Bariča čuje, kako zaloputne glav: Navaditi ga hoče, a hčer-1^ kTer! ^ ključ od zidanice. Naglo stopi v veL," kf vam"bo^odrrPisali. I. ‘^resniti po glavi praviš ubo- gan sama vsega, Ce te 1 -j 11 V ” d t vin K/'i vNr»ia.rNz',/S i v* m o i Jaz ne pomočim več peresa za)-’ \ . . . to,„ J Ko vi odgovorite na moje ° Očetu se zaleti kdšček ajdove ^Te^e vprašanje, potem šele povitice. Zakašlja, kašlja, kašJvp™š^te-Ija, ne more spraviti drobtinice te n 51 iz sapnika, ves rdeč, skoro zaripel je v obraz. Pa se ne smili Bariči: “Še to: Če mislite prositi Žbulovega To-,' neta, si županujta sama! Poskrbim, da ne bodo ljudje stikali ko mu misli Pride oče do sape. Pogladi si ščetinaste brke izpod nosa proti ustom. Ve Bariča: to je zadrega, ne ve, kaj bi rekel. Pa dreza, dreza vanj Bariča: “Od zadnje seje nisem imela ni urice, da presedim ori županskih poslih. Dela čez glavo vaju čaka, vas in tistega, ki vam pomore. S seznamom tistih, ki nočejo Simoničevih rev ood streho, tudi ne bo malo pisanja.” Z obema rokama poseže oče znov^ v brke in si jih hoče zavihati. Zavihaj si ščetinaste brke, trde, da bi se človek zbodel ob koncih! Bariča ve: jeza kipi v očetu. “Sem gospodar v svoji'hiši, ali nisem? Sem župan, prva glava v občini, ali nisem? Sem oče, tvoj oče, ali nisem?” “Če sami ne veste . . .?” Udari oče z roko po mizi, da se zamajeta krožnika s kislo repo in debelačnimi žganci, še lesen krožnik, na katerem je ajdova povitica, se zamnje. “Ti! S hlapčičem govori tako, z menoj ne boš! Takoj, pa takoj tja!” Iztegnil je oče desnico in kaže s prstom na razmetane spise po mizi v občinski pisarni. “In če mi ni zvečer seznam napravljen ... in če ne pojdejo jutri m pošto dopisi za glavarstvo ....” Korači oče po sobi. Roke sklene na hrbtu. “Vprašaj, če česa ne veš.” Človek bi mislil, da govori oče, tako dobro ga Bariča posnema. “Povejte, oče, kaj je to bunka? Kdo mi je tako rekel?” Oče se ne briga za njeno vprašanje. “Kmečka bunka, tako rekoč, tista županova, pa čeprav je študirala. Pa kaj hočemo, tako rekoč. Premoženje je lepo, tako rekoč. In to je v teh hudih časih glavno: premoženje, bogastvo, denar, tako rekoč.” “Rečem: Če ne najdem zvečer seznama,-boj. se me! Tvoje trme sem sit! Sploh odslej . . “Vprašaj, če česa ne veš,” Spremeni Bariča svoj glas v moškega, ki pohrkava: “Pa ne mislite, gospod župan, da misli o-holi Metličan resno?” “Če mi ne napraviš do večera seznama, se pomeniva, da me pomniš!” Oče išče klobuk. “Ne pomočim peresa, sem rekla.” “Ponavljam: seznam, v katerega vpišemo, kdo plača . . .” “Županstva ne daste od hiše?” “Niti v sanjah!” “Seznam napravi — ne do večera, prekratko, povprašati moramo ljudi po občini — seznam napravi do nedelje zvečer — vežo. “Prav pravi kaplan: Ne prideš ji n® konec,” brunda oče, ko da govori sam s seboj. “Zopet greste pit. Ste pozabili, kaj je rekel zdravnik?” “Poleg take hčerke je res radost živeti.” Oče je že na pragu. BREZ ROK? — Ne, samo brez rokavov! Angleški modni krojač Frederick Starke je izdelal takole jesensko o-bleko. Mož ima ali preveč ali pa premalo — fantazije! je slabe volje. Ve, da prideš. Povedala sem mu, da ne zma- s svojo sitnobo prepodi, naj si županu-je sam.” “Ljudje . . .” “Kaj komu mar? Naj le brusijo jezike! Ne plača te občina. Jaz sama sem te najela! Jaz!” <*rpj )> “Ture, lepo te prosim, pomagaj mi! Da veš, koliko noči presedim pri županskih pisanjih, bi se ne dal toliko prositi. Ne verjameš, koliko zahteva le vojaščina. Pa glavarstvo, sodišče, davkarija, druga županstva—.” Tako gorak in mehak, proseč nari s seznamom za preskrbo tvojih sorodnic. Ali bi ne začel Prijatel’s Pharmacy , SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vornl St. Clair A ve in E. KS St ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti poaostvo ali trcorinot obraita •« do naj tJOS. GLOBOKAR 986 E. 74th SL HE 1-6807 Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANE«LJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 I SKRBNA MAMICA — Diane Michel ima komaj štiri leta, pa vneto skrbi za tri ptičke, ki jih je našla zapuščene na polici okna domače hiše v Brook Park, Ohio. JEZIKOVNA ŠOLA — Slika kaže študente v College Royal Militaire v Quebec, Canada, pri učenju jezikov. Učenci te šole govore pol meseca med sabo in v, šoli samo angleško, drugo polovico samo francosko. Em njihovih glavnih nalog je, naučiti se obeh jezikov Čim popolnejše. 'Dl. Gnton iTl.D. NAZNANJA CENJENI JAVNOSTI, DA JE PRESELIL SVOJ URAD NA 14718 Lake Shore Blvd. Za sestanek pokličite KE 1-3307 Za / ^ ^ S vas '!\ v š \ i i pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. i Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA I «117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HE 1-0628 GLAVO V ROKI DRŽI — Pupi v moški trgovini je odpadla glava, neki šaljivec jo ji je pritrdil na desno roko. Kupec v Nashville, Tenn., se začuden ozira na njo.