DR. J03I V MAUTu ANI MUZEJSKI RAVNATELJ i TUP! JANA JUGOSLAV 1 J / T* %U 42 Potu« (O. O. Mila poete) jtraj rasen p«—vo>stvu je naslednica stranke Stambo-lijskega ali stranke bolgarskih zemlje delcev. Razumljivo je, da je po njegovem strmoglavlje-nju in umoru pretrpela raajres-nejše pretresi jaje tudi njegova stranka. Vendar pa je preživela krvavo revolucijo, ki je bila proti njej naperjena in s katero bo prišle stranke Demokrati češkega Zgovora do oblasti, toda ni se pa mogla obvarovati pred notranjimi razkoli. Takoj po tragični smrti Stambolijskega se je marveč razcepila v dva tabora, in sicer v stranko «družl>ašev» in skupino Tomova - Drago j lc va na drugi strani. V istem letu (1923.) je bila na podlagi zakona o zaščiti države razpuščena komunistična stranka. L. 1924. se je raiklala na dvoje stranka Radoslavova, in sicer na liberalne nacionaliste in stambuliste. Tako je -danes i m težke naloge ter moramo na Bolgarskem zopet deset po-*; zagotoviti na njej življenje in bora: v meAČamake in stranke. Medftem ko se ponve le malo razlikujejo med sebo|» imajo razredne stranke (gmol$m-deici, aoc. demokrat^ svoje te-recno razredne programe. Kar se tiče raarvoja polittfinih prilik v bližnji bodočnosti, je važno omenfti teAnje po poenostavi j eoju strankarske organizacije. Že dve leti se izraža Jbe-lja, da bi se demokrati in radikali zopet vrnili v Deraokrarti-českl Zgovor, medtem ko »S na drugi strani propagira ustanovitev nove stranke aH novega Moka, kateri bi bil naperjen proti vladajočemu Demokrati-čeakemu Zgovoru in h kateremu bi pristopili poleg demokratov in radikalov tudi vsi zemljedelci, t. j. druKbaM in skupina Tomov a-Dragl jeva.. V teh prizadevanjih samih se že lahko vidi prvi korak na poti k omenjenemu poenostavljenju bolgarskih političnih prilik. Ekspoze ministra Volpija o finančni politiki vlade in o stabilizaciji lire Seja senata litienih strank, in sicer: DemokratiČeski Zgovor, demokrati, radika'i, narodni liberalci, stranka stambolistov, narodno jedinstvo (nastala iz stranke Radoslavova), družbaši (zemljedelci), zemljedelci pristaši To-mova-Dragijeva, socialni demokrati in obrtniška stranka. Vse te stranke vzdržujejo ostro medsebojno borbo, a njihova moč se da najlepše oceniti na podlagi izidov občinskih volitev, ki so se vršile od novembra 1. 1925. do 21. februarja 1926. DemokratiČeski Zgovor je od 1.272 mandatov dobil 735, RIM, 17. Ker je bil za danes napovedan govor finančnega ministra Volpija, so bile dvorana in tribune visoke zbornice gosto zasedene, ko je otvoril predsednik Tittoni ob 10. uri sejo. V ministrski klopi so se nahajali že od vsega početka ministri Federzoni, Rocco, Bat-luzzo, Fedele, Giano, Giuriati in mnogi državni podtajniki. Ob 16.10 sta vstopila v zbornično dvorano načelnik vlade Mus^>-lini in finančni minister Volpi, ki ju je spremljal državni podtajnik Giunta. Po otvoritvenih formalnostih je takoj povzel besedo finančni minister, ki je v dveurnem govoru, katerega lia kratko posnemamo, pojasnit finančno politiko vlade in stabilizacijo lire. Sanacija državnega preračuna Vlada je mnenja, pričenja minister svoj govor, da je tu še najbolj pripravno mesto, s katerega lahko pojasni naciji potrpežljivo in metodično delo, ki ga je v njenem interesu izvi> Šila fašis-tovska vlada za <> zdravljenje italijanske valute. To veliko delo, katerega je začrtal in (vodil veliki mojster Benito Mussolini, se je pričelo z govorom v Pes aru, kjer je predsednik vlade izjavil: <*Nik-dar ne bom dopustil, da bi to občudovanja vredno italijansko ljudstvo, ki se že 4 leta trudi kot junak in trpi kot svetnik, zadela moralna sramota gospodarske katastrofe, poloma lire.» Načelnik vlade je svojo obljubo tudi izpolnil: z onim dnem se je pričelo vztrajno delo za o-zdravljenje lire, do čim se je de* lo za gospodarsko ozdravljenje države pričelo že onega dne, ko je fašizem prevzel vladne vajeti v svoje roke. Prva tri leta svojega vladanja je posvetil ozdravljenju državnega proračuna, katerega ravnovesje predstavlja nujen predpogoj za vsako nadaljnje delo. Po ogromnih deficitih prejšnjih proračunov so bili doseženi v poslednjih poslovnih letih zadostni in znatni prebitki, katere moramo tudi v bodočnosti za vsako ceno ohraniti. V to svrho pa je bila in je potrebna največja varnost v izdatkih. Na morju je bil dosežen v preteklih letih krasen napredek, kajti z najlepših parnikov, nadaljuje minister, vihra italijanska zastava, toda na kopnem-, na zemlji nas čakajo še velike in težke trud novim pokoljenjem. V to svrho so bile izvedene obsežne zemljiške melioracije in se bo z izboljšanjem zemlje nadaljevalo, v kolikor bodo to dopuščala finančna sredstva, tudi v bodočnosti. Ureditev državnih dolgov Vprašanje vojnih dolgov je bilo srečno urejeno. Kar nam plačuje Nemčija za vojne reparacije, to oddajamo potom a-mortizacijskih blagajn našim upnikom za zunanji dolg. Več kot toliko od italijanskega ljudstva ni bilo in bi ne bilo mogo* če zahtevati, pa det udi bi se V prihodnjih 60 letih v sedanjem načinu plačevanja vojnih dolgov izvršila kakršnakoli' izpre-roemba. Finančni minister opisuje nato velike napore vlade za obrambo lire pred Spekulacijo, zdru£en;je emisijskih zavodov, ustanovitev amortizacijskih blagajn, ureditev visečega dolga, deflacijsko postopanje, ureditev državnega dolga, ukrep za zaščito vlagateljev; v&e to jei bilo samo priprava za sledečo stabilizacijo lire, o kateri pa se nikakor ne sme misliti, da predstavlja zdravilno sredstvo za vse gospodarske težave. Tu natanko opisuje postopanje vlade pri stabilizaciji lire in zaključuje: Stabilizacija lire «Pomen denarne reforme se označuje baš v tem, da je prinesla jasnost. Finančni položaj države je točno očrtan: solid-nost proračunskega ravnovesja, konsolidacija visečega blaga, pogašenje slehernega dolga pri zaviodu «Banca d'Italia», predstojeća popolna izločitev državnih bankovcev iz denarnega obtoka in znižanje državnega dolga za približno 10 milijard lir. V posameznih podjetjih se pričenja temeljito čiščenje in tudi v domačem gospodarstvu se revidirajo proračuni. Po vsej državi kipi delo, da se odstranijo poslednje težkoče gospodarskega položaja. Ukrep vlade, katerega predlagam vam v odobritev, je nedvomno pow>dig-nil kredit države po vsem svetu. Od tega ukrepa so in bodo imele velike koristi vse gospodarske paffioge. Ob tej uri splošnega zadoščenja nad doseženimi uspehi smatra finančni minister za svojo dolžnost, pozvati vse državljane, naj bodo vsak na svojem mestu ter tako olajšajo gotovo in jasno začrtano pot, ki vodi do veličine domovine.« Zbornica, ki je že med govorom večkrat s ploskanjem odobravala posamezna izvajanja finančnega ministra, sprejema zaključek njegovega govora s ponovnim odobravanjem. Knez Poten zianl in en. ilidlenl pni načelniku, vlade RIM, 17. Davi je sprejel načelnik vlade rimskega guvernerja Potenzianija in milanskega mestnega občinskega načelnika Bellonija, s katerima se je razgovarjal o vprašanjih, ki se tičejo obeh mest. Generalni tajnik toval v Peli RIM, 17. Generalni tajnik, fa-šistovtske stranke on. Turati je odpotoval nocoj na Sicilijo. Spremlja ga državni podtajnik pri ministrstvu za jaTOa dela Bianchi. V Palermo dospeta jutri ob 15. uri. V nedeljo dopoldne bo na trg*u PoHteama velika fašistovska parada, nato —■ ob 11. uri — pa se bo pričelo f dvorani gledališča «Teatro Massimo» zfcorovanje palena-skega fašja. Odvetniški direktorij r vodstvo sindikata odvetnikov ki prokuratorj ev v Palermu, ker ao njegovi dani pokazali absolutno pomanjkanje onega čuta discipline, ki mora biti poglavitna vrlina voditeljev sindikalnih organizacij. Za vladnega komisarja je bil imenovan odv. prot. Josip Messina. Sindikalni prlspetitl mm industrijsko in bančno kategorijo RIM, 17. Včeraj se je v ministrstvu sa korporacije spet sestala posvetovalna komisija za »inidikalne prisipevke. Razpravljala je o obveznih prispevkih za leto 1928. Komisija je sklenila, da ostanejo tudi za prihodnje leto v veljavi sedanje določbe glede višine prispevkov in glede njihovega plačevanja, ln sicer za industrijske in bančne delodajalce in delavce. Deputacija dehcstovaSkih. leglo-n&rjev bo poselila Italijo RIM, 17. «Radio Nazionale» naznanja, da bo med 3. aprila in 2. maja posetilo Italijo odposlanstvo čehoslovaSkih legionar j ev, ki si bo ogledalo bojna polja. Legionar j i bodo prišli v Rim, odkoder nameravajo potovati tudi na Sicilijo. Kaj Je a izseljevanjem v Združene države RIM, 17. Mnogi listi so prinesli vesti o povišanju italijanske izseijeniške kvote za Združene države. Povišati to kvoto je baje sklenil kongres Združe* nih držav. Take vesti pa so neosnovane in se nanašajo le na običajen predlog, ki je bil predložen ameriškemu senatu, o katerem se pa ddfclej še ni ničesar sklepalo. HapavsiaB lnfnle« z Itiltijem ln zimski listi RIM, 17. Današnja lista «Tri-buna» in «Giornale d'Italia» posnemata članek tržaškega lista «Popolo di Trieste», v katerem se komentira pripomba ljubljanskega «Jutra» k člankom o rešitvi srbske vojske, ki so jih pred dtnevi prinesli mnogi italijanski časopisi. Po poročilu tržaškega lista je ljubljansko »Jutro» naznanilo, da bo prineslo v prihodnjih dneh interview z bivšim italijanskim ministrskim predsednikom Nittijem. K članku tržaškega fašistov-škega lieta dostavlja «Giornale d'Etalla» sledečo pripombo: «Grde besede ljubljanskega lista nas nikakor, ne zanimajo, pač pa bi nas utegnil zanimati napovedani interview z Nittijem, to pa predvsem radi tega, ker bo pričal, kako drži dano besedo oni mož, ki mu je bila radi parlamentarne igre poverjena odgovornost, vladati Italijo. Spričo tega z radovednostjo pričakujemo, kaj neki bo povedal nesrečni človek, če bo sploh kaj povedal, da ga bomo lahko temu primerno sodili.« cUktorska cesta* RIM, 17. Na predlog kr. italijanskega avtomobilskega kluba je načelnik vlade skleniL, da se bo cesta, po kateri so črne srajce prikorakale v Rim, imenovala <*Liktoraka cesta«. KosIkUa mrt radikali, demokrati, SLS in muslimani obnovljena Dr. Mezisković - minister za zunanje zadeve, dr. Korošec - notranji n£fnlsierv dr, M ar ković - finančni minister — Ukaz o imenovanju nove vlade bo podpisan tekom današnjega dne RIM, 17. Z ukrepom od 14. * m. je načelnik vlade Poitr v t vernic ah «Breda» MILAN, 17. V tvomicah «Bre-da» v Šesto S. Giovanni je sinoči izbruhnil velik požar. O-genj je nastal v pleskalnem oddelku. Milanskim ognjegas-cem se je posrečilo pogasiti požar po dveh urah napornega dela. Škodo cenijo na 120.000 lir. N pri kopanju rova pod nowyoi ikiml h lin m i. NEW YORK, 17. Pri kopanju podzemskega predora se je zgodila težka nesreča. Na delu je bilo kar klh 20 delavcev in so kopali baš pod dvema hišama. Nenadoma pa so se temelji obeh poslopij omajali in udrll. Delavci so bili živi pokopani. Javna pomoč je bila takoj na mestu, izgleda pa, da bodo nesrečniki le stežka rešeni, ker je kup ruševin tako velik, da ga bo morda komaj v nekaj dneh mogoče toliko odstraniti, da bo pot do njih prosta. Glasom poslednjih vesti je nesreče. sahtevaia dve človeški Žrtvi, trije doiavd'pa so blH izkopani izpod ruisitn telko ranjnet BEOGRAD, 17. Danes je po celodnevnih posvetovanjih in konferencah položaj končno dozorel tako daleč, da je bil pozno v nofc dosežen sporazum za sestavo nove vlade v smislu dogovora med gg. Vukičevićem in Davidovičem, da vstopijo v novo vlado poleg radikalov demokrati, muslimani in ljudovci, tako da je v bistvu obnovljena prejšnja vladna, koalicija; izvršene pa bodo obširnejše osebne spremembe, in to tako na demokratski kakor tudi na radi-kalsiki strani. Tekom dneva je že izgledalo, da je tudi ta kombinacija padla v vodo.Dočim se je sinoči zatrjevalo, da bo vlada sestavljena in imenovana že danes dopoldne, so se tekom dopoldneva pojavile spet nove tež-koče, ker so demokratski ministri zahtevali, da dobijo spet svoja ministrska mesta. Davido-vić je njihove zahteve odločno odklonil in predlagal svojo kandidatno lisito, v kateri sta izmed prejSnjih ministrov zastopano samo zunanji minister dr. Ma-rinković in bivši minister za javna dela dr. Miovič, dočim je bivše ministre dr. j a Kumanudi-ja, dr.ja Šumenkoviča in dr. j a Anngjelinovića enostavno črtal. Tekom popoldneva so demokratski ministri sklenili, da ali visi vstopijo v vlado kakor prej, ali pa, da sploh nobeden izmed njih ne sprejme ponuđenoga mesta. Tako Davidović kot Vu-kičević sta si ves dan pr;zade-vala, da odstranita te težkoče. G. Vukičevič je dvakrat posetil dr. Marinkovića na njegovem stanovanju in mu tako dolgo prigovarjal, da je končno pristal na sodelovanje Zvečer ob 17. uri se je vršila seja demokratskega kluba, na kateri bi bil ves arangement skoraj znova propadel. Ko je Davidović podal poročilo o položaju in predlagal novo ministrsko listo, je dr. Kumanudi v imenu bivših ministrov izjavil, da smatra tako postopanje kot nezaupnico in radi tega nobeden izmed prejšnjih ministrov ne sprejme ponovne kandidature. G. Davidović se je valed tega tako razjezil, da jo izjavil, da bo preklical ves svoj sporazum z Vukičevićem, in je odšel s seje. Po dalj&em prerekanju med davidovičevci in pristaši bivših demokratskih ministrov, je bila seja prekinjena in se jo po polurnem odmoru nadaljevala pod vodstvom podpredsednika Radovića, ki je ponovno prečita! od Davidovića predlagano listo. Klub jo je sprejel. Radovic^je nato o tem obvestil Vukičevića, ki je ob 17.30 odšel na dvor v avdijenco. Pri kralju je ostal do 21. ure. Odhajajoč z dvora je izjavil novinarjem, da nocoj vlada še ni imenovana in da ni pričakovati nobenih na-daljnih dogodkov. Nova vlada, ki jo bo kralj i-menoval tekom jutrišnjega dneva in ki bo jutri tudi zaprisežena, je sestavljena tako-le: Velja Vukičović - ministrski predsednik, dr. Voja Marinković - zunanji minister, general Iia-dižić - vojni minister, dr. Anton Korošec - notranji minister, dr. Spaho - minister za trgovino, obrt in industrijo, dr. Bogdan Marković - finančni minister, Čeda Radović - minister za socialno politiko, dr. Vlada An-drić - minister za agrarno reformo, Krsta Miletić - pravosodni minister, Svetozar Stanko-vić - minister za kmetijstvo, Milorad Vujičić - minister za vere, MIlan Grol - prosvetni minister, Pera Marković - minister za javna dela in zastopnik ministra za izenačenje zakonov, Aleksandor Miovič - minister za šume in rudnike, general Milo-savljević - prometni minister in Vlajko Kocić - minister za pošte -rn brzojav. V novo vlado potemtakem ne vstopijo bivši ministri dr. Kumanudi, dr. Šu-menković, dr. Gosar, dr. Subo-tić, Obradović in dr. Andjelino-vić. Kar se tiče državnih pod-tajnikov bo njihovo vprašanje rešeno nekaj dni po imenovanju nove vlade. Po radikalsko-de-mokrat-skem dogovoru bodo dobili demokrati državna podtajnika pri ministrstvih za notranje zadeve in za agrarno reformo, radikali pa pri ministrstvu za Šume in rudnike. Nov umor v Skopllu Lekarnar Oenovič žrtev maeedon-skih revolucionarjev? BEOGRAD, 16. Včeraj, tik pred 19. uro ae je pripetil v Skopiju na novo krvav incident. Neki neznanec je vstopil v lekarno Mite Ge-novića ter zahteval aspirina. Medtem ko ga je pomočnik postregel, je neznanec nenadoma nastavil na gospodarja revolver in dvakrat sprožil. Lekarnar se je zgrudil mrtev, neznani morilec pa je zbežal. Tudi takrat je bila panika, ki je nastala med ljudmi, v srečo morilca, ki ga doslej še niso iztaknili. Pred lekarno so našli ljudje njegovo orožje, ki ga je v naglici vrgel vstran. Revolver je bil tipa Parabelhim, iz česar se je dalo sklepati, da je bil napadalec ma-cedonski revolucijonar. Tekom preiskave so se razširile tudi govorice, da je postal Genović žrtev niacedonskih komitov, ker jim je bil v poslednjem času odrekel vsako podporo, ki jim jo je prej stalno naklanjal. Romunsko zunanjo politiko Izjave ministra Titulesca BUKAREŠT, 17. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je minister Duca prečita! brzojavko, v kateri Titulescu odgovarja na interpelacijo, ki jo je predložil v zbornici podpredsednik narodne kmetske stranke posl. Vajda Voivoda glede zunanje politike romunske vlade. Na podlagi izjav, ki jih je podajal Titulescu v inozemstvu, je posl. Voivoda naglašal, da zunanji minister prav čudno koleba, da je njegova politika v nasprotju z življenjskimi interesi Romunske in da ravna Titulescu popolnoma po svoji glavi ter celo v nasprotju z ostalimi ministri. Titulescu je sedaj odgovoril, da druži člane Male antante še vedno trdna vez, ki jo tudi pre-tvezna nesoglasja povodom mo-nodterskega incidenta niso mogla omajati. I talij ansko-romun-sko prijateljstvo in prijateljstvo med Italijo in Madžarsko si ne moreta nasprotovati, zakaj italijanska politika ne stremi po reviziji pogodb. V italijansko-romunskem prijateljstvu ni nič prikritega in zagonetnega, zakaj to prijateljstvo ima namen utrditi mir brez škode za katerokoli drugo prijateljstvo. Mi i vseaiMii konferenci Načelnik argentinske delegacije Pueyrredon podal ostavko HAVANA, 16. Na panameri-ški konferenci se je včeraj izglasovala panameriška ustava. Argentinska delegacija, ki ji načeljuje argentinski poslanik v Washingtonu Pueyrredon, se je tega glasovanja vzdržala. Tukajšnji krogi so trdili, da je argentinska vlada sicer naročila svojim zastopnikom na havan-ski konferenci, naj glasujejo za to ustavo, da pa se je Pueyrre-don temu zoperstavil. Pričakovati je bilo, da bo podal ostavko na svoje mesto. Danes se je to esgodilo. Pueyr-redon je brzojavno predložil argentinski vladi svojo ostavko na mesto načelnika argentinske delegacije pri panameriški konferenci in obenem na mesto argentinskega posl&nika v Wa-shingtonu. Se v poslednjem hipu je baje dobil od svoje vlade naročilo, naj s pridržkom podpiše konvencijo o ustanovitvi vseameriške unije, tudi če ta konvencija ne bi določala, da se morajo odpraviti carinske meje, za kar se je baš on toliko potegoval. Spremembo v zadržanju argentinske vlade pripisujejo tukajšnji politični krogi nastojanjem poslanika Zedinjenih držav v Buenos Airesu Bliesa, ki je bil ž njo v poslednjem Času baje v stalnih tozadevnih stikih. Sodeč po brzojavkah, ki sta si jih pošiljala Puejrrredon in ar- IL •EDINOST* V Trsta, dne 18. februarja 1928. gerrt iraški zunanji minister, je Argentinska vlada spočetka o-dobravaJa zadržanje argentinske delegacije na konferenci In njene izjave glede vprašanja medameriSke gospodarske in carinske solidarnosti. Požare v Lyonu PARIZ, Reka Rh6ne je v poslednjem Času silno narastla in je v pretekli noči deloma prestopila bregove. Bankine v pristanišču mesta Lyon in deloma tudi mesto samo so pod vodo. Prebivalstvo je pobegnilo iz vseh od vode ogroženih hiš. Okrog 300 ljudi je našlo skromen krov v dolih in Moma ▼ ho lnicah. Drobne vesti Prvi teieionJ&n! ponora med Unom in Te dneve je govoril po telefonu ravnatelj Dreefcič- nem telefonu ravnatelj nekega kreditnega zavoda v Berlinu s »rojim znancem pri neki veletvrdki v San Franctecu. Pogovor je trajal enajst minut. Slikalo se je pri tem tako dobro, jasno in Cisto, kakor pri Kakem razgovoru v mestu samem, čeprav je znafiala daljava nad desettiaoč kilometrov. DNEVNE VESTI IMfev Jkepae defsvne passUs za Koirissr^s iBdustrUo Včeraj je bila sporočena javnosti nova skupna delovna pogodba med delodajalci in delojemalci v kovinarski industriji. Pogodba vsebuje splošne določbe o sprejemanju na delo, o osem urnem delavniku, o akordnem delu, o po-počitnicah delavcev, o disciplini po podjetjih, o odpuščanju delavcev in od§kodninah itd. Glede minimalne plače predvideva ta splošna pogodba, da se določi njena višina v posameznih delnih skupnih delovnih pogodbah, ki se sklenejo med delodajalci in delojemalci v okviru splošne skupne pogodbe, ki velja za vso državo. Nova delovna pogodba je zelo obširna listina — obsega 37 paragrafov — in zato se moramo omejiti tu le na najvažnejše določbe. Predvsem je važno omeniti, da so se delodajalci obvezali, da se bodo pri sprejemanju novih delavcev obračali na nameščevalne urade, ki se nahajajo pri fašistovskih sindikatih. Delodajalci bodo imeli pravico iebirati, toda prednost bodo dajali onim delavcem, ki so vpisani v fašistovsko stranko in v sindikatih, in sic«* po vrsti, kot so vpisani. Za sprejem na delo mora delavec predložiti: osebno izkaznico, državljanski list, kazenski list, ki ne sme biti starejši od treh mesecev, plačno knjižico, izkaznice in knjižice o zavarovanju in delovno spričevalo, iz katerega je je razvidno, kje je prej delal. Delavec bo dalje moral naznaniti svoje stanovanje in spremembe stanovanja. Pred sprejemom na delo da podjetje lahko preiskati delavca po zdravniku. Najprej se delavec sprejme na poskuSnjo, ki lahko traja en teden ali, sporazumno, tudi dva tedna. Delo traja 8 ur na dan ali 48 ur na teden. Vsak delavec pa mora v slučaju potrebe vršiti dodatne ure, vendar ne za več nego JO ur na teden, izvzemši soboto. Pri podjetjih, kjer se mora delati neprenehoma, se bo štelo na vsake tri tedne 144 delovnih ur, tako da se razdelijo lahko na vsakega izmed treh tednov tako-le: fxi, 48, 40 ur. Akcrdne tarife se morajo določiti tako, da priden delavec navadnih zmožnosti lahko zasluži gotovo minimalno mezdo nad osnovno, ki se določi v posameznih skupnih pogodbah. Plače za dodatne ure, za nočno delo in delo ob praznikih se določijo v posameznih pogodbah. Delavec bo imel vsako Jeto pravico do šest dni dopusta,- teh šest dni se mu plača v znesku navadne mezde. Do dopusta imajo pravico le oni delavci, ki so 12 mesecev neprenehoma v službi pri dotičnem podjetju. Ni dovoljeno nadomeščati dopust s plačilom. Ko se pokliče delavec v vojaško službo, neha službeno razmerje s podjetjem. Po vojaški službi pa ima delavec pravico do prednosti pri morebitnem sprejem inju novih delavcev. Delavec, ki se vpokliče v milico, ima pravico obraniti svoje mesto. V slučaju bolezni ima delavec pravico do svojega mesta največ za dobo tr^h mesecev. Po tem času • odjetje lahko odpusti z odškodnino. Glede discipline določa pogoOba, da so delavci dolžni pokorščino napram predstojnikom in vljudnost napram tovarišem. Izostanki z dela se morajo opravičiti. Delavec, ki izostane neupravičeno tri dni zaporedoma ali trikrat v letu drugi dan po nedeljah in praznikih, se lahko odpusti. Pogodba uvaja dalje kazni radi nediscipline na delu. Kazni so: globa, odstavitev od dela (največ za dobo treh dni) in odpustitev za kazen. Odpustitev za kazen se lahko odredi: radi nepokorščine napram predstojnikom, radi tatvine in hotnih poškodb strojev in materiala sploh, radi tepeža v delavnici, radi izmikanja črteiev in načrtov za stroje, orodje in druge naprave, radi dela za svoj račun ali za račun drugih, radi ponavljanja nerodnosti, za katere se predvideva globa (zapustitev mesta na delu, nemarno in slabo delo, kajenje, pijanost itd.). Delavec, ki se odpusti za kazen, nima pravice do odpravnine. Drugi odpuščeni delavci pa dotbijo kot odpravnino: enodnevno plačo, če je delavec delal eno leto; dvodnevno plačo za vsako leto pri delovni dobi od dveh do Štirih let, trodnevno za vsako leto, če je delavec delal od pet do petnajst let; četverodnevno plačo za vsako leto, če je delavec delal nad petnajst let. Delavcem, ki so bili v službi na 28. oktobra 1927, pa se prizna največ 17-letna delovna doba, če so pri podjetju več nego toliko let. Kot rečeno, so to najslavnejše določbe nacionalne skupne delovne pogodbe v kovinarski industriji. Vendar je s tem podana podlaga, na kateri je bil rešen spor med delodajalci in delojemalci v omenjeni panogi proizvodnje. Kot splošen okvir za podrobno ureditev razmerja med delodajalci in delavci ima pogodba velik socialen pomen. Na drugi strani pa se lahko smatra za vzor, po katerem se bodo sklepale s primernimi spremembami skupne delovne pogodbe tudi za ostale panoge proizvodnje. Končno je Se omeniti, da preveva vso pogodbo duh delovne listine (Carta del Lavoro). Vzpostavitev prometa na avtomobilski progi Qorica-Idxia Avtomobilsko podjetje inženirja F. Ribija v Gorici naznanja, da bo z dnem 20. t. m. vzpostavljen avtomobilski potniški promet med Idrijo in Gorico z naslednjim urnikom: Odhod iz Gorice ob 16 uri; prihod v Idrijo ob 19.50. Odhod iz Idrije ob 5.15; prihod v Gorico ob 8.25. Razen potnikov se bodo prevažali tudi zavoji. Rojstva, smrti in poroko v Trato dne 16. februarja 1928. Rojeni: 14 (med njimi 4 mrtvi); mrtvi: 12; poroke: 6. Naročajte „Edinost" Iz tržaškega življenja Vsakdanje nezgode Med delom v mehanični delavnici v uUci Sterpetto št 5 te jo 27-letni klepar Aldo Ponis včeraj popokine spodrsnil na opotekem podu, padel ter pri tem tako nesrečno udaril z desno roko ob oster rob neke priprave, da os je precej hudo uresa] v zapestje. Moi se je zatekel v mestno bolnišnico, kjer mu je sdravnik izlečil in ofareial rano, ozdravljivo v kakih % dneh. — V mehanični misarski delavnici Manaini & Riosa v ulici S. Maarizio it. 13 je včeraj popoldne letni zndsar Valentl* Metlika, stanujoč pri Sv. Mar. Magdaleni zg. it. 527, pričel pri dete % desno roko pod kHno električnega obii-6a, ki mu je hudo razmssarlla dva prsta. Nesrečni mož je clobtl potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor se je sam podal. Ozdravil bo v 8—10 dneh. — V materinem spremstvu ie včeraj opoldne priSel iskat pomoči v mestno bolnišnico 15-letni Marijan Musina, stanujoč v ulici Ro-magna št. 52. Zdravnik mu je moral izlečiti in obvezati precej hudo rano na 'čelu, ki Jo je zadoMI — kaker je sam povedal — pri padcu na domačem dvorišču, kjer se je lovil s svojimi sovrstniki. Vesti z JorBkega Goriške mestne vestf Strahovita nesreča treh nabiralcev vojnega materijala Granata nMla onega, dva težko tok fe n Tržaško sodišče Davek na žganje. Lisjak Ivan iz Štanjela na Krasu, Leopold in Stanislav Blagonja iz Gorice, Ivan Štraacar iz Planine, J. P. in njegova žena Avgusta so se morali včeraj zagovarjati pred senatom četrte sekcije tržaškega kazenskega sodišča. Obtoženi so: Lisjak, Leopold in Stanislav Blagonja in Strancar, da so pripeljali iz Gorice v Trst 667 litrov žganja, ne da bi pri tem opraviH to, kar veleva zakon. Sklenili so, da ne plačajo predpisane carine na žganje. Pri prehodu čez carinsko Črto na cesti Opčine - Sežana so naznanili tam službujočemu stražniku, da je v sodu vino in tako plačali veliko manjšo svoto carine. P. je obtožen, da je kupil 343 lir omenjenega žganja, ne da bi pri nakupu zahteval izkazilne listine, ki Jo predpisuje zakon, in ne da bi nakup naznanil finančni oblasti. Njegova soproga je držala v stanovanju skrite Sidri pletenice tega žganja, katerega je poskušala prikriti preiskujočism fžnančpiim stražnikom. Lisjak mora tudi odgovarjati radi tega, ker je odstranil pečat, ki ga je postavila finančna oblast na neki kotel za kuhanje žganja, in je na ta način skuhal 348 litrov Žganja. S tem je zapadel glasom v tozadevnem dekretu predvidevane točke globi 2672.50 lir. Pri preiskavi so našli pri njem tudi samokres browning, katerega ni bil naznanil. On in oba Blagonja so si glasom obtožnice na nepo-staven način prisvojili 8 pletenic žganja. Obtoženci priznavajo na splodno vse — celo stvari, ki niso vsebovane v obtožnici. Posebno je radodaren z vsemi mogočimi pojasnili Lisjak. Zato pride obravnava zelo hitro do konca Lisjaka sta branila odv. dr. Zen-naro Guido in odv. Hugo Baasi iz Gorice; Leopold in Stanislav Blagonja imata svojega zagovornika v osebi odv. dr. Dina Bertona; Pa brani odv. dr. Ferruccio Zennaro, njegovo Ženo pa odvetnik dr. Bom-barelli. Več časa kot obravnava Je trajalo posvetovanje sodnikov, ki so naposled izdali sledečo razsodbo: Lisjak je bil obsojen na 1 leto in 10 dni ječe in na 16.361.60 lir globe; Stanislav Blagonja na 3 mesece ječe in 10.759.06 lir globe; P. na 5603.80 lir globe; njegova žena na 2000 lir globe. Druga dva sta bila oproščena, ker nista zagrešila ničesar. Predvčerajšnjim, so na pobočju Fajtjega hriba nabirali trije moški vojni materijal te svetovne vojne, da bi na ta način zaslužili kak krajcar. Bili so to: Alojz Bladč, star let, iz Lokavice pri Opat-jam selu, Karei Blazič, star 17 let, ter 19-1 etni K. Pahor; tudi ta dva bt Lokavice. Pobirali so že ves dan fcico in ostali vojni materijal, končno so okrog 4. ure popoldne zapazili sa nekim apnom veliko 76 mm to, M je bila Se neizstreljona. m but neutrudni delavec svojega ljudstva! Premestitev feolskoga nadzornika. Is Gorice v Feltre je bil preme-Sčne šolske nadzornik K. Rubbia. Prefektura! komisar za občini Col in črni vrh. Imenovan je za prefekturaega komisarja občin Gol in Crni vrh dr. Vincenc Maru&sig. Kako Je s statistiko prebivalstva ▼ Gorici v letu 1927. IViatoJnih in stalno nastanjenih )e btk> v Gorici 1. januarja 192(7 4S.741. Rojenih je bilo (od stalnih prebivalcev) v letu 1927. - 798; umrlo pa jih je od stafcnlh prebivalcev Torej 244 več se jih je rodilo, nego Jih je umrk). Priselilo granal Takoj so se spravili na delo, da bi Jo iapracnin in na ta način napravili neškodljivo. Alojz Blažič se je spravil prvi nad njo. Skufial je od-vtH vžigalnik. Toda ta je bil pretrdo pritrjen. Zato si je skuflal Blažič pomagati s tem, da je pričel tolčt po njem s kamnom. Čeprav je btt tega dela vajen, ker ga je že večkrat opravljal, je vendar postal tokrat žrtev svoje neprevidnosti. Granata se Je namreč z velikim pokom raspočila in pokazala svoj tragični učinek. Alojzu Blačižu, ki je bil najbližji, je granata odtrgala roko in ga z vso silo zagnala nekaj metrov vstran, kjer je butnil z glavo ob skalo ter si prebil črepinjo. Razmesarjen je bil tudi po vsem ostalem telesu. Obležal Je mrtev. Toda tudi njegovim tovarišem granata ni prizanesla. Pahor je zadobil močno rano v desno nogo, toda tudi na levi mu je granata povzročila več ran. Dočim jo je Karel Blažič izkupil na lažji način, in sicer tako, Aa se Je s težavo priplazil v vas, " je nasnaail žalostno novico. Ti je bU že pozno zvečer obveščen Zeleni križ, ki se Je % re-poeoou odpravil na FKJtJi r prepeljal ranjenega Pahorja in Karla Blažite v gorlSko mestno bolnišnico, do&m so Alojza Blažiča spravili na pokopališče. Na lice mesta se je podal tudi komisar g. GaJvani. Pahorju so morali v bolnišnici odrezati levo nogo pod kolenom. Toda včeraj je ranam podlegel in zapustil za svojim tovarižem Alojze m Blaži čem ta svet. Karel Blažič pa se nahaja še v bolnišnici. Alojz Blažič Je zapustil ženo in mladega otroka. t Oskar Mlklavlfi Ves truden od grenkobe življenja je prlftel počivat pred par meseci k očetu na Livek mlad, 30-letnd učitelj Oskar Miklavič. V Četrtek, 16. t. m., je pa odiel k skupnemu Očetu na zadnji večni počitek. Kot gimnazijski dijak je bil pokojni Oskar vtelešeno zdravje, prepoln prisrčnosti in bistrega razuma, eden izmed naj talentirane j-šik dijakov predvojne goriške gimnazije. V Karpatih je usoda nemilo udarila to mlado, toliko obetajoče življenje. Zgubil je Oskar nogo. Potrlo Je to nekoliko njegovo veselo, krepko nrav, ni je pa zlomilo. Z dobrim uspehom je dovršil Se gimnazijsko in učiteljsko maturo ter se oprijel za naše ljudstvo takrat toliko potrebnega učiteljskega poklica. V svojem poklicu je bil ves in samo učitelj, učitelj malim, požrtvovalni učitelj odraslim. Šola, v kateri je on učil, je vzcvetela; vas, v kateri je fcivel, Je oživela. Svoje šibko zdravje je v večernih urah daroval kapljo za kapljo prosvetnemu društvu za prosvetno delo večerne šole. Prav do zadnjega. Nato pa je ves truden zopet začutil kot v Karpatih mrzH dih večnosti in je odšel, da se odpočije v čisti višini domačega Livka. Ni bilo v njem nevoljne u-pona osti proti težki usodi, mirna udanost mu je zaprla oči. Oh, kako si ves Živ v našem spominu, ti veseli dijak, zvesti tova- kot »selilo. Tako je bilo 31. dec. 1«7 v Gorico pristojnih 44.635. Prisotnih pa je bilo v Gorici dne 1. jan. 1927 - 45.141. Dne 31. dec. 1927 pa 46.932. Zaprli so fo. Radi prestopka javne varnosti so agenti od kvesture zaprli v Gorici neko Viktorijo Florentini, staro 23 let, poljsko državljanko. Nesreče in nezgode Zeleni križ je moral prepeljati v goriško mestno bolnišnico Bruno-ta Radinjo, starega 9 let in stanu-jočega v ul. Rabatta št. 5. Padel je z neke terase ter si zlomil kolčno kost in se občutno pobil po obrazu. — Smolo je imel tudi Marij Sre-brnič, star 25 let, iz Solkana 11. Pri delu na svetogorski železniški postaji se je precej močno poškodoval na levi roki. Tudi on je moral z Zelenim križem v bolniftnico. Za cZeleni križ« V počastitev spomina Ferdinanda Deipina Je darovala gospa Marija CasteiliB za Zeleni kril L 30. V ieti namen so darovali: uradnik banke «del Frferfi« L 50, podjetnik gledaliJCa «Verdi» L 20. Izpred sodfKa Foko#nema cesarju Jožefa je vpil: ftrijef žeUl je krelfa in ministrskega predsednika Hodil je sključen, bled v obraz, star, izstradan in raztrgan. Zdelo se je, da Je zbežal iz pokopatt&fra. Rodil se je pred 68. leti, pa jih je kazal čez osemdeset. PiSe se Valentin Pantamati in je doma iz S. Giorg-k> di Nogaro. Obtožen je bil, da je žalil nekega večera v neki krčmi Nj. Vel. kralja in ministrskega predsednika. Starček s sivimi lasmi pravi sodnikom, da ne ve nič, kaj Je govoril tisti časj ker se je bil tisti večer napil. Kako je bilo, povedo priče. Poljski čuvaj Fran«mi pravi, da je bilo to na dan 2S. decembra 1927. Sedela sta skupaj z občinskim slugo v neki gostilni, kar pride v krčmo obtoženec. Prodajal je nekakšne koledarje. Ko pa jih ni hotel nihče kupiti, se je razjezil in začel vpiti: « Živijo Avstrija H Živijo Franc JožeX!» On je skočil k njemu in mu zagrozil, naj molči, če ne ga aretira. Videč, da je pijan, ga je skuSal vreči na cesto. Ob enem opozoril občinskega slugo, naj gre po orožnike. Ko je za rokav privlekel obtoženca iz krčme, je ta pričel znova kričati: «2i-vijo Avstrija!« ter se pričel grdo izražati o kralju in min. predsedniku Mussoliniju. Čuvaj je pijanca aretiral. Isto izpove občinski sluga. Prizor je pred krčmo videl tudi 13-letni Humbert Franceschi, ki potrdi besede, ki jih je izrekel starček. Dr. pravdnik cev. Migiietta zahteva, naji sodišče obsodi starca na 7 mesecev ječe in 500 lir globe. Sodišče ga je obsodilo na 9 mesecev zapora in 650 lir globe. Obtožen, da js sknial podkupiti 'miliSarJe. Peter Kemperle, posestnik iz Nemškega Ruta, se je moral včeraj dopoldne zagovarjati na goriškem kazenskem sodišču, ker je bil obdolžen, da jo skušal podkupiti dva miličarja, ki sta ga med potjo ustavila ter našla pri njem lovsko puško. Po pričanju miličarje* jima je Kemperle,, ko je bil zasa-Čen s puško brez lovskega dovoljenja, ponudil v dar puško, ako ga pustijo — ali pa 500 lir, ka'*or je bilo po njegovem mnenju vredna puška. Kemperle pa je trdil, (»a je hotel dati puško le kot garancijo, če ga spuste domov, kjer ga čaka žena z 11 otroci. Ni pa s tem hotel miličarja podKizpiti. Drž. pravdnik je zahteval, naj ga sodišče obsodi na 3 mesece zapora in 13 lir globe. Sodišče je pa Kemperla obsodilo na 1 mesec aapora in 600 lir glofoe, toda le pogojno za dobo t ' mesecev. BATUJS Hlnses. Poročil se je v naši vasi c!ne 13. t. m. znani veleposestnik g. Ivan. Vetrih z g.Čno Angelo Ipavec. —• Bilo srečno! BUDANJET PRI VIPAVI Himen. V naši vasi se je te dni poročil naš vaščan in priden ter izobražen fant Štefan Istenič s pridnim dekletom. Obilo sreče v novem življenju. BORZNO POROČILO Trst, 17. februarja 1928 Amsterdam 757-763, Belgija 261-265, Francija 74.10-74.40, London 91.85-92.05, New-York 18.83-18.89, Španija 3i 8-324, g vi ca 3G2-364, A-tene 24.75-25.25, Berlin 447-453, Bukarešt 11.35-11.75, Praga 56.82M 56.12M, Ogrska 327-333, Dunaj 203-269, Zagreb 33.10-33.40. Uradna cena zlata (16. II.) 1? 364.33; vojnoodškodninske obveznice 75. DAROVI Ob priliki 25-letnice poroke sta podarila gg. Ema in Ivan T. L 100 za Šol. društvo. Cenj. darovalcema prav srčua k val a! Ob priliki 25-letnice našega Se-molina so darovali prijatelji na Opčinah L 10 za Šol. društvo. Srčna hvala! Potrti n) bed« beli naznanjamo vsem sorod-niiotn, prijateljem ia znancem, da je aafi Hnb-IJB« 8ia In brat Oskar Miki a vic ttditelj na Trajfem pri Kobaridu vćeraj, IS. t. m., ob 7. ori zvečer, t tridesetem 1«*m svoje rtarosti, po triki boleznf, mirno v Ocsp«ti!i lupil. Per.-eb predruega pok o laik a se bo vršit v soboto ob 10. itrtlzpred bile ialostl. LIVEK, dne 17. februarja 1923. Žagajoče di*nžina. infiililiHffMTii '"" ^ RUŠČINA se poučuje. Pojasnila via Koma 4, klobučarna, od 10. do 17. ure. 180 ZLATARNA Al&erč Povh Trat, Vin Maezlm kupuje krone po T37 Popravlja in prodaja zlatsnino. ZDRAVNIK ordinira v Trsiu tfta S. Lazzaro (zraven kavarne Rome) od 10.30 do 13 2311 V Nabrežmi srdiaira saiao psi* od 14—18 (na lastnem domu) O D L S T E K V. J. KRIŽANOVSKA: evma (16) Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel I. V. — Seveda mi je povedal! Vso to stvar sva reševala dve uri in jaz sem mu obljubil dva tisoč r uhljev podpore. Bojim se samo, da bo to orožje pre-slafco za borbo proti itundiamu, te hidra, ki nas od vseh strani objema. Tu se godi nekaj strašnega, a irprava je frtiuha in slepa kakor vedno. Iz tega, kar mi je povedal oče Nikander, se jasno vidi obširni in dobro zamifiljeni načrt, ki ga izvajajo z vetrajnotitjo, kakršne so zmožmi pač Nemci. In s tistim breznačelnim naukom,