Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman TeIJ<i; Za celo leto predplaSan 15 gld., za pol leta 8 gld., za uetrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljll: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za 5etrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznauila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se dena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vi-ažajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izliaja vsaic dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.

V LjlllDljani, v ponedeljek 7. julija 1884.
Letnik XII.
v Ljubljani, 7. julija.
Najvažnejši politični dogodek v teku minolega tedna za nas Jugoslovane je preložitev blago-slovljenja zastave »slovenskega podpornega društva v Gorici". V Gorici se je namreč osnovalo bralno in podporno društvo, ki si je postavilo krasno nalogo, v prvi vrsti zato skrbeti, da se domači ljudje kakor so mali obrtniki in delavci, ktere največkrat bede stiskajo, Slovanstvu ohranijo s tem, da se jim dii potrebna podpora, ktere so si žalibog do sedaj mnogokrat morali pri naših najhujših sovražnih, pri Lahih iskati. Lahi so jim dajali podporo in pomoč toda za drago ceno; zahtevali so zanj narodnost in tako se je število odpadencev in rovarjev nam in naši stvari od dne do dne množilo, mi smo pa javkali in čudili se, od kod to? Saj je znano, da delavec temu služi, kdor mu kruha reže in to so tudi domoljubi na Goriškem spoznali in zato osnovali bralno in podporno društvo. Kakor mlado je to društvo, vendar je že Lahe in lahone nezmerno v srce peklo. Najrajše bi ga bili danes ali jutri mrtvega videli! Društvo se je pa le krepko razcvitalo ne zmeneč se za lahonsko zavist in je že hotlo včeraj dati si blagoslovit svoje najlepše znamenje, da živi in deluje — društveno zastavo.
Na slovesnost povabilo je, to se ve da, vse druga slovenska društva, ktera so tudi večinoma svoj prihod obljubile. To bi vara bila nedelja za Gorico, ki bi bila ostala zapisana v slovanski zgodovini za one kraje, kakor dan slavnostnega prihoda, dan, na kterega so se Slovenci zopet z razvitimi zastavami polastili že od vekov svoje lastne zemlje. Da se pa to ne prigodi, skrbeli so naši nasprotniki. Noč in dan so naganjali politično oblast, da naj ne dovoli slovesnosti, ako bi društva dohajala z razvitimi zastavami, ker bi menda kaj tacega napravilo prevrat v Gorici.
Največ so dali opraviti s tem rovanjem ljudje, ki od Slovencev žive, ki so pri Slovencih obogateli in sedaj s pridobljenim denarjem, kterega se še slovenskih žuljavih rok pot drži, rogovilijo proti nam. In res jim je bila vlada toliko naklonjena, in je slovesnost dovolila s pogojo, ki bi bila za nas domačine poniževalna in naravnost osramotilna.
Odbor to videti, je slovesnost na ugodneji čas preložil, ter se bo raed tem časom po vplivnih možeh na merodajnem mestu oglasil in nadjamo se, da kar se je cesarskemu namestniku v Trstu zdelo potrebno ustaviti kakor javnemu redu nevarno, bo cesarski minister notranjih zadev, grof Taaffe, ki Slovence ravno tako dobro poznd, da so cesarju zveste in miroljubne duše, kakor si jih baron Pretiš za najhujše rovarje in cesarjeve sovražnike slika, dovolil. Preloženo toraj tudi tukaj ni še opuščeno.
„Edinost" v svoji zadnji številki prinaša imena nekterih Goriških trgovcev, ki so si posebne zasluge pridobili, da se je preložila slovesnost blago-slovljenja zastave podpornega društva. Poslednja „Soča" tudi pravi, da jih bo ojavila vse po vrsti, kar bo prav storila, da bodo Slovenci vedeli, kdo jo njih prijatelj, kdo pa zoprnik in nasprotnik, toraj tudi vedeli, koga naj ne podpirajo, ako nečejo gada rediti na svojih prsih, ki bi jih svoje dni, kadar bi so ogrel, v srce pičil.
Sploh pa je dolžnost vseh slovenskih rodoljubov le narodne trgovce podpirati, naj si že bodo v Trstu,
Gorici, Ljubljani, Celji, Mariboru ali kjer si bodi. Tu ne gre za razpor in sovraštvo, kar bil bi slab pregrešen namen, ampak gre za obstanek našega naroda! Svoje zapuščati, nasprotne pa podpirati je resnično grda malomarnost, ktere se noben narodnjak ne bo vdeleževal. Takega ravnanja nam gotovo ne more noben pameten zameriti. „Roka roko umi va", „Svoji k svojim!"
Nejevera je Jalova.
(Konee.)
Tedaj prirodoznanstvo in njega sijajni vspehi v minulih treh stoletjih niso lastnina nejeverstva. Kajti reka iznajdeb in izumitev, ki je tako bogato zvršila krščansko polje v preteklih treh stoletjih, izvira v svetišči krščanske vere in trditev, da je nejevera mati moderni naravoznanski vedi, je ravno tako neresnična, kakor ista, da je naravoznanska veda razdrla modrost krščanske vere.
Nejevera nove dobe tedaj še dosihmal kake vede osnovala ni, a tudi v prihodnost ne bode rodila jed-nostne vede, isto tako kakor je v starem veku ni, ker moderna sistema nejevere je še slabejša mimo prejšne. Nekdanji pagani so imeli vendar nekaj vere, a najslavniši modrijani Sokrat, Plato, Aristotelj, Ci-cero niso dosegli tega, da bi bili našli vere inpod-ložnosti duhov; ne modrijani v Indiji, ne učenjaki na Kitajskem, niti modrijani v Islamu ne morejo priti do porazumljenja v načelih, kako bode pa to dosegla nejevera nove dobe, kako bode prišla do tega, da bi ustanovila vednostna načela in duhovne obvezala, da bi se ji podvrgli, ko nepretrgano sem in tje omahuje in se zaletava iz kota v kot.
Na vednostnem polji toraj od nejevere ne moremo pričakovati ničesa, novega izobraženja, ktero obeta, ne more izpeljati, spremimo jo pa sedaj v okrožje naravnega življenja, na polje matorijelne stvo-ritve! Tukaj je nejevera doma, tukaj oblastno povzdiguje svoj klic, rekoč: Kdo je močnejši od mene v preobladanji snovi, kdo je vstvaril veča čudeža v obrti, kakor jaz?
Ker je nejeveri zadnji cilj le vživanje in hoče imeti na zemlji nebesa, obrnila je vse svoje moči, vse svoje natezanje na — gmotnost in spoznati moramo, da naš vek dobro razume, zidati železnice, napravljati struje, izumil je pa tudi orodje, da po-končuje življenje in vse obstoječe, ob kratkem, izvrsten je v tem v preobladanji gmotnosti.
Vprašati pa vendar-le moremo, kam pride svet brez Boga, brez vere, brez nravne postave? Kaj bodo konec temu, ako ne bode preobladal duh, ako ne bodo prešinila vera snovi tako dovršene. Gmotni napredek sam redi strasti, no da bi jim dajal leka ali vračtva, zbega vso človeško družbo in tako pogubi samega sebe. Le dajte stroj v roke nejeveri, ki ne pozna v delavcu človeške časti in človeškega dostojanstva, človek bodo sam postal stroj in njegovo osebno prostost bodo pokopali v tovarnah. Socijalno zlo, ktero je napravil moderni obrt, nam je živa priča temu, kaj je stroj v roki nejeverstva.
Le glejte, kako so bode nejevera povzdignila po valovih nove revolucijo do vrhunca politične moči in da dobi v roke državno krmilo, kaj bodo dosegli ti novi gospodarji z močmi novega gmotnega napredka? Brzojav jim bodo v to, da bode smrtno sodbe pošiljal na vse kraje in izvrševal strahovito osrednjo
moč. Parni sili bodo zapovedali, ter pošiljali svoje sluge na vse kraje, da ljudi po najnovejši iznajdbi hitro iz sveta spravijo. Ali mar prečrno risamo ? Sedaj, ko se iz sodnijskih obravnav ne le tam na Angleškem ali na Francoskem kje, marveč v sosednji deželi, v bližnjem Gradcu, prepričamo, v kaj hočejo obrniti nove iznajdbe v tehniki. Kaj pomeni napredek v rokah nejevere druzega nego surovost in popolno zdivjanje. Kajti, nikar se ne motimo, tembolj ko se materijelni napredek razvija, toliko več orožja daje v roke močnejšemu, da zatira slabejšega in vse vprašanje se bode konečno reševalo le s tem, kdo ima najhujše orožje za pokončevanje.
Politični pregled.
v Ljubljani, 7. julija.
!Bfotraiije «ležele.
Cesar Franc Josip in cesarjevič Jžtt-dolf dospela sta danes zjutraj v Pulj k velikim pomorskim vajam naše mornarice, pri kteri priložnosti si bota tudi ogledala po mnogoletnih stavbah in pre-osnovi sedaj dovršeno, skoraj da najmočneje pomorsko trdnjavo v celi Evropi — trdnjavo Pulj. Posamične trdnjavice okoli Pulja so tako vse križem nastavljene, da niti misliti ni, da bi bilo mogoče še tako trdni in čvrsti kazematnici vsiliti se v Puljsko luko, ako bi iz trdnjavic na njo streljati jeli; imajo ondi namreč vse polno po 28 centimeterskih Krup-povcev in Armstrongov, ki vsipajo kroglje iz svojih ognjenih žrel po 300 funtov in še več težke. Gorje sovražnemu brodovju, ki bi se hotlo Pulja polastiti. Premagati bi moral dva silna nasprotnika, kterih vsak je hujši kot drugi. Precejšna množica trdnjav in trdnjavic je že sama po sebi nezmagljiva; to pa podpira nevidna veriga podmorskih torpedov, ki neo-vrgljivo vsacega z gotovo smrtjo poreče, kdor se ob nje zadene in naj bi bil tudi še toliko močan. Dolgo let so si naši vojaški inženirji prizadevali, da bi iz neznatnega pomorskega mesta na najjužniši osti isterski, ki ima jako ugodno morsko lego in posebno izborno luko, napravili vojno luko, ki bi bila vsaki nevarnosti kos; leta in leta so minula med neprestanim zidanjem in napeljevanjem topov vsake vrste in velikosti; sedaj pa Pulj stoji dovršen, trden in čvrst, kakor še nikdar ne. Prišel bo morda dan, ko bo spričeval o nadah, ktere cela Avstrija nanj stavi; nasprotno pa se Italija le s strahom in zavistjo nanj ozira.
Volilni shod StaJarsJcih Slovencev v Eačjem je bil jako dobro obiskovan. Govorniki so izvrstno opozorovali kmetovalce na nevarnost, ktera jim proti od nemških liberalcev. Kazali so jim slabo gospodarstvo in gluha ušesa nemških liberalcev glede Slovencev in konservativnih posestnikov. Razvijali so žalostni položaj, v kterem se do sedaj štajarski Slovenec nasproti ondašnjim Nemcem nahaja, ter so opominjali zbrane volilce, da bi to lahko drugače bilo, če bi volilci strogo na to gledali, komu bodo oddajali svoje glasove. Posebno se je odlikoval dr. Gregorec z navdušenimi besedami na zbrane volilce. „Med Slovenci, rekel je, ima edino le Slovenec pravico govtJtiti, nikdar pa ne tujec. Od liberalne strani se štajarski Slovenci nimajo ničesar nadjati, zgodovina poslednjih dni nam le prežalostno potrjuje to resnico v očigled velikega napora ponemčevanja slovenskih pokrajin. Naša dežela je toliko lepa, tako krasna in tako izborna! Tega ne trdimo edino le mi, temveč vsak tujec to rad pripoznava, kdor jo je videl. Zato se pa vrivajo med nas in se pulijo z nami za gospodarstvo. Branite toraj tla, na kterih stojite; podedovali ste jih po svojih stariših, glejte da jih zamorete zopet izročiti svojim otrokom." Za-rad tega volite pa edino le svojo ljudi, volite verno Slovence!"	^
Nemški dijaki na Češkem napravili so letošnje Binkošti izlet r Warusdorf, kjer so se največ s tem razveseljevali, da so zopet prav vrlo čez Slovane in čez Avstrijo zabavljali, po sosednji Prusiji pa zdi-hovali kakor svoje dni Izraelci po oljubljeni deželi. Tako veleizdajsko postopanje od strani mladega^ naraščaja se je pa državnemu pravdništvu v Oeski Lipi vendar-le konečno preneumno zdelo in je govornike vse kar od kraja tožilo, okrožna sodnija je pa osnovala preiskavo proti njim. — Prav tako; za vsako izdajalsko dejanje bi se imelo tako postopati.
Boljaki britko tožijo, da jim podržavljenje in razosredjenje železnic ne bo prav nobenega dobička prinašalo v narodnostnem iziru, kajti prometni uradi podredjeni so ravno tako vrhovnim nradom, kakor je to bilo običajno do sedaj pri vseh zasobnih železnicah. Najbolj jih pa žali, da bodo prometni uradi morali poštam in telegrafu nemški dopisovati iu Poljaki zahtevajo, da naj bi se endi poljski jezik vpeljal, kteri edini ima vsled postave leta 1869 v Galiciji pravico za službeni jezik. Da se tedaj tudi za pošto in brzojav ni poljščina za medsebojni službeni jezik v notranjih zadevah določila, je krivica, ki se godi poljski narodnosti in Poljaki si bodo vse prizadeli, da bo vlada z njimi računiti morala ali na ta ali na oni način.
V Galiciji si vsak, kdor ima kaj oblasti ali pa Kaj vpliva na vso moč prizadeva, da bi po svoje pripomogel polajšati nezmerno zgubo, ki je na tisoče in tisoče galiških prebivalcev po veliki povodnji zadela. Minister in župan, deželni vojaški zapovednik in duhovnik, vsi se trudijo, vsak po svoje, da kolikor mogoče mnogo skupaj spravijo za ponesrečene ljudi. Minister Ziemialkovski je bil zarad tega namena že pri cesarji, kjer mu je potožil veliko nesrečo. Krakovski mestni zastop pooblastil je svojega župana, da sme neomejeno rabiti občinsko premoženje za podporo ponesrečenih, ter mu je vrh tega še ne-obmejen kredit dovolil. Vojaški vrhovni zapovednik je pa štiri vojaške godbe prepustil za velikansk koncert, ki se bo na korist po povodnji poškodovanih ljudi v Lvovu priredil.
Kakor smo že poročali, vložili so Srhi v hrvaškem deželnem zhorii peticijo za samoupravo v cerkveno-narodnih zadevah srbskih občin in pa za vpeljavo cirilice po okrajnih uradih, kjer stanujejo Srbi. Sedaj se je dotični odbor deželnega zbora obstoječ večinoma iz Nesrbov, zbral in posvetoval, ter sklenil, da bode kolikor mogoče privolil v zahtevanja Srbov. Na ta način pridobila si bo narodna stranka zdatnega zaveznika in večnih prepirov in grdega sovraštva med Hrvati in Srbi bo menda enkrat konec.
Po^unsJiemu ^ivinskemti trgu, ki se je na škodo in na kvar Dunajskemu osnoval, žuga polom, ako se ga ogerska vlada ne usmili. Ustanov-niki Požunskega živinskega trga so ob času njegovega ustanovljenja od ogerske vlade dobili obljubo, da jim bo ona dovolila znižane tarife po železnicah za pitano živino, ktera se bo v Požun na prodaj postavljala. Znan je pa pregovor, da obljubiti in dati je dvojno, in to si je menda tudi ogerska vlada mislila, in je le pri obljubi ostalo. Vsled tega morajo pa ustanovniki tistim živinorejcem toliko doložiti, kolikor so tarifi za Požun dražji, kakor pa za Dunaj za pitano živino, ako hočejo, da živinorejci svojih pitancev ne vozijo na Dunaj, temveč jih na Požun-ski trg postavljajo, in ta svota znaša za vsak tak živinski trg blizo 2000 gold. Nemec pravi: In Geld-sachen hort die Gemiithlichkeit aiif; to bodo pa tudi madjarski židje rekli, ki so v Požunu živinski trg ustanovili, ako jim vlada ne bo kmalo vpeljala znižanih tarifov, kterih se pa ona molče, toda vstrajno brani.
MatJjarskega poslanca Dobrzanskega, kte-rega so ob svojem času obdolžili vcleizdaje, da hoče madjarski globus Rusom prodati ali pa še celo zastonj dati, izobčili so drugi poslanci zarad tega iz deželne kazine. Njegovi volilci so mu pa vsled tega napravili nekako zaupnico, v kteri mu zatrjujejo, da ničesar ne verujejo, kar se o njem kvasi in da mu to zaupnico izročajo s pooblastilom, da sme z njo glede poprave svoje žaljene časti početi, kar mu drago. Mož menda ne bo mnogo opravil, kajti Ma-djari so trdovratni osobito Slovanom nasproti.
Tudi Madjari imajo svojega preroka in svojo Mekko. Vsak Madjar namreč, ki ima le količkaj premoženja in zadosti prostega časa in če ga ravno volitve ne kličejo na boj za domovino, potuje sedaj v Italijo tje v mesto Turin, in ondi madjarskega preroka Košuta obišče, kteri od daleč opazuje dogodke, krvave in nekrvave, ki se po Ogerskem sedaj gode. V.sakega, kdor k njemu roma, poprašuje po tem in po onem, kar mu je ravno najbolj pri srci; ti pa domu vrnivši se, vestno vse po časnikih razglasu-jejo, kaj jim je Košut rekel. O antisemiškem vprašanji pravi Košut, da jo to pravo gospodarsko vpra-.šanje, in mu je znano, da je antisemitizem po deželi že silno razširjen.
Avstrijske hranilnice se bodo menda že prav v kratkem času pooblastile, da smejo iiakupitii oger-fiklh vrednostih, papirjev, ktere gosposka dcij časa tudi že Hrvatom ponuja in zarad kterih je nedavno dr. David Starčevič v hrvaškem deželnem zboru toliko vrišča napravil vladi očitajoč, da narod odira, ker mu vsiljuje ničvredne ogonske papirje, kajti resnično vam povem, pravi Starčevič, Ogerska pojdo danes ali jutri na kant. . Kaj prida res ne
more biti v deželi, ako Tisza svoje dvomljive vrednostne papirje na Dunaj ponujat hodi, kjer mu niso prošnje odbili, pač pa so mu rekli, da naj nekoliko potrpi. Med tem je avstrijski minister financ svojemu tovarišu v Budapešt pisal, da naj mu naznani, kteri papirji in koliko je tistih, ki imajo pupilarno gotovost, to je tako gotovost, da, če tudi se dotična posest, na kteri so sodnijsko vknjiženi, proda, posojilo, ki je na papirji zapisano ni zgubljeno. Taki papirji se bodo menda hranilnicam uradno naznanili in te jih bodo pokupile. Kolikor je nam znanega, je Tirolska hranilnica v Inomostu tako kupčijo menda že na svojo roko pričela; cesarski namestnik ji je pa strogo prepovedal, denar za te papirje izdajati, kar je vsekako zadosti jasen dokaz, da nima nobenega zaupanja v trden obstanek madjarske države, o kteri je tudi naš list tu pa tam kar naravnost povedal, da se na vso moč maje, in da bo enkrat ondi za-gromelo, da bo strah in groza.
T^nanje države.
Italija. Škofom v kraljevini je poslalo oskrb-ništvo državnega zaklada pred kratkim okrožnico; ne bode odveč, razglasiti tudi med svet, kaj ima ta okrožnica v sebi. Prvo kulturno delo nove Italije je bilo pograbljenje cerkvenega premoženja. Kakor poroča osrednja oblast, je državni zaklad 1. 1872 pri gospodarenji ugi-abljenega cerkvenega premoženja stržil 11 milijonov. Sedaj so pa našli, da še niso vseh cerkvenih reči prodali. Zakaj to, ne ve se, imenovana okrožnica to razločno trdi. Državni zaklad hoče se toraj znebiti tudi teh stvari, in ponuja škofom prednost pri nakupovanji. Dopis do škofov pravi, da hoče država „moralno vrednost cerkvenih stvari" varovati. (Kdo pa sili, na prodaj postaviti cerkveno blago?) nlJnita Cattolica" pravi, da se škofje za tako darilo (?) ne bodo poganjali, ker zgoditi bi se utegnilo, da bi pravde nastale in cerkve silili izročiti premoženje, ktero so bile nazaj kupile od države. Toliko je toraj tam zaupanje do pravico!
Telegram iz Pariza od 4. julija glede Aioiere ni nič kaj vesela novica. Kakor ondi stoji pisano, so se neki Pariški zdravniki tako izrekli, da jim ne bo mogoče Pariza pred kolero obvarovati. Silna ravno pa tista kolera ne bo nikakor. Ves drugačen značaj pa ima kolera, ki je v Marseillu gospodariti začela. Kogar tista napade, ga v treh urah že umori. Dve uri pozneje mu pa že telo popolnoma črno postane in gnjiti začne. To bi pa skoraj kazalo malo na črno. kugo. „Kuge, lakote in vojske reši nas, o Gospod!"
Ko so prvo sejo v egiptovski konferenci v Londonu dokončali, zahvalil se je lord Granville, ki so ga za predsednika izvolili, zbranim poslanikom jako zadovoljen rekoč: „V polnem številu smo se zbrali!" Euski poslanik, kteri se je tudi konference udeležil, pravi: „Odpustite gospod, ravno najvažnejše osobe ni med nami". „No in to bi bil? „Mahdi!" pravi Eus in se vsede. Morda da je mož v šali žebelj na glavo zadel.
Izvirni dopisi.
Iz spod. Bernika, 5. julija. Velik ogenj na spodnjem Berniku je 3. t. m. napravil dvema gospodarjema mnogo škode. Ob poldeseti uri zvečer je začelo pri gornjem Jenku (Andr. Kalinšeku) goreti najpred v svislih; in ker je vse na kupu, namreč: dvojo svisli, šupa, kolarnica, konjski in živinski hlevi, in zraven skednja, se je ogenj objel kar hitro vse strehe, tako da je temu premožnemu velikemu posestniku razun enega voza, ena listnega koša in ene brane, sedem vozov in vse kmetijsko orodje zgorelo. Detelje in sena je bilo že okoli 40 velikih vozov pod streho spravljenega; od 37 štantov jo samo še 9 štantov kozolca ostalo; vso drugo klajo in nastilo mu je požrešni ogenj pogoltnil; le nekaj malega ima še za pokositi. Živino so vendar oteli, le eno tele je zgorelo in dva psa. Tudi žrebec je nerešen ostal, ni bilo mogoče blizo do njega; videli smo ga skoz okno, kako je z repom mahal in trpel veliko vročino in soparo. V kratkem času pa so prileteli z zgornjega Bernika z brizgalnico. Najprvo so po bližnji sosedovi strehi brizgali, da se ni vnela in precej potem so napeljali brizgalnico na konjski hlev, ter so kolikor je bilo mogoče ogenj nad žebetom vkrotili, potem so .skozi okno brizgali na žebeta in okoli njega; pa vendar je bila šo velika težava v hlev priti, potrgali so železno mrežo, ki jo vzidana v oknu; zdaj se je splazil srčen mladeneč skozi oknjo, ter naglo po-rezal na tri konopce privezanega žebeta, da pa mla-denča ni sopar in ogenj poškodoval, so vanj pridno brizgali, kakor v Ljubljani na inženirja Schalla, in tudi pri vratih je bil ogenj toliko zadušen, daje žrebeta srečno izpeljal.
Ogenj pa ni bil samo s to žrtevjo zadovoljen, zdivjal je v naglici tudi na kmetijska poslopja spodnjega Jenka. Vendar temu posestniku se je posrečilo
to, da je vso živino in tudi kmetijsko orodje otel, a pri vsem tem ima škode veliko, ker mu je klaje, nastila in drv veliko pogorelo. Hiši pa ste obema pogorelcoma ostali, ker ste zidani in z opekami pokriti, drugače bi bili gotovo pogoreli do tal. Da, zgornjemu Jenku je pač malo manjkalo, da ni tudi hiša žrtev plamena postala, kajti večkrat je pri fa-bijonu ogenj švigal; dobri sosedje, ki so z brizgal-nicami prihiteli, so hišo vendar oteli. Prvi in naj-bližnji sosed Pr. Verbič iz zgornjega Bernika, je s svojimi pomagalci z brizgalnico pritekel; precej za njim gospod Vavken, župan iz Oerkljan, zopet z močno brizgalnico, in kmalo potem so vrli Št. Jurčani s svojo pridrdrali.
Imele so pa vse tri brizgalnico zadosti posla, zdaj tu, zdaj tam; kajti toliko klaje in druzega je vzrokovalo močen ogenj; ognjeni žarki so visoko leteli kakor čebelni roj na bližnje slamnate strehe; celo drevesa so se jele že skoraj vnemati. Oba posestnika sta zoper ogenj zavarovana. Kdo je zažgal, se ne more vedeti, najbrž zlobna roka; govori se to in drugo. O da tako ne; najbrž je le spet preklican šnops vzrok požara! Naj bi že vendar ta strup s pota spravili, kajti večega hudodelnika ni, pa se vendar še trpi! — Naj sprejmejo najdostojnišo zahvalo Cerkljanski gospod župan, Št. Jurški možje in zgornji Berničani in vsi, kteri so pripomogli, da ni še veča nesreča nastala.
Iz Kamniškega okraja, 3. julija. „Slovenec" je večkrat razpravljal in včerajšnjem uvodnem članku povdarjal, kako bi se surovost oplemenila ter pravi, ako ne gre z lepo, naj gre s silo, se nadja, da bo tudi šlo. *) Dobro! Sila bo navidezno nekaj pomagala, da se hudobna navada saj nekoliko odpravi; a nravnega prepričanja to ne bode rodilo.
Meni pa nekaj druzega hodi na misel. Ako bodo žandarji in redarji poredne fantine in brezzna-čajne može, poleti iz sence, pozimi iz solnca, igralce in pivce iz gostilne v cerkev k službi božji tirali s fizično silo, morajo tudi sami katoliško prepričanje imeti in kazati. Treba tedaj v njih najpred obuditi boljšega verskega duha, da bodo ljudem z izgledom lepega, poštenega življenja svetili. Visoka vlada bi lahko k temu pripomogla, ko bi svoje organe izre-jevala v nravno-verskem, katoliškemu duhu, ne pa v liberalno-brezverskem. Prepovedala naj bi toraj svojim nižjim uradnikom, žandarjem in drugim, ki imajo čuti nad ljudstvom, da se postave spolnujejo, branje in naročevanje liberalnih protiverskih židovskih časnikov in knjig, s kterimi se nravnost zatira, širi pa in pospešuje zanikerno nekrščansko življenje. Verjemite mi, da govorim iz skušnje, nikdo nima katoliškega prepričanja, kdor take časnike čita in naroča. In kjer ni prepričanja, mislite li, da bode krščansko, izgledno zadržanje? Gotovo ne — spet skušnja govori, zatrduje naj že kdo, karkoli hoče. Zdaj pa prašamo, kaj li bode zdalo, če uradnik ali žandarm zanikerno pobaline v cerkev sili, sam pa ne gre? Ali jih preganja, če igrajo in pijančevajo pri drugi priliki pa znabiti sam tako dela? „Zdrav-nik, ozdravi popred samega sebe", predrzen odgovarja, misli si pa vsak tudi najboječniši in ves vtis je vničen.
To velja, pa tudi državi. Hoče država krščansko redne uradnike in organe sploh imeti, si jih mora na krščanski podlagi tudi vzgojevati. Od svojih služabnikov krščansko poštenost tirjati, jim pa nekrščanske pripomočke (časnike in knjige) dopuščati, se pravi z eno roko dajati, z drugo pa jemati.
Dobro, bo kdo rekel, kje je pa potem prostost
—	prostost, ki je vsakemu po ustavi zagotovljena? Prostosti hudobna dejanja doprinašati ne daje in dajati ne more nobena ustava. Potem ima vsak gospodar oblast, da, tudi dolžnost, podložnim pogoje staviti, zlasti pogoje poštenega zadržanja. „Hočeš plačo prejemati, hočeš kruh pri meni jesti, moraš tudi po mojem hišnem redu živeti. Nočeš, no dobro, ustava ti daje prostost, da mojo ponudbo sprejemaš ali pa ne. Če pa misliš, da ustava daje ti prostost živeti kakor hočeš, tedaj daje ista ustava tudi meni prostost, te v službo vzeti ali pa ne. More li biti kaj bolj jasnega? Gotovo ne. Toraj proč z liberalno-židovskimi in imenokrščanskimi časniki; stroga zapoved, da uradniki in sploh državni organi nedeljo dostojno posvečujejo iu gotovo bo kmalo vse drugače
—	če no vse dobro, pa saj mnogo boljše. Pohuj-
*) To ni )iilo tako rcrteno, ]iiv tuili ni tako rii?,umeti, kiikoi' bilo lii s Rilo vso storjono. Pisatelj in vrodništvo Jobro vesta, kaj se z golo silo opravi.	Vrodii.
šanje vpliva vselej kužljivo na okolico, kaj še le, če pride od zgoraj!
Naj bi izvrševalni državni organi svoje krščanske dolžnosti po izgledu naše presvitle cesarske ro-dovine in mnogo visokih dostojanstvenikov zvesto spolnovali, potem bi res tudi sila veliko pomagala; znabiti bi jo pa tudi treba ne bilo, ker mnogo več bi pomagali — dobri izgledi.
Iz Celja, 6. julija. Volitve za občinski zastop v Celjski okolici je razpisal župan za 23., 24. in 35. julija. Brez dvoma se bo prvi dan, 23. julija, ponavljala zopet prejšnja sitnoba, namreč, da se bo volitev vršila celi dan in celo noč; kajti župan ni hotel, kar se je želelo, volitve v tretjem razredu, kjer voli 484 volilcev, razdeliti na dva dni. Brez dvoma upa nemškutarska stranka, ki šteje v Celjskem mestu nad 100 volilcev, da se bodo kmečki volilci naveličali dolgega čakanja in da bojo rajši odšli domu, kakor da bi celi dan in celo noč ostali v občinski hiši tako dolgo, da pride vsak na vrsto. Toda zdaj se bo nemškutarska stranka silno vrezala! Slovenski možje ne bodo zbegnili, naj bi jim bilo treba čakati tudi cela dva dni in dve noči. Zoper zatožbo Celjske državne pravdnije (o zadevi ponarejenih pooblastil) so se vsi 4 nemško-Iiberalni možje pritožili pri višji sodniji v Gradci. Pa ne bo pomagalo nič!
Iz Kremsa, 4. julija 1884. (O volitvah v deželni zhor sa hnetslce občine.) Znabiti koga zanimajo tukajšnje razmere o času volitve. Evo tu črtice. Danes so napolnjevali tukajšnji volitven lonec z volilnimi listki. Zbralo se je v prostorih za telovadbo 284 volilcev. Pričelo se je voliti že ob 8. uri zjutraj in trajalo je nekoliko čez poludne. Izvoljeni so prejšnji liberalni poslanci Frane Schurer župan v Steinu z 171 in državni poslanec, antisemitni Schonerjevov biat Fiirnkranz s 158glasovi. Proti-kandidatje dobili so glasov, kakor kmet Bauer 105, tovarnar in župan Vergani 92 in župnik Passer 4.
Kakor se poroča iz druzih volilnih okrajev spodnje Avstrije, bili so izvoljeni za kmetske občine po okrajih: Sechshaus, dosedanji liberalni poslanec Ignacij Zeleber in Josip Mareš stavbeni mojster iz Liesinga oba liberalca. Slednji prišel je na mesto dosedajnega poslanca in deželnega odbornika Bauerja. V manjšini ostali so kandidatje Ullmann iil dr. Edv. Klein, Hernals liberalni poslanec pl. Zimmermann s 388 proti 360 glasi.
S t. Polten, izvoljena sta klerikalca Vincencij Weber s 166 in prejšnji poslanec Jos. Berger. V manjšini ostala sta dosedanja poslanca Pirko z 126 in Schrattenholzer s 105 glasi. Volilcev bilo je 275.
S c h e i b b s, dosedajni poslanec klerikalec Heydn dobil je 70 glasov. Njegov protikandidat Wagner ostal z 43 glasi v manjšini.
Amstetten, od 107 volilcev dobil je klerikalec Monsignor Knab 57 glasov, dosedanji •liberalni poslanec baron Kielmannsegg propadel je z 50 glasi.
Bruck ob Litvi, liberalni poslanec Josip Pischer z 157 glasi.
Neukirchen, izvoljen je liberalec Karol A d a m e C s 96 glasi. Klerikalec Wurmbrand propadel je s 70 glasi.
D. Novo mesto, prejšnji poslanec Dumba (liberalec) s 165 proti 59 glasi.
Gross-Enzersdorf, posestnik Josip Bau-mann (liberalec) s 107 glasi.
Korneuburg, poslanec Harmer s 93 glasi {liberalec). Protikandidatje Schram in Eigner propadli so s 36 in 35 glasi.
Oberhollabrunn, liberalec Z i) c h s 56 glasi.
Mistolbach, župan Karol Garnhaft, liberalne strani na mesto dosedajnega poslanca Schrei-borja in poslanca dr. Granatsch.
Horn, dobila sta Eiegel (liberalec) 133 in dosedanji poslanec Ruf (klerikalec) 76 glasov.
WaiJhofen ob Taji, dosedanji poslanec baron Eoderwich-Villasecca (liberalec) s 161 glasi. Protikandidat Schicha odšel je z 49 glasi.
: Zwettl, zbranih je bilo 223 volilcev, kterih 139 potegnilo so je za liberalca in od Schonerja pohujajočega Dotza, gostilničarja iz Allentsteiga. Opat Kossler ostal je s 67 glasi v minoriteti. Anti-semit Schonerer je v novo razposlal odpoved svojim občinam in gorko priporočal svojega . somišelnika Diitza — žugal jim jo šo celo, da ako nastopi drugi protipolitikar v deželni zbor, bode on nemudoma svoj mandat v državni zbor odstopil. Mislim, da bi
malo jih žalovalo po njem — nastalo pa bi veliko veselje v Izraelu.	Božanski.
Domače novice.
(Presvitli cesar in cesarjevič Rudolf) peljala sta se minolo noč skozi Ljubljano v Pulj. Vsak slovesen sprejem sta si strogo prepovedala.
{Zrelostna prcskušnja na realki) vršila se je 4. in 5. t. m.; vdeležilo se je je 14 učencev 7. razreda, izmed kterih sta jo dva napravila z odliko, 6 pa jih je bilo spoznanih za zrele; 4 morajo ponavljati preskušnjo iz enega predmeta čez dva meseca, eden je odstavljen za pol leta, eden pa za leto.
{Zrelostna presJcušnja na gimnaziji) pričela se je danes.
{Huda nevihta) se je drvila včeraj okoli tretje ure popoludne od Moravč proti Kamniškim planinam, na Gorenjsko, proti Notranjskem in od tod zopet na Dolenjsko. V Ljubljani se je hudo bliskalo in gro-melo, tudi treskalo in po silnem pišu se je vlil gost dež. Drugod pa, kakor v Šiški in od tod do Št. Vida je toča četrt ure hudo klestila poljščine. Tako pri-povedal nam je danes gospod, ki se je peljal včeraj ob hudi uri na Gorenjsko. Bog daj, da ne bi bila toča po druzih krajih še hujše škode naredila. Toče je bilo še sinoči ob osmih v Šiški po jarkih vse belo. Debela je bila neko srednjo mero med dobrimi lešniki in bolj slabotnimi orehi. V Mengšu je o istem času strela nekega 201etnega dekleta pri odprtem okni stoječega vbila. Domači iz cerkve došli so jo mrtvo našli. Po nekterih deželah kolera, po druzih velika povdenj, pri nas pa prepogosta toča, dolgotrajen dež in trtna uš, to so res hude šibe, kterih nas Bog obvaruj I
(Po polji olcoli Ljubljane) je, kakor bi bilo po vojski. Žito leži vsled včerajšnje hude ure po tleh na pol zrelo, da se Bog usmili in škoda bo velika, ki bo kmeta po tej strani zadela. V Zgornji Šiški podrtih je več kozolcev, med temi Matijanov, ki je bil 17 „štantov" dolg in gospodar pravi, da bi rad takoj 500 gold. odštel, ako bi mu kozolec zopet stal, kakor je bil.
{Treščilo je) včeraj v kozolec g. Kunaverja po domače Janezkov za sv. Krištofom. Pogorelo ga je dva „štanta" naloženega z ječmenom, čegar je bil kozolec poln. Kar ječmena ni zgorelo, so ga pa pohodili, tako da gospodarju ni od tega pridelka nič ostalo. Vse priznanje spodobi se pa Ljubljanskim gasilcem, ki so v najhujšem dežji svoji nalogi zvesti ostali in takoj na pogorišče hiteli, kakor je na Gradu čuvaj ogenj naznanil. Mokri so bili vsi do kože.
{Nevarnost.) V soboto ob uri dopoldne je bila neka stara ženica v veliki nevarnosti zmečkana biti. V rožnih ulicah pri vhodu, kjer so najtesnejše, je težak voz s šoto zadel ob ročni voziček neke mle-karice, ki je peljala tik za staro ženico. Vse troje je veliki voz zagozdil ter pritisnil k zidu. K sreči so bili voli vpreženi v voz, ki niso nagli in so obstali. Na vpitje ženice prihitd ljudje ter jo rešijo večje nesreče. Pač bi bile te rožne ulice že potrebne vravnave, kjer je promet tako živahen. Le videti je treba, kako vozove odnašajo, nazaj porivajo, živino mučijo, kolnejo, ljudi plašijo in kar imajo še vozniki v navadi, potem se vidi, kako nujno je razširjanje rožnih ulic potrebno. Naj bi se že vendar enkrat kaj zgodilo, kar se že toliko časa govori.
(Nesreča.) V sredo 2. t. m. je rekla Keničeva na Poljanah stanujoča mati, svoji 14letni hčerki, naj si zašije, predno nese očetu kosilo, na zgornjem oblačilu pri stopalih odtrgani trak. Hčerka ne vboga matere, izpolni le na pol materino povelje, s šivanko trak k obleki pripne in nese kosilo pri južni železnici na kolodvoru službujočemu očetu. Domu gre-doča pa ali nerodno stopi ali se kamo z nogo pritisne, da se revici nad členom šivanka s ušesi globoko v nogo zabode. Ljudje tečt\jo po očeta, kteri hitro pošlje po zdravnik. Ta mora deklici, ktero so prenesli v ondi stoječo barako, zbodeni kraj na nogi prerezati, da vzame polovico šivanke venkaj. Vboga nesrečnica je strašno bolečino trpela in bila dolgo v nezavesti. Prepeljali so jo potem z izvoščekom k prestrašeni materi, kteri se je že čudno zdelo, da j6 ni toliko časa nazaj iz kolodvora. — Otroci ubogajte svoje stariše! Stariši, vi pa tudi gle,te, da otroci vaša povelja natanko izpolnujejo!
{Neprevidnost.) Včeraj ob 11 pridirja kmetišk človek z mesarskim vožičkom na lojtre od frančiš-
kanov proti Auerjevi pivarni, kamor v teku naglo na dvorišče zavije. Iz vrta skozi ozki dvoriščni izhod pa gredo ravno trije gostje. Dva sta prišla pod vozj kjer je bil eden izmed obeh toliko poškodovan, da so ga takoj obložili z mokrimi rutami, drugi se je nepoškodovan izpod njega skobacal. Ko so kmeta vprašali, če ne ve, da po mestu okoli voglov ne sme dirjati, se je odrezal, da nič ne ve o tej prepovedi. Naj bi se o tem ljudje po deželi podučili!
{Okrajna učiteljska konferenca m Kamniški okraj) bode v Kamniku v 6. dan avgusta t. 1., in sicer po tem-le redu: 1. Poročilo c. kr. okr. šolskega nadzornika. 2. Slovnični pouk: a) na enorazrednicah (poroča gospodičina M. Scherz); b) na dvorazredni-cah (poroča gosp. A. Javoršek). 3. Začetni pouk v zemljepisji (poroča gosp. A. Kecelj). 4. Poročilo odbora za pregledovanje knjig „družbe sv. Mohora" o svojem delovanji v pretočenem letu. 5. Poročilo knjižničnega odbora; volitev tega odbora. 6. Volitev dveh poslancev v prihodnjo deželno učiteljsko konferenco. 7. Volitev stalnega odbora. („U. Tov.")
{Učiteljska konferenca ea liadovljiški okraj) bode 30. julija t. 1. v Bledu s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev predsednikovega namestnika in dveh zapisnikarjev. 2. Poročilo c. k. okrajnega šolskega nadzornika o zaznavanji pri nadzorovanji. 3. Kako more šola z ozirom na deželno postavo z 17. junija 1870. 1. na to vplivati, da se tiči, poljedelstvu koristni, kolikor največ varujejo? (Poroča gosp. Val. Žvagen, učitelj v Eadovljici.) 4. Kakšen namen imajo šolske knjižnice in kako se more z domačim berilom šolska vzgoja povspeševati ? (Poroča gosp. Jos. Medic, nadučitelj v Kranjski Gori.) 5. Poročilo knjižničnega odbora o stanji okrajne učiteljsko knjižnice. Nasveti o nakupovanji novih knjig. 6. Volitev stalnega odbora za učiteljske konference in knjižuiškega odbora. 7. Posamezni nasveti.	(„11. Tov.")
{Is Midjave) se nam poroča: Zmeraj nas nesreče obiskujejo. Danes teden ob dveh popolunoči pripravil nas je bil v velik strah ogenj, ki se je bil posvetil na Štentovem podu, kteri je pogorel. Vnela se je bila že tudi streha na hiši, pa prihitel je bil še o pravem času s Polja Tiček z brizgalnico in pogasil plamen ter zabranil, da se ni razširil dalje po vasi. — Dva dni kasneje začel je pa razsajati okrog pogorišča hud vihar, ki je podrl dva kozolca. Poprej so nesreče zadevale naša polja in travnike, zdaj pa še gospodarska poslopja. Bog se nas usmili!
{Iz Celja) ima „Politik" telegram: „C k. okrajni šolski nadzornik Ambrožič poslal je vodji neke slovenske šole ne daleč od Celja sledeč gromovit ukaz: Iz pedagogičnih (???) vzrokov dam zapoved, da morate v šoli nemški moliti, sicer bi Vas moral djati v disciplinarno preiskavo." — Ali je kaj tacega res pod TaalFejevo vlado mogoče?
{Popravek.) V zadnje poročilo o letošnjih novih mašah vrinila se je nam kakor poprej tudi nDanici" neljuba pomota, da boste v Zatični 3. avgusta dve novi maši, kar se je lahko vsakemu čudno zdelo. Da ljudje ne bodo pričakovali tam doli dvojne slovesnosti, bodi povedano, da bo g. Jož. Novak pel prvo sv. reašo v cerkvi sv. Gotharda.
Razne reci.
—	Na smrtni postelji se mu je vest zbudila. V noči k prazniku sv. Tomaža 1882 so v soseski AVall na Bavarskem hudobneži križ na polji postavljen razžagali in podobo Križanega razdrobili na 3? koscev. Mesca junija t. 1. je povedal 251etni sin kramarjev SeidI da je on v družbi dveh drugih to hudodelstvo doprinesel. Vslcd te izjave so začeli zopet sodnijsko preiskavo, SeidI je umrl, preden je )rišel preiskovalen sodnik. Opomniti je treba, da so ludodolcev jednemu p. 1. pri pretepu nos odrezali.
—	Greh naj se i m e n u j e, a gr e š n i k naj se zamolči. Bilo je letos o praznika presvetega liešnjega Telesa! Katoliški uradniki so pri železnici, kjer se pota križajo, šli v katoliško cerkev k procesiji, ker ravno niso bili v službi, a čuvaj, ki jc imel znamenja prestavljati, bilje v službi. Pristopi k njemu protestanški nadzornik ter mu reče: „Kaj ne, Vi bi tudi radi šli v cerkev?" „Kaj pak, gospod nadzornik, a služba!" „No, le pojte, bodem že stvar naravnal." „A gospod, v pol ure pride vlak, in jaz moram znamenje prestaviti." „Že dobro, le pojte v cerkev, bodem jaz s a m to opravil." In nadzornik jo ros to storil, in njegov podložni je pri službi božji. No sedaj pa kaže zamolčati kraj kjo se jo to zgodilo. in ime tistega grešnika (?!), ki je katoliku privoščil službo božjo ob prazniku katolikom najbolj častitljivem. A'erncnin katoliku podajiijo tnki čini mnogo v premišljevanje!
— Gledišče je pogorelo na 30. dan meseca junija v Edinburgu na Škotskem že v tretje. Posebne škode ni, ker je bilo za 13.000 funtov štor-lingov zavarovano, zgorela je pa le streha in dekoracije. Vročina je bila tolika, da so so v bližnjih hišah okvirji po oknih vnemali. Tudi na bližnji katoliški katedrali (stolni cerkvi) so je streha vnela in so že jeli dragocenosti iz cerkve spravljati, ker so se Zil-nje bali. Na veliko srečo so pa vendar ogenj pogasili.
Poslano.
Akademično društvo „Slovenija" ima namen, slovenskim na Dunaji bivajočim visokošolcem biti duševno in zabavno središče. — Da izvrši to nalogo, goji v društvenih sejah domačo znanost in pesem, vzdržuje knjižnico, naroča se in razposoja udom slovenske in slovanske novine, s kratka skrbi za to, da nam ne mine iz sra ljubav do domovine v hudem boji za obstanek sredi tujega sveta, da se jači zanimanje za narodno delo, da se širi in jasni naše duševno obzorje.
Da se pa ta visoki namen doseže scela, da ustreže nujni potrebi in želji tukajšnjih slovenskih akademikov, namerava „Slovenija" — edino slovansko dijaško društvo na Dunaji brez stalnega društvenega lokala! — omisliti čitalnico zajedno z „Akad. spolkom", s češkimi kolegi.
A brezuspešen ostane ta naš ukrep, ako nam domače rodoljubje i sedaj ne priskoči, ker društvo samo velikih, na leto blizu 250 gld. znašajočih stroškov za najemnino, naročnino časnikov, postrežbo itd. nikakor ne zmore.
Dopolnili smo v to svrho društvena pravila, potrjena vsled dopisa vis. c. kr. namestništva za Niže-avstrijsko od 20. julija 1883 št. 31888, kojih § 22. se glasi:
„Kdor vplača na leto vsaj 5 gld. imenuje se podpornik društva ter se vodi kot tak v društvenih knjigah".
Usojamo se tedaj appellovati na rodoljubno požrto-valnost vsega slovenskega razumništva, osobito pa starih prijateljev in dobrotnikov naših, in nekdanjih ^Slovenijanov", proseč jih, da blagovolijo stopiti v vrsto naših podpornikov, ter tako pripomoči, da naše prepotrebno i za narodni napredek vsaj posredno važno društvo doseže že enkrat svoj preuzvišeni cilj, biti nam — domovina na tujem! —
Imena podpornikov priobčijo se ob svojem časi v vsih slovenskih dnevnikih.
Na Dunaji, koncem junija 1884.
Odbor akad. dru.štva „SloTeiiija":
stud. iur. K. Triller, stud. iur. J. Samotorčan,
t. f. predsednik.	t. t. tajnik.
(Društveni naslov: Wien, L, Magistratsstrasse 12.)
Telejiraiiii.
Ptuj, 7. julija. Volilni shod pri svetem Lovrenci se je sijajno vršil. Gregoreo po navdušeno sprejetem govoi-u kandidatom p]'o-glašen, ako Eaič ne bi hotel kandidii-ati.
Trst, 7. julija. „()sservatore" pravi, da ni res, da bi bili našli nedavno na isterski državni železnici podkop napolnjen z diua-mitom. (Je v zvezi s cesarjevim potovanjem v Pulj).
Marsellle, 7. julija zvečer. V poslednjih 24 urah pobrala je kolera 15 osob. 115
Lahov vkrcalo se je na hidiji, ki jih je odnesla v Neapelj.
Toulon, 7. julija zvečer. V poslednjih 24 urah umrlo jih jo za kolero 19.
Tuj C i.
6. julija.
Pri Maliči: Angros, Niklas, Ronspergor in Suppančiu, trg. potovalei, z Dunaja. — Janez Kunz, trgovec, z družino, Budapcšte. — Josip Tottar, trgovec, iz Virja. — pl. Lenk, grajščak, z družino, z Eake. — Le Clievalier D' Ellovau.t, grajščak, iz Pruskega. — Frane Leban, trgovec, iz Trsta. — Milia Pučnik, trgovce, iz Kranja.
Pri Slonu: Steni, Kuno in Beok, trgovci, iz Budapešte.
—	Viktor Skribe, c. k. stotnik, iz Maribora. — Frane Greiner, gostilničar, iz Maribora. — Franc Dirnbacli, zasebnik, iz Maribora. — Anton Tavčar, župnik, z Kake.
Pri Bavarskem dvoru: Janez Lužar, železn. vradnik, z Dunaja. — Anton Greisberger, pivovar, iz Gradea. — Janez Smola, C. k. major, iz Weinbiichla. — Frane Winkler, ivinski kupec, iz Bruneka.
HksckiitiTue dražbe.
19. julija. 1. e. džb. pos. Janez Škrl iz Vipave, 255 gl. 50 kr. Vipava.
21.	julija. 3. e. džb. pos. Peter Likar iz Golnika. Tržič.
—	1. e. džb. pos. Franc Kovačič iz Lužarjev, 420 gl. Lašiče.
22.	julija. 3. o. džb. pos. Martin Srebotnak iz Predjame, 1400 gl. Postojna.
23.	julija. 1. e. džb. pos. Janez Sotlar iz Klanca, 200 gl. Litija.
]>iiuaiska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 7. julija.
kr
Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 45
Sreberna „ „ .......81	„	45
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	102 „	95
Papirna renta, davka prosta . . .	95 „	75
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	854	„	—
Kreditne akcije . . . .160 gld.	301	„	10
London.......121	„	85
Srebro.......—	„	_
Ces. cekini.......5	',	76
Francoski napoleond......9	„	68
Nemške marke......59	„	55
Od 5. julija.
Ogerska zlata renta 6% . . . .	122	„	10
......4% . . . .	91	„	40
„ papirna renta 5% . . .	88	„	40
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	109	„	25
„ Liinderbanke.....100	„	50
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	549	„	—
„ državne železnice ....	317	„	30
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	217	„	25
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	124	„	75
4% „ „ „ „ 1860 . 500 „	135	„	20
Državne srečke iz 1. 18G4 . . 100 „	168	—
„ „ „ 1864 . . 50 „	167	„	50
Kreditne srečke . . . . 100 „	175	„	50
Ljubljanske srečke . . . . aO „	23	„	—
Rudolfove srečke . . . . 10 „	18	„	75
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	107	„	70
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	105	„	75
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„	50
V Katoliški Bukvami v Ljubljani
se dobiva knjiga:
-m
Spisal Jak. Alešovec. Cena I gl. po pošti 5 kr. več.
Št. 3914.
Naznanilo.
(1)
Zarad glavnega snaženja in nekoliko druzih potrebnih naprav ostanoidežolna blagajnica kranjska
od 14. do vštetega 19. julija 1884.1.
za strankini promet zaprta.
0(1 deželnega odbora kranjskega.
v Ljubljani 5. julija 1884. 1.
Zahvala.
Najtoplejšo zahvalo izrekam v imenu občine Cerkljanske hrabrim sosedom iz Št. Jurja pri Kranji, ki so prišli s svojo društveno brizgljo dne 3. julija t. 1. zvečer ob 10. uri k silovitemu požaru na Sp. Brnik. Pokazali so s tem, da so v resnici naši pravi sosedje.
Županstvo v Cerkljah,
dne 4. julija 1884.
Andrej Vavken,
župan.
Ravnokar je izšla in se dobiva v Katoliški Bukvami knjiga:
Die Reiche
der
eilieg M Kip i'
ihr	' ■
Sterndienst, ihre Relse nach Betlehem etc.
Naeh den Gesichten der gottseligen Kiitliariua Emmerich
im Vergleiche mit den Aussagen der Geografie, der Gesehichte, der heil. Schrift und der Altertluimer.
Nabral in sostavil Anton Urbas, kanonik in stolni župnik v Ljubljani.
Z zemljevidom. Velja sešita 80 kr., po pošti o kr. več.
IzTFfitiil meti
(garantiran pitanec)
v plehastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), škatlja 30 kr.
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
(5) Oroslavii DoIeiK^ii,
svečarji v Ljubljani.
Imamo jo!!
Po vstrajnih študijah posrečilo se je dr. pl. Bendenu izumiti
Diaio II lase, "mi,
o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da je na svojem mcstn. V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. Iziimnik je poi-ok za brezpogojen Tspeh.	(39)
Steklenica velja 2 <jld. a. v.
Edina prava se dobi pri izumniku dr. pl. Benden-u v Pragi, Salmove ulice štev. 7, kamor je treba denar predposlati.
„Jurij s pušo",
šaljiv list s podobami, (C)
izhaja dvakrat na mesec v Trstu. Naročnina mu je do konec leta 1 gld. 50 kr. Naj se pošilja pod naslovom Ivan Dolinar, tiskarna Amati v Trstu.
pOOOOOlOlOOOOOlOfOOfOOOiOOlOOOiC



avstrtjsko-trancoska
zavarovalnica za zavarovanje življenja in rent.
p. n.
JJovoljujemo si Vam naznanjati, da smo ustanovili -v H^jiiol.jaiil
zastoistTo u iranjslo, Imiti ii Frimorslo t
in je izročili gospodu
Josipu Proseiic-u,	(g^
katerega pisarna je v Hloiiovili iiUetili nt.
Ta vsprejeiTia naročila »!Jivn»*ov«iii je lJii<Hj v vseli kombinacijah in daje s prijaznostjo zaželjena pojasnila.
Na Dunaji dne 1. julija 1884.
JiavnafeJJsfvo.
ocoiomcxx)oc<xxxx)oocoOi
iiiiMjm	s
avstrijsko-francoska zavarovalnica proti nezgodam in elementarnim nesrečam
p. n.
Dovoljujemo si Vam udano naznati, da smo ustanovili v Ljial>yniii Hamot^tojno KaMtopni^tvo aia Ki^hiiJnIco in je izročili gospodu
.Josipu
katerega pisarna jo v Slonovih ulicah St. 52.
Ta vsprejema vsakovrstna naročila za zavarovanje proti ognju in daje radovoljno zazeljena pojasnila.
V Gradei, v 1. dan julija 1884.	(2)
Z velespostovanjem
avstrijsko-francoske zavarovalnice proti nezgodam in elementarnim
nesrečam v Gradci.
k	J