Največji siovmki dnevnik I v Združenih državah Vetfa asa vse leto - . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo četo leto $7.00 lasJislovetiskihLdelaveevYAnierJEL TELEFON: COBTLUfDT 2876 Entered a* Second Glass Xafter, September *L 1003, at the Post Office a* Hew York, N. Y., under Act of Congre« of lb rek 3, 187». TELEFON: COBTLAHDT 287* HO. 167. — ŠTEV. 167. NEW YORK, MONDAY, JULY 19, 1926: — PONDELJEK, 19. JULIJA 1926. VOLUME XXXIV. ^ LETNIK XXXIV« PADEC BRIANDOVEGA KABINETA Padec Briandovega kabineta je omajal vso Francijo. — Poražen je bil glede predloge za polno-moč z 288 glasovi proti 243« — Kriza je izbruhnila povsem nenadno. — Predsednik Dou-mergue je takoj nastopil. — Pozval je k sebi načelnike v senatu in poslanski zbornici. Umor znanega urednika v Ohio. PARIZ, Francija, 1 8. julija. — Vlada Brianda in Caillaux je padla včeraj zvečer s truščem, ki je stresel vso Francijo. Po divji debati, ki je bila v polnem soglasju z vročino v poslanski zbornici, kjer je znašala temperatura 102 stopinji, niso hoteli dati poslanci z 288 glasov proti 243 kabinetu finančnih diktatorski sil, katere je zahteval finančni minister Caillaux kot temelj načrta, da reši frank. Včeraj zvečer, ko je padla vrednost franka na več kot 40 frankov za dolar, je bila Francija brez vlade ter pred eno svojih najbolj kritičnih finan -enih kriz. Cast ali nečast dneva je treba prisoditi Edvardu Herriotu, predsedniku poslanske zbornice ter voditelju levice, ki je zapustil predsedniški sedež, da vodi boj proti vladi ter brani svetost parlamentarnih naprav. Brez dvoma obstaja stik med navdušenostjo Herriota za pravice parlamentarne vlade ter njegovim upanjem, da ga bo danes zopet poklical pred sednik Doumergue ter mu dal naročilo, naj stvori vlado. Ko je prišel Briand v Elizejsko palačo malo po osmi uri, da izroči svojo resignacijo, je svetoval predsedniku, naj se podviza s stvorjenjem nove vlade in da je bistveno, da je nova vlada stvorjena do ponedeljka zjutraj. Ko je prišel Briand po stopnicah predsedniške palače, je bil izmučen in prepaden. — Sedaj, — je rekel, — sem prost človek in jutri grem lovit ribe. Caillaux pa je bil skrajno dobre volje in samozavesten. Očividno se ni brigal za svoj poraz ter izgledal kot človek, ki čuti, da se ga drugi boje. Pri njem velja v polni meri francoski pregovor, ki pravi, da je francoski politik mrtev šele takrat, ko ga dobi v roke pogrebnik. Doumergue je sledil nasvetu Briandu, ter poklical ob devetih predsednika senata De Selvesa ter Herriota, predsednika poslanske zbornice, na običajno posvetovanje. Splošno se domneva, da bo Doumergue danes zopet poklical k sebi Herriota ter ga naprosil, naj stvori vlado. Domneva pa se, da bi se novi kabinet Herriota ne mogel vzdržati več kot osem dni. Včerajšnja predstava je pomenjala nadaljno poglavje v žalostni zgodovini francoske poslanske zbornice, ki je brezupno razcepljena proti sebi, nezmožna uveljaviti kaj pozitivnega ter le prehitro pripravljena vse odreči. Pariz je bil včeraj zvečer poln govoric, da namerava predsednik Doumergue razpustiti poslanske zbornico ter razpisati nove volitve na temelju teorije, da bi ne mogla biti nova zbornica nič slabša kot je sedanja. Treba pa je poudariti, da bi bilo tako ravnanje spojeno s številnimi težkočami. V prvi vrsti še niso glasovali glede novega proračuna in v drugi vrsti bo kmalu treba novih postav vspri-čo nujnih potreb zakladnice in dejstva, da so postavni predujmi Francoske banke za zakladnico skoro izčrpani. Neglede na izid krize, ki se je pojavila včeraj zvečer je gotovo, da je Caillaux izločen za nekaj časa in da ne bo hotel Briand poskusiti sestave nove vlade. V predvoranah poslanske zbornice se je glasilo včeraj zvečer, da bosta skušala. Tardieu in Her riot sestaviti novo vlado, v kateri bi prinesel prvi silo z desne strani, drugi pa z leve. Ta dva moža sta očito sodelovala tekom včerajšnje debate, a kljub njih sili v poslanski zbornici je opaziti splošno nezadovoljstvo z aktivnostmi • ** " • i . m -ti. , Ini rekord bi gotovo ne mo-zaupanja, ki je po mnenju Don. R. Mellett, urednik Canton News, je bil ustreljen pred lastno garažo. — Njegovo življenje je bilo že večkrat ogroženo. — Boril se je proti prostituciji, ha-zardnemu igranju in popustljivosti policije. CANTON, O., 18. julija. — Don R. Mellett, star 36 let, izdajatelj in urednik "Canton Daily News", ki je vodil živahno kampanjo proti prostituciji, igranju in popustljivosti policijskih oblasti, je bil ustreljen zgodaj v petek zjutraj, ko je hotel spraviti svoj avtomobil v garažo, ki se je nahajala v ozadju njegovega doma. Mellett je zapustil ženo in štiri majhne o-troke. Nikdo ni bil priča umora, a sosedje so slišali številne strele ter našli urednika ležečega pred vratmi garaže. Napadalec ali napadalci so očividno streljali nanj izza nekega rožnega grma. Tukaj prevladuje splošno mnenje, da je bil Mellett ubit od o-seb, ki so interesirane pri prostituciji, proti kateri se je vedno tako odločno boril. V tem svojem boju je vprizoril tudi kampanjo proti policijskemu departmentu, katerega je dolžil, da ščiti temne osebnosti. Vsled tega je obstajalo trpko razpoloženje med njim in i policipjskim departmentom. Mellett sam je bil v strahu, posebno potem ko je dobil v nedeljo anonimno telefonsko, svarilo, naj bo pozoren. Tekom tedna je rekel nekemu svojemu tovarišu, da ima več kot slutnjo bližajoče se nesreče. — Dobil sem svarilo, ki je skoro direktno, — je rekel. Mellett je napotil nekega prijatelja, da stoji na straži krog njegovega doma. Ta prijatelj je bil policist George Beresford. Be-resford je bil na desetdnevnem dopustu, ker je bil zapleten v neko politično afero. V noči umora je rekel Mellett Beresfordu, naj gre domov, ker je po njegovem mnenju nevarnost minula, a noč je bila naravnost idealna za umor. Mellett in njegova žena sta se vrnila z nekega plesa v Molly Stark klubu. Mellett je odprl vrata garaže ter zapeljal vanjo avtomobil. Zaprl je severna vrata ter se pri-pravLjal, da zapre tudi južna, ko je otvoril zavratni morilec ogenj. Oddani so bili najmafij trije streli. Prvi strel je zgrešil svoj cilj. Zavratni morilec očividno ni bil izvedenec in prva kroglja je razbila steklo nad vratmi garaže. Mellett se je najbrž obrnil na stran ter skušal priti za vrata. Druga kroglja mu je prodrla glavo ter ga ubila. Napadalec pa je streljal še naprej. Po dnevu, tekom katerega je policija izjavila, da ni mogla najti nobenega sledu o morilcu, je odredil policijski deparment cenzuro vseh informacij glede umora. Detektivi so izjavljali, da niso ničesar dosegli, in višji policijski uradniki so izjavili, da bi ob-javljenje informacij olajšalo morilcu ali morilcem beg1. Vse kaže, da bodo posegle v zadevo tudi zvezne oblasti, ker se je boril mladi izdajatelj in urednik tudi proti trgovini z narkotičnimi sredstvi. Canton Daily News je eden številnih listov, katere lastuje James Cox, prejšnji governer Ohija ter demokratični nominiranec za mesto predsednika. Cox je brzojavnim potom objavil, da so vsi nje-govj^ri na razpolago za lov mo-rilGA^Dostavil je, da bo prišel semkaj v nedeljo iz Daytona. Poroka Borisa je baje dogovorjena. Poroka bolgarskega kralja Borisa je baje gotova stvar. — V kratkem bo objavljena njegova zaroka z italijansko princesinjo Giovanno. Položaj v štrajku angl. premogarjev. Baldwin je zavrnil: načrt angleške cerkve, da napravi konec stavki premogarjev. — Upanje na mir je zopet izginilo. ŽENEVA, Švica, 18. julija. — Glasi se. da je bolgarskega kralja Borisa, ki se mudi sedaj v Lu-cernu, tekom njegovega kratkega ' bivanja v Milanu obiskal vojvoda d'Aosta in da sta razpravljala o poroki z najmlajšo hčerko italijanskega kralja, princezinjo Giovanno. Zaroka bo kmalu oficijelno objavljena. Kralj Boris, katerega spremlja njegova sestra princezinja Ev-doksija, preživlja svoje dneve z avtomobilskimi vožnjami krog jezera. ŽENEVA, Švica, 18. julija. — Poročila, da je bila na Bolgarskem skovana zarota za odstranitev kralja Borisa, so odločno zanikali. Poročila se označujejo kot "zlokobne izmišljotine". Krogi, ki so v tesnem stiku z bolgarskimi razmerami, domneva-vajo, da so bile tozadevne govorice razširjene namenoma, da se prepreči, katerekoli zakonske načrte, katere bi imel mladi kralj. Domnevajo tudi, da so bile te govorice razširjene, da se kompro-nitira posojilo, glede katerega se vrše sedaj pogajanja v Londonu in kojega namen je nastaniti bolgarske begunce iz Macedonije in Tracije. Položaj na Bolgarskem opisujejo kot absolutno miren. Kmetje so zaposleni s pospravljanjem pridelkov, o katerih se glasi, da so precej obilni. ! LONDON, Anglija, 18. julija. Ministrski predsednik Baldwin je uničil včeraj upanja na mir v premogovni industriji, ki so naraščala tekom zadnjih dveh dni, ko je odločno zavrnil mirovne predloge angleških cerkva. Načrt cerkva za štirimesečno premirje na stroške vlade so sprejeli pre-j mogarji, ki so se oprijemali vsa-| ke bilke, da rešijo položaj, ki postaja zanje vsaki dan bolj teža-; ven, a Baldwin je pisal škofu v t Lichtfield, da ne bo angleška vlada še nadalje podpirala premogovne industrije. Čeprav bo ministrski predsednik sprejel v pondeljek deputa-cijo cerkvenih organizacij, je težko domnevati, kako bi mogla intervencija cerkva prinesti mir industriji, ker je Baldwin tako od ločno zavrnil njih načrt. V govoru, katerega je imel ministrski predsednik v Norwich, je namignil, da se vlada ne bo vmešavala v stavko in da bo mogla vlada nuditi industriji tem manj finančne pomoči tekom reorganizacije, čim dalje bo trajala stavka. — Obstajajo meje za finančno pomoč, katero more nuditi vlada in te meje se morajo hitro skrčiti, ko bodo obubožale industrije. Vročina - vzrok samomorov. Vročinski val v Berlinu je imel posledico veliko zločinov in samomorov. BERLIN, Nemčija, 18. julija. Vse kaže, kot da je prinesel včerajšnji vročinski val s seboj tudi vail zločina. Vsaj policijski uradniki in zdravniki spajajo številne umore, samomore in slučaje ljudi, ki so se vedli kot blazni, s temperaturo, ki je znašala v najbolj vročem času dneva krog 90 stopinj Fahrenheita, najvišja v tekočem letu. Ko se je vršila pojedina po neki poroki, je skočil gost Arthur Vieweg, z glavo naprej na cementno dvorišče ter bil seveda na mestu mrtev. Frank Mache je ustrelil svojo zaročenko, in si pognal kroglo v glavo. Predno je odstranila policija trupla teh dveh je bila poklicana v hišo nekega Hans Rohnefelda, ki je smatral svgj trgovski ban-kerot tako resnim, da se je ustrelil, potem ko je zavžil velikanske množine žganja ter razbil vse pohištvo v svojem stanovanju. Dva moška sta skočila pred hitro vozeče vlake ter si na ta način pomagala s tega sveta. Štirje ljudje so se obesili. Dve deklici sta napisali poslovilna pisma, v katerih sta izjavili, da ni življenje vredno piškavega oreha, nakar sta odprli plin v zadohli, majhni sobici. Štiri So rešili z reke Spree. Hoteli so se utopiti, a voda je imela očividno osvežujoč in oživljajoč aeinek. Danes je temperatura padla in policija domneva, da bo padlo tudi število slučajev nasilne smrti. Velika železniška * nesreča v Bosni. Plaz je popolnoma pokopal vlak pod seboj« 117 potnikov je izgubilo življenje. — Nesreča se je pripetila v bližini Sarajeva. DUNAJ, Avstrija, 18. julija. — Sto in sedemnajst ljudi je ubil velikanski plaz, ki je pokopal pod seboj železniški vlak v bližini Sarajeva, soglasno z najnovejšimi poročili. Mase zemlje so bile omehčane vsled velikanskih nalivov, in plaz je zalotil vozove vlaka, jih potegnil s seboj v globino ter pokopa? pod celo goro zemlje. Sarajevo, v bližini katerega se je pripetila ta nesreča, bo dolgo živelo v spominu celega sveta kot mesto, v katerem sta bila za vratno umorjena nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova žena Sofija VELIKE POVODNJIV JUGOSLAVIJI Povodnji so povzročile v Jugoslaviji veliko škodo. Vodovje Donave je preplavilo bogato žitno o- zemlje. — Škodo cenijo sedaj na $50,000,000. Dotti oseb je utonilo. — Nesreča je prisilila vlado k varčevanju. BEOGRAD, Jugoslavija, 18. julija. — Povod-nji so dosegle katatstrofalen obseg v številnih delih Jugoslavije, posebno v donavskem bazinu. Donava je porušila nasipe pri Novem Sadu in Apati-nu ter premagala vse ovire med Delmonastom in Beljem, nakar je preplavila na tisoče akrov. Poročajo, da je bil skoro popolnoma uničen bogati pridelek žita v žitnem pasu Bačke. Definitivnih poročil manjka, razven iz Peča, kjer je bilo usmrčenih v tridesetih minutah petdeset ljudi, ko se je pojavila toča in poplava. Vlada ceni skupno škodo na $50,000,000 Radi teh izgub in radi možne izgube dohodkov na davkih je sklenil kabinetni svet skrčiti plače vseh vladnih uslužbencev od pet do trideset odstotkov. To bo tudi pripomoglo k zmanjšanju števila u-radnikov. Ta cilj je vlada že dolgo zasledovala v interesu splošne ekonomije. Državni uslužbenci so včeraj ostro protestirali ter izjavljali, da ze sedaj ne morejo živeti od svojih plač. Načelnik generalnega štaba je poslal 25. polk v preplavljene podonavske pokrajine, kjer dela na tisoče vojakov in civilnih prostovoljcev noč in dan pod vodstvom inžinirjev, a dosedaj ni mogla nobena stvar ustaviti silnega pritiska vode. Odigravajo se srce pretresujoči prizori. Ženske in otroci čepe na strehah ter kriče na pomoč, dočim se rušijo v valovih sofjedne hiše. Več kot tisoč srn in jelenov je utonilo v kraljevem lovišču v Belju. Izdan je bil ukaz za izpraznitev Novega Sada, ker je ogrožena druga vrsta nasipov. Predmestje Zamborn je preplavljeno. Hu-durniki so povzročili škodo v številnih okrajih. Prebivalci Versecza so bili včeraj ponoči preplašeni vsled podzemeljskih detonacij. Domnevajo, da je zopet aktiven majhen vulkan v dotični okolici, ki je počival dvajset ali trideset let. Vrjetno pa je, da so detonacije povzročile razstrelbe reševal- cev. Oblasti so vse odredile, da preprečijo paniko Velik pridelek pšenice TOPEKA, Kansas, 18. julija. — Kansas Grain Dealer's Association ceni splošno produkcijo pšenice v tek. letu na 154,474,454 bušljev ter pravi, da bo ta pridelek drugi najboljši v zgodovini države. Cenitev znaša 14,000,600 bušljev več kot pa je napovedal pred enim tednom državni poljedelski svet. Ista organizacija pravi, da bodo pridelali na aker skoro pet> najst bušljev. Zmanjšanje števila ekse-kucij. SING SING, N. Y.M8. julija. — Tekom zadnjih šestih let je neprestano raslo število umorov v državi New York, a število eksS-kucij v isti dobi se je neprestano manjšalo, soglasno s podatki, katere je izdal wardenov urad. Številke kažejo, da je bilo v fiskalnem letu, ki je ravnokar zaključeno, usmrčenih manj ljudi kot v kateremkoli prejšnjem letu. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba pofll&ti, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodki v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. t Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno Se, ako boete vpoStevali svojo korist in našo zanesljivo ter toSno postrežbo. Din. Din. Din. Din. Din. Dinarji 500 ... i,sod ... 2,900 ... 5,000 ... 10,000 ... I 9.46 $ 18.60 % 46.26 $ 08.00 $183.00 Lire Ur............100............$ 4.20 Lir............200 ......$ 8.10 Lir............300 ......$11.85 Lir 500 .......$10.25 Lir............1000 ......$37.50 Km i^g Posebni podatki. « * • * * Pristojbin« *» fanfah £fl» aiwia^ JJiff Jev j Jngmlftvta te Italiji znata Mer sledi »** Uf. aH maojl nMrtk 70 «•> do trn od vsakega Zrn vetje teta p* Za poSUjatve, ki presegajo DesettlaoS Dinarjev ali pa EtratlsoQ IAt dovoljujemo powheo sneekn primeren popust. NakttOa pe fcfeoja rafemaae m sttnito fL-i FRANK 82 CortWdt Street Ph. se je vrnila tudi sobarica, ki je javila, da v predsobi ni našla ničesar. —r- Žal, da sem se zmotila, je odvrnila dama. — torbica je bila Jtu pod mojim plaščem. — Sobarica je sedaj oba obiskovalca prijavila zdravniku. Ko je profesor stopil iz svoje sobe, mu je hitela mlada dama naproti. Polglasno mu je šepnila par besed, pred no jo je zdravnik pozdravil ter popolnoma neženi-rano pokazala na "blaznega tr-'govca z dijamanti", nesrečnega njenega moža, katerega je privedla s seboj. Zdravnik da naj za božjo voljo pritrdi njegovim fiksnim idejam, zakaj mož bi lahko postal divji, če bi mu oponiral. Ona da bo medtem čakala v sprejemnici. * Zdravnik je pomiril razburjeno ženico in je blaznega trgovca t dijamanti pozval v ordinacijsko sobo. Čim sta bila sama, je trgovec zdravniku predložil račun in ga prosil, da ga poravna. Zdravnik se je namuznil in je pomilovalno pogledal moža. Nato ga je pozval naj sede in mu odgovori na par vprašanj. — Naravno, da je obiskovalec napravil presenečen obraz, končno pa je na zdravnikov poziv vendarle sedet. Zdravnik ga je začel preiskovati ter mu staviti razna »prepleksna vprašanja. Končno se je došlecu zdela stvar preneurona. Ves divji, je skočil kvišku in e- obupani sem vendar vaši ženi nergično izjavil, "da mu nič, popolnoma nič ne manjka, in da zahteva, da mu zdravnik poravna svoto za nakit, ki ga je baš kupila gospa doktorjeva. Zdravnik je razkačenega "pacijenta" zopet potisnil nazaj na stol ter sočutno pripomnil, da je v zmoti, zakaj on, profesor, je že tri leta vdovec. — Toda, — je kriknil mož — jaz ta hip izročil nakit! — Divje tu-Ifeč je nato ne baš nežno odrinil zdravnika od sebe ter skočil proti vratom. Zdravniku se je zdela stvar vseeno zagonetna, in skočil je za njim. Ko sta stopila v sprejemnico, je bila ta prazna. Sobarica je zdravniku pojasnila, da je tuja dama odšla pred nekaj minutami in da se povrne vsak hip. Medtem je zdravnik telefoniral v hotel, ki ga je bila dama prejšnji dan navedla kot svoje in moževo stanovanje. Tam seveda niso imeli pojma o dami. Oba moža sta se spogledala. Uvidela sta, da sta postala žrtev prebrisane pustolovke. — Ti plešasti povodnji konj ! — je kričal agent t\-rdke z juveli nad presenečenim zdravnikom. — Midva bova še obračunala! — Ves divji je zaloputnil vrata in odšel. Tvrdka Smithson & Co., je nameravala zdravnika tožiti za odškodnino, psihijater pa je sam nenavadno hitro poravnal račun, seveda s pogojem, da ostane zadeva popolnoma tajna. Ni ga bolelo toliko, da je izgubil denar, marveč dejstvo, da je njega, gla-sovitega psihijatra. osleparlai na tako sramoten način ženska. Navzlic temu je ta vest vseeno prodrla v javnost. . ■ . J P ■ : 111 j. - _ • i.i;.-/*, v -- *' " * i <; Napravite ga z OCOA UBES OROŽNIKI IN CIGANI POTREBNI KORAKI ZA NATURALIZACIJO. Orožniška postaja v Vruteku na Češkem je bila te dni obveščena, da se peljejo po cesti proti, Vruteku na sedmih vozovm cigani, ki so izvršili na Slovaškem več drznih vlomov in tatvin. Dva o- rožnika sta hotela cigane zadrža- ✓ . ti, toda ti so pognali konje v galop in ušli. Orožnika sta takoj te-Iefonično alarmirala vse bližnje orožniške postaje, sama pa hitela za cigani, ki so se skrili v bližnji gozd. Orožnikoma se je končno posrečilo zadržati dva zadnja voza in prisiliti 15 ciganov, da se vrnejo v Vrutek, kamor so prispeli tudi orožniki iz Varjan in povedali, da je ciganska tolpa napadla na cesti nekega voznika in mu ukradla voz in konje. Orožniki so kmalu dohiteli cigane. Izvedeli so, da se nahajajo med njimi štirje nevarni zločinci, med temi tudi znani begunec iz ilavske kaznilnice Sojka, ki so ga oblasti že dolgo zaman iskale. Ko so orožniki dohiteli cigane, se je vnela pravcata bitka. Na o-beh straneh so padali streli. Nekega zločinca so orožniki ranili, vendar je pa z ostalimi tremi tovariši pobegnil. 40 ciganov so o-rožniki aretirali in izročili sodišču. Nettunske konvenciji Nettunske konvencije se lahko označujejo kot zaključek dolgotrajnih, toliko časa brezuspešnih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo. Ta pogajanja so trajala ves čas v znamenju kričečega nesorazmerja med obema državama; na eni strani mlada država, boreča se z najraznovrstnejšimi nepri-likami mladega organizma, nezaščitena v vnanjem oziru, na drugi strani Italija, ki se je bila bas uživela v vlogo zmagovite velesile in je mogla v polni meri računati na to, da ji pusti Evropa v sporih z Jugoslovani popolnoma proste roke. Pečat tega neenakega razmerja nosijo vse pogodbe, kar se jih je sklenilo med Rimom in Beogradom, od Rapalla pa do Nettu-na; v vseh se izraža italijanska premoč in nam nalaga žrtve in jadranski obali. Dalmacija, s katero je Avstrija ravnala vedno po mačehovsko, je postala domena i-talijanskega podjetništva. Dalmatinski premogovniki, cementne in druge tvorniee, skratka velika večina investiranega kapitala je bila italijanskega izvora. Tako je obstalo posestno stanje v Dalmaciji tudi po osvobojenju; moč i-talijanskega podjetništva se ni skrčila niti najmanj. Prav tako je lezel italijanski kapital v Črno goro in Albanijo. Po vojni se je ekonomski imperializem Italije silno razmahnil, osobito pa v poslednjih lotili. — Pisalo se je že o velikanskih u-godnostih za italijanske banke in za industrijo, ki jih je dovolil Ahmed Zogu v Albaniji, kar ima za neizogibno posledico tudi politično premoč v deželi. Grška vlada Federalni naturalizacijski urad je priobčil sledeči kratki, ali jako ja-sni izvleček naturalizacijskih predpisov, vsebujoči najnovejše določbe: Prvi korak. Izjava o nameri.— (prvi papir). Da se vloži 14 izjava o nameri" (Declaration of Intention, ali, kakor se že pravi, da se rame prvi papir, jza'htevajo se sledeči predpogoji: inozemec mora biti 'belega ali afrikanskega plemena ; star mora biti najmanj 18 let; živeti mora v delokrogu sodišča, kjesr se mu izda prvi papr Postopanje: inozemec naj si najprej priskrbi in izpolni tiskovino, Form 2213. Ako je prišel v Združene Države pred dnem 3. junija 1921 se s to izpolnjeno ti-kovino poda na sodni urad (Clerk of the Court), ki mu izda prvi papir. Ako je prišel dne 3. junija 1921 ali kedaj po tem dnevu, naj pošlje izpolnjeni forniular 2213 najbiižnjemu zastopniku naturalizacijskega urada; >njih naslov je spodaj napeden. — Prič ni treba. Pristojbina znaša $1. ki naj se plača le sodnemu klerku. Ako inozemec ne zna pisati, naj se podkri-ža. Prvi papir velja za sedem let od dneva, ko je bil izdan. Drugi korak. Vložitev prošnje za naturalizacijo (drugi papir.) Da sme vložiti prošnjo za naturalizacijo, mora inozemec odgovarjati sledečim "predpisom: Mora biti belega ali afrikanskega plemena; star mora biti najmanj 21 let; njegov "prvi papir" mora biti najmanj 2 let in največ 7 let star; živeti mora v okraju sodišča, kjer vloži prošnjo; mora biti neprenehoma nastanjen v Združenih državah najmanj pet let in v isti državi najmanj eno leto, od dneva vložitve prošnje nazaj računaje; imeti mora dve priči, državljana Združenih Držav, ki naj priseže-ta, da osebno znata o neprestanem bivanju kandidata vsaj za dobo kar isti živi v dotični državi, in da je isti dobrega moralnega značaja. Ako kandidat ni živel v tej sami državi vso predhodno petletno dobo, on mora dokazati svoje bivanje v drugih državah potom teh samih ali drugih prič, ki naj osebno prideta na sodišče, ali potom pismenih zapriseženih izjav (affidavits). Ako treba teh Arkadij Averdenko: Mojstric. **** bremena, ki nikakor ne stojijo v | pod Pangalosovim vodstvom na- pravem razmerju z onim, kar se v njih nalaga Italiji. Jasno odse-v aže iz tega. da tudi nettunske konvencije ne morejo predstavljati drugačnega razmerja, saj so izšle iz istega vira moči in nemoči. V nettunskik konvencijah se izraža tudi še več nego samo to. V zadnjih letih udejstvuje Italija z veliko doslednostjo svoj imperi-jalistični program ,o katerem je tako zgovorno pripovedoval Mussolini o priliki svojega potovanja v Libijo. Imperijalizem je politični in je gospodarski. Politični išče kolonij tudi za faktično oblast, gospodarski išče raznovrstnih ugodnosti za italijanski kapital, za trgovino in industrijo. — Balkanski polotok smatrajo v Rimu kot najprikladnejše torišče za ekonomsko uveljavljenje. Balkan je nekdaj veljal za najbližjo domeno Avstroogrske; — semkaj je v poglavitni meri usmerjen eksport avstrijske industrije. Konkurenca ostale Evrope se ni čutila premočno. Za časa carinske vojne in aneksijske krize leta 1908 je Nemčija pričela z velikim uspehom potiskati Avstrijo v stran in kolikor bolj je dozorevala nemškoturška zveza, toliko večja je postajala premoč nemškega kapitala na Balkanu. Italija se v tej tekmi za balkanski trg ni mogla posebno udej-stvovati. Ali značilno je, da je že takrat italijanski kapital tvoril izredno važen faktor n« vzhodni roe a v Italiji domala vse svoje vojaške potrebščine ter se vedno bolj naslanpa tudi politično na I-talijo. Ror/uhijf zaključuje pravkar posojilo v Italiji ter sklopa ž njo politično prijateljsko pogodbo. In dr. Ninčič je zadnjič na Bledu izjavil, da dobi Italija vpogled v vse politične ukrepe, ki jih stvori Mala antanta. Zares to ni neugodna slika za oceno italijanske diplomatske in ekonomske vnanje politike. Nettunske konvencije so le en člen v isti verigi, v istem sistemu gospodarskega .gospodstva, ki se širi iz Italije na dežele balkanskega polotoka. Odpor proti nettunskim konvencijam je najmočnejši v jadranskih pokrajinah, ki bodo čutile najhujše njih težo. Pri tem je fatalna baš okolnost, da bi bilo treba te pokrajine najbolj zaščititi pr^d vnanjim kapitalom. — Zakaj ravno jadranski predel Jugoslavije je po prirodi najsiro-mašnejsi. Nettunske konvencije postavljajo tam industrializaciji silne ovire ter odpirajo vrata italijanskemu kapitalu, dajajoč mu hkrati možnost za import lastnega življa. Te konvencije segajo tedaj našim jadranskim predelom prav do korenin, odpor proti njim ni tedaj samo politične narave, marveč je naravnost življenske samoobrambe. ("Jutro".) cije, mora ta zapriseči zvestobo Združenim Državam in dobi svoje državljansko spričevalo (Certificate of Naturalization) ali drugi papir". Tiskovine (forms) in nadaljne informacije, dobite, ako pišete oziroma greste osebno na natura-lizacijski urad v Wasl^ingtonu Commissioner of Naturalization), njegove 'zastopnike (Naturalization Examiners) v spodaj navedenih mestih, klerke naturalizacij -skih sodišč, šolske oblasti in na razne organizacije. V zadnjem času so nekoliko preuredili naturalizacijska okrožja širom Združenih Držav. Podružnice naturalizacijskega urada se nahajajo v spodaj navedenih mestih. Njih upravilj nosi naslov "Head Naturalization Examiner, oziroma "District Director of Naturalization". Obrnite se na onega, katerega sedež je najbližji kraju, kjer vi stanujete. Sedež naturalizacijskih izpraše-vateljev se nahaja v sledečih mer stih: Washington (Department of. Labor Building), Duluth (Custom House), New York City, (154 Nassau Street, Tribune Building) St.- Louis (Custom House) in 1 Post Office Building sledečih mest Birmingham, Ala., Boston, Buffa lo, Chicago, Cincinnati, Cleveland Denver, Detroit, Fort Worth, Tex. Kansas City, Mo., Los Angeles Newark, New Haven, New Orleans, Omaha, Phidalephia, Pittsburgh, Portland, Ore., St. Paul Salt Lake City, San Francisco, Seattle in Utica, N. Y. Danes je obletnica smrti moje-! ga strica. . . Upam — čitatclji me imajo tako radi, da bodo delili z menoj žalost povodom te težke izgube tem bolj, ker je bil moj stric i-meniten dečko: živel je v polnem izobilju in tudi njegova smrt je bila sijajna. Kakor pravi sv. pismo — "njegova smrt je bila mirna, lahka in lepa" (očka Makuc ga je obesil lani na brzojavni drog za to, ker je imel stric zlata očala in trd o-vratnik. . . ) Potrt globoke žalosti bi rad o-menil vsaj nekaj iz življenja tega vzornega moža, ki je začel kari-Jero za blagajniškim okencem finančne delegacije in končal z železnim kavljem na brzojavnem drogu. STRAHOVIT UMOR NA DUNAJU — Vidiš, dragec moj, odkod je prišla nova hiša! Poštenjak sem, kar je res, je res, toda denar — je tudi slanina. . . Mir prahu njegovemu! STRAŠEN CIN BLAZNEGA BRATA Na Dunaju so na mostu preko Donave našli pri stegnu odrezano žensko nogo, ki jo je hotel nekdo očividno vreči z mostu v vodo, a je obležala na nekem pomolu iz * mostu. Bilo je takoj jasno, da gre tu za umor, a vsa poizvedovanja policije so ostala brezuspešna, če-j prav je alarmirala ves svoj og-I romiii aparat. Niti tega niso mo-! gli dognati, kdo je bila umorje-, ka in zdelo se je že, da bo ostal ADVERTISE in GLAS NARODA pismenih izjav, se lahko dobi pred ^ misterijozni zločin napojasnjen. pisana tiskovina od zastopnika j pa -e prišel policiji na pomoč naturalizadijskefga urada (Natu- goli slu£aj. Policija se je v obilni ralization Examiner), predno se ^ meri posluževala časopisja in po se vloži prošnja. Prosilec mora' njem informirala in zainteresira-lastnoročno podpisati prošnjo. Zahteva se, da zna govoriti angleški razun ako to ne more radi telesne liibe ali ako ima homestead na javnem' zemljišču. Pristojbina za prošnjo znaša $4, ki naj se plača sodnemu klerku. Postopanje: Naprej priskrbi si' ga odvedel na policijo. njem intormiraia in la najširše sloje prebivalstva. — In tako je neki pasant opazil nekega moškega, ki je stal ob obrežju donavskega kanala in ravno vrgel v vodo neki predmet. Opo-| zorjen po listih, je poiskal stra/.-| nika, ki je onega moža aretiral in Kot nadebudni mladenič sem prišel nekoč k stricu in mu dejal: — Stric, vi ste goljuf! Pomaknil si je očala na čelo in mi odgovoril razsodno: — Lahko bi te takoj naklestil blagajniško knjigo 'reeskonto'. Vendar bom pa raje poslušal tvoje obdolžitve in šele potem te pretepem. Morda mi pojde potem ta posel bolje od rok. — Stric! Včeraj ste kupili hišo ;za petindvajset tisoč I — Da, kupil sem jo. Morda bi "bil moral poprej dobiti tvoje dovoljenje, da jo smem kupiti? Ne gre za dovoljenje. Saj •ste mi sami pravili, da pred dvajsetimi leti, ko tse dobili službo blagajnika, niste imeli niti beliča v žepu. — No, in kaj za to? — Vaša plača znaša letno 1300 rubljev. V desetih letih znese to petnajst tisoč. V teh desetih letih ste porabili kakih osem tisoč. O-stane vam še sedem tisoč. Od kod torej osemnajst tisoč za novo hišo? V stričevih očeh so se zasvetile vesele iskrice. Potreplal me jqe z računskim strojem vzpodbujeval-no po hrbtu in odgovoril: — Smrkavec! Tvoja matematika je — šema. Evo ti primera: — Vzemi ali ukradi na trgu funt slanine. . . — Raje jo kupim. — Pa jo kupi. Vedno si bil zapravljiv. Vzemi recimo sto ljudi in jih postavi v vrsto. . . — Sem jih že postavil. — Daj prvemu v roke ta funt slanine, da ga izroči potem drugemu, ta zopet tretjemu in tako dalje do zadnjega. . . — Nu, in ? — Kaj bo imel zadnji v rokah ? — Funt slanine, kaj neki drugega. Stric je planil pokonci in zarjovel kot tiger: — Ti si tepec! Seveda, funt slanine! S čim so si pa umazali roke oni drugi, ki so držali slanino? S. . . slanino. V nemški vasi Novi Sahiš blizu Vratislave je bila umorjena mlada deklica, hči vrtnarja Gebauer-ja. Obenem so našli tudi truplo njenega 171etnega brata. Najprej je orožništvo mislilo, da gre za posilstvo in umor. Osumljen je bil neki neznanec, ki je izvršil pred dnevi sličen zločin v Vrati-slavi. Pozneje se je pa izkazalo, da je umoril deklico v trenotku duševne zmedenosti njen lastni brat, ki si je potem pognal kroglo v glavo. Gebauerjev oče je bil odsoten. Doma sta ostala samo sin in hči. Sin je odšel v hlev ter odvezal dve kozi, ki ju je pred hišo zaKlal. Slučajno je stopila ta hip iz hiše njegova sestrica, in to je odločilo njeno usodo. Mladi Gebauer je pograbil v svo^i krvoželjnosti den bel kol in razbil sestrici glavo. — Ko je ležala onesveščena in okrvavljena na tleh. ji je prerezal z nožem še vrat. Kmalu po strašnem činu se je zavedel in spoznal, kaj je" storil. Planil je v hišo in se zaklenil. V hiši je našel puško in se ustrelil v glavo. Oče ga je našel v nezavesti. Kmalu po očetovem prihodu je nesrečni mladenič umrl. tiskovino Form 2214, bodisi od sodnega klerka ali od naturalizacijskega urada ali pa od kakega Ijudskošolskega učitelja' in izpolni jo skribno. Za ta forniular ni ni- In bil je pravi. Po kratkem o-botavljanju je priznal, da je v prepiru in v hipni jezi: s sekiro ubil svojo ženo. Ko se je zavedel, kaj je storil, je najprej ženo skril kake pristojfbine Ln naturalizacij-1 pod posteljo, drugi dan pa trup-ski urad ali ljudskošolski učitelj lo razkosal — mož je mesarski rad pomaga izpolniti ga. Ko j« formular izpolnjen, naj ga kandidat pošlje po pošti ali prinese osebno, skupaj s prvim papirjem, na urad Naturalization Examiner-ja (zastopnika naturalizacijskega urada, katerega adresa je navedena v formularju.) Naturalizacijski urad bo opravil potrebne podrobnosti in obvestil kandidata, kdaj in kje naj se zglasi s pričana v svrho vložitve prošnje za naturalizacijo. Tretji ali končni korak. — Sodno zaslišanje. ..;.Predno prosilec sme priti pred sodnika v svrho končno rešitve njegove prošnje za naturalizacijo, treba da mine vsaj devetdeset dni po vložitvi prošnje, tekom katerega časa objava o tej prošnji ostane nabita na javni deski v uradu sodnega klerka. Sodišče določi dan, kdaj naj se prosilec zglasi na sodišče v svrho končnega zaslišanja (final hearing), in cVb vesti prosilea o tem. Priče morajo tudi biti prisotne ob zaslišanju. Ako sodnik najde, da je prosilec vpravičen do naturaliza- pomočnik — in nato odnesel kos za kosom iz hiše in jih na raznih mestih pometal v Donavo. Predno je bil aretiran, se je na ta način iznebil baš zadnjega uda, leve roke, in je že mislil, da je brez 'skrbi, pa ga je doletela usoda. Ubijalec je 48 let star, mesarski pomočnik in je na glasu kot pošten in priden delavec. Njegova tri leta starejša žc%a pa je bila baje vdana pijači, silno prepirljiva in nasilna. Neprestano je pretepala svoje §e majhne otroke in se je često spravila tudi na moža. Tako je tudi zadnjič hotela brez vzroka natepšti oletnega sinčka, pa je možu zavrela kri in je posegel po sekiri. Kje je ANTON POŽAR, doma iz Malih Loč pri Hrušici na Primorskem. Pred 3. leti se je nahajal na Davis, W. Va. Jaz sem doma ravno od tam, zato ga prosim, da se mi oglasi, ali pa če ko kaj ve o njem, da mi poroča. — Mary Gustinčič, 1639 Derby Court, S. W. Canton, O. (2x 19,20) JUGOSLAVIA IREDENTA Pozor Opozorite trgovce in obrtniki,. pri katerih kupujete ali naročate m ste z njih postrežbo zadovoljni; da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava *Glas Naroda*. Sprememba imen. Zveza evharističnih ustanov je te dni predložila justičnemu .in notranjemu ministru načrt zakona, ki naj olajša spremembo, ki marsikaterikrat izražajo "sover-zivne in protinacijonalne" namene. Pri tem se sklicujejo na znani zakon od 10. januarja t. 1. št. 17. s katerim se je politični oblasti dala upravica spremeniti vse tuje priimke na Tirolskem v italijansko obliko. Zakon ima kakor znano poseben člen, ki pravi, da se sme raztegniti po potrebi tudi na druge (čitaj slovanske) pokrajine. Načrt rpre za tem. da se poveri politični oblasti pravica, dovoljevati na zahtevo imen "v sedanjem duhu časa". Zahteva tudi, da bi se opustile vse dosedaj predpisane pristojbine. Načrt pravi sicer naj se spremembe omejijo samo na zahtevo prizadetih ali njihovih starišev ali namestnikov. pri tem računa na splošen odziv vseh prizadetih in "na prepričevalno delo občinskih uradov, ki bodo znali izvršiti to nalogo". Pa naše bi se reklo: Do sedaj so se občinski uradi omejevali na to, da so odrekali pravico slovenskim sta rišem dajati novorojenim otrokom imena, ki niso bila po volji občinskemu uradniku aH županu. Država si je pridržala pravico spremeniti neitalijanske priimke v "italijansko obliko". Sedaj pa predlaga omenjena zveza občinskih zastopstev, da naj bi občinski uradi vplivali na obei-narje, da spremenijo imena svojih otrok, ako ista ne dišijo enemu al drugemu priseljenemu tajniku ali podeštatu. Kako pa se to "prepričevanje" v praksi izvaja, nam je predobro znano iz raznih drugih sličnih slučajev. Pozor rojaki! ■t <*-»<•• V. zalogi hnimo SVETO PISMO (•tare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter slane $3.00. Slovenic Publishing Company 83 Cortlandt Str«*) Ktw York, 9. T. ŽŽ "Š, V -a.- o. GLAS NARODA, 19. JUL 1926 * Po i cesti življenja SOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glai Naroda" priredil O. P. 70 (Nadaljevanje.) Njeni prsti so krčevito oprijemali trorezno bodalce in brez glasu je planila naprej, dokler ni stala tik pred sliko. On ni videl, da drži nekaj v roki. Juana je dvignila roko, sunek in bodalce je zadelo postavo mu cen ice. — Tam, kjer je stala muf-enica, je viselo platno v cunjah. Henrik je zakričal. Njegova slika uničena, — izgled na nov sloves »uličen od te majhne ženske roke. Zdelo se mu je kot da je zadelo bodalce njegovo srce. Zastokal je ter omahnil na najbližji stol. Pokril si je z roko cči. Blazna bolest in jeza sta divjali v njem — in zdelo se mu ni prav nič drugače kot da je bil izvršen umor, umor nad najbolj plemenitim in čistim, kar je imel dosednj. Trdno je stisnil ustnici, a kljub temu je zopet zastokal, kot da trpi smrtne bolečine. Juana se ni premaknila, ni napravila nobene kretnje in tudi ni izpregvorila nobene besede. Konečno, po dolgem premoru, je dvignil svoj obraz. Njegovo lice je bilo bledo iu oči udrte. — Uničili ste me, Miss Bridge, — je rekel trudno, — duševno in materijalno, ali ste sedaj zadovoljna? Ker pa še vedno ni odgovorila, je nadaljeval bolj strastno: — Kaj veste vi o tem, v kakšnih odnošajili stoji umetnik s svojim delom, kaj pomenja zanj v dobrih in slabih urah. Prav tako lahko bi /.adolo vaše bodalce mene in to bi bilo mogoče boljše. Moja slika! Zopet si je pokril oči z roko, kajti čutil je, da so postale vlažne. Naenkrat pa je skočil pokonci ter iztegnil roki v zrak. — Velik sem hotel postati, vedno večji od dela do dela, to je bil ideal mojega življenja. Slavo sem hotel žeti, a kaj imam sedaj? Uničeno delo in nikakega upanja. Postal sem napol pohabljenec brez lastne krivde. Kaj mi torej še preostaja — Jaz, — je rekel neki trden, zveneč glas poleg njega. S srdom in odporom je zrl na govorečo in njegove oči so sipa-le bliske. — Nočem vas več videti! Pojdite! Izginite! Nikdar več! Ona se je nasmehnila. Bila je bleda, a popolnoma mirna, ko mu je položila roko na ramo. —• Pomirite se, Ter Velps ter me poslušajte. Ali bi ne bila slika na prodaj, če bi bila izgotovljena? Dobro, jaz sem jo kupila. Zahtevajte katerokoli cpiio in poleg tega vam ponujam to roko, ki je uničila sliko, za vedno. Nič več vam ne bo treba delati, če ne boste hoteli. Prinesla vani bom zlata, dosti zlata. Živeli boste prosto, ne-odvnsno 'ivljenje, kot ga ljubite. Vzemite to roko, vzemite dnear in vzemite mene samo, — kajti kot veste ne inorem več živeti brez vas. Tedaj pa je bila Juana, ki je povesila glavo ter pričela divje ihteti 1'strajal je na mestu, kjer je stal. a polagoma se je obrnil proti njej, kajti njegov srd je že pričel izginjati. Kar je storila, je storila le iz ljubezni. Razventega pa je bil moderen človek, ki pred vsemi stvarmi ni pozabil tega, kar mu je ponujala jokajoča deklica : — Zlata, zlata! Se včeraj, še komaj pred četrt ure si je poželel to žensko. Ali je sedaj drugačen! Niti malo ne. Se en poleg je vrgel na uničeno sliko, ki mu je prinesla vsaj eno stvar, — bogastvo. Burno je objel jokajočo se deklico ter jo pritisnil k sebi. — Juana! S krikom radosti ga je objela. — Henrik! Pritisnila se je k njemu, solze so se posušile in pričela ga je poljubljati tako, da mu je skoro zastala sapa. Heveda, taka ni bila Vera nikdar. Ko je bil zc,pet sam, je bilo pusto in prozno v njegovi glavi in njegovem srcu. Raztrgana slika mu ni dajala miru, čeprav jo je zagrnil. Lahkega življenja bi ne imel ob strani Juane, to je bila gotova stvar, a za to tudi ni nikdar zahtevala od njega, da se dvigne preko samega sebe, kot je pogosto storila Vera. Juana je spadala v kate gorijo žensk, s katerimi je znal postopati. Na nje j je bilo vse ljuB^ zen, udanost in polastila se ga je proti njegovi želji. Napram tej močni strasti je bil slabejši in to ga je takorekoč opravičilo pred samim seboj. In razventega je bila bogata! Globoko, prav na dnu srca pa se je vendar oglašalo nekaj l$ot sram in očitek, če je mislil na Vero. Sedaj pa je bilo prepozno zanj, prepozno! Svoji sedanji nevesti je obljubil, da jo bo obiskal zvečer in vsled tega mu je ostalo le še par ur. da zaključi z vsem, kar je moralo sedaj ležati za njim. Pričel je pisati Veri, a ni šlo, čeprav se jf> mučil. Konečno pa je odšel, da jo obišče, ker se mu je zdelo to vsekakor boljše. Šel je skozi mestni park. Bilo je vroče in soparno in nebo je bilo pokrito z velikimi, temnimi oblakil. Drevesa so stala nepremično, zaprašen^, kot v strahu pred bližajočo se nevihto. ITenrik je prišel na mesto, kjer bi moral pred enim letom skoro pustiti svoje življenje. Mučno ga je streslo Mogoče ga je le ona rešila takrat, s svojo požrtvovalno oskrbo in sedaj je šel k njej, da povrne dobro s slabim. Dobro je vedel, da bo težko nosila. Ali pa ni bilo najbolj pametno? Sedaj bo ostala ona, bogastva in razkošja vajena žena, v starih razmerah, v katere se on noče riniti. Ni ji vrjel, da se lahko odpove bogastvu, ker je presojal druge ljudi po sebi. Kdo ve, kako kmalu pri prišel čas, ko bi'se trpko kesala a takrat bi bilo že prepozno. Na samega sebe ni hotel misliti, pač pa mislil vedno le na njo. In nato se je vpraševal, če ga je v resnici ljubila kot je nekaj časa domneval. Njena požrtvovalnost je govorila za to, njena reservira-nost pa proti in Juana ni imela posebno neprav, ko je imenovala Vero mrzlo in svetnico. Približal se je palači Konrid, ki je bila mirna in odlična kot vedno. Kot vedno ga je spustil služabnik noter neprijavljenega. Našel je Vero na otoniani, zavito v svileno odejo, kot da jo zebe kljub soparici. Ob njegovem vstopu se je vzravnala, se ozrla nanj z velikimi očmi ter potisnila na stran napol razpletene lase. — Ti, — je rekla, kot v snu. Njena zunanjost ga je prestrašila. Za trenutek je skoro pozabil, po kaj je prišel. -- Ali si bolna? — je vprašal. — Bolna! Tefra ne vem. Mrtva srca. Zares sem prepričan, da bo vsak, kdor bo bral tole zgodbico, mnenja, da- naj se sili s pisanjem, kdor nima bujne in bogate domišljije, brez katere končno ni mogoča nobena zanimiva črtica. Saj vendarle človek, ki nima tega imenitnega daru, ne more ničesar povedati tako, da bi bilo vredno brati, še posebno pa ni zmožen mijti vedno novih in zanimivih sujetov. Meni manjka oboje. Visoke besede .sovražim zato, ker so mi še še vedno škodile. Skušam se približati življenju v vsem in zato teče moja beseda preprosto, kakor življenje samo. Težko pa bo odločiti o tem, ali je sujet moje črtice star ali nov. Marsikdo bo trdil prvo, ugovarjal bom seveda z vso silo, ne morda zato, ker se bojim očitka, češ da ni.sem originalen, ampak zato, ker je tale zgodbica šele par dni stara. Jaz resnično nisem kriv; če kdo, potem je krivo življenje. Bil je lep, prelep večer. Pomlad. Morda bi bilo mnogo bolje reči: zgodnje poletje. Saj se je že maj-nik nagibal h koncu. Solnce je bilo že zašlo, ogromen val rožnate luči je žalil sinjo nebeško stran nad zapadnim igriči, ki so se via-njevkasto svetili. Zarja, večerna zarja. V lahnih zagonih je pihal veter od severa, mehko so valovile trave pod njegovo drago, boža-jočo dlanjo, in neskončno sanjavo so še les teli vrhovi dreves. Prvi drobni lističi, ki so zazeleueli to je, da so vsi ljudji dobri, kakor njena mamica, ki bolna leži na postelji pod velik ostensko uro, ki iikataka enakomerno. Še zvečer, ob luči, je izrezljavala in lepila. Zdaj hodi od mize do mize in ponuja. Majhna je in zelo srčka-na. Priklanja se neskončno ljubko in njeni svetli oČesci sta tako lepi. Tako dražestno dete je videti. Hodi od mize do mize, kjer sede gospodje in gospe. Marsikdo je jjogleda, saj je tako dražestna. Marsikateri gospod jo vpraša to in ono, po imenu. Ko pa mu ponudi lampijonček, odkloni. Marsikatera gospa se razneži ob pogledu nanjo, v očeh se ji za hip užge drobna lučka, ki spet ugasne. Saj je vse tako mimogrede, kot klic iz drugega sveta, kot sanje iz davnih dni. In deklica odide, dražestno se priklanjajoč, zroč neskončno milo s svojimi lepimi očmi. Sprva živahno, pozneje že manj, razčarana in žalostna nad ljudmi. Kdo bi kupil in zakaj / Kdo si ti, otrok, in kdo so oni, h katerim si prišla? To so gospodje, debeli, bogati, lepo oblečeni. To so gospe mlade, lepe, z bogatim nakitom. Živahne in gladke kretnje imajo pa mrtva srca. Dete, ki je prišlo k njim, pa je bilo čisto in nedolžno in je imelo bolno mater doma. Samo tam pri samotni mizi, kjer je sedel star gospod, za naočniki in sivimi lasmi, so se spet pomlad. Vonj prvih cvetov je bil razveselile oči. Gospod jo je (Dalje prihodnjič.) v zraku in je dajal večeru nepopisno milobo in opojen čar. Pomlad. Pesem. Sanje. Bila je nedelja, ki je posvečena Bogu. Tako je pisano, ali po pravici.' Kdo bi ne verjel, saj priča vse o tem. Spomladno nebo, ki je tako nepopisno čisto, da s smehljajem poljublja zemljo oko samega višnjega Boga. Večerna zarja, ki rdi nad zapadnimi griči tako deviška, kakor da se sramuje. Veter, ki pihlja pokojno in lahno, kakor da bodo za varuhe otrokom čez noč. Šelest listja, ki šumi rahlo, šepetaje, kakor da se v molitvi gibljejo ustnice čistih ljudi. Vonj cvetov, ki omamno dehti, kot da se vonj kadila širi po tihi, svečani cerkvi. Vse. Samo človek, se zdi, da ne. On edini, ki je v prvi vrsti poklican da daje čast Bogu, zanemarja svojo dolžnost. Samo on edini se ne pogovarja z Bogom, samo on edini ima nasmeh- ironije za lepoto. Škodoželjno se roga tistim, ki jo ljubijo in ki so čistega in preprostega srea. Kakor da prenehaš biti človek, če prestopiš ta skrivnostni prag. Ko se povrnem v mesto in grem mimo velikanske palače, hotela, mi bučna godba zadoni na ušesa. Iz ozadja prihaja, iz vrta. Grem tja, i da vidim, kako izgleda "življenje". Mnogo ljudi je tam, vse je zasedeno. Gospodje, debeli, s smehljajcčimi se obrazi, lepo oblečeni. Gospe, lepe, mlade, v večerni toaleti. Mize so polne jedi in pijače. Belo oblečni natakarji se sučejo med njimi, se klanjajo, prinašajo in odnašajo naročeno. Pod drevesi gorijo električne svetiljke. Saj izginja že zadnja dneva svetloba. Somrak. Godba. Smeh. Sedim ob stranski mizici in gle-gledam. Sam. Samo drobna ptička, ki je priletela odnekod, mi dela družbo. Skaklja okrog, po tleh, po stolu, po mizi. Zelo je ljubka. — Ptička... Šum, smeh, godba. Ljudje se razgovarjajo, glasno, razposajeno, veselo. Nato poslušajo. Godba igra bučen, vesel komad. Vsa srca so razigrana, vsi obrazi polni veselja. Mala deklica, štiriletna ali petletna, pride od nekod. Otrok je še. Nožice ima bose, njena oblek-ca je revna, skrbno je počesana in oči ima zelo lepe. Veselo se smehljajo, a vendar je prikrita žalost v njih. Kaj ihti v njiht V naročju nosi papirnate lam-pijončke, ljubko izdelane. Morda je delala več .dni. Ko je izrezljavala in lepila barvani papir, je bila vsa srečna. Srečna kot so otroci srečni, kadar se igrajo. Otroci, ki fo kakor ptičke. Morda je mislila, kako bo vse, ko bo do^lano^ nesla k ljudem, da kupijo. Verjela imetje. nekaj vprašal, mogoče za ime, m zaupno in dražestno mu je odgovarjala. Lampijonček, ki mu ga je ponudila, je rahlo odklonil — čemu bi mu bil, .starcu — a podaji! ji je lep, čisto nov bankovec. "To vse je tvoje, ker si tako zelo pridna!" Z velo, drobno roko jo je pobožal po glavi, po skrbno počesanih, kratko ostriženih laskih. Deklica se je zahvalila z lahnim poklonom in stekla je proč, kakor angelček, s pesmijo v o-čeh. . . Takrat sem vstal in odšel. Šel sem iz mesta, v park. Bilo je tiho vseokoli. Naslonil sem se na drevo in nočno tišino je motil le jok, ki se je sunkoma trgal iz globoči-ne mojega srca. Aretacije v zadevi bostonskega umora Zdravnika T. E. Walsha dolže, da je izvedel o-peracijo na Edith Greene in da je pozneje razkosal njeno truplo. BOSTON, Mass., 16. julija. — Dr. Thomas E. Walsh in njegova žena, katera iščejo radi umora Edith Greene, sta baje pripravljena udati se oblastim, kot je sporočila policija. Preje objavljeno poročilo, da se je izročil dr. Walsh oblastim, se je izkazalo kot neutemeljeno, in policija je rekla, da je opustila vse priprave za predajo, ko ni prišel zdravnik na določeni sestanek z nekim inšpektorjem. Potom svojega pravnega zastopnika je izjavil Walsh, da je slabega zdravja in da se noče udati, dokler ne bodo dovršene vse priprave za hitro stavljenje jam-ščine. Ljubimec deklice, James Ford, star 21 let, je povedal policiji, da je izvršil Walsh pepostavno operacijo na deklici na njegovo prošnjo. Kakorliitro je bil Ford na var nem je koncentrirala policija svoje napore, da najde nadaljnega zdravnika, o katerem domneva, da je pomagal Walshu pri operaciji in pozneje pri razkosanju trupla. Miss Greene je bila devetnajst let stara državna varovanka ter preje uslužbena v bostonski psihopatični bolnici. Ford se je odpovedal preiskavi ter je bil izpuščen na prosto proti jamščini $2000, potem ki je pove-J d^l policiji, da je plačal dr. Walshu za izvršen je operacije, da pa ni hotel pomagati zdravniku pri poskusu, da skrije truplo, ko je izvedel v nedeljo za smrt deklice. Izdani sta bili tiralici, ki dol-žita dr. Walsha in njegovo ženo umora. IPa •vretanje pamfkov - Shipping Hem% 21. julija: Mauretanla, Cherbourg. 22. julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 24. julija: Paria, Havre; Homeric, Cherbourg; Belgenland. Cherbourg. Antwerp; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 27. Julija Resolute, Cherbourg. Hamburg. 28. Julija: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 29. julija: Westphalia, Hamburg. 31. julija: Zeel&nd, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Bremen. 1. avgusta: Leviathan. Cherbourg. Cherbourg; Olympic, 4. avgusta: Aquitania, Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. 5. avgusta: Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg. Majestic, Cherbourg; 7. avgusta: Republic. Cherbourg. Bremen. 10. avgusta: Martha Washington. Trut: Columbus, Cherbourg. Bremen; Reliance, Cherbourg, Hamburg. 11. avgusta: Berengaria. Cherbourg; Fres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 14. avgusta: France, Havre; Homeric, Cherbourg. 17. avgusta: Berlin. Cherbourg, Bremen. 1a avgusta: Mauretania, Cherbourg: Arabic, Hamburg; Deutschland. Cherbourg. Hamburg. 21. avgusta: Paris, Havre; Olympic, Cherbourg; Leviathan, Cherbourg. 24. avgusta: Aquitania. Cherbourg; Resolute, Cherbourg. Hamburg. 25. avgusta: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 26. avgusta: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 28. avgusta: Majestic, Cherbourg. 31. avgusta: Pres. Wilson, Trst. 1. septembra: Berengaria. Cherbourg; George Washington. Cherbourg. Bremen; DerfHinger, Bremen. 2. septembra: Hamburg. Cherbourg, Hamburg; Andania. Hamburg. 3. septembra: Columbus. Cherbourg. Bremen. 4. septembra: France, Havre; Homeric. Cherbourg; Bremen. 7. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 8. septembra: Mauretania, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 9. septembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen: Republic, Cherbourg, Bremen; Westphalia. Cherbourg, Hamburg. 11. septembra: PARIS, lil SKUPNI IZLET: — Olympic. Cherbourg; Leviathan. Cherbourg: Sierra Ventana. Bremen. 15. septembra: Aquitania. Cherbourg. 16. septembra: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg. 18. septembra: Majestic. Cherbourg: Berlin, Cherbourg, Bremen. 21. septembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg. 22. septembra: Berengaria. Cherbourg; Arabic, HumburK: Pres. Harding. Cherbourg. Bremen. 23. septembra: ThuririRia. Cherbourg, Hamburg. 25. septembra: France. Havre. septembra: Muenchen, Bremen. 29. septembra: Mauretanla. Cherbourg: Geo. Wash-ington. Cherbourg, Bremen. 30. septembra: Martha Washington. Trst; Columbus, Cherbourg, Bremen. KATASTROFALNO PREMIKANJE ZEMLJE Te dni je doživela občina Kav-čina na Češkem katastrofo, kakršnih pozna zgodovina malo. Ob 11. dopoldne so začele skale pokati in ljudje so mislili, da se bliža konec sveta. Neka žena je šla v skedenj, in ko se je vrnila, je bil strop raz-pokan. Zbudila je svoje otroke in bežala ž njim iz hiše. Ta čas se je že premikal ves strop in dve steni sta se premaknili za 4 metre naprej. Isti pojav so opazili tudi drugi vaščani. Hiše so se začele nagibati in premikati, zemlja se je gu-gala, kakor da so pod njo valovi, in kmalu je nastala med prebivalstvom nepopisna panika. Ljudje so bežali na polje in odnašali v naglici iz hiš vse, kar so mogli. V nekaterih hišah so morali pustiti vso o-premo. Samo živino so pognali na polje. Opoldne so prispeli na kraj nesreče gasilci, ki so pomagali reševati imetje. Premikanje zemlje se je nadaljevalo. Od skalnatih sten se je odtrgala debela plast gramoza ter se zavalila v dolino. Cesta, ki vodi mimo teh skal, se je pomaknila daleč naprej. Na mnogih krajih je pretrgana, mostovi so podrti in promet počiva. Hiše so se podrle. Enajst gospodarskih poslopij je premikanje zemlje popolnoma u-nieilo. Cela naselbina Ravčina je izginila. Peklenski naravni pojav PET LEVOV NA TRGU Iz Cremone poročajo, da sta se nekega dne zjutraj, ko je bil baš tržni dan, pojavila na trgu Porta Venezia dva leva in tri levin-je. Uslužbenec cirkusa Germain je pustil odprta vrata kletke, ki jo je snažil. Levi so izrabili to priliko in poskakali iz kletke. Na trgu je bilo polno občinstva, katerega se je polastila nepopisna panika. Čez nekaj sekund je bil trg prazen. Vrata vseh bližnjih hiš so ljudje zaklenili in zabarikadirali. En lev se je vrnil kmalu v cirkus in začel napadati jahalne konje. Krotilci so ga končno izvabili nazaj v kletko. Ostali štirje so begali po trgu. Eden je napadel konja, čigar lastnik je pravočasno odnesel pete. Konj se je branil in je udaril kralja zveri s kopitom tako, da je lev kapituliral in opustil nadaljni boj. Levinje so napadle govejo živino, potem so se vlegle na solnce. V tem so se pojavili na trgu krotilci s kara-binjerji in gasilci, Levinje so zbežale v ulico Via Besa. Ena se je zatekla v neko novo hišo in zadavila tam več kokoši. Nato se je dala mirno ujeti. Druga levinja je požrla spečo mačko, preskočila nizko ograjo kapucinskega samostana in se Gala brez boja ujeti. Panika v me°tu je bila nepopisna. Uslužbenca, ki je zakrivil to neprevidnost. so oblasti aretirale. k3Nv\ehjQfw& samo Sest dni preko Z OGROMNIMI PAŠNIKI HA OLJK PARIS 24. JULIJA - 21. AUGUSTA FRANCE 14. aug. — 4. sept. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega raxreda z umivalniki in tekočo vod« za l, 4 ali 0 oseb. Francoska kuhinja in plja£a. 19 STATE STREET NEW YORK ALI LOKALNI AQENTJE (J dobi od imetja nobenega deleža. Pogosto se pripeti, da zahteva tudi tast, ali zet, ali celo stric, naj ga sprejmo v skupno rodbino, da bi lahko užival ne le skupno imetje, temveč tudi 'rodbinsko ženo". Bolj redki so primeri, da žive žene z možmi iz raznih rodbin, ki stoje na stališču, naj ostanejo vse življenske sladkosti doma med svojci. Jasno je, da gre pri tem v prvi vrsti za gospodarske interese. V Tibetu je še vedno premoženje skupna last rodbine, ne pa privatna, in zato ni čuda, da ljudje nočejo razkosati zemljišč in razdeliti premičnin. Zato delajo ustanovitvi večjih samostojnih rodbin vse mogoče ovire. Zanimivo je, da so tibetske ženske zelo vnete za mnogoženstvo. Po njihovem mnenju je za žensko ta oblika zakona neprimerno boljša kot monogamija, ker možje potem navadno tekmujejo med seboj, kdo se bo skupni ženi bolj prikupil. POZOR ROJAKI! Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli štv. 62 Hester & Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. NAZNANILO. MNOGOŽENSTVO V AZUI Našim naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo da jih bo v knatikem obiskal zoipet naš znani rastopmik Mr. .JOSEPH ČEENE in prosimo, d'a mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino. i } * Upravništvo. V Evropi si belijo s seksualnim problemom glave moški in ženske, toda do praktičnih rezui-je povzročil ogromno škodo tudi [ tatov doslej še nihče ni prišel, v. bližnjem gozdu, kjer so skale I Pač pa je rešil zelo enostavno to polomile in zasule drevesa. Premikanje *zemlje je posledica velikih nalivov. Voda je prodrla do spodnjih plasti in naletela na ilovico, kjer se je ustavila. Tako je i^astalo pod zemljo celo jezero in namočene peščene plasti so se začele po vodi premikati. Prizadeti vprašanje narod, ki živi v gorskih krajih Tibeta. V vsem Orijentu je mnogoženstvo običajen pojav. Nikjer, razen Tibeta, pa ni mnogoženstvo uzakonjeno. V Tibetu postane žena, ki si jo izbere najstarejši sin v rodbini, obenem tudi skupna žena vseh moževih bra- prebivalci so siromašni ljudje, ki I tov. Vsi bratje vzdržpjejo rodbi-jim je uničil ta naravni pojav vse \ feotifferfto. p*- kateri1 fa- pusti skupno ženo in rodbino, ne Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI 'Glas - • M N aro ADVERTISE in GLAS NARODA \ t Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, Je potrebo, da Je na. tančno poučen o potnih listih, prtljagi in dragih stvareh. Pojasnila, ki Vam Jib zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkuSnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi t III. razredu. Glasom nore naselnldke postave ki Je stopila v veljavo s 1. julijem, 1924, zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniSki komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se labko napravi tudi ▼ New Torku pred od potovanjem, ter se poSlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuBČenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez, da bi biy Šteti t kvoto. Star«! in otro<-i od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa Imajo prednost v kvoti Pičite p« pojasnila. Prodajamo vozne liste sa rce proge ; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. FRANK SAKSER STATE BANK 82 COBTLANDT ST„ NEW TOSS