Poštnina piacana v sotovim Leto LVII. V Ljubljani, v torek, dne 15. oktobra 1929	St. 235 2. izdaja st. 2 orn
polletno 130 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
meseCno 40 Din iiedeljsKa Izdaja
A n««. _ _ iihiimi imm—m	Cene oglasov
MT^ m^^rlfo TMF ^ lik
M V V M V Mf	um trn
W J ^JF Hf ltt ,f « ^ m.	^ vir^r
naročilu popust
S tedensko prilogo »Ilustriram! Slovenec«	^ffl^
^	dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopltar/evl ulici it. ti/IU Rokopisi se ne vračalo, nelranklrana pisma se ne sprelemalo ^ Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 232S
Informativen Ust
za slovenski narod
Uprava >e vKupilar/evi ul.št.b ^ Čekovni račun: Llubl/anu štev. 10.650 In 10.349 =a Inserate. Sarafevošt.756.1, Zaqrelt št. 3'J.Oll. Vrana In Uunal št. 24.797
Ljubljani in njenemu prebivalstvu
Francoski poslanik g. Dord se nam po „Slovencu" zahvaljuje
Po ilirskih svečanostih
Lepe in zanosne so bile ilirske svečanosti v Ljubljani, pri tem pa tudi bodrilne in poučne. Lepe, ker so dokazale, da je še vedno živ amisel za skupno narodno stvar in zanosne, ker so dokazale, da rodi vsak skupen nastop nov zanos v narodu in da znova povzdigne in obnenem poglobi narodno misel.
Ilirske svečanosti pa so bile tudi bodrilen pogled v našo preteklost. Ta pogled je znova potrdil, da živimo na starih kulturnih tleh, kjer je vsak velik svetoven dogodek našel svoj živ odmev. Spomeniki iz dobe gotike, renesanse in baroka' nam govore, da je živel vedno tu rod, ki je ljubil umetnost. Spomeniki iz reformacijske, protireformacijske dobe ter iz časov francoske revolucije pa pričajo, da je tudi vsak duševni pojav Evrope čistil med nami pojme in naziranja. Med vsemi temi spomeniki davnega kulturnega življenja pa je spomin na oživljeno Ilirijo najveselejši. Kajti v Vodnikovi Iliriji se je pričelo naše novo narodno kulturno življenje in takrat so bile na mah vse ljudske šole slovenske in tudi v srednji šoli in ceio na univerzi je dobil naš jezik svoje mesto. Ilirija nam je odprla vrata za samostojno kulturno življenje, a dala nam je tudi zavest slovenske skupnosti. Prvič po dolgih časih je bil skoraj ves slovenski narod združen v eni upravni enoti in Gorica, Trst, Reka, Beljak, so bili združeni v eni pokrajini, katere prestolica je bila naša bela Ljubljana. Moderna uprava pa je obenem dajala prebivalstvu vse možnosti za gospodarski razvoj. Da, lep in zanosen je spomin na Ilirijo in lep in zanosen je tui spomenik, ki je bil v nedeljo postavljen tej Iliriji.
Vsa okolica spomenika je bila očiščena in prenovljena, kakor da bi s tem tudi na zunaj hoteli poudariti, da so tudi naša srca očiščena in prerojena, da moremo v vsej čistoti sprejeti spomni na eno najlepših dob. A bila so tudi naša srca prerojena in zato je sijalo iz vseh obrazov veselje, zato je bilo odkritje spomenika resničen narodni praznik.
Pogled nazaj v slavo ilirskih dni pa je bil tudi nad vse poučen, ker nam je jasno pokazal, po kateri poti moramo iti, da bo naša narodna stvar prav napredovala. Kjer je zastavil svoje delo krog mož okoli Zoisa, čegar piramida tako pravilno stoji na začetku prenovljene ceste k Ilirskemu stebru, kjer je delal Valentin Vodnik in kjer so nadaljevali Prešeren, Levstik, Cankar in Krek, tam so smernice našega dela. Ti naši velikani so položili za vse čase fundamente našega stremljenja in na napačno pot zaidemo neodvmljivo takoj, če le količkaj krenemo s teh temeljev. Dostikrat se je sicer pripetilo, da smo pozabili na te temelje, a še vedno smo doživeli, da vsak korak od teh fundamentov vodi v nesrečo. Visoki Iilirski steber naj nam bo odslej v opomin, da te napake ne ponovimo več.
Ob 120-letnici Ilirije so oživele zopet besede Nodiera o našem narodu. Veliki Francoz je pisal o našem narodu, da je to narod brez morilcev, brez tatov, brez zlih ljudi, kjer si mogel z denarjem na dlani prepotovati vso Ilirijo. Tako pošten je bil ta narod, da ni niti poznal ključavnice. Če bi prišel danes Charles Nodier med nas, bi najbrže svojo hvalo zelo zmanjšal. Kajti medvojna, še bolj pa povojna doba je tudi pri nas zrahljala vso moralo do neverjetnosti. Kar pa je najhujše, je to, da so prišli pri nas celo do ugleda ljudje, ki so z vsem svojim življenjem vzpodbujali narod, da se ne ozira na nravstvene zakone, če mu ti onemogočujejo profit. Dobičkarstvo se je naselilo med nas in zato je padla javna morala. Dvigniti njo, doseči, da bo zavladal v družbi zopet čut za možnost, da se ne bo vpraševalo ljudi samo, koliko imaš, temveč tudi, kako si pridobil, v tem je prvi pogoj našega preporoda in napredka. To moramo storiti, če nočemo postaviti svojega prijatelja Nodiera na laž in v zasmeli.
Zanos in lepota je bila v ilirskih svečanostih, sedaj pa je treba, da pride ta zanos in lepota v mladino; Zakaj ona je dolžna, da izvede razvoj naroda do konca, zakaj njena naloga je, da na trdnih temeljih naših prvih mož dogradi stavbo. Ali pa se mladina za to visoko dolžnost pripravlja?
Velik praznik našega razvoja so bile ilirske svečanosti, a tudi velik praznik Jugoslavije in našega prijateljstva s francoskim narodom. Tudi v tem so fundamenti za naš narod in tudi tem fundamentom moramo ostati zvesti. Iz oživljene Ilirije v novo in prerojeno Jugoslavijo nam zato kaže pot Ilirski steber.
Našo vlado je ua ilirskih svečanostih zastopal prvi adjutant Nj. V. kralja, minister za vojsko in mornarico arm. general g. S t e v a u Hadžie. Ne bomo opisovali navdušenja, s katerim je bil general lladiič sprejet od tisoč-glave množice, ko se je pojavil na govorniškem odru, saj je njegovo ime znano v sleherni slovenski vasi še izza časov, ko je poveljeval nad četami dobrovoljcev v Dobrudži. Ze takrat so ga naši fantje — dobrovoljci vzljubili in to svojo ljubezen so oni in njihovi prijatelji dokazali ravno ob priliki nepozabnih ilirskih svečanosti.
General lladiič je pred svojim odhodom sprejel urednika - Slovenca:; in 11111 vidno vzra-doščen nad tako izredno uspelimi svečanostmi in nad toplim sprejemom izrazil svojo zahvalo vsem udeležencem in slovenskemu narodu sploh. Kakor vedno ljubezniv in iskren, ie do- I volil, da iz tega razgovora objavimo sledeče:
>Današnia svečanost. I,-i sem H nrisostrn-
G. E. D a r d, sedanji poslanik francoske I republike na našem dvoru, je čitateljem Slo- 1 venca« znan še posebno po izjavi o priliki podpisa francoske-jugoslovanske prijateljske pogodbe I 1927. Kot eden najboljših poznavalcev balkanskih razmer je bil po večletnem 1 zastopanju francoske republike v Sofiji ime- ' novan za poslanika na našem dvoru.
Poslanik g. Dar d je v hotelu Unionu pred svojim odhodom sprejel našega urednika. Po prisrčnem razgovoru o ilirskih svečanostih je gospod poslanik pooblastil našega urednika, da v »Slovencu« objavi:
-■■Preživel sem dva nepozabna dneva v Ljubljani, kjer sem pod utisom na veliko preteklost čutil utripali svoje srce skladno s celokupnim prebivalstvom.
Srečen sem, da lahko po ->SIovencu« izrazim svojo globoko zahvalo ljubljanskemu gospodu županu in celokupnemu prebivalstvu mesta, o katerem je že pred več kot sto leti Charles Nodier napisal, da je eno najboljših, kar jih je bil spoznal.«
13. oktobra 1929.
E. Dard.
val v imenu vlade, je najlepši dokaz velike ljubezni prebivalstva do Vladarja, stvarnega Ivorca današnje Jugoslavije.
Ne samo v izjavah govornikov, še bolj se je izrazila ta ljubezen do našega kralja in domovine od li.sočev ljudstva, posebno pa od vrle mladine, kar nam uliva najlepše nade na veliko in lepšo bodočnost naše skupne in vsem droge države. Krepak je bil ta dokaz o domovinski zavesti do naše skupne domovine, o globoki narodni in državotvorni zavesti, o privrženosti in ljubezni do zedinjene Jugoslavije.
Istočasno je bila izražena ljubezen ludi napram našim, tudi v najtežjih časih sigurnim, prijateljem Francozom. Predstavniki tega plemenitega naroda pa so s svoje strani istolako prisrčno in iskreno izkazali svojo ljubezen na-I pram nam, napram Jugoslaviji, napram Nj. V. kralju.
Tudi vse ostale manifestacije, na katerih
st je pokazala zveza, ki. traja ze reč kol slo let med, Slovenci in Francozi, so jasno in oče-vidno dokazale, kako se je to bratstvo med Francozi in Jugoslovani razvijalo in stopnjevalo: Od Napoleonove Ilirije do s krvjo potrjenega prijateljstva s Francijo v svetovni vojni in po njem do združene Jugoslavije.
Na zelo simpatičen način je na la zgodovinski razvoj pokazal prof. Haumant v svojem govoru pred spomenikom duhovnika Vodnika, vrstnika našega največjega narodnega probu-ditelja prvega Karadjordje. V pravilnih besedah je opisal napore teh dveh velikanov za zedinjenje Jugoslovanov. Največje vam. je bilo zadovoljstvo videli iskreno navdušenje lisoč-glave množice pri tej priliki.
Poznal sem že od preje ta lepi kraj naše domovine in ta krepki narod, ki tu prebiva.
Nepozabni mi ostanejo uiisi na lo lepo svečanost.*
Danes prične zborovati arhierejski sabor
Belgrad, 14. oktobra. (Tel. »Slov,-) Člani sv. arhierejskega sabora so odpotovali danes v Sremske Karlovce, kjer se začne jutri sa-borno zborovanje. Vaš dopisnik se je razgo-varjal z nekaterimi člani, ki so poudarjali vsi izredno veliko važnost tega sabora za pravoslavno cerkev. Na njem se bodo reševala mnoga notranja vprašanja pravoslavne cerkve, predvsem vprašanje ustave. Vsi Mani naglasa jo, da trdno upajo, da se bodo vsa vprašanja rešila sporazumno in gladko. Ko bo sv. arhierejski sabor zaključil svoja zborovanja, ho poslal svoje sklepe pravosodnemu ministru ter ga prosit, da stopi takoj k' reševanju cer-kvenopolitičnih vprašanj. Pravoslavni cerkveni krogi naglašajo, da bo pomenilo to zasedanje nov začetek v življenju pravoslavne cerkve.
Vplačevanje 2. obroka delnic PAB
Belgrad, 14. okt. A A. Danes se je začelo vplačevanje drugega obroka delnic Privilegirane agrarne banke. Na eni svojih zadnjih sej je izvršni odbor banke sklenil, da naj se vplačevanje drugega obroka vrši od 15. oktobra do 15. novembra, vplačevanje tretjega obroka od 15. decembra 1929 do 15. januarja 1930, vplačevanje četrtega obroka pa od I. do 31. marca 1930. Banka je odposlala vse potrebne obrazce in navodila vsem ustanovam, ki so bile pooblaščene, da sprejemajo vpise delnic tega zavoda. Na la način bo omogočeno vsakomur, da vplača zapadlo obroke pri ustanovah, kjer je vpisal delnice banke. V primeru, da mu to ni mogoče, bodisi da se je preselil ali iz kakega drugega razloga, lahko vplača zapadle obroke pri drugih pooblaščenih zavodih ali naravnost pri Privilegirani agrarni banki sami.
J	SjA ^ //1 / ^
ttcjs^	£	—
J&L s/č/ /C A^f^S au^A/ . ,
/L V^V	/ ^^L
s,	/	S 1
JL^	/ J S. M^issl - M. ac
^ ^ACtžL- / .As'
V/	/ ^
čt? rL-t-ut-t-JZ. .
s?
,* pa*t/fz>;
Izjave vojnega ministra ,Slovencu'
Stališče Slovakov
V času razpusta parlamenta nadomešča na Češkoslovaškem parlament stalni odbor, obstoječ iz 24 članov. S Slovaki je imela vlada 14 članov, opozicije pa deset. Brez Slovakov pa bi bilo razmerje 12 : 12, kar je za veljavnost sklepov premalo, ker se zahteva vsaj en glas večine. Zato je vladalo za četrtkovo sejo stalnega odbora največje zanimanje. Ali bodo Slovaki glasovali z opozicijo ali ne, o tem je vse ugibalo. Šlo je za stanovanjski zakon, ki so ga Slovaki, ko so bili še v vladi, že odobrili. Zato so glasovali tudi v odboru za zakon. To glasovanje ji javno dokazalo, da so sicer Slovaki v najostrejši opoziciji, da pa vendar niso prenapeli loka To so potrdila tudi izvajanja poslanca Budaya. ki je označil stališče Slovakov takole:
Razsodba v Tukovem procesu je uplivala oa vse Slovake naravnost uničujoče. Zadela je Slovake ko strela iz jasnega neba. Ta razsodba je razdelila Slovaško v dva tabora. V enem taboru je samo neznatna manjšina slovaškega ljudstva ter vsi eksponirani Cehi. V drugem taboru pa je ogromna večina slovaškega naroda. Ta tabor je stiskal pesti, ko je slišal to razsodbo. Zagotavljam vam, da se je med Cehi in Slovaki prepad, ki je bil skoraj že čisto premosten, znova odprl. Ce so imeli gospodje, ki so povzročili Tukov proces ta namen, da zopet odprejo prepad, potem so svoj namen dosegli v polni meri. Nato je Buday po podrobni kritiki procesa nadaljeval:
Razsodba je bila prej znana, kakor pa je bila razglašena. To je napravilo na Slovaškem utis, da je bila razsodba narejena tu v Pragi, ne pa v Bratislavi. Razsodba prve instance še ni pravomoena. Je tu še druga instanca in potem najvišje sodišče. Mi bomo počakali na razsodbo teh instanc. Nihče nam ne more zameriti, če ne izvajamo na podlagi razsodbe prve instance nobenih posledic. Iz tega vzroka tudi ne moremo preklicati Tukove kandidature. Ker ostale koalicjiske stranke ne soglašajo s tem stališčem, je naša stranka odpokli-cala oba svoja ministra iz vlade.
Vsa Slovaška je danes prepričana, da v Tukovem procesu ne gre samo za osebo Tuke, temveč da je tu boj dveh idej. Na eni strani ideja, ki hoče slovaški narod uničiti, na drugi strani misel slovaške individualnosti in politične avtonomije. Ce bi pustili pasti Tuko še pred pravomočnostjo sodbe, potem bi to pomenilo, da smo se odrekli svojemu stremljenju po avtonomiji Slovaške. Za nas je razveseljivo, da ne more idej in želj, ki jih nosi ljudstvo v srcu obsoditi nobeno sodišče. Teh misli in želj tudi ni mogoče zapreti v nobeno ječo. Zato se bo naša politika v bodoče gibala v tej smeri, da bo stremljenje in hotenje Slovakov uresničeno.
Kar se tiče Tukovega procesa, morem izjaviti, da se bo naša stranka borila z vsemi dovoljenimi in zakonitimi sredstvi, da se ta proces konča tako, da bodo odstranjeni vsi nevarni propadi med češkim in slovaškim narodom in da bo vsa ta zadeva likvidirana na način, ki edino more koristiti češkoslovaški republiki.
To močno priznanje Slovakov k češkoslovaški državni misli jasno dokazuje, da Slovaki niso prenapeli loka in da tudi Tukov proces ne bo rodil težkih posledic za bratsko češkoslovaško republiko.
Odstop bratislavskega župana
Praga, 14. oktobra. (Tel. »Slov.«) Župan v Bratislavi dr. Ludovik Okanik je danes nenadoma odložil mesto župana, obenem pa tudi članstvo v slovaški deželni vladi. D r. O k a n i k je član češke agrarne stranke in utemljuje svojo demisijo v pismu, naslovljenem na Masaryka in notranjega ministra Cernega, da se ne strinja z metodami, ki jih je uvedel dr. H o d ž a na Slovaškem in da radi tega izvaja posledice. Dr. Okanik se je že poslovil od uradništva in odklonil odločno prošnjo, da bi umaknil svojo demisijo. Odstop dr. Okanika je politična senzacija prve vrste. Dr. Okanik se smatra za zaupnika Hradčanov, posebno Masaryka in dr. P.eneša. Njegova demisija pomeni očividno glasen protest proti vrnitvi dr. Hodže v politično življenje. Dr. Hodža, ki je demisijoniral začetkom leta, kandidira na Slovaškem na prvem mestu. Pri tem se je spomniti na glasove, ki so ob njegovi demisiji trdili, da je dr. Hodža de-misioniral na pritisk s Hradčanov. V pismu, ki ga je pisal dr. Okanik češki agrarni stranki, trdi med drugim, da je bil sedem let župan v Bratislavi in da se sedaj poslavlja od političnega življenja. Noče sodelovati pri političnih metodah, ki so vladale dosedaj na Slovaškem in ki se bodo sedaj vrnile na nepričakovano hitri ozdravitvi Milana Hodže. Dostojna češkoslovaška javnost in vsi dostojni ljudje nn Slovaškem so pričakovali, da bo dr. Strobar končal svoje delo, s katerim je razkrinkal metode dr. Hodže in ki so vladale na Slovaškem od leta 1921. do sedaj.
Sejem sklican
Varšava, 14. oktobra. (Tel. »Slov.«) Predsednik poljske republike je sklical poljski sejni na dan 31, oktobra, ki je po ustavi zadnji termin, po katerem se mora parlament sesiuii, da sklene proračun.
Izjava Renarda Smitha
Izreden pomen mirovne konference v Atenah — O sporazumu Anglije z Rusijo — Tri etape razoroiitvenega vprašanja
Belgrad, 14. oktobra. (Tel. »Slov.«) Danes ob 12 je minister za zunanje zadeve dr. Marinkovič sprejel v avdieuco uglednega Člana angleške delavske stranke Renarda S m i t h a. Avdienca je trajala dolgo časa.
Po avdienci je Smith dal časnikarjem sledečo izjavo:
»0 mirovni konferenci, ki se je vršila v Atenah in na kateri so bile zastopane vse balkanske države, Vam morem izjaviti, da je po našem mnenju izredno velike koristi. Take konference bi se morale v bodoče večkrat vršiti, in sicer s strani Društva narodov ter po iniciativi balkanskih držav. Balkanske države morajo imeti za svoj edini cilj pacifika-cijo Balkana. Mnogi ljudje v Londonu govore, da je Balkan z dinamitom napolnjen sod. Veselim se,« je dejal Smith, »da je ravno vaša država bila tako aktivna na mirovni konfe-
renci.
Smith je nadalje govoril časnikarjem o sporazumu med Anglijo in Rusijo ter rekel, da je bila ta stvar na programu angleške delavske stranke, še predno je prišla v vlado. Po mnenju angleških diplomatskih krogov je bil sporazum med Rusijo in Anglijo nujno potreben.
Glede razorožitvenega vprašanja je dejal Smith, da Angleži dele razoroževanje v tri etape. Prva etapa je angleško-ameriški sporazum, dosežen z zadnjimi razgovori med Maedonaldom in Hooverjem. Drugo etapo bo tvorila razorožitvena konferenca petih velesil, ki se bo vršila januarja meseca. Tretja etapa bo pa ženevska konferenca, ki se bo pečala s splošnim razoroževanjem.
Smithu na čast je bil danes prirejen banket: Nato je ugledni angleški politik odpoto- j val v Zagreb v spremstvu Gavriloviča, tajnika j zunanjega ministrstva.
Francoski zračni manevri
Nemogoča obramba Pariza pred zračnim napadom
Pariz, 14. okt. (Tel. »Slov.«) Pred več 1 6000 m, ne da bi jih v veliki večini obramba
1 tedni so bili nad Parizom ponočni letalski manevri. O njihovem rezultatu poroča danes »L'Oeuvre«, da so imeli nnravnost katastrofalno posledico. Zračni obrambi Pariza se ni posrečilo, obraniti Pariz niti v mali meri proti napadu približno sto bombnih letal. Napadajoča letala so preletela Pariz v višini 5000—
sploh opazila. Neki francoski plinski strokovnjak objavlja v »L'Oeuvre« sledečo kritiko: Ce bi samo sto letal, vsako z eno tono plinskih granat preletelo Pariz, bi lahko pokrili Pariz z 20 metrov visoko plinsko meglo, kar bi trajalo samo eno uro, in v eni uri bi bilo v Parizu mrtvo vse, kar leze in gre.
Previdna Francija
Pariz. 14. oktobra. (Tel. »Slov.«) Francoski kolonialni minister Maginot je izjavil v nedeljo na neki proslavi v Longuevilleu, da je velika masa francoskega naroda njegovega mnenja, da ni nobenega drugega sredstva za res učinkovito obrambo francoskih interesov, kakor to, da ostanejo francoski vojaki tako | dolgo ob Renu, dokler se You> načrt ne ! uresniči. Utrjevalua dela ob framosko-nemški 1 meji in organizacijo francoske vojske je treba : pospešiti z vsemi sredstvi, ki so na razpolago, i da bo Francija pripravljena proti vsem nepričakovanim dogodkom.
Novi prijatelji vseevropskega gibanja
Pariz. 14. okt. (Tel. »Slov.«) Notranji minister Tardieu je govoril včeraj v svojem vo-livnem okrožju Belfort o evropskih združenih I državah, ki so po njegovih izvajanjih najvažnejši gospodarski in socialni problem. Ne gre za to. da bi se izvedla stroga unifikacija v Evropi, temveč za to, da se .sprnvijo v sklad i nasprotni interesi, da se premostijo meje in ! da se gospodarskemu življenju pod gotovo kontrolo da močna pobuda. Seveda bi bilo treba pri tem spremeniti razne nazore, toda ustvaritev evropskih združenih držav bi odprla nezaslutene možnosti za zboljšanje položaja človeštva.
Velika zmag® delavske stranke v Avstraliiš
London. 14. okt. (Tel. Slov.«) Po do sedaj znanih rezultatih volitev v Avstraliji se I bodo mandati razdelili tako: delavska stranka 43, nacionalisti 17. kmečka stranka 11, neodvisna stranka 4, napredna kmečka stranka i 1 mandat. Ni pa še gotovo, ali bo ministrski i predsednik Bruce obdržal svoj mandat. Nje-• gov nasprotnik ima po do sedaj znanih ve-: steh 400 glasov večine.
Zopet bomba v Zolijt
Sofija, 14. okt. (Tel. »Slov.«) Prošlo noč j je bil izvršen na Iskarski cesti sredi mesta i bombni atentat na večjo družbo Macedoncev, ki se je nahajala v goslilni svoječasno znanega revolucionarja Jurija Gevgelijskega. Bomba je bila vržena skozi okno in se je razpo-: čila v bližini mize, kjer so sedeli Macedonoi. I Bomba k sreči ni napravila mnogo škode.
Koščki so ranili 5 oseb, med njimi tudi go-j stilničarja. Atentatorja sta bila dva mlada človeka, ki sta pa radi temne noči ušla Po koščku bombe se je ugotovilo, da je bila bomba enaka onim, kakršne ponavadi porabljajo macedonski revolucionarji. Policija je takoj odredila racijo po mestu v lokalih, katere obiskujejo Macedonei in je aretirala nad 30 oseb radi nedovoljene nošnje orožja.
Vlom v tajni arhiv v Zofiji
Sofija. 14. okt. (Tel. »Slov.«) Šele danes se je doznalo, da je bilo pred par dnevi vlomljeno v zunanje ministrstvo, pri čemer so tatovi vlomili v miznico glavnega tajnika in šefa tajnega arhiva in šifrirne službe. Po dosedanjih ugotovitvah so tatovi odnesli samo par rokavic in večji denarni znesek. Dokumentov do sedaj še ne pogrešajo nobenih. Vlomili so najbrž delavci, ki so zaposleni pri adantacijskih aeiih.	,
Kriza v Romuniji
Bukarešta, 14. okt. (Tel. »Slov.«) Romunski ministrski svet je nocoj sprejel demisijo finantnefia ministra Popovici-a. Vodstvo finančnega ministrstva je začasno prevzel ministrski predsednik Maniu.
Prebivalstvo vatikanske države
Rim, 14. oktobra. (Tel. »Slov.«) Sedaj je dogotovljen register prebivalstva nove vatikanske države, iz katerega se lahko ugotovi narodnostna sestava vatikanskih prebivalcev. Vseh pravih državljanov vatikanskega mesla je 516, h katerim je treba prišteti še oba otroka, ki sta bila rojena na vatikanskih tleh od meseca februarja dalje. Teh 518 prebivalcev pripada 11 različnim narodnostnim. Med njimi je seveda največ Italijanov, ki štejejo 389 duš, za njimi pridejo Švicarji, katerih je 113, Francozov je 11, Nemcev 5 in Španca 2. Po 1 prebivalec je iz Belgije, Norveške, Avstrije, Nizozemske in Etiopije. Iz Avstrije je podanik vatikanske države štajerski kurijski kardinal Frtihwirt, iz Nemčije pa kardinal Ehrle. Etiopec je Hagos Fessuh iz Alitene, ki študira v etiopskem seminarju in se pripravlja na krst.
rt
Zeppelin<4 poleti na Balkan
Friedrichhafen, 14. okt. (Tel. »Slov.«) Start zrakoplova »Zeppelina« za polet preko Balkana je določen že na jutri zvečer, ker so vremenske razmere zelo ugodne. Zrakoplov se bo po poletu preko Balkana vrnil v Nemčijo in bo pristal tudi v Vratislavi, kjer bodo izstopili potniki z balkanskega poleta. V Vratislavi bodo potem vstopili potniki za šlezijski polet, ki je bi! pred kratkim odpovedan. Zrakoplov bo dospel v Vratislavo v četrtek v dopoldanskih lirah in bo ostal tam samo par ur, nakar bo nadaljeval pot v Friedrichshafen. Poleta se bo udeležilo 25 oseb.
MacDonald odpotoval v Kanado
Newyork, 14 okt. (Tel »Slov.«) Macdo-nald je danes dopoldne iz Newyorka odpotoval v Kanado, kjer bo nadaljeval svoje razgovore o miru s kanadsko vlado. Odpotoval je brez slovesa, samo nekateri osebni prijatelji so se poslovili na kolodvoru.
Nemčri v Budimpešti
Budimpešta, 14. okt. A A. Skupina socija-listov je po včerajšnjem mitingu, ki je potekel mirno, priredila manifestacije v bližini Vzhodnega kolodvora in Rakoczyjeve ulice. Policija je pozvala inanifestante, naj se razidejo. Sprva so se manifestanti hoteli odzvali pozivu policije, kasneje pa so začeli peti komunistično himno in obmetavati policijske organe s kamenjem. Policija je nato razpršila manife-stante in aretirala 16 oseb zaradi motenja javnega reda in kršitve policijskih predpisov.
Kitajski boji
London, 14. okt. (Tel. Slov.«) Po poročilih iz Sanghaja je kitajska narodna vlada i končno napovedala krščanskemu generalu j Fengu vojno. V soboto je državni svet sklenil, poslati kazensko ekspedicijo proti dvema Fengovinia generaloma, ki prodirata ob železnici Peking—Hankov. Med tem so se čete i generala Cangfatkvaja združile z vstasi iz i Kvangsija in se pripravljajo na pohod proti Kantonu.	^ i
Ustanovi se 27 okrožnih inšpektoratov
Belgrad, 14. okt (Tel. »Slov.«) V mini-strstvu za notranje zadeve zboruje konferenca, ki razpravlja o koovpeteuci, ki jih bode imeli okrožni inšpektorati. Do končne redakcije tozadevnih sklepov še ni prišlo. Kakoi se čuje, bo vsega skupaj 27 inšpektoratov.
Vrhovni zakonodajni svet
Belgrad, 14. okt. (Tel. »Slov.«) Vrhovni zakonodajni svet začne zborovati prihodnji te-den. Kakor se čuje, bo na dnevnem redu nekoliko zakonskih projektov iz ministrstva zs kmetijalvo, ministrstva za trgovino in ministrstva prosvete.
Gozdarzha alera pred sodiščem
Belgrad, 14. okt. (Tel. »Slov.«) Na današnji razpravi pred državnim svetom kot disciplinskim razsodiščem v zadevi obtoženi! gozdarskih uradnikov se je nadaljevalo čita-nje strokovnjaških poročil. Nato je govoril državni tožitelj dr. Mateša. ki je v dolgem govoru dokazoval krivdo vseh obtožencev. Z« njim je govoril prvi branitelj obtožencev dr Misolavljevič. Nato se je razprava prekinila ter se bo nadaljevala jutri ob pol 9-
Kongres naših
kopališč in zdravlllši
Sarajevo, 14. okt. (Tel.(»Slov«.) Danet dopoldne ob 11 je bil v veliki dvorani trgovske in obrtne zbornice otvorjen kongres Zveze kopališč in zdravilišč. Na kongresu je bile 36 delegatov in ga je otvoril predsednik, zagrebški veleposestnik Lovro Radičevič- Poslana je bila pozdravna in udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade Finančno ministrstvo je zastopal na kongresi dr. Pomzes, prometno ministrstvo iušpektoi Sigoj in zdravstveno ministrstvo dr. Peruar Po govoru Radičeviča so se izvolile posamezne sekcije, nakar so se prečitnli mnogoštevilni referati. Jutri ob 9 priredi Društvo za promet v hotelu »Evropa« velik banket.
Vesti iz Hrvatske
Zagreb, 14. okt. (Tel. »Slov.«) Po štiridnevnem sprejemnem izpitu na slikarski akademiji sta bila sprejeta tudi Slovenca Franc Uršič in Božidar Klemenčič.
Zagreb, 14. okt, (Tel. »Slov.«) Včeraj je katoliško omladinsko društvo Rodoljub« priredilo v čast zagrebškemu nadškofu svečane akademijo v Jeronimski dvorani
Zagreb, 14, okt. (Tel. Slov.«) 23. t. m. se vrši v Zagrebu koncert slovaških učiteljev, ki prihajajo pod vodstvom g. Rupelda, profesorja na konservatoriju v Bratislavi. Slovaški učitelji bodo v Zagrebu zapeli slovaške in hrvaške narodne pesmi. Priredili so cel niz koncertov na Češkoslovaškem ter pri nas v slovaških kolonijah v Petrovcu in Stari Pazovi, v Novem Sadu, Kragujevcu, Skndm, Dubrovniku in Splitu. V Zagrebu jim bo prirejen svečan sprejem.
Zad^l^porcižlla
Zlata valuta na Češkem
Praga, 14. okt. (Tel. Slov.«) Na jutrišnji seji ministrskega sveta bo predložen zakon o češkoslovaški valuti, s katero se češkoslovaška valuta postavlja na zlato podlago. Zakon bo stopil v veljavo 1. januarja 1930.
t9 voMmih list
Pie^ga, 14. okt. (Tel. »Slov.«) Skupno je bilo vloženih 19 volivnih list: 6 nemških, 9 čeških in slovaških, 2 madjarski, t komunistična in 1 židovsko poljska.
500 mornarjev utonilo
London, 14. okt. (Te!. Slov.«) Pri zavzetju mandžurskega mesta Lahasusti ob reki Amurju so bile potopljene tri kitajske top-ničarke ter je utonilo 500 mornarjev.
Friedrichhafen, 14. oktobra. (Tel. Slov,«) Proga balkanskega polela zrakoplova Zeppelina« bo sledeča: Frieclrirhshafen— Miinchen— Dunaj —Bratislava —Budimpešta —Segedin — Belgrad — Niš — Plevna — Aleksandri ja — Buka-rešt—Braševo—Sibiuj—Teniisoara—Segedin-— Budimpešta—Brno— V ratislava.
Pariz, 14. okt. AA. Hčerki bolivijskega poslanika v Parizu je neznan lat ukradel 1.3 mil. dinarjev vredno ovratnico. Sumi se, da je tatvino izvršil sluga poslaništva, ki je po izvršeni tatvini izginil.
London, 14. okt. (Tel. Slov.«) Angleški ogromni zrakoplov R 101 . ,je danes dopoldne ob 11.19 angleškega časa starta! za svoj prvi polet v Cardiston. Na krovu ima 14 potnikov in 38 mož posadke.
Milan, 14. okt. (Tel. Slov.«) Na cestni električni železnici Mortara-Lumello sta trčila dva vlaka drug v drugega z največjo hitrostjo. Mrtvili je pet oseb, težiko ranjenih 40, lahko ranjenih pa 11 oseb.
Dunajska vremenska napoved: Mirno, lepo jesensko vreme. Dana pa je tudi možnost padavin.