PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina otočana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXII. St. 209 (6496)
TRST, torek, 13. septembra 1966
ZASEDANJE^ VLADE IN PRIČETIM RAZPRA VE V POSLANSKI ZBORNICI
Moro o italijanskih predlogih za ureditev položaja v Južni Tirolski in spora z Avstrijo
Teroristični napadi se nadaljujejo - Poročajo o več bombnih atentatih na daljnovode - Bomba proti avstrijskemu veleposlaništvu v Rimu - Italija sprejela sedež obrambnega kolegija NATO
RIM, 12. — Južna Tirolska, zadnji atentat in vsa zapletena vprašanja odnosov z avstrijsko manjšino in s tem povezanih avstrijsko-italijanskih odnosov so bila na dnevnem redu zasedanja vlade ter kasneje zasedanja poslanske zbornice. Raz prava o teh vprašanjih bo predvidoma trajala tri dni in bo potekala na osnovi dolgega govora ministrskega predsednika Mora, ki je orisal celotno vprašanje po krajšem govoru notranjega ministra Tavianija, ki je poročal o policijskih ukrepih Proti teroristom.
Moro je v svojem govoru v začetku retorično izjavil, da gre v Primeru Južne Tirolske za zadnji košček italijanske zemlje, kjer pa so zapletena vprašanja. Nato je go-
ti neki narodni skupini. V takem primeru je sklep veljaven, samo če prejme večino v obeh skupinah,. V občinskih odborih pa morajo biti prisotni predstavniki manjšine, če je v nekem občinskem svetu zastopana z najmanj dvema svetovalcema. Moro je navedel nato še vrsto predvidenih jamstev, da se ohrani oblast in nadzorstvo države nad lokalnimi avtonomijami. Zadnji del govora pa je posvetil vprašanju mednarodnega nadzorstva, pri čemer je jasno povedal, da Italija
voril o atentatih in dejal, da so na privoli samo v mednarodni sodni italijansko zahtevo avstrijske obla- organ pravnega značaja.
sti dale točna zagotovila, kar nekako velja tudi za »zaveznico Nemško zvezno republiko«. Moro je na-
Pred Morom je notranji minister Taviani govoril o policijskih naporih, da se preprečijo terori-
vedel vrsto diplomatskih posegov v	^ preprečijo reror -
tei zvezi in /akliučil da uDa da stične dejavnosti. Lansko leto so hodo zacel sodelovanie kei ere ^.zabeležili sedem uspelih atentatov,
K&SStjSfSSZt pS.m njih	«1. g «M»
S™ 00.! r?.S" “iaS Trno »<
svetil vprašaniug če nai' se kliub I usPelih atentatov, med njimi trije terorističnim napadom nadaljujejo z žrtvami, 5 so jih preprečili, 6
Pogajanja z Avstrijo, na kar je pozitivno odgovoril, češ da iskušn.je govore, da je treba rešiti to zapleteno vprašanje in da so bile neučinkovite prejšnje prekinitve razgovorov.
Nato je prešel na oris italijanskih tez glede tega vprašanja. Ome-hil je pariško pogodbo Gruber-De Gasperi iz leta 1946, zatem na u-st.avna načela glede enakosti pravic vseh državljanov ter zaščite manjšin in spoštovanja mednarodnih Pogodb. Zato je po izjavah predsednika vlade to vprašanje v bistvu notranjega značaja in to tudi glede pokrajinske avtonomije, s če-tner se uresničuje težnja po upravni decentralizaciji na Južnem Tirolskem. Zato je odveč zagotavljati, da se s tako avtonomijo ne razpravlja o suverenosti Italije.
Po daljšem orisu dolgotrajnih podajanj med Avstrijo in Italijo v Povojnem razdobju je Moro prešel na oceno dela komisije devetnajstih, ki je izdelala številne predloge za rešitev vprašanj manjšine in ki tudi sedaj služijo kot osnova aa vladna proučevanja in predloge.
V tej zvezi so menili, da je koristno stopiti v stik z Dunajem, nakar so sledila dolgotrajna pogajanja, ki so se razbila 30. marca 1965.
Stiki so se nadaljevali, čeprav so oila stališča diametralno nasprotna. Moro je ugotovil, da so Avstrijci zahtevali, da mora imeti bocenska Pokrajina zakonodajno oblast, ki jo ima sedaj dežela, da je treba razširiti pogodbo od 5. septembra 1946 in končno, da je treba ustanoviti posebno mednarodno arbitražo, ki bo s političnega vidika Presojala reševanje vprašanj. Italija pa je vztrajala na juridičnem značaju spora, češ da gre samo za izvajanje sporazuma De Gasperi -Gruber, in da je statut dežele v skladu z obveznostimi. Kasneje so Poglobili razgovore in kaže, da so možnosti za ureditev spora, tako da bo ohranjeno italijansko stališče in bodo upoštevane bistvene zahteve druge stranke.
V bistvu gre za izvajanje ukrepov, ki jih je predlagala komisija devetnajstih, saj če se ti ukrepi izvedejo, bistvena vprašanja spora odpadejo sama po sebi, pa čeprav istočasno ostanejo nespremenjena italijanska in avstrijska stališča glede izvajanja sporazuma Gruberje Gasperi.
Moro v tej zvezi ni hotel biti Preveč konkreten, češ da se ne bi naštevanje predvidenih ukrepov Pretvorilo v obljube ali v obveznosti. Ugotovil je, da ne bo težav za uveljavljanje tistih predlogov komisije devetnajstih, ki so bili sogalsno sprejeti, pri čemer gre za 36 predlogov, ki ne predvidevajo spremembe statuta bocenske pokrajine. Glede predlogov, ki so jih sprejeli z večino glasov, pa bi jih morali širokogrudno uveljaviti. Predvsem nič ne prepričuje, da se Prenesejo pristojnosti dežele glede lokalnih vprašanj na bocensko Pokrajino in to zlasti glede kulturnih vprašanj ter razvoj nekaterih gospodarskih sektorjev. Proučujejo pa tudi možnost nekaterih ukrepov, ki jih komisija devetnajstih ni predvidela.
Istočasno pa je vlada dala tudi navodila, da je treba pri vseh razgovorih do kraja odločno zagovarjati obstoj dežele, kot tudi da bistvena vprašanja državne varnosti m sožitja državljanov ostanejo v Pristojnosti države. Predvidevali so tudi vrsto jamstev, da bi zlasti v okviru pokrajine ne mogla večinska narodna skupina pravladati manjšinske. V bistvu gre za jamstvo za italijanske prebivalce, zaradi česar je v statutu predvideno glasovanje o proračunu po narodnih skupinah, kot se lahko tuni glasuje na ta način, če sveto-valcj neke skupine ugotovijo, da gre za ukrep, ki je naperjen pro-
Trinajst oseb zgorelo v hotelu
ANCHARAGE (Aljaska), 12. — V nekem hotelu je nastal požar, ki le popolnoma uničil poslopje. Pri tem je zgubilo življenje 13 oseb. fo mnenju oblasti pa bi utegnilo število žrtev biti še večje. Hotel, ki le imel 33 oseb, je popolnoma uničen. Gmotna škoda znaša 250 tisoč dolarjev.
Požar je nastal v zadnjem delu hotela in se je naglo razširil na vse poslopje, ki je bilo leseno. Domnevajo, da je požar nastal zaradi eksplozije parnega kotla.
pa se jih je ponesrečilo. Taviani je nato povedal, da so teroristi razbiti v tri skupine. Prvo sestavlja znana neonacistična organizacija, katero vodi Norbert Burger, drugi dve pa javnosti nista tako poznani in sta manjši. Obe pa sta neonacističnega značaja.
Notranji minister je nato orisal izredno obsežne varnostne ukrepe in uvedbo enotnega poveljstva. V tej zvezi na je zaključil, da tudi najobsežnejši varnostni ukrepi ne morejo preprečiti vseh atentatov, saj je izredno težavno odkriti o-samljenega terorista, ki je pomešan med veliko množico turistov. Zato je minister opozoril, da ne smemo pričakovati prenehanja a-tent.atov in da gre za dolgo ter težavno borbo. Ugotovil pa je bistveno razliko med valom atentatov iz leta 1960. ko je šlo v večini za domačine, katere je prebivalstvo podpiralo, sedaj pa so med atentatorji le redki južni Tirolci, ki jih v veliki večini več ne podpirajo.
Pajetta je po zasedanju poslanske zbornice negativno ocenil Mo-rov govor, češ da antinacistična izjava Saragata ni bila v govoru niti od daleč omenjena, kar nikakor ne more biti slučajno in da je treba iskati povezavo z izjavami Mora,, ko je obiskal Zahodno Nemčijo in zahodni Berlin. Čudi tudi tisti del izjave, ko je Moro zadovoljen z zagotovili avstrijskih predstavnikov, katerim zaupa, medtem ko bi moral zahtevati jamstva.
Na Južnem Tirolskem pa še vedno ni miru in se čujejo številne vesti o novih atentatih, od katerih pa je bila uradno potrjena samo vest, da so preteklo noč v Pustriški dolini poškodovali električni opornik voda visoke napetosti (130 tisoč voltov), ki prenaša električno energijo med Trento in Bocnom. ško-
de je okoli 300.000 lir. Eksplozijo pa so čuli tudi na drugi strani Bre-nerja in to na nasprotnem griču, kjer je stražarnica finančnih straž, kjer sta bila ubita dva stražnika. Prejšnjo noč (med soboto in nedeljo) pa so čuli eksplozijo na področju Rezijskega prelaza, vendar niso mogli najti sledov in menijo, da se je atentat ponesrečil. V bližini prelaza Vallone pa je isto noč eksplozija poškodovala dva opornika daljnovoda. Karabinjerji so ob vznožju našli staro budilko, ki je verjetno služila za časovni detonator, poleg pa pet zavojčkov zelo močnega eksploziva, ki so ga teroristi prvikrat uporabili.
že v soboto so pridržali štiri južne Tirolce, ki so jih prijeli karabinjerji, češ da so sumljivo postopali okrog kasarne javne varnosti v Val le Aurina. Znani sta samo dve imeni: Karl Auer in Franz Niederko-
fler. Vse štiri sedaj zaslišujejo.
Danes so v kraju St. Jakob in Pfitsch (Prati di Vizze) pokopali namestnika brigadirja finančnih straž Herberta Vilggerja, ki je bil ubit pri petkovem atentatu.
V Rimu so neznanci vrgli iz avtomobila ročno bombo vrste «balilla» proti avstrijskemu konzulatu, in to kakih tristo metrov. Ta vrsta ročne bombe ni ravno preveč nevarna. vendar pa zelo močno poči, ta-ko da je povzročila paniko med številnimi mimoidočimi. Prihiteli so takoj policijski agenti in karabinjerji, ki stražijo konzulat. Zvečer pa so nekateri listi prejeli pismo Vittoria Sbardelle, predstavnika neonacistič-no-fašistlčne «Unione nuova republika«, ki se hvali, da je vrgel bombo v zvezi z zadnjimi dogodki na Južnem Tirolskem in piše, da se ne sme več odgovarjati banditom z odvetniškimi argumenti.
Na zasedanju ministrskega sveta, ki se je sestal zjutraj je minister Fanfani sporočil, da je atlantski svet pozval Italijo, da prevzame sedež obrambnega kolegija. Vlada je pooblastila ministra, da sprejme vabilo.
V četrtek 15. septembra bo komisija za sodstvo poslanske zbornice pričela razpravljati o predlogu socialističnega poslanca Fortune o ustanovitvi «male ločitve zakona« v Italiji. Najprej bodo govorili o trditvi poslanca Riccio (KD), ki pravi, da je ta zakonski predlog protiustaven in da se o njem ne more razpravljati.
»B 60-LETNICI GREGORČIČEVE SMRTI
Nad deset tisoč ljudi se je zbralo na veliki slovesnosti na Vršnem
Hišo, kj«r je bil rojen Simon Gregorčič, so Slovenci uredili in odkupili ter jo spremenili v muzej - Slavnostna govora Bena Župančiča in Franceta Bevka - Slovesnosti so se udeležili tudi številni Tržačani in Goričani
Okoli 10.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije, s Tržaškega, z Goriškega in iz Beneške Slovenije se je v nedeljo zbralo na Vršnem, rojstnem kraju pesnika Simona Gregorčiča, kjer so se udeležili slovesnosti ob odprtju muzeja, posvečenega «gori-škemu slavčku« in zboru Gregorčičeve brigade, ob 60-letmci smrti pesnika in ob 25-letnici upora proti okupatorju. Vrsno je bilo za to priložnost slavnostno okrašeno; na vsakem koraku so plapolale zastave, verzi iz Gregorčičevih pesmi so nas opozarjali na neminljivost pesnikovega opusa; bil je krasen
MOSKVA, 12. -- Avstrijski minister za obrambo Georg Pradet je prišel v Moskvo na razgovore s sovjetskim minjstrom za obrambo Malinovskim.
jesenski sončni dan, megla v dolini je zastirala pogled, da smo se nujno morali ozirati po vrhovih, podoživljati občutke našega pevca in jih tudi globlje razumeti, zakaj se mu je zahotelo «nazaj v planinski raj«.
Kako globoko občutena Je bila slovesnost, dokazuje prisotnost visokih kulturnih, političnih in ob-| lastvenih predstavnikov Slovenije in zamejstva; med njimi so bili taj-
NOV AMERIŠKI VESOLJSKI POSKUS
«Gemini 11» se je združila z«Ageno» že med prvim krogom okoli Zemlje
Kozmonavta bosta danes poizkušala prvo ccvesoljsko orodje», jutri pa se bosta oddaljila od Zemlje za 1384 kilometrov
CAPE KENNEDY, 12. —- Po 16-minubni odložitvi so danes ob 15.05 po italijanskem času izstrelili z nosilno raketo »Atlas« raketo «Agema», ki je čez nekaj minut začela krožiti okoli Zemlje. Ob 16.42 po italijanskem času, to je 97 minut za «Ageno» pa so izstrelili vesoljsko kabino «Gemini ll»j v kateri sta kozmonavta Conrad in Gordon.
Kabino «Gemini 11» so izstrelili z nosilno raketo «Titan 2» in je kmalu zatem začela krožiti okoli Zemlje. Že med prvim krogom okoli Zemlje sta Con-
«aAUno»G°katenri “Sf se ° naglo ™ * ^žitev z njo. Pri prejš-KAgeno«, kateri sta se nagiu nijh nriskllsih an kozmonavtom no-
okoli Zemlje (ki je trajal 96 minut) sta važni predvsem za uspeh prihodnjih programov »Apolon* za polet na Luno.
Za današnji poizkus sta kozmonavta praktično lahko računal« samo na aparate v kabini za izsleditev »Agene*, za približanje
približevala.
Namen današnjega poskusa je bil, da se »Agena* in *Gemini» čimprej združita, da ugotovijo možnosti hitre pomoči prihodnjim astronavtom, ki bi potovali po vesolju. Ob 18.16 se je kabina «Ge-mini 11» približala *Ageni» in se kmalu zatem združila z njo. Manever so izvedli z uporabljanjem posebnih raket.
Srečanje in združitev z »Age-no» sta kozmonavta izvedla po zasledovanju, ki je trajalo 32.000 kilometrov. Srečanje v vesolju in združitev že med prvim krogom
njih poskusih so kozmonavtom pomagali podatki, ki so jim jih redno pošiljale nadzorstvene postaje na Zemlji.
Astronavta čaka sedaj vrsta drugih poskusov v naslednjih 71 u-rah poleta. Jutri bosta preizkušala prvo »vesoljsko orodje*, pojutrišnjem pa bosta poizkušala doseči nov rekord višine in se oddaljiti od Zemlje za 1384 kilometrov.
Richard Gordon bo po prvem spanju zapustil kabino pritrjen na deset metrov dolg kabel in bo preizkušal »vesoljsko orodje*, s tem da bo simuliral neko popra-
iiiiiiiitMiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiimimiiHiiiiiiiiiiiiiimmiiimmi'’ iiiiiiiinmiiiiniimiiitni»iiiiiiiniliiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiini
PO VOLITVAH V JUŽNEM VIETNAMU
Sajgon govori o visoki udeležbi FLN pa poudarja, da gre za sleparijo
Številna sabotažna dejanja aktivistov osvobodilne fronte - Komentar moskovskega radia ■ 171 bombnih napadov na Severni Vietnam ■ Izjave Hošiminha
vilo Potem bo pritrdil na »Age-no» in na kabino »Gemini* trideset metrov dolg kabel. S tem se bo začel nov poizkus letenja o-beh satelitov, ki bosta privezana vsak na enem koncu kabla. Toda še prej se bosta dvignila do meje Van Allenovih pasov, to je skoraj 15C0 kilometrov daleč od Zemlje. Kmalu zatem pa se bo kabina vrnila na krožni tir 250 kilometrov od Zemlje. Na Zemljo se bo kabina vrnila v četrtek zjutraj.
SAJGON, 12. — Včeraj so bile v Južnem Vietnamu volitve. Minister’ za agrarno reformo je danes trdil, da se je volitev udeležilo 80.8 odstotka vpisanih volivcev, ki so izvolili 117 poslancev v ustavodajno skupščino. Južnovietnamske volivce so v Sajgonu pozvali na volitve s piskanjem siren. Medtem pa se je v Sajgonu in drugih krajih sprožil val sabotaž.
AFP navaja mnenje nekaterih
opazovalcev, ki pravijo, da je treba v takšnem odzivu volivcev — čeprav so narodnoosvobodilna fronta in budisti nastopih proti volitvam — videti željo južnoviet-namskega ljudstva, da se znebi vojaške vlade, ki ji zdaj načeluje maršal Ki. Parlament bo imel 117 poslancev. Njihova naloga bo, da v šestih mesecih sprejmejo ustavo in razpišejo volitve za predsednika republike.
Narodnoosvobodilna fronta je v dneh pred volitvami po svojih ak; tivistih organizirala vrsto akcij proti sajgonskim in ameriškim e-notam, pri čemer so ubili 19, ranili pa 120 pripadnikov teh enot. Včeraj je bilo v vsej deželi 132 oboroženih akcij pripadnikov narodnoosvobodilne fronte, ki so napadali vladne čete z minometi in lahkim orožjem ter organizirali vrsto sabotaž Sajigonske oblasti niso povedale, koliko izgub so i-mele njihove sile pri teh napadih.
Svetovalec predsednika Johnsona Rostow je v Washingtonu izjavil po televiziji, da so ZDA zelo zadovoljne zaradi udeležbe pri vo litvah. Dejal je, da »to dokazuje, da grožnje niso preprečile .prebivalstvu glasovanja* in da »južno-vietnamsko ljudstvo izraža svoje mnenje, kadar ima možnost to storiti*. Dodal pa je, da je izvolitev ustavodajne skupščine samo razdobje na dolgi poti.
Budistični voditelj Tri Kuang, ki že nekai mesecev gladuje, pa je glede volitev izjavil, da so prava farsa in sleparija. Izjavo je podal posebnemu dopisniku luksemburškega radia. Izjavil je: »Kot ujetnik pod stalnim nadzorstvom v tej kliniki, kjer počasi umiram, vam pravim, da so te volitve farsa in sleparija. Je po-
raz ne samo za budiste in zame, temveč za vietnamsko ljudstvo.*
Radio narodnoosvobodilne fronte je označil nedeljske volitve za orodje imperializma, pripomnil je, da so že sedaj znana imena izvoljenih, tudi če bodo objavljena šele konec tega tedna. »Ni potrebno čakati na rezultate teh volitev,* je dodal komentator. »Nam je znan seznam članov skupščine, ker so ga Američani in njihovi hlapci pripravili že pred dvema mesecema.* Zatem je radio pobijal trditve sajgonske vlade, da so registrirali nad pet milijonov u-pravičenih volivcev Poudaril je, da »sajgonska vlada začasno nadzoruje samo štiri milijone prebivalcev in zaradi tega je slamnata vlada objavila potvorjene podatke*.
Komentator moskovskega radia je poročal, da so južnovietnamske volivce vodili na volitve pod grožnjo rirožja. »Večina kmečkega prebivalstva v Južnem Vietnamu,* je dodal komentator, »je pod nadzorstvom narodnoosvob. fronte in se seveda ni udeležilo te farse. Težko bi se svet čudil, če bi sajgonska vlada poročala o še boli fantastičnem številu udeležbe pri volitvah.* Na koncu je komentator izjavil: »Južnovietnamsko ljudstvo, ki je v veliki večini bojkotiralo volitve, ne bo nikoli prizna lo potvorjenih rezultatov.* Ameriška letala so včeraj izvršila do sedaj največje število napadov na Severni Vietnam, Skupno so izvedla 171 napadov. Bombardirala so skladišča goriva, eno oporišče raketnih izstrelkov, radarske postaje ter ceste. Letala so bombardirala tudi nekatere kraje na demilitariziranem področju. Bombni-
ki «B 52» pa so bombardirali več krajev v Južnem Vietnamu.
Tiskovna agencija narodnoosvobodilne vojske poroča, da je ameriška prva konjeniška divizija imela, odkar je prišla v Vietnam pred enim letom, približno deset tisoč mrtvih, t. j. polovico svojih mož.
Sevemovietnamski predsednik Hošiminh je nekemu pariškemu časopisu med drugim izjavil, da je Severni Vietnam mobiliziran za dolgo vojno proti ameriškim napadalcem pod geslom «Vse za zmago«. Nadaljeval je: «Utrpeli smo mnogo izgub, toda prilagodili smo naše gospodarstvo sedanjemu stanju. Leta 1965 se je pridelek riža še povečal. številne kmetijske zadruge so tudi na bombardiranih področjih pridelale pet ton riža na hek tar. Poleg tega smo razvili dežel no industrijo. Prevozi in komunika cijske poti dobro delujejo in živ ljenjski stroški se niso zvišali Kljub vsakodnevnemu bombardi ranju obiskuje tri milijone učencev šole, medtem ko sto tisoč študentov obiskuje predavanja na fakultetah in tehničnih šolah «
Glede pomoči prostovoljciv zavezniških ali prijateljskih držav je Hošiminh izjavil: «Sto , tisoči prostovoljcev iz socialističnih držas so izrazili pripravljenost boriti se ob naši strani proti Američanom. Zahvaljujemo se jim iz vsega srca za to vojaško solidarnost z nami. Obrnili se bomo nanje, če se bo čutila potreba.«
Na koncu je Hošiminh izjavil, da so določbe ženevskih soprazumov iz leta 1954 v sedanjih okoliščinah edina okristna podlaga za rešitev vietnamskega vprašanja.
Iz Hanoja poročajo, da sta CK južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte in poveljstvo južnoviet-naamskih osvobodilnih sil poslala vojski in ljudstvu Severnega Vietnama poslanico, v kateri mu čestitata «za sijajen rekordni uspeh«, ker so do 9. septembra sestrelili
Japonski protest zaradi eksplozije francoske atomske bombe
MURUROA, 12. — Včeraj Je nad otočjem Mururoa eksplodirala no-va francoska atomska bomba ob navzočnosti generala de Gaulla. Osem ur po eksploziji je de Gaul-lovo letalo letelo nad otočjem. Istočasno s francoskimi letali je letelo nad področjem več ameriških letal. V bližini so opazili tudi eno ameriško podmornico.
De Gaulle je opazoval eksplozijo z atomske križarke «De Grasse«. Zaboj z atomsko bombo je poseben balon dvignil 500 metrov visoko, kjer je eksplodirala.
Japonsko zunanje ministrstvo je danes javilo, da je japonska vlada protestirala zaradi eksplozije francoske atomske bombe ter je zahtevala od Francije, naj ustavi vse svoje jedrske poizkuse.
Moskovska «Pravda» objavlja na četrti strani brez komentarjev poročilo o eksploziji francoske atomske bombe. S poudarkom pa objavlja daljše poročilo o včerajšnjem govoru glavnega tajnika KP Francije Waldecka Rocheta, ki je pozval vlado, naj se odreče atomskemu orožju ter naj se pridruži moskovski pogodbi o prepovedi jedrskih poizkusov.
General de Gaulle je nocoj odpotoval z letalom v Pointe au Pitre na Guadalupi, kjer bo prespal in bo nato odpotoval v Pariz, kamor bo prispel jutri zvečer.
Atentat v Londonu na funkcionarja Južne Afrike
LONDON, 12. — Neznanec je danes v prostorih južnoafriškega po-slaništva v Londonu zabodel z nožem konzularnega funkcionarja. Hudo ranjenega funkcionarja sn takoj odpeljali v bolnišnico, kjer
v Vietnamu, pri katerem vsak dan narašča njegov obseg, njegova krutost in krivičnost. 2. Ameriški voditelji se ne ozirajo na brezupne razmere in na revščino revnih krogov ameriškega prebivalstva, in še posebej črnskega prebivalstva, prav tako kakor se ne ozirajo na tra janje krivične vojne proti vietnamskemu ljudstvu. 3. Želim pridružiti svoie napore naporom sovjetskega ljudstva pri njegovi dejavnosti za okrepitev miru na svetu in za graditev nove družbe v Sovjetski zvezi.«
Pismo se takole zaključuje: ((Prosim sovjetske oblasti, naj proučijo mojo zahtevo v najkrajšem času in naj mi dajo priložnost, da aktivno sodelujem v borbi proti krivici in surovosti vojne v Vietnamu. V ta namen bi rad uporabil tisk in druga informacijska sredstva. Upam, da mi bo dana taka možnost«
Predstavnik nadškofije v Chicagu je izjavil, da je Harold Koch bil dodeljen tej nadškofiji od leta 1958 do aprila 1963. Od tedaj ni imel več stikov s katoliškimi oblastmi v Chicagu. Na vsak način je bil registriran v ameriškem katoliškem almanahu leta 1964, ni pa bil več naslednjega leta in tudi letos ne.
LONDON, ]2. — Delegacija T vade Unionov, ki jo vodi predsednik Harry Douglas, je odpotovala danes v Moskvo, da se seznani s sovjetskim sindikalnim gibanjem.
nik CK ZKS Viktor Avbelj in Al bert Jakopič, podpredsednik skup ščine SRS Beno Zupančič, pred sednik Slovenske akademije znano sti in umetnosti Josip Vidmar, pi satelj France Bevk, general Jaka Avšič, ki je poveljeval partizanskemu pohodu v Beneško Slovenijo, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta Boris Race, predsednik Slovenske prosvetne zveze iz Trsta dr. Robert Hla-vaty, predstavnika Glasbene matice ter Narodne in študijske knjižnice iz Trsta, pisatelj Boris Pahor in drugi. Navzoči so bili tudi številni člani prosvetnih društev iz Trsta in Gorice, Slovensko planinsko društvo iz Trsta pa je za to priložnost organiziralo množičen iz. let.
Svečanost je začel predsednik tolminske občinske skupščine Franc Skok, ki je poudaril, da je ta slovesnost ena naj več jih proslav v Zgornjem Posočju ob 60-letnici smrti pesnika, ob 25-letnici upora ter 70-letnici organiziranega planinstva v Posočju. Omenil je izredno velik vpliv Gregorčičevih pesmi na slovensko ljudstvo na Primorskem ter še prav posebno med osvobodilno vojno.
Podpredsednik izvršnega sveta Beno Zupančič je v začetku ugotovil, da se občasno zbiramo ob rojstnih hišah velikih mož. Ti prazniki so posvečeni tako njim kakor nam, zlasti pa našim prizadevanjem, da bi izpolnjevali dolžno sti, ki smo si jih naložili. Nismo se v tej skromni vasici zbrali po naključju, ampak zavoljo tega, da bi se srečali vsi, ki nam goriški slavček pomeni pesniški dar, poveličevanje obsoškega sveta, narodni ponos, človečansko spodbudo klic po nacionalni in socialni prostosti. Zbrali smo se, da bi se spomnili na leto, ko so pevca ljudje v dolgem sprevodu spremili na zadnjo pot k Sv. Lovrencu, da bi se spomnili črnih let fašističnega suženjstva, da bi se spomnili svetlih stopinj bataljona in brigade, ki sta nosili pesnikovo ime. Zbrali smo se, da bi tudi na ta način posredovali svoje življenjsko izkustvo mladim rodovom, da bi ohranili pesnikovo hišo kot spomin na vse tisto, kar je treba v ljudeh in ljudem ohraniti kot večno živi klic po življenju, po človečnosti, po lepoti in po prostosti. Zbrali smo se konec koncev zato, da obudimo v sebi še eno tistih dragocenosti v naši zgodovinski de-
diščini, ki so nam pomagale in nam pomagajo živeti; saj je šlo za žejo po življenju za žejo po prostosti, saj je šlo za ljubezen do rodne dežele in za strast v boju zoper kakršnega koli nasilnika.
Govornik je nato omenil bridkost naše zgodovinske usode, kakor tudi usode naših velikih duhov. Zgodovina nas je silila, da smo se veliko prej bojevali z besedo kot z mečem. Veliko prej smo se oplajali s prividi prostosti kot s prostostjo samo. Imena ustvarjalcev naše kulturne dediščine smo ponavadi pozno zapisali na pročelja ulic ali šol ali kulturnih hiš, še mnogo pozneje na bojne prapore slovenske osvobodilne vojske.
Za njim je general Jaka Avšič opisal zgodovino nastanka Gregorčičeve brigade ter omenil ljudi, ki so jo vodili in akcije, ki so jih gregorčičevci opravili v osvobodilnem boju. Ob koncu je izročil taborniškemu odredu iz Tolmina zastavo, ki nosi ime po Simonu Gregorčiču.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Angleški turisti pravočasno obveščeni o smrtni nevarnosti
BEOGRAD, 12. — Tanjug je danes popoldne prejel iz Londona sporočilo, da 8 angleških potapljačev, ki so na poti na Mali Lošinj, nosi s seboj jeklenke, napolnjene z nekim plinom, za katere so do-datno ugotovili, da so nevarne za življenje. «Tanjug» je takoj alarmiral vse postaje milice in svoje dopisnike na tem področju. Opozorilo je večkrat oddala tudi radijska postaja na Reki. Pozno zvečer je miličnik na Cresu, na nekem križišču ustavil mali avtobus angleških turistov. Ker ni znal angleško, jih je odpeljal v turistični urad, kjer jim je uslužbenka sporočila, zakaj so bili zadržani. Nato so srečno nadaljevali pot na Mali Lošinj.
iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii mn iiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili,illiinl,umu,,,llin,illl,||||||)||
FRANCOSKI ZUNANJI MINISTER V JUGOSLAVIJI
De MurviUe in Nikezič začela uradne pogovore
Protest Zveze novinarjev Jugoslavije pri bonski vlji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 12. — V državnem tajništvu za zunanje zadeve so se danes dopoldne pričeli uradni jugoslovansko . francosko razgovori med francoskim zunanjim ministrom de Murvillom, ki je sinoči prišel na tridnevni uraden obisk v Jugoslavijo, in državnim tajnikom za zunanje zadeve Markom Nike-zičem ter njunimi sodelavci. V razgovorih sta ministra široko izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Glavna tema je bila posvečena vprašanju Evrope in evropske varnosti in s tem v zvezi Nemčiji. Pri tem se je u-gotovila podobnost pogledov, izra-
so ga operirali. Funkcionarju je žili so mišljenje, da so možnosti ime Johannes Van Der Poel in i- “	”
ma 55 let.
Atentatorja niso še ujeli. Takoj po napadu na konzularnega funkcionarja mu je uspelo zbežati in je izginil. Po poročilu policije gre za 26-letnega moškega, ki ima črne lase in kožo olivne barve. Prišel je v poslaništvo, izpolnil je o-brazec za potne liste in je izjavil, da se imenuje John Anderson. Ko ga je konzularni funkcionar sprejel, je pred številnimi pričami potegnil nož in funkcionarja zabodel v prsi ter je zbežal z nožem v roki. Noža niso našli.
Bivši duhovnik iz ZDA zaprosil zatočišče v SZ
MOSKVA, 12. — Agencija Tass javlja, da je neki bivši ameriški katoliški duhovnik po imenu Harold M. Koch zaprosil in dobil politično zatočišče v Sovjetski zvezi. V pismu sovjetskemu zunanjemu ministrstvu je Koch takole obraz-1400 vojaških letal ameriških napa-1 ložil razloge svoje zahteve: 1 «Pro-dalcev,	l testiram proti ameriškemu napadu
za nadaljnje izboljšanje odnosov v Evropi. V tej smeri se bosta jugoslovanska in francoska vlada tudi v bodoče trudili. Izmenjava misli je zajela tudi vprašanje Vietnama, o katerem so pogledi obeh vlad precej podobni.
V zdravici, ki sta ju izmenjala ministra med kosilom, ki ga je priredil Marko Nikezič, sta poudarila tradicionalno prijateljstvo med obema državama, ugotovila ugoden razvoj medsebojnih odnosov in izrazila upanje po še boljšem razvoju teh odnosov v prihodnje. Nikezič je med drugim poudaril, da jugoslovanska vlada sodi, da je stališče obeh vlad v najvažnejših mednarodnih vprašanjih precej podobno, izrazil je upanje, da bo obisk francoskega zunanjega ministra odprl nove perspektive za nadaljnji razvoj francosko - jugoslovanskega sodelovanja. De Murvillea je danes sprejel tudi podpredsednik republike Koča Popovič, ki se je s francoskim ministrom pomenil o vrsti mednarodnih vprašanj.
Zveza novinarjev Jugoslavije je odločno protestirala pri zahodno-nemški vladi zaradi onemogočenja normalnega dela jugoslovanskih no-vinarjev v Zahodni Nemčiji, in je
l istočasno obvestila o položaju in ravnanju z jugoslovanskimi novinarji Zvezo novinarjev Zah. Nemčije. Zveza novinarjev Jugoslavije v svojem protestnem pismu zahod-nonemški vladi zahteva od te vlade, naj zajamči jugoslovanskim novinarjem normalno delo in neovirano opravljanje svojega novinarskega poklica
Kot smo poročali, je uredništvo zagrebškega «Vjesnika» odpoklicalo svojega dopisnika Kukolja iz Zah. Nemčije zaradi groženj ustaških elementov in opozorila policije, da njemu in njegovi družini ne more jamčiti varnosti. Tudi dopisnik »Politike« v Bonnu Božidar Dikič je zaprosil policijo v Bonnu, da ga zavaruje pred elementi, ki mu ogrožajo bivanje in delo v Bonnu.
B. B.
•	'v/	•--"V
i
DANES
, ■ ______________________________________________________________________________________________________________________________
Vekoslav Cvrlje odposlanec* FLRJ v Vatikanu
BEOGRAD, 12. — Zvezni izvršni svet je za prvega odposlanca jugoslovanske vlade pri Vatikanu imenoval Vekoslava Cvrlje, opol-nomočenega ministra, dosedanjega tajnika za informacije izvršnega sveta Hrvaške in predsednika velike komisije Hrvaške Vekoslav Cvrlje, ki je rojen 22. 3. 19lg na Visu, je končal filozofsko fakulteto, zatem je bil profesor gimnazije v Splitu in ravnatelj diplomatske šole zunanjega ministrstva. Vekoslav Cvrlje je bil do sedaj na položaju generalnega konzula v Avstraliji, na Novi Zelandiji ter svetnik veleposlaništva v Bonnu, generalni konzul v Milanu in opolnotnočeni minister v državnem tajništvu za zunanje zadeve.
Vlada in poslanska zbornica sta danes razpravljali o položaju v Južni Tirolski in to ne samo v zvezi z atentati temveč zlasti z napori, da se uredijo tamkajšnji odnosi z manjšino na osnovi zaključkov komisije devetnajstih in da se zaključi tovrsten avstrijsko . italijanski spor. Zato je bil najbrž tudi Moro dokaj spravljiv v svojem dolgoveznem govoru, v katerem jo predvsem uporabljal pravne argumente za utemeljevanje italijanskega stališča. V poslanski zbornici se bo razprava nadaljevala In bo verjetno dokaj razburljiva, kljub temu, da je glede nekaterih bistvenih vprašanj soglasje velike večine skupin tudi zunaj vladnega o-kvira.
Položaj na Južnem Tirolskem pa je še vedno napet. Poročajo o novih izvedenih ali poskušenih atentatih proti daljnovodom. Oglasili so se seveda tudi italijanski fašisti, ki so vrgli ročno bombo proti avstrijskemu veleposlaništvu v Kirnu.
Včeraj so v Sajgonu sporočili, da sc je volitev v Južnem Vietnamu udeležilo 80,8 odst. vpisanih volivcev. V VVashingtonu izjavljajo, da so zeio zadovoljni s to udeležbo, ker da je niso pričakovali. Toda budistični voditelj Tri Ku-ang, ki že tri mesece nadaljuje gladovno stavko iz protesta proti sajgonski vladi, je izjavil, da gre za sleparijo in farso. Narodnoosvo-bolina fronta pa je poudarila, da so bila imena izvoljenih znana že pred dvema mesecema na podlagi seznamov, ki so jih pripravili A-meričani in njihovi hlapci. Dopisnik agencije Tass pa pravi, da so ljudi vodili na volišča z grobljo orožja in da so številke zgolj sleparija, ker je večina kmečkega prebivalstva pod nadzorstvom osvobodilne vojske.
Jasno je, da so si hoteli Američani in njihovi podložniki v Sajgonu ustvariti izgovor za nadaljevanje. vojne, češ da jim je ljudstvo izglasovalo zaupanje in odobrilo njihovo politiko. Zato je pričakovati še večje zaostritve vojne in še večjega zatiranja prebivalstva ter še večje nepopustljivosti Američanov.
V	Londonu nadaljujejo ministrski predsedniki držav C.ommonwealtha razpravo o Rodeziji. Medtem pa je v Londonu neznanec zabodel z nožem v južnoafriškem poslaništvu konzularnega funkcionarja in je zbežal.
General de GauUe je v nedeljo prisostvoval eksploziji francoska atomske bombe in se bo danes vrnil v Pariz.
V	Cape Kennedy so včeraj uspešno postavili na tir okoli Zemlja raketo «Ageno» in zatem kabino »Gemini H«, Id sta se nato združili. V načrtu so še drugi poizkusi.
Vreme vteraj: naj višja temperatura 26.7, najnižja 20.4, ob 19. uri 25; zračni tlak 1017.2 pada. vlaga 75 odst., brez vetra, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 13. septembra
Filip
Sonce vzide ob 6.40 In zatone ob 19.22. Dolžina dneva 12.42. Luna vzide ob 4.21 In zatone ob 19.09 Jutri, SREDA, 14. septembra
Jelenko
NEDELJSKA PROSLAVA BAZOVIŠKIH JUNAKOV
ZAČETEK DELOVANJA DEŽELNE UPRAVE PO POČITNICAH
V borbi za naše pravice nas morajo voditijDeželni svet se mora sestati k enotnosti smotrov ideali naših padlih
Govori predstavnikov Odbora za proslavo bazoviških junakov, ANPI,
ANPPIA in FIAP - Nastop pevskega zbora s Padrič in položitev vencev
Množica ob spomeniku bazoviških Junakov
Prt spomeniku blizu Bazovice je bila v nedeljo popoldne ob 36-letni-Cl ustrelitve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča proslava, ki jo Je priredil odbor za proslavo s sodelovanjem pevskega zbora s Pa-drič, organizacij ANPI ANPPIA, FIAP in Združenja bivših političnih internirancev. Proslavo je otvoril ing. Stane Grgič, po enominutnem molku je pevski zbor s Padrič, ki ga je vodil Cveto Grgič, zapel »žrtvam«, nato je v imenu odbora govoril Albin Bubnič, ki je dejal:
•	Ob zori septembrskega dne so pred 36 leti na tem kraju darovali svoje življenje za ideale svobode in pravice štirje mladi slovenski fantje.
«Zo vasjo težijo fantje,
fantje, ki hoteli so živeti,
pa so morali zato umreti.
(Kajuh)•
Bili so mladi, zdravi fantje: Ve-koslav — 33, Miloš — 27, Franc — 24 let, najmlajši Ferdo, ki mu je bilo komaj 22 let. Vsi neporočeni in vsak si je sam služil kruh. Lahko bi si ga še služili, ustvarili si svoj dom m mirno živeli.
Hoteli so živeti, Saj so bili polni mladostne energije in načrtov — a morali so umreti, ker so se uprli fašističnemu terorju, ker so hoteli, da bi našemu narodu zasijalo sonce svobode.
Odmev strelov na kraški gmajni pri Bazovici so Culi naši ljudje po vsej Primorski. Stisnili so zobe in pesti — prižgali sveče —
•	Mama, kdo je umrl, da si prižgala svečke?«
•	Štirje naši fantje, sinko, tam pri Bazovici..
Culi so se odmevi drugih strelov tam na Opčinah. Sinovi so dorasli. Culi so se streli, vedno več strelov — iz stotin in stotin drugih pušk — po vsej Primorski. Borili so se in padali junaške smrti naši fantje, možje in dekleta. V gorečih domačijah in v krematorijih so umirali naši očetje, bratje in sestre — ker so hoteli živeti.
Dolgi so seznami naših padlih borcev in žrtev iz vseh krajev od Miljskih hribov do Matajurja. Dolg je seznam slovenskih priimkov v knjigi «Aula IV.« in dolg bi bil seznam iz registrov vseh fašističnih zaporov in vseh nacističnih taborišč.
Krvavo smo si priborili pravico do življenja, do svobode.
Zato tu, na tem svetem kraju, tudi na tej proslavi, in še posebno tu — poudarjamo naše pravice in obnavljamo obljubo, da bomo nadaljevali borbo za priznanje in uveljavljanje vseh naših
nacionalnih pravic ter ohranili in častili spomin naših padlih in naših žrtev.
Imamo demokratično ustavo; i-mamo mednarodne dogovore; i-mamo obljube najvišjih pradstav-nikov oblasti in strank. Nekatere obljube so se uresničile, nastalo je boljše vzdušje, toda marsikatera obljuba in dogovor, marsikatera pravica tiči še v predalu. Na zarumenelih papirjih in podpisih se nabira prah pozabe.
Mi ne pozabljamo! Ne moremo in ne smemo! Ne smemo tudi zaradi naših padlih; zaradi naših žrtev, da ne zatajimo svoje krvi. Tudi na drugi strani ne bi smeli pozabljati Ne bi smeli pozabiti, da je tudi naša borba proti fašizmu, da so tudi naši Ferdo, Miloš, Vekoslav in Franc, Plitko in njegovi tovariši, nad 2000 padlih borcev iz vasi in mest od Milj. skega zaliva do Slovenske Benečije, žrtve Rižarne in drugih nacističnih taborišč, naši borci in aktivisti — prispevali svoj delež — in kakšen delež, da ima Italija demokratično ustavo, da nam zdaj oni lahko delijo pravice. Namesto županov, poslancev in ministrov bi sicer imeli še vedno fašistične hierarhe, oziroma nemške Gauleiterje.
Zavedamo se svojih državljanskih dolžnosti in zahtevamo svoje pravice. Ne na obroke in po nekakšnih kategorijah! Slovenska etnična skupnost v Italiji je ena, od Tržaškega zaliva do Kanalske doline. Se vedno pa ravnajo z nami z dvojno, oziroma trojno mero in nas delijo na več, manj in nič vredne, čeprav živimo vsi v eni in isti — avtonomni deželi Tudi ta krivica že predolgo traja. Ni treba naštevati še drugih, saj so_ na pristojnem mestu dob.o obveščeni in dobro vedo, kaj di bila njihova dolžnost.
Dragi rojaki!
Ločijo nas lahko različni nazori — lahko pripadamo tej ali oni stranki, toda v borbi za naše narodne pravice, za naš obstoj in napredek nas morajo voditi k e-notnosti smotrov ideali naših padlih, naših žrtev, nr-ih bazoviških junakov. V tem duhu tudi moramo vzgajati naše otroke, da ne bomo zatajili sami sebe in svoje krvi!.
Nato je govoril Elvio Guagnini, ki je podrobno opisal zgodovinske dogodke in razmere pred 36 leti, zločine fašističnega režima, upor bazoviških junakov in njihovih tovarišev, potek in ozadje procesa ter navedel nauke, ki iz vsega tega sledijo ter nas morajo voditi
SESTANEK DEŽELNEGA TAJNIŠTVA CG1L
Poziv delavcem naj odločno branijo deželno gospodarstvo
Boriti se je treba proti načrtom ustanove IRI, ki bi hotela zmanjšati moč podjetij z državno udeležbo v deželi
tudi v sedanjih časih. Omenil je, da tudi v današnjih dneh umirajo tovariši v borbi za svoje pravice in za svobodo svojih narodov in poudaril, da niti vojna, niti nasilje, kakor tudi ne molk in pasivnost, ne rešujejo problemov, pač pa da je potrebna zavest in trdna volja, da se problemi rešijo.
Spregovoril je nato dr. Igor Ko-smina, ki je uvodoma poudaril, da proslava ni namenjena samo počastitvi spomina padlih junakov, ampak predvsem nam samim, da utrdimo svojo voljo za vztrajno in odločno borbo proti nasilju in krivici. Nato je dejal: «Mi stremimo po najboljšem sožitju, hočemo ži-
veti enaki med enakimi in skupno izvojevati boljšo bodočnost. Tem načelom se ne bomo odpovedali nikdar«. Ob zaključku svojega govora je omenil lansko mladinsko prireditev STEDO in prečital odlomek iz pergamene štafetne palice STEDO ter vi imenu mladine pozval vse Slovence na enotnost v borbi za naše nacionalne pravice.
Zandnji je govoril deželni svetovalec Arturo Calabria, ki je predvsem omenil zločine fašističnega režima, preganjanje in zatiranje slovenskega ter hrvaškega prebivalstva ter preganjanja antifašistov po vsej Italiji. Povezal je umor Matteottlja, Amendole, bratov Ro-selli, Gramscla z bazoviškimi Junaki, s Pinkom Tomažičem in njegovimi tovariši v okvir trde in krvave borbe proti fašizmu. Poudaril je, da se ob takih proslavah spominjamo na žrtve, a ne smemo pozabljati, da se nadaljuje in se mora nadaljevati borba proti ostankom fašizma za popolno uveljavitev demokracije, za socialni napredek, za sožitje in popolno spoštovanje pravic narodnih manjšin. Dejal je: «Mi nismo «bivši» borci, ki samo obujajo spomine, ampak smo borci, ki nadaljujejo svojo borbo, da doprinesejo svoj delež v vsakdanji demokratični borbi, tako da vrednote antifašisične borbe postanejo socialna realnost, da bodo odpravljene diskriminacije, da bodo tudi narodne manjšine imele svoje mesto, ki jim pripada, z vsemi dolžnostmi in pravicami.« Svoj govor je zaključil s poudarkom, da z bratsko enotnostjo med Slovenci in Italijani in skupno borbo bomo na najlepši način častili spomin bazoviških junakov in spomin vseh padlih.
Po govorih je pevski zbor zapel «Naša vojska«, medtem pa so predstavniki organizacij in ustanov položili ob spomenik vence odbora za proslavo, Slovenske kultumo-gospodarske zveze, PSI, ANPI, FIAP, AMPIA in Zveze bivših internirancev.
najkasneje do prvega oktobra
V petek se sestanejo člani predsedstva deželnega sveta, ki bodo razpravljali o dnevnem redu zasedanja Deželni odbornik za šport prof. Cumbat se je sestal s predstavnikoma deželnega odseka nogometne zveze
Poletne počitnice so se zaključile tudi za deželne organe. Predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini je sklical za petek sestanek članov predsedstva, ki naj proučijo spored najnujnejših del na dnevnem redu. Predvsem bo treba sklicati deželni svet, ki se bo moral po določbah pravilnika sestati najkasneje v soboto, 1. oktobra, člani predsedstva bodo morali v najkrajšem času proučiti tudi vprašanje najprikladnej-še ureditve poslovnih prostorov v palači na Oberdankovem trgu, ki Jo je pred časom odkupila dežela, in v kateri je Mednarodni center za teoretsko fiziko. Predsedstvo se bo moralo izreči med drugim tudi o predloženih načrtih arh. Nordia, ki je pripravil osnutek za dvorano za skupna zborovanja in za stranske prostore.
V ponedeljek bo sestanek deželnega odbora za pravilnik se pravi organa, ki ima nalogo, da sproti po potrebi ln po zahtevah časa predlaga spremembe, ki naj se vnesejo v poslovni pravilnik deželnega zbora. Odbor, ki mu načeluje dr. de Rinaldini, je sestavljen iz 8 svetovalcev, med katerimi sedi tudi dr. škerk.
Prav tako bo v ponedeljek ponovno pričel delovati tudi stalni odbor za javno vzgojo, delo, socialno skrbstvo, higieno in zdravstvo, ki ima na dnevnem redu za ta dan obisk industrijske strokovne šole «Malignani» v Vidmu. V sredo, 21. septembra, se bodo sestali člani stalne komisije za vprašanja, ki zadevajo predsedstvo, finance in proračun, da bi pod vodstvom svetovalca Cociannija vzeli v pretres vprašanje osebja deželne ustanove za razvoj obrtništva. Tretji odbor bo pa isti dan pričel z razpravo o deželnih središčih za socialna obolenja; za to področje je predviden izdatek v skupni višini 300 milijonov lir, in sicer v poslovnih letih 1966, 1967 in 1968.
Deželni odbornik za šport in rekreacijske dejavnosti prof. Cumbat je te dni sprejel na razgovor pred-
........""".........illllllllllliilim.......llimnnim.................................................................................................................iiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiii
Pred dnevi se je sestalo deželno tajništvo CGIL skupaj s predstavniki sindikata kovinarjev pokrajin, kjer delujejo industrijska podjetja z državno soudeležbo. Na seji so sindikalni predstavniki obravnavali potek enotne borbe v naši deželi proti načrtu IRI, ki predvideva nadaljnjo skrčenje dejavnosti krajevnih javnih podjetij.
Načrt IRI predvideva likvidacijo ladjedelnice Sv. Marka in preosno-vo tržaške ladjedelnice, kar bi imelo za posledico nadaljnje skrčenje zaposlenosti in dejavnosti, ki so direktno povezane z ladjedelništvom. Načrt predvideva še spojitev podjetja ciOfficine Elettromec-caniche Tnestine« s C.G.E. (General Electric Company), ki bi tako izpodrinila državno soudeležbo v korist tujega monopola; predvideva nadalje izločitev iz dejavnosti SAFOG nekih vrst proizvodnje ter nameravano opustitev proizvodnje mehaničnih statev, ne da bi se pri tem jasno povedalo, kako se misli preosnovati proizvodnja; namerava se tudi zamenjati Tovarna strojev Sv. Andreja s tovarno, ki bi proizvajala velike pomorske motorje in s 50-odstotno soudeležbo monopola Fiat. Ce k temu dodamo že izvedeno likvidacijo podjetja «Offi-cine Materiale Ferroviario Aero-nautico« v Tržiču ter ladjedelnice Sv. Roka, nenehno krčenje števila nameščencev v vseh podjetijh z državno soudeležbo ter dejstvo, da se še ni uredilo vprašanja odnosov med deželo in rabeljskim rudnikom, potem postane jasno razvidna škoda, ki bi jo trpelo deželno
gospodarstvo z izvajanjem načrta IRI. S tem postane tudi jasno, da ta gospodarska politika sledi slepo vsedržavnim gospodarskim smernicam, ki pogajalo obrobno gospodarsko vlogo dežele v odnosu do ključnih središč industrijskega in trgovskega razvoja države.
Tajništvo CGIL Je poudarilo, da je delavska borba v naši deželi že dosegla pozitiven rezultat s tem, da je bil načrt IRI odbit in da ga vedno bolj odločno zavračajo najrazličnejše sile. To stališče je razvidno tudi iz dokumenta, ki ga je soglasno sprejel stalni posvetovalni odbor za deželno načrtovanje. V tej zvezi tajništvo odobrava delovanje svojega predstavnika v tem odboru ter ugotavlja z zadovoljstvom, da ta organ predstavlja vse gospodarske politične in socialne težnje v deželi.
Zato deželno tajništvo poziva delavce, naj se nadalje borijo za te cilje: 1. za spremembe vsedržavnega gospodarskega načrtovanja; 2. za obrambo pomena, števila in vloge podjetij z državno soudeležbo v deželi, ter 3. za ureditev vprašanja rabeljskega rudnika.
V tem okviru mora biti spreme-nitev načrta IRI povezana z razvojem ladjedelništva, z obnovitvijo in okrepitvijo vsedržavnega brodar-stva, pristanišč in sploh vseh zadevnih infrastruktur.
Na kraju sporočilo tajništva CGIL poziva delavce, naj preprečijo določenim silam, da bi spravile v pozabo dokument, ki ga je odobril stalni posvetovalni odbor.
PO POROČILU MESTNIH REDARJEV
Cene na drobno v znatno višje kot
avgustu v juliju
Napovedujejo, da se bodo cene govejega mesa v tem in v prihodnjih mesecih znatno povišale zaradi uvedbe novega davka na uvoženo meso iz držav izven EGS
Podatki o cenah živil na drobno, ki so Jih zbrali mestni redarji za mesec avgust, niso preveč razveseljivi. Kljub temu, da je bilo v avgustu na desettisoče ljudi na letovanju izven mesta, ln bi se morale cene zaradi manjšega povpraševanja znižati, se je zgodilo prav o-bratno. Edinole cene povrtnine in sadje, so se zaradi velike ponudbe in manjšega povpraševanja močno znižale.
V	primerjavi z mesecem Julijem so se povišale cene olivnega olja, parmezana, svinjskega mesa, perutnine in nekaterih drugih živil. Poglavje zase pa so cene govejega mesa, ki se sicer v avgustu niso povišale, toda pričakujejo zlasti v tem mesecu in v prihodnjih mesecih znatno višje cene. Cene goveda na italijanskih trgih so se po julijskem znižanju ponovno znatno zvišale predvsem zaradi uvedbe višjega davka na uvoz živine iz držav, ki niso članice Evropske gospodarske skupnosti. Zaradi tega so trgovci na debelo že povišali cene govedine, ki Jo prodajajo trgovcem na drobno. To je dalo povod, da je združenje tržaških mesarjev predložilo pokrajinskemu odboru za cene zahtevo po povišanju sedanjih cen v prodaji na drobno. Pokrajinski odbor za cene je pred nekaj dnevi že sprejel zahtevo mesarjev glede teletine, in višje cene so začele veljati preteklo nedeljo. Pričakuje se, da bodo tudi cene govedine v kratkem času znatno poskočile.
Prodaja zmrznjenega mesa, ki je svojčas obetala, da se bo zelo dobro obnesla, pa doživlja v zadnjih časih maec Z uveljavitvijo višjega davka na uvoženo meso izven EGS pa bo prodaja tega mesa skoraj popolnoma prenehala zaradi previsokih cen. Zato tudi večji del trgovcev na debelo noče več uvažani zmrznjenega mesa iz Argentine.
Glede povišanja cene olivnega o-lja v preteklem mesecu pa napovedujejo, da se položaj na trgu z o-livlnlm oljem sedaj ponovno izboljšuje in pričakujejo, da se bo v prihodnjih mesecih cena ponovno znižala za okrog 200 lir pri litru, zaradi nedavnih sporazumov v okviru Evropske gospodarske skupnosti o cenah kmetijskih pridelkov, ki stopijo v veljavo 1. novembra letos. Medtem pa se Je ponovno povišala cena surovega pršuta, ki ga sedaj prodajalo po 3 730 lir kg; tudi kuhana šunka in druge vrste svinjine so se podražile.
Največ pa se je podražil sir «Reg-glaito«, in sicer za 230 lir pri kg in Je dosegel 2.160 lir kg. Prav tako, kot smo že omenili, so se nekoliko podražila jajca. Tudi cena fižola se je povišala za 50 lir pri kg.
Sveže ribe pa so se v preteklem mesecu zaradi ugodnega lova in manjšega povpraševanja prodajale po precej nizkih cenah.
V	mesecu avgustu se je nadaljevala akcija mestnih redarjev proti nezakonitemu trgovanju z živili ln raznimi industrijskimi predmeti, kot na primer prodaja ur, transi-storjev itd. Prav tako Je mestna policija nadzorovala trgovine z živili in druge trgovske obrate ter ugotovili vrsto prekrškov. Proti kršiteljem so redarji napravili 114 prijav in 41 opominov V avgustu so pregledali okrog 4.000 trogvskih obratov.
Pravila o potovanju na delo v Švico
Tiskovni urad vladnega komisariata sporoča v imenu tržaške prefekture, da so ugotovili, da se je po vstopu v veljavo predpisov o potovanju v lujino z osebno izkaznico brez potrdila kvesture znatno povečalo število oseb, ki so jih zavrnili iz Švice. Te osebe so potovale v Švico pod pretvezo • turizma«, dejansko pa so šle l-skat delo
To se dogaja predvsem zaradi razširjenega mnenja o lahkotnem potovanju v tujino in zgrešeni domnevi, da so švicarske oblasti olajšale dosedanje omejitve o imi. graciji.
Zato prefektura opozarja vse o-sebe, ki hočejo iti na delo v Švico, da si morajo najprej priskrbeti redno delovno pogodbo po redni poti ter si zagotoviti dovoljenje za bivanje v Švici. To je potrebno, da se preprečijo nepotrebne težave in stroški, ki jih imajo
prizadeti, ko jih iz Švice pošljejo nazaj v Italijo.
19. septembra začetek vpisovanja v vrtce
Županstvo sporoča, da se bo vpis v občinske otroške vrtce začel v ponedeljek, 19. t. m. Vpišejo se lahko otroci (deklice in dečki), ki so izpolnili tretje leto starosti 30. septembra letos. Ob vpisu na ravnateljstvih otroških vrtcev bodo morale družine predložiti za vsakega otroka rojstni list in potrdilo občinskega zdravstvenega in higienskega oddelka, da je bil otrok cepljen proti kozam, davici in polio-mielitlsu (Sabin). Zdravniški pregled oči pa bo otrokom napravil zdravnik v otroškem vrtcu. Otroclj ki ne bodo imeli vseh predpisanih zdravstvenih potrdil, ne bodo vpisani v otroški vrtec Za vse ostale informacije in navodila, se družine -lahko obrnejo na ravnateljstva posameznih otroških vrtcev od 19. t. m. dalje.
stavnika deželnega odseka vsedržavne nogometne zveze Merola in Pet-tarinlja, ki sta mu predložila nekaj perečih problemov, ki se nanašajo na izboljšanje in dopolnilo nekaterih igrišč v deželi. Dežela je namreč pred časom izdala zakon, ki zagotavlja primerno denarno pomoč za razvoj športnih dejavnosti. Na sestanku so se dogovorili, da bodo predstavniki deželnih organov v prihodnjih tednih stopili v stik s predstavniki najvažnejših nogometnih društev iz Furlanije — Julijske krajine. Odbornik Cumbat se je v nedeljo dopoldne udeležil posebne okrogle mize, ki so Jo organizirali pripadniki goriškega kolegija zemljemercev. Zbrani strokovnjaki so izrazili upanje, da bo kmalu zemljiška knjiga uvedena tudi v osta lih pokrajinah dežele Furlanije Ju lijske krajine. Prof. Cumbat je iz razil svoje soglasje glede raztegnitve te koristne institucije, ki jo je
v	naših krajih uvedla že Avstro-Ogrska, na celotno ozemlje.
Odbornik za industrijo in trgovino Marptllero se te dni mudi v kraju Mandaola v bližini Bočna, kjer se vrši mednarodno srečanje strokovnjakov, ki razpravljajo o rudnih bogastvih posameznih področij. Odbornik za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo Dal Mas pa naj bi se danes vrnil iz Koelna, kjer je obiskal jesenski sejem, na katerem nastopa tudi skupina obrtnikov iz Magnaga. Odbornik za finance Tripani se je sinoči v Capri-
vi	sestal s člani tamkajšnjega ob-
činskega odbora, ki so mu predočlll nekaj lokalnih vprašanj, odbornik za načrtovanje Stopper pa bo danes v motornem čolnu obšel v spremstvu nekaterih strokovnjakov Gradež, Marano Lagunare in Li-gnano. da bi ugotovil, kakšne so nadaljnje razvojne možnosti za turistične dejavnosti v teh obrežnih krajih.	'
Včeraj popoldne, pa so se v Vidmu sestali člani deželnega odbora za lov. Na sestanku, ki mu je predsedoval odbornik Comelli, so vzeli v razpravo vrsto vprašanj, ki zadevajo -posamezna lovišča v deželi
nika dr. Tavello, ob 17.30 pa je sprejel člane komisije za «Trst».
• Šolsko skrbništvo poroča, da je bil v Uradnem listu od 6. septembra objavljen ministrski dekret od 1. julija letos, s katerim je bil razpisan natečaj z izpiti za 50 mest pripravnikov v staležu izvršilnega osebja osrednje šolske uprave in šolskih skrbništev. Prošnje bodo morale biti predložene na ministrstvo za šolstvo v roku 60 dni po objavi dekreta v Uradnem listu, in sicer do 5. novembra letos.
Šolske vesti
Izjav« dr. Bcrzantija po povratku iz ZDA
V nedeljo zvečer se je vrnil domov predselnik deželnega odbora dr. A. Berzanti, po enomesečnem potovanju po Združenih državah Amerike, kamor ga je državni departma povabil v okviru vsakoletnih kulturnih izmenjav med ZDA in ((prijateljskimi državami«. Deželni odbor bo začel ponovno delovati prihodnji teden. Dr. Berzant. namerava v kratkem prikazati pred stavnikom deželnega liska svoje potovanje po ameriških državah, že takoj po svojem prihodu v domovino pa je izjavil, da -mat.ra to potovanje za izredno zanimivo m koristno. V tej zvezi ie poudaril, da so ga predstavniki zveznih oblasti povsod toplo spredli, še posebno prijazen pa je bil sprejem, ki ga je bil deležen s strani predstavnikov italijanskih Konzularnih oblasti v Ameriki. Med svojim bivanjem v čezoceanski državi se je dr. Berzanti sestal tudi s številnimi poslovnimi ljudmi, ki so pokazali veliko zanimanje za možnosti sodelovanja s poslovnimi krogi iz naše dežele, ter za morebitno sodelovanje ameriškega kapitala pri industrijskih podvigih na našem področju. Predsednik je o-menil še stike, ki jih je navezal s skupinami sonarodnjakov v New Yorku in Chicagu.
SPREJEMI IN OBISKI VLADNEGA KOMISARJA
Včeraj ob 11.30 je deželni vladni komisar prefekt Cappellini obiskal pokrajinske upravitelje, ob 16.30 je sprejel na prefekturi šolskega skrb-
SOLA GLASBENE MATICE V TRSTU
Gojeno:, ki se še niso vpisali, lahko to storijo v pisarni Glasbene matice v Ul, R. Manna 29 od 10. do 12. ure dopoldne. Opozarjamo, da se bo letos nadaljeval pouk solopetja.
Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda, Strada di Guardieila 13/1 sporoča, da se vršijo vpisovanja za šolsko leto 1966/67 vsak dan do vključno 25. septembra 1966. Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda od 10. do 12. ure, kjer se dobijo tudi potrebna navodila.
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, k una poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 1U. do 12. ure v tajništvu zavoda. Strada dl Guardieila št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1966 Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu
Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra. Uradne ure so od 9. do 12.
Včeraj-danes
Dne 12. septembra se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 15 o-seb.
UMRLI SO: »(Metna Caterl-na De-grassi por. Štolfa, 67-letna Vittoria Timeus, 86-letna Ama-Ha Simoni, 85-letna Maria Cervenlk por. Basa. 79-le-tn-a Elisabetta Ban vd. Venuti, 61-letn-a Anna Maria Mi-lich vd. Servl, 84-letna Carla Tranquillinl vd. Mo. denese, 78-letni Giuseppe Godina, 60-letna Umberla Vall-i por. Cattarini, 51-letni Rodolfo Praselj, 65-letni Antonio Vales. 71-letna Maria Dapir^j vd. Pergolis, 73-letnl Giovanni Lavi-I mi, 85-letaa Giovanna Cie vd. Premeri, 76-letna Anna Marchi vd, Dal-la Torre.
5 Danes ob 11. uri bo na Trgu
Tra i Kivi v Rojanu javno zborovanje PSIUP, na katerem bo govoril član izvršnega odbora tržaške federacije Francesco. Franco.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alia Sa-lute, Ul. Giulia 1; Benussi, Ul. Cavana 11; Ficciola, Ul. Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19-c; Cro. ce Verde, Ul. Settefontane 39; Rava-sinl, Trg Liberti 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
Gledahšča
Miramarski park — Danes tedenski odmor. Jutri, sreda, nadaljevanje: ((Luči in zvoki«. Ob 21.30 v nemščini: «Der Kaisertraum von Mira-mare« in ob 22.45 v italijanščini ((Massimiliano e Carlotta«.
Izredne vožnje avtobusa «M» * barkovljanske postaje.
Kino
Nazionale 16.00 «Gioco mortale« -Technicolor. Nigel Green. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «1 nostrl marlt-i« Ml-chele Mercier, Alberto Sordi, Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenlce 15.30 ((Arizona Colt« Technicolor. Giuliano Gemma, Corinne Marchand.
Eden 15.30 «... e il diavolo ha riso«. Jeanne Moreau, Ettore Manni. Prepovedano mladini pod 13. letom.
Grattacielo 16.00 «E1 Greco« Barve De Luxe, Mel Ferrer, Rosanna Schiaffino.
Alabarda 16.00 ((Agente Z 55 misslo-ne disperata« Colorscope. Susan Baker. Danny O Connor.
Fllodrammatico 16.30 «Obiettivo Tobruk — 1 topi del deserto« Richard Burton, James Mason.
Aurora 16.30 «L’uomo che v-I-ene da Kansas City».
Cristallo 17.00 «L’a-llegra parata dl VValt Disney» Technicolor. Sledi dokumentarec «11 magnlfico plsto-le-ro».
Garibaldi Danes počitek. Jutri ob 16.30 «Ital lani come noi« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 16.00 «Vlva Maria« Brigltt« Bardot, Jeanne Moreau, George Hamilton. Technicolor.
Impero 16.00 «La gatta sul tetto che scotta«.
Moderno Danes počitek. Jutri ob 16.30 «Le meravigliose do-nne del Giappone fantastico« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vlttorio Veneto 16.30 «Oggi, domanh dopodomani« Eastmancolor. Marcel-lo Mastroianni, Virna Lisi, Cathc-rine Spaak. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «Pippo, Pluto e Paperi-no allegri masnadieri«.
Ideale Zaprto zaradi obnavljanja dvorane.
Abbazia 16.30 «Bandido».
Izleti
S P D T vabi svoje člane, prijatelje in mladino na Jesenski izlet 2. oktobra v dolino Martuljkove skupine do bivaka Za Akom. Lepoti tega narodnega parka, kjer iz divje soteske z naravnima slapovoma nenadoma preide narava na zelene livade obkrožene z mogočnimi vrhovi, bodo jesenske tople barve dale še poseben čar.
* * *
Prosvetno društvo v Skednju 'organizira v nedeljo, 25. septembra 196(> izlet v Rovinj in Pazin. Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah m nedeljah, od 20.30 do 21,30 na sedežu društva, Skedenjska ulica 124/1.
• • •
Prosvetno društvo oAndrej Cok«
z Opčin priredi v nedeljo, 18. t. m. enodnevni izlet na Otočec. Vpisovanje v pekarni Drašček.
Mali oglasi
LADJE V PRISTANIŠČU
M. Berl-i-ngert, CittS dl Catania.Bo-rea, Boate, Asia, Europa, Saipa H, Esperide, Paolo Toscanel-li, Maria A. Martinoli, Briok V, Velia Tricoli Eu-ropa (it.); Dalmacija, Plid, Labin, Jadro (Jug.); Vindex, Audax. Old Oak (Pak.); Butri-ntl, Migeni M/V (Alb.); Rio Nero (Špan.); Ronda, Brilliance, Costantlne P., King Pe-leus (Lib.); Arcas (Hoiand.); Samu-dragupta Yayanti (Ind.); Eritrea (E. tiop.); Albatroe (Bolg.); Myrsi-ni (Bunker) (Grč.).
THGOVINA pohištva Bruno — oprema za kuhinje m dnevne sobe tz for-mike. Lastna Izdelava. Fonderia št. 3 (blizu oolnice).
Tragična nesreča nam je nenadoma iztrgala .našega dragega
Rudolfa Prašlja
žalostno vest sporočajo po pogrebu žena Zora, sin Sergij, sestra, brat, nečaki in drugi sorodniki. Trst, 13. septembra 1966
P I Z., (JI. Torreblanra 28
............................i......mm.......................i ■ 11111 11 n ■ ■ 11 > > ■ i, ■ > ■ ■> n <■ i ■ 111 ■, i ■ 111111 ■ 11111 ■ ■ i ■ ■. 111111111 ..11 m m i ....111 n i ..i.....11 ■ 111 ■ i ■, 11 ■ ■ t.i, i,,,
TURIZEM V DEŽELI V PRVIH SESTIH MESECIH LETOS
Splošno število nočitev nekoliko večje od lanskega
Število turistov po posameznih pokrajinah - Od tujih gostov je bilo največ Jugoslovanov
V deželi Furlaniji — Julijski kra- ] čini je letos pokazal zadovoljiv najini so v prvi polovici letošnjega Ipredek; tako domači kakor tudi leta našteli 1.553.304 turističnih no- tuji turisti, so dali več nočitev ka-
čitev, kar predstavlja majhen napredek v primerjavi z lanskim letom, ko je število nočitev doseglo 1.479.701. Letos je v hotelih ln drugih gostinskih obratih dežele prenočilo več Italijanskih kakor tudi več inozemskih turistov; prvi so namreč dali 861.448 nočitev (lansko leto 846.747), drugi pa 691.856 (lani 632.956) nočitev.
Največ turistov, Italijanskih In tujih, Je med svojim bivanjem na področju dežele prespalo v hotelih, mnogo pa Je bilo tudi takih, ki so se zatekli k sorodnikom ln drugim zasebnikom: v hotelih vseh kategorij so namreč v prvi polovici leta našteli 790.433 nočitev; v raznih penzionih ln gostilnah s prenočišči pa je število nočitev doseglo 261.401, pri zasebnikih 387.277, v kampinglh pa 114.193.
Ločeno po pokrajinah, so se domači in tuji turisti letos porazdelili takole: v tržaški pokrajini 337.269 nočitev (od tega 26.877 v Sesljanu); v videmski pokrajini 941 475 (od tega 4432 v kraju Fornl dl Sapra, 1499 v Ravasclettu, 24.230 v Trbižu ter 514.008 v Llgnanu); v gori-škl pokrajini pa so našteli 274.280 nočitev (od tega 174.460 v Gradežu). Iz navedenih podatkov jasno izhaja pomen obmorskega pasu za turistično uveljavljanje naše dežele; poleg Karnlje, ki privablja turiste zlasti v zimskih mesecih, so vsako leto najbolj obiskane plaže v go-riškl in videmski pokrajini.
Turistični promet v tržaški ob-
kor lansko leto. Italijanskih gostov Je bilo 76.410, in ti so dali skupno 138.257 nočitev, tujcev pa so v istem času našteli 50.889, ki so dali skupno 111.091 nočitev.
Med tujimi turisti so bili tudi v prvi polovici letošnjega leta najbolj številni Jugoslovani: tl so dali v posameznih mesecih naslednje gibanje:
januar
februar
marec
april
maj
junij
štev.	štev.
turistov	nočitev
1712	3290
1612	3076
3538	5999
4735	7747
2542	8551
4120	6937
18.259	35.600
Skupaj
Pri Jugoslovanskih gostih so v prvem letošnjem polletju zabeležili 946 nočitev v hotelih prve, 6671 v hotelih druge, 1064 v hotelih tretje ter 3725 nočitev v hotelih četrte kategorije; poleg tega so našteli 1545 Jugoslovanskih državljanov v raznih tržaških penzionih, ter 13.102 gostov v boljših gostilnah s prenočišči.
Nesreča delavca v ladjedelnici Felszegy
Včeraj ob 16.45 so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 28-letnega mehanika Ferdinanda Bologno Iz Ul. B. Angelico 9, ki Je zaposlen v ladjedelnici Fel-
szegy v Miljah. Ponesrečenec, katerega so prepeljali v bolnišnico z zasebnim avtomobilom, je povedal, da mu je pri delu padel z mize težak ventil. Zdravnik Je ugotovil zlom tretjega prsta na levi nogi ter možen zlom četrtega.
Prometna nesreča v Sesljanu
V Sesljanu se Je to noč zgodila prometna nesreča, pri kateri je utrpel večje telesne poškodbe 18-letni mizar Nevio Legiša iz Vižo velj št. 9/a. Mladeniča so prepelja 11 z avtom Rdečega križa v trža ško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili močan udarec na glavi in verjetne kostne poškodbe po telesu. Okreval bo v 40 dneh. Ponesrečeni Nevio ni mogel povedati, kaj se je zgodilo v usodnem trenutku: zdi se, da ga je povozil neki avtomobilist z vozilom vrste fiat - topolino.
Deklica se je na kopanju zastrupila s tetanusom
Zdravniki 3. oddelka splošne bolnišnice so včeraj ob 16.50 sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo 14-letno dijakinjo Annamarijo Biasottl iz Ul. A. Emo St. 18.
Deklica se je 9. t. m. popoldne kopala v zadnjem kopališču ((topolino« na barkovljanski obali. Po nesreči sl je obdrgnila roko ob podmorsko čer. Kmalu pa se je rana vnela ter jo prisilila, da se zateče k zdravniku, žal je bila diagnoza zelo huda: tetanus.
Po dolgi in mučni bolezni nas je včeraj za vedno zapustila naša ljubljena mama, tašča in nona
ALOJZIJA vd. RUTAR
Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, 14. t.m. ob 10.30 iz glavne bolnišnice.
Žolujoči: hčerka Delly, ' sinova Lucijan in Otokar, snahi Ljudmila in Silva ter drugo sorodstvo
Trst, 13. septembra 1966
Potrti naznanjamo žalostno vest, da na= je zapustila naša predraga teta
ŠTEFANIJA VODOPIVEC
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, dne 13. t.m. ob 16.30 lz kapele barkovljanskega pokopališča.
Žalujoči; nečaka Mirko in Ladi z družino, svakinja in dntgi sorodniki Barkovije, 13. septembra 1966
V nedeljo nas Je za vedno zapustila naša draga mama in nona
MARIJA BAŠA roj. CERKVENIK
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 17.30 na bar-kovljanskem pokopališču.
žalujoči: hčerka Vida z možem, sinovi Stanko, Ladko z ženo, Pepi in Danilo z ženo, vnuk Danilo in drugi sorodniki.
Barkovije, 13. septembra 1966
SPOR MED TRŽAŠKIMI TRGOVCI NA DROBNO
Večina trgovcev in sindikati za skrajšani delovni teden
Včeraj so se trgovci, ki hočejo imeti odprte trgovine ves teden, sestali s podprefektom dr. Micelijem
Goriško-beneški dnevnik
Tržaški trgovci si niso edini glede skrajšanega delovnega tedna; večina se jih sicer ogreva za to zamisel, večja skupina »disidentovo pa bi rada videla, da bi bile trgovine odprte ves teden, zaprte pa le ob nedeljah in praznikih. Ta skupina trgovcev pravi, da jim skrajšani delovni teden povzroča precejšnjo škodo, ker se polovica dneva v tednu, ko so trgovine zaprte, občutno pozna pri končnem tedenskem obračunu.
Razprava o koristi odnosno o škodljivih posledicah skrajšanega delovnega tedna trgovin se je vnela že preden je prefekt leta 1964 izdal ukrep, po katerem morajo biti vse trgovine na Tržaškem poleg ob nedeljah in praznikih zaprte tudi pol dneva med tednom, tako da se omogoči prodajalcem, zaposlenim v trgovinskem sektorju uživanje prednosti (krajšega umika), ki jih predvideva skupna pogodba za zaposlene v trgovini na drobno.
Ko je prefekt julija 1964 izdal omenjeni dekret, so nanj pristali trgovci, bodisi sindikalne organizacije, v kateri so včlanjeni tržaški trbovci, bodisi sindikalne organizacije, katerih člani so prodajalci in prodajalke, zaposleni v trgovinskem sektorju. Lastniki trgovin, ki so se čutili prizadeti po vzpostavitvi skrajšanega delovnega tedna, so precej po objavi prefektovega dekreta in nato še pozneje večkrat v določenih časovnih presledkih nastopili pri prefekturi, da bi ta odpravila dekret ali vsaj omilila njegovo vsebino. Ti trgovci zahtevajo, naj bi se določba o poldnevnem tedenskem zaprtju trgovin na Tržaškem spremenila iz obvezne v fakultativno. Pri tem se sklicujejo na dejstvo, da ta materija v Italiji še vedno ni zakonsko urejena; v vrsti sodnijskih nastopov proti skrajšanemu delovnemu tednu, so sodniki v Comu, Bellunu in Padovi pred časom oprostili nekatere trgovce, ki so imeli odprto trgovino tudi ob «prepovedanem» času. V Trstu smo imeli tudi takšne primere, vendar ni sodnik dal prav prizadetim trgovcem, temveč je zavzel stališče prefekture. Položaj glede tega vprašanja je še vedno nejasen: ministrstvo za trgovino in industrijo je z neko svojo okrožnico iz leta 1964 (št. 1686 z dne 5. junija) povabilo vse prefekture v državi, naj uredijo vse potrebno za uvedbo skrajšanega delovnega tedna v trgovini na drobno, 13. aprila letos pa je isto ministrstvo razposlalo prefekturam novo okrožnico, v kateri vabi načelnike prizadetih uradov, naj ne uvajajo novih «o-krajšavu v delovnem tednu, in naj po možnosti odpravijo okrajšave, kjer se že izvajajo.
Pri nas so se trgovci, kakor rečeno, razdelili glede tega vprašanja v dva tabora; večina jih zagovarja skrajšani delovni teden, soglasno z vodstvom stanovske organizacije in sindikatov; skupina »disidentov« pa je proti «kratkemu» tednu. Predstavniki te skupine so začeli v zad-
njih dneh novo agitacijo z namenom, da bi prefektura odpravila obveznost medtedenskega premora; včeraj dopoldne je podprefekt dr. Miceli na prefekturi sprejel predstavnike teh trgovcev, ki se ne strinjajo z skrejšanim delovnim tednom in s stališčem stanovske organizacije in sindikatov; trgovci so ponovno postavili zahtevo po priznanju fakultivnosti pri omenjenem vprašanju. Podprefekt je trgovcem razložil, da morajo ti rešiti vprašanje znotraj svoje stanovske organizacije, ali pa naj izstopijo iz lokalne zveze trgovcev in naj ustanovijo novo zvezo, ki bo lahko postavila nove zahteve v nasprotju z zahtevami in stališčem, ki sta ga svoj čas o tem vprašanju zavzela trgovska zveza in sindikati.
Važno obvestilo obrtnikom
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča svojim članom obrtnikom, da so pooblaščene bančne ustanove začele podeljevati posojila v zvezi z obrtniško dejavnostjo.
Zainteresirani naj se obrnejo na sedež združenja za pojasnila.
Tajništvo
• Pokrajinska uprava sporoča, da je pokrajinska cesta za Mačkovlje med križiščem med državno cesto št. 14 in kržižiščem na Ključu zaprta do 16. t. m. zaradi popravil.
voda za socialno zavarovanje INPS v Ul. del Lloyd št. 6 in Ul. Cal-vola št. 12, so se zbrale na skupščini, kateri so prisostvovali tudi predstavniki združenj stanovalskih upravičencev. Razpravljale so o sklepu zavoda INPS, da poruši obe stavbi in da na istem mestu zgradi nove hiše. Zato so družinam že sporočili, da bodo morale zapustiti stanovanje.
Ker jim INPS doslej še ni zagotovil drugega ustreznega stanovanja, so na skupščini prizadete družine sprejele resolucijo, v kateri ugotavljajo, da osrednje ravnateljstvo INPS v Rimu in minister za delo in socialno zavarovanje Bo-sco še nista odgovorila na pismo, ki so ga jima poslali prizadeti najemniki že meseca aprila. Hkrati pa, je rečeno v resoluciji, so funkcionarji tržaškega sedeža INPS na nekaterih sestankih z najemniki skušali prepričati družine, naj prostovoljno zapustijo svoja stanovanja proti denarni nagradi, ne da bi jim zagotovili drugo stanovanje s primerno najemnino v norih hišah INPS. Resolucija nadalje ugotavlja, da so ti predlogi nezakoniti in da nasprotujejo duhu obstoječih zakonov, ki določajo, da je treba najemnikom, katerih stare stavbe se porušijo, zagotoviti drugo stanovanje, katerih najemnina ne sme biti višja od 20 odst. sedanje najemnine. Upoštevajoč dejstvo, pravi resolucija, da je INPS javna ustanova, ki se poslužuje kapitalov iz obveznih zavaro-
V NEDELJO NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Drugi vsedržavni simpozij kriminalne antropologije
Položiti je treba pravne temelje za uspešno sodelovanje med policijo in zdravniki kriminalisti
iiiimiiuiitniiuiiimimiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiimiiimiHiimiinmiimimii
SKUPŠČINA PRIZADETIH STANOVALCEV
INPS hoče porušiti dve hiši in izgnati vse družine
Prizadeti so sklenili, da bodo zapustili stanovanja, če jim zagotovijo druga z ustrezno najemnino
Družine, ki stanujejo v hišah Za- valnih dajatev vseh delavcev, vsled '	~ česar mora te kapitale izkoriščati
v podporne in socialne namene, ni nobena zasebna špekulativna oblika dovoljenja.
Velika slovesnost na Vršnem ob 60-letnki Gregorčičeve smrti
Po prvem delu slovesnosti je pisatelj France Bevk odprl pesnikovo rojstno hišo in jo izročil slovenskemu ljudstvu kot muzej posvečen goričkemu slavčku
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nadalje resolucija ugotavlja, da so sedanje stavbe še v dobrem stanju in da njihovo podiranje ni u-temeljeno. Upoštevajoč dejstvo, da v teh hišah stanujejo samo delavske družine s stalnimi dohodki, med katerimi je tudi mnogo upokojencev, ki gotovo niso v stanju da najamejo stanovanje na tako imenovanem prostem trgu, so prizadete družine soglasno sklenile, da zavrnejo kateri koli predlog, ki jim ne bo zagotovil sedanjih plačilnih in stanovanjskih pogojev. V primeru na, da se bodo morali izseliti, zahtevajo, da jim INPS poskrbi drugo stanovanje, ki bo u-strezalo gospodarskim pogojem prizadetih družin. Končno so sklenili, da bodo nadaljevali svojo akcijo, dokler ne bodo njihove zahteve sprejete.
Nov upravni odbor obrtniške bolniške blagajne
Predvčerajšnjim je bil na tržaškem vseučilišču 2. vsedržavni simpozij kriminalne antropologije, ki je obravnaval izredno aktualen problem: zdravniška kriminološka vprašanja preventivne dejavnosti policijskih organov.
Simpozij, ki je bil izrazito znanstvenega značaja, se je vršil v o-kviru 20. vsedržavnega kongresa Italijanskega društva legalne medicine. Čeprav pa je imel znanstveni značaj, je pritegnil pozornost tukajšnjih policijskih oblasti. Med drugimi so bili prisotni polk. Bozzola, poveljnik odreda agentov javne varnosti, sekoijska funkcionarja Rovelli in Gavastano, poveljnik sodnijskega oddelka karabinjerjev kap. Pazzaglia in drugi.
Snov je bila razdeljena pri predavanjih v dva dela. Psihološko plat je obravnaval prof. Amedeo Dalla Volta, ravnatelj Inštituta za poskusno psihologijo na vseučilišču v Genovi, kriminološko pa prof. Gaetano Canepa, ki poučuje na fakulteti kriminalne antropologije na i^tem vseučilišču.
Prof. Dalla Volta je v svojem govoru pojasnil psihološke komponente pri zločinih na splošno ter je trdil, da se do sedaj ni posvetilo dovolj pažnje psihološkim 6i-niteljem, ki pogajajo kriminalnost. Po njegovem mnenju mora biti de. javnost policijskih organov izrazito preventivna ter se ne sme omejevati samo na zatiranje prekrškov. Prof. Dalla Volta pravzaprav meni, da je dejavnost policijskih organov že v svojih zametkih preventivna, ker pač objektivno preprečuje zločine in prekrške. Ce se iz teh ali drugih razlogov ta dejavnost zatakne, potem smo priča poplavi kriminalnih dejanj, kar nazorno pričajo v zadnjih časih napadi na banke in na zlatarne.
V nadaljevanju svojega govora je prof. Dalla Volta ostro kritiziral teorijo, ki prikazuje dejavnost policije samo kot represivno dejavnost. S tem je kritiziral tudi teorijo, ki vidi v policijskih agentih nekakšne protisocialne elemente, ki so v bistvu sorodni s tistimi, ki jih oni preganjajo.
Pojem preventivne dejavnosti po. licije je poudaril tudi prof. Canepa. ki je obravnaval strogo kriminalistične probleme. Vendar pa se je znani kriminalist iz Genove za-
držal posebno pri vprašanju mladinske kriminalnosti. Med drugim je trdil, da je zelo važno, da mlad kriminalec, ali kršitelj zakona na splošno, ne dobi pri svojem prvem stiku s policijskimi organi napačnega vtisa. Policijo je treba huma-nizirati, je dejal prof. Canepa. Pri vsem tem je treba tudi upoštevati vse mogoče povezave z medioi-no in drugimi panogami znanosti.
Na kraju svojega govora je prof. Canepa izjavil, da je treba čimprej položiti prave temelje za uspešno sodelovanje med policijskimi organi in zdravniki kriminalnosti.
Pretekli teden je bil umeščen nov upravni odbor Pokrajinske vzajemne bolniške blagajne tržaških obrtnikov, ki je bil izvoljen na volitvah preteklega maja. Odbor sestavljajo:	predsednik:	Ottavio
Mazaroli; podpredsednik: Alessan-dro Favaretto in svetniki: Lauro Ceppi, Cristoforo Collini, Carlo Pegani, Antonio Romanelli, Sergio Rosselli, Adriano de Rota, Primo Salvini, Sergio Scaggiante, Virgilio Turrini in Stanislav Zafred. Za u-pravnega izvedenca je ministrstvo za delo imenovalo dr. Silva Ales-sanija, za predstavnika pokrajinske komisije za obrtništvo je bil imenovan Carlo Senci, za predstavnika deželnega urada za delo pa dr. Nicolb Pase. Poleg tega pa so v upravnem odboru zastopani še dr. Giuliano Gortan, za zdravniško zbornico, ravnatelj bolniške blagajne dr. Lionello Cechet in vodja zdravstvene službe blagajne dr. Nereo Tonazzi. Nadzorni odbor pa sestavljajo:	namestnik finančnega
intendanta dr. Giuscardo Modugno, predsednik, ter Giuseppe Musca-tello in Dario Sergo, člana; dr. Lui-gi Marino in Medeot Francesco pa kot namestnika. Hkrati pa je u-pravni svet imenoval Carla Pega-nija in Adriana de Roto za predstavnike pri pokrajinski komisiji za obrtništvo.
ljenje pesnika ter omenil ozkosrč-
Mirka, Vrabca, Volariča, Prelovca,
ne napade nanj, Je France Bevk zaključil svoj govor takole:
«Njegova zasluga je, da je v tolikšni meri rasla samozavest vsega naroda, a posebno primorskega, ki je v dneh narodnega zatiranja črpalo iz njegovih pesmi tolažbe in bodrila. Njegove besede o pravici in svobodi so nam vlivale novih nad in nam kazale pot v prihodnost. Stoletnice njegovega rojstva smo se skromno, a prisrčno spominjali med osvobodilnim bojem; partizani so bili izvrševalci njegove oporoke ...»
Tudi pred rojstno hišo, spremenjeno v muzej, so s kulturnim programom — recitacijo in petjem — počastili slovesni dogodek. Kakor Prešernova na Gorenjskem in Jurčičeva na Dolenjskem, tako je Gregorčičeva rojstna hiša na Primorskem, pod mogočnim Krnom, postala nov dokaz, kako ljudstvo ljubi svoje duhovne velikane.
Na predvečer je pevski zbor Kras iz Dola, na povabilo Slovenskega planinskega društva iz Gorice, priredil koncert v Kobaridu. Pozdravil ga je predsednik tov. Rutar, ki je poudaril, da se je zbor rade volje prijavil za proslavo ob 60-let-nici smrti Simona Gregorčiča in ob odprtju Gregorčičevega muzeja, ter želel tako marljivim pevcem dobrodošlico.
Pevski zbor je v imenu Slovenskega planinskega društva iz Sta re Gorice predstavila tajnica Jožica Smet. V uvodu je omenila, da je zbor 24. aprila proslavil svojo 15-letnico obstoja. Društvu niso mogli dati lepšega imena kakor «Kras». Zbor je sestavljen iz delavcev, ki delajo v kamnolomu v Nabrežini, v ladjedelnici v Tržiču, pa drugod v Gorici. Ta kraški zbor dokazuje žilavost naših ljudi in veselje, da širi našo lepo pesem po našem zamejstvu. Zbor tudi dokazuje, da slovenska pesem po teh krajih ne bo nikoli izumrla. Zbor vodi pevovodkinja Pavlina Komel, hčerka poznanega skladatelja in prof. Emila Komela. Imel je že več kot 50 uspelih nastopov po zamejstvu in na radiu Koper ter v Trstu.
Na tej spominski proslavi Je nastopil z 22 pesmimi, med katerimi so Bile zlasti •GregorfičIJve, kakor"! «Mbjo srčno' kri škropite«, «Soči» in «Pogled v nedolžno oko«. Nadalje še pesmi primorskih skladateljev, kakor Vodopivca, Venturinija,
Za svečano razpoloženje sta pripomogla idrijska godba na pihala, ki je zaigrala več komadov, ter združeni pevski zbor iz Branika in Dornberka, ki je zapel več u-glasbenih Gregorčičevih pesmi, med njimi tudi Gregorčičevo V krčmi, ki jo je uglasbil Alojz Srebotnjak ter je v nedeljo doživela krstno izvedbo. Igralec SNG iz Ljubljane Stane Sever je deklamiral Gregorčičevo ((Soči«, ki je vse navzoče zelo prevzela.
Svečanost se je opoldne nadaljevala pred pesnikovo rojstno hišo, ki so jo s prispevki Slovencev v domovini in tudi v zamejstvu odkupili ter spremenili v muzej, v katerem so zbrali vso ostalino o pesniku, da bi bila na voljo vsem, ki bodo prihajali v ta rajskomili kraj ter si želeli seznaniti se z življenjem in delom našega pesnika.
V treh sobah so uredili spalnico in dnevno sobo in sestavili rodovnik vseh prednikov. Na steno so obesili tudi oljnato sliko čedadske-ga slikarja Bronta, ki je po fotografiji portretiral Ivana Trinka, velikega slovenskega duha, ki se je rodil in delal onkraj Kolovrata in Livka v Beneški Sloveniji. Slika, ki jo je podaril Izidor Predan, tajnik društva v Čedadu «Ivan Trin-ko», hoče simbolizirati neuničljive vezi med brati ob Soči in Nadiži, ki sta jih stkala pesnika, duhovnika — človeka.
Muzej je odprl pisatelj France Bevk z lepim nagovorom, ki ja objavljen v okusno izdelani brošuri pod sledečim naslovom: Mogočna nisi ne prostrana in stavil te umetnik ni. «Iz te hiše, pred katero stojimo — je dejal Bevk — skozi ta vrata je poln svetlih sanj odšel v šole, si širil obzorje, se seznanjal z našo lepo besedo in se navzemal vroče ljubezni do rodne zemlje. Ker mu je zibelka tekla pod siromašno streho, ni mogel slediti svojim srčnim željam, postal je duhovnik, skozi in skozi zvest svojemu poklicu. Za Gregorčiča, ki se je z vsem ognjem posvetil visokemu poslanstvu ljudskega pesnika, je bila bržkone prav ta žrtev tudi plodno seme .. . Morda je pjipomogla prav njegova življenjska usoda, da se je pesniško tako ra#vi? J&i prodrl v srce svojega ljudstva, kot je malokateri slovenski pesnik pred njim in za njim.« Potem ko je opisal živ-
PEVSKI ZBORI ZAČELI Z DELOM
Danes prva vaja mladinskega pevskega zbora v Standrežu
Tudi po drugih krajih se že pripravljajo na novo sezono
kakor tudi še Bučarja, Deva, Ipavca in drugih slovenskih skladateljev.
Zbor ni številen ,a je s svojo dovršenostjo in ubranostjo dobil kmalu stik z občinstvom, ki je vsako njegovo izvedeno pesem navdušeno pozdravljalo z močnim ploskanjem.
Marljivemu zboru in njeni pevo-vodkinji gre vse priznanje za uspel vokalni koncert na predvečer zgodovinske proslave Simona Gregorčiča na Vršnem.
VESTI IZ DOBERDOBA
Deželni prispevek za občinska javna dela
Novi tajnik v konzorciju z Zagrajeni Pokrajinsko tekmovanje balincarjev
Doberdobska občinska uprava se je dogovorila z ono iz Zagraja za konzorcij za skupnega občinskega tajnika. Ker je bil dosedanji tajnik Franzot premeščen na novo službeno mesto v Krminu, je že s prvim septembrom nastopil v smislu dogovora službo v Doberdobu občinski tajnik iz Zagraja Ottori-no Di Lena. Za sedaj še niso določili točnega razporeda, po katerem bo novi tajnik uradoval v Doberdobu, odnosno v Zagraju. Za sedaj prihaja po možnosti v Doberdob skoro vsak delavnik vsaj za
SEJA OBČINSKEGA ODBORA
Predsednik republike Saragat obišče Gorico 20. oktobra
Lupieri poročal o pogovorih v Novi Gori-ci - Nov delovni čas v občinskih uradih
........................
V NEDELJO NA CESTI PRI HUDEM LETU
Huda prometna nesreča zaradi prevelike brzine
Ženo so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo, mož pa se bo moral zdraviti 30 dni
Precej huda prometna nesreča, ki bi utegnila imeti hude posledice, se je pripetila predvčerajšnjim popoldne na cesti, ki pelje s Hudega leta do mitnice na pokrajinski cesti za Bazovico.
Bilo je okoli 16. ure, ko se je po omenjeni cesti peljal z motorjem 20-letni mehanik Sergio Valenta iz Ul. Aldegardi 12 skupaj z 22-letno ženo Anito Perkovič. Verjetno zato, ker je bil promet zaradi popoldanske ure inajhen, je Valenta pritisnil malo krepkeje na plin, kar pa se mu je bridko maščevalo okoli 150 m pred mitnico. Nenadoma je izgubil oblast nad motorjem, ki je najprej zavil na desno, se vrnil na sredino ceste in se potem zaletel na levo stran, kjer se je prevrnil.
Neka oseba, ki je bila v bližini, je takoj telefonirala na postajo RK. Bolničarji so prišli z rekordno naglico na kraj nesreče ter naložili oba ponesrečenca na nosila in ju odpeljali v splošno bolnišnico. Najhuje se je pobila Perkovičeva, ki je dobila lobanjsko travmo ter si verjetno prebila levo sence. Spre-
mio «1 KIS* 1» KOS K »4
prcdvaja danes, dne 13. t.m. z začetkom ob 19.30 barvni film:
WEST AND SODA
Ves Far West v krasnem filmu izvedenem po modernem stilu!
|eli so jo na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Njen mož pa se bo moral zdraviti 30 dni na ortopedskem oddelku zaradi zloma na levem gležnju.
Pevci mladinskega zbora «0. Zupančič. bodo danes 13. t.m. zvečer imeli po poletnem presledku prvo redno vajo pod vodstvom svojega pevovodje Franca Lupina. Vaje se bodo vršile kot običajno v prosvetni dvorani nad gostilno pri Gabru (bivšo Lutman) z začetkom ob 20.30 uri.
Večina pevcev je že nekoliko nestrpno pričakovala obnovitev pevskih vaj, saj pomenijo te tudi nekakšno družabno srečanje, na katerem se o marsičem pomeni jo in ne manjka tudi zabave.
Zbor namerava že od samega začetka pričeti delo z vso resnost, jo, po programu, ki so si ga zastavili še pred poletnim premorom. Pripraviti se morajo za več nastopov v nastopni jesensko-zimski sezoni, od katerih bodo nekateri precej zahtevni.
Obenem sporočajo tudi drugim mladincem, ki imajo veselje do petja, da se lahko pridružijo zboru kadar hočejo; najbolje bi bilo že od samega začetka, da bi skupaj začeli z vajami.
Tudi drugi pevski zbori so začeli ponovno z vajami Prvi so bili pevci zbora «Kras« iz Dola-Poljan, nato pevci »Srečka Kosovela* v Ronkah in društvo »Jezero* v Doberdobu.
cene vsega blaga proste cone mora obvezno določiti pokrajinski odbor za cene, da se preprečijo morebitne špekulacije v škodo potrošnikov; pravilnik o upravljanju proste cone mora izdati ministrstvo za industrijo, potem ko se bo o njem izrekla trgovinska zbornica, ne pa obratno.
Za zadnji seji občinskega odbora je župan Martina sporočil, da bo predsednik republike Saragat prišel v Gorico po vsej verjetnosti 20. oktobra, med proslavami 50-letnice priključitve Gorice k Italiji. Seznanil je odbornike s potovanjem v Celovec, na katerem so ga spremljali svetovalci Baiocchi, Caselgrandi, Chiozza, Rovis, generalni tajnik in voditelji uradov občinske uprave.
Odborniki so obsežno razpravljali o možnosti, da bi sklenili z UGG sporazum, da bi nudila usluge, ki bi jih bila deležna celotna skupnost. Obsodili so teroristični atentat ter sklenili poslati solidarnostne telegrame družinam žrtev.
Odbornik Lupieri je poročal o
pogovorih g. septembra v Novi Gorici, na katerih so v skladu v našim regulacijskim načrtom določili kraj, kjer bo avtomobilska cesta prečkala državno mejo. Ustanovili bodo posebno komisijo, ki bo izdelala načrt o tem območju.
Na predlog odbornika za osebje Candussija so spremenili delovni čas v občinskih uradih Ko bo prenehal poletni urnik, bodo delali od 8. do 12.30 in od 15. do 18.30, razen ob torkih, četrtkih in sobotah, ko bodo prosti.
Odobrili so prevoz otrok okoliških vasi v Gorico, kjer jih bodo skermografirali; na predlog odbornika Tomassicha so sklenili uvesti v prihodnjem šolskem letu ortopedsko telovadbo.
pol dneva. Novemu tajniku želimo, da bi se dobro počutil na novem službenem mestu in se dobro razumel z domačini.
V petek zvečer Je imel občinski odbor sejo, na kateri so obravnavali več točk, ki so bile na dnevnem redu. Govorili so med drugim o nekaterih javnih delih, za katerih izvedbo bodo zaprosili prispevek deželne uprave, dalje o preskrbi goriva za ogrevanje šolskih poslopij in o nekaterih drugih splošno-upravnih zadevah.
Preteklo sredo in četrtek je bilo v gostilni pri Viktoriji v Doberdobu tekmovanje za pokrajinsko prvenstvo balincarjev tolkačev. Zmagal je Nineto Dino, član društva «Alla pesa« iz Ronk, ki je dosegel 190 točk. Presenetil pa je Slavko Marešič, domačin in član društva «Gradina», ki je s 185 točkami do-srebmo kolajno. Borba je bila huda, saj se Je je udeležilo 30 najboljših tolkačev, predstavnikov vseh pokrajinskih društev včlanjenih v UBI. Zato ima zmagovalec pravico do nastopa v tekmah za državno prvenstvo, ki bodo prihodnji mesec v Turinu.
Je morda hotela pobegniti iz bolnišnice?
Včeraj ob 10.30 so nujno sprejeli na nevrološki oddelek splošne bolnišnice s pridržano prognozo 72-let-no Mario Turco vd. Susenich iz begunskega taborišča pri Oheru. Zdi se, da je ženska skočila z nekega okna bolnišnice pri Sv. Magdaleni, kjer je bila na zdravljenju. Pri padcu si je Turcova zlomila levo zapestje ter dobila lobanjsko travmo.
Značilna nezgoda za starejše ljudi se je pripetila tudi 85-letni Er-miniji Prež vd. Fasian iz Ul. Scala belvedere 3. Priletna ženska je po nesreči padla v domačem stanovanju ter si je zlomila levo stegnenico. Zaradi visoke starosti je prognoza pridržana.
• Za okoli 30.000 lir Je bil oškodovan 57-letni Luigi Grassilli iz Ul. Capuano 6, kateremu so neznani ta. tovi ukradli predvčerajšnjim lam-breto TS 34683, ki jo je parkiral pred poslopjem št. 4 v Ul. Carsia (Opčine).
Grassilli je predvčerajšnjim popoldne šel na Opčine kjer je v omenjenem poslopju obiskal neke svoje prijatelje. Med 13. in 14.30 so neznanci ukradli motor, ki ga je bil parkiral v bližini hiše. Tatvino je prizadeti prijavil policijskim agentom openskega komisariata.
Gorica pda na šahovskem turnirju v N. Gorici
V Novi Gorici se je zaključil šahovski turnir, ki se ga Je udeležilo 13 šahovskih ekip s 65 igralci, med katerimi so bili tudi predstavniki šahovskih klubov iz Gorice in Čedada.
Prvo mesto je osvojila Postojna (36 točk), drugo Ajdovščina (32,5), tretje Idrija (30), četrto Fingen-stein (Avstrija, 26,5 točke), 5. Gorica (26). Čedad se je uvrstil na spodnji del lestvice. Prihodnje leto bo turnir v Ankaranu.
Skupen nastop socialistov na volitvah v Ronkah
Na sedežu PSDI v Ronkah je bil v soboto zvečer sestanek pokrajinskih tajnikov PSDI in PSI s krajevnimi predstavniki obeh strank. Ob tej priliki so se načelno sporazumeli glede sestave skupne liste za novembrske občinske volitve.
Tudi krajevna PSIUP je imela sestanek, na katerem so govorili o pripravah za upravne volitve.
Danes pa bodo v Ul. Verdi 11 v Ronkah otvorili nov sedež krajevne sekcije KFI.
Delovna pogodba za gradbene delavce
Zaključil se je del pogajanj, pričetih 6. septembra za obnovo delovne pogodbe za gradbene delavce. Predstavniki delavcev so znova poudarili svoje zahteve po zajam-čenju letne mezde, akordih, delovnem času in sindikalnih pravicah. Pogajanja bodo trajala še ves september.
Stališče CISL glede proste cone
Vodilni organi CISL, ki so Jih pozvali, naj povedo svoje mnenje o obnovitvi proste cone, so znova poudarili poprejšnjo usmeritev sindikata:	kontingenti se morajo
vključiti v enotno listo; razdeljevanje kontingentov mora potekati tako, da bo ostalo kaj tudi za tiste obrate, ki bodo nastali kasneje;
Regulacijski načrt na vpogled občinstvu
Splošni regulacijski načrt goriške občine, ki ga je odobril občinski svet z odlokom št. 183 od 5. julija 1966, ter je postal izvršen v smislu de-* želnega zakona*. Furlanija — Julijska kr^jip*-, št. 3 od 2. marca 1966 po predhodnem odobrenju pokrajinskega nadzornega odbora v Gorici od 26. avgusta 1966,
je deponiran v občinskem uradu, kjer si ga vsakdo lahko ogleda.
župan
v zvezi s svojo prošnjo od 10. septembra 1966, naslovljeno na predsednika dežele Furlanije — Julijske krajine za dosego odobritve regulacijskega načrta, ki ga je sprejel občinski svet s svojim sklepom št. 183 od 5. julija 1966, izvršilen po predpisih deželnega zakona Furlanije — Julijska krajina št. 3 od 2.3.1966,po predhodnem odobrenju pokrajinskega nadzornega odbora v Gorici od 26.8.1966;
v skladu z določili čl. 9 urbanističnega zakona št. 1150 od 17.8.1942 in upoštevajoč okrožnico ministrstva za javna dela št. 2495 od 7.7.1954, popravlje no z okrožnico notranjega mr nistrstva št. 41112 od 5 11.1954 sporoča
1.	da je za dobo 30 dni, počensl od 14. septembra t.l. pa do vključno 13. oktobra t.l. deponiran splošen regulacijski načrt na občinskem uradu (oddelek V., soba št. 1);
2.	v tem obdobju ima vsakdo pravico sl ogledati ta načrt (ob delavnikih od 9. do 12. in od 16. do 18. ure; ob praznikih od 9. do 12.);
3.	v roku 30 dni po zadnjem dnevu ko je načrt na vpog ed, se pravi do vključno 12. novembra t.l. lahko predložijo tako ustanove kot zasebniki svoje »pripombe« pismeno, na kol-kovanem papirju za 400 lir, z namenom, da tudi meščani sodelujejo pri izpopolnitvi načrta.
V Gorici, 12. septembra 1966 Glavni tajnik: dr. Ottavio Palin župan:
on. Michele Martina
Pokrajinska svetovalca KPI Seličeva in Menechino sta poslala predsedniku pokrajinske uprave predlog resolucije, o kateri naj bi razpravljal pokrajinski svet na svoji prvi seji. Z resolucijo naj bi pokrajinski svet predlagal, da naj poslanska zbornica čimprej odobri predloge za spremembo zakona 860, ki govori o fizični in ekonomski zaščiti delavk-mater. Te predloge so že pred časom postavile razne politične in sindikalne skupine.
Obvestilo lovcem
Pokrajinska zveza lovcev za Goriško sporoča, da bo v sredo 14. t.m. ob 19. uri oddaja po italijanskem radiu za lovce pod rubriko »Opitnioni a confronto*. Ob tej pri. liki bo govoril o lovu podpredsednik zveze lovcev Luigi Ronco-ni,
Cesta zaprta za promet
Ker so pričeli graditi kanalizacijo v Ul. Caprin (med Ul. Ciconi in Trgom Transalpina) bo ta del ceste zaprt za promet, dokler ne bodo končali del. Medtem se bo promet odvijal po Ul. Montesanto in Foscolo.
Prispevajte iia
DIJAŠKO MATICO I
Med vožnjo je padel iz avla
Med vožnjo z očetom je 5-letnl Luca Pizzini iz Papariana odprl avtomobilska vrata; oče ga ni mogel več ujeti ter je otrok padel na tla. Pobil se je po prsih, rami in komolcih; v bolnišnici v Tržiču se bo zdravil 6 dni.
Na dvorišču je padla in si je zlomila nogo
Včeraj zjutraj nekaj pred 8. u-ro je šla 52-letna Josipina Humar, ki stanuje v Gorici, Ul. Prato 15, po notranjem dvorišču mestne hranilnice v Ul. Carducci, kjer je zaposlena kot čistilka. Ker je napak stopila, ji je spodrsnilo in je padla. Sprva je mislila, da ni hudega; ker pa jo je noga vedno bolj bolela, se je odločila ob 13.30 za pregled v bolnišnici.
Tam so ugototvilL, da si je izpah, nila levo nogo v gležnju ter si verjetno zlomila tudi nožno kost. Pridržali so jo za 20 dni na zdravljenju.
imiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiimmuiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
NOGOMETNE TEKME V STANDREŽU
Pri prvem srečanju za pokal je zmagala samo Juventina
Rezultati: Audax-Ločnik 2:2 in Juventina-Sovodnje 5:0
Ukraden in spet najden avtomobil iz Tržiča
Kriminalni oddelek komisariata javne varnosti v Tržiču preiskuje, kdo je ukradel avtomobil inženirju 37-letnemu Luigiju Biancu iz Drevoreda S. Marco 33, avtomobil, ki so ga naslednji dan našli, vendar očiščenega »do kosti*. Manjka vseh pet koles, baterija, deli motorja, zrcalo, metlice za čiščenje vetrne šipe, kljuke itd. v vrednosti okoli 200.000 lir.
Bianco je tatvino ugotovil v soboto zjutraj, ko je prišel na cesto, da bi se odpeljal na delo. Se isti dan so oškodovancu sporočili, da je neki kmetovalec iz Farre sporočil prometni policiji, da je na neki poljski cesti avtomobil, na katerem manjka cela vrsta predmetov.
Bianco je prišel do svojega avtomobila, vendar ga bo drago stalo, če ga bo hotel popraviti. Neznani tatovi so mu ga ukradli po vsej verjetnosti zato, da bi obnovili svojega.
V nedeljo popoldne so štiri moštva, ki tekmujejo za pokal Ju-ventine, odigrala na igrišču v Standrežu prvi dve tekmi.
Najprej sta ob 15. uri nastopili ekipi Audax iz Gorice in Ločnik; tekma se je zaključila neodločeno z 2:2 i-n je bil ta rezultat dosežen že v prvem polčasu. Obe ekipi sta igrali precej izenačeno in je bila zlasti v začetku tekma še kar lepa. Pozneje je huda vročina igralce izmučila, da so nekoliko popustili.
Se večje je bilo zanimanje za srečanje med Juventino in Sovod. njami v drugi tekmi, ki se je zaključila z visoko zmago Juven-tine 5:Q, v prvem polčasu 3:0. Vendar pa rezultat ne pokaže pravega poteka igre, ker ni bila tako velika razlika med obema ekipama. Ze od samega začetka sta oboji zaigrali precej živahno. Gostje iz Sovodenj so se dobro držali prvih 30 minut, potem pa so nekoliko popustili, kar jim je postalo usodno. Zlasti napadu se je poznalo, da je premalo učinkovit Posamezni sovodenjski i-gralci so pokazali, da imajo dobro kondicijo, vendar jim je še potreben sistematičen trening. Med igro sta obe moštvi izmenja, li po enega igralca in sicer Juventina Močilnika na mesto Ro-solena, Sovodenjci pa so svojega vratarja Ferfoljo zamenjali z vratarjem naraščajnikov, ki se je kar dobro odrezal. Za domačine so zabili gole Collini 3, Montico 1 in Ghiotto 1. Domači igralci so vsi dobro igrali, zlasti pa je napad napravil več lepih prodornih ak-cij, ki so mu uspele. Tudi sodnika pri obeh tekmah sta sodila pametno in objektivno.
Prihodnjo nedeljo bo drugo kolo tekem, pri katerem bodo prav gotovo tudi Sovodenjci skušali popraviti svoj položaj ter doseči vsaj eno, če že ne obe točki.
ja, kmeta iz Farre, ki so ga malo prej opikale čebele, ko je oral na njivi blizu doma, da je kmalu ves zatekel. Pridržali so ga za 6 dni na zdravljenju.
Čebele so ga opikale, da je moral v bolnišnico
Včeraj dopoldne ob 11.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 69-letnega Beniamina Zampar-
Padec motociklista pri Zdravšcmi
Na poti iz Zdravščine na Martin-ščino je zapeljal s ceste 19-letni Antonio Cechet iz Loljana; zaradi udarca v levi gleženj, opeklin na nogi in zloma se bo zdravil deset dni.
Gorica
VERDI. 17.15—22.: «Le soldatesse*. Lea Massarl in Tomas Milian; Italijanski film prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO. 17.00: «El Greco«. M. Fer-rer in R. Schiafflno; ameriški ki-nemaskope v barvah.
MODERNISSIMO. 16.15 — 22.30: «Arizona Colt«. Giuliano Gemma in Ferdinande Sancho; italijanski kinemaskopski film v barvah.
VITTORIA. 17.30—22.: «Iwo Jima«. J. Waine in J. Agar; črno beli ameriški film.
CENTRALE. 17.00; «Z.Z. 7 e mezzo: agente per forza contro gli assas-sini degll JE«. J. Dally in K. Jen-sen; ameriški cinemascope film v barvah.
Tržič
AZZURRO. 18,—22.: «La colt š la mia legge«. A. Clark in L. Gilly; v barvah.
EXCEL8IOR. 17.30—22.: «Ischia — operazione amor^ji W. Chlari in Peppino De Fllippo; kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 18— 22.: »Obiettivo Tobruk«. R. Burton in J. Mason.
It on km
EXCELSIOR. — Zaprto.
RIO. 19.30—22.: «UUsse». S. Man-gano, K. Douglas in A. Quinn; kinemaskope v barvah.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI v Raštelu št. 26 • tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 28,7 stopinje ob 14. url najnižja 14,8 stopinje ob 5.30; povprečna vlaga 80 odst.

■■M--'- im*»M r

$ :^r
Z nedeljskih proslav na Vršnem
Nedeljska slovesnost na Vršnem, Glavni del slovesnosti je bil pred Solo, kjer je bil postavljen oder za
pevski zbor ln govornike
ČEPRAVJU NAŠ PLANET^ MOGU IMENOVATI^ TUDI - PLANET VODE I Jygpsfayjjg
Od vseh voda na Zemlji ima človeštvo /e letos
na razpolago komaj pičel odstotek
Pomanjkanje sladke vode se čuti posebno v razvitih deželah - Nesorazmerje med potrošnjo v posameznih državah - Kaj šele bo čez nekaj desetletij?!
Slovesnost na Vranom. Del množico se je zbral na gričku nasproti Sole
Ni dolgo tega, ko je ameriški predsednik Johnson spregovoril O novem svetovnem problemu, o čedalje večjem pomanjkanju vode. Prav gotovo ne gre za pomanjkanje vode na zemlji, pač pa za pomanjkanje sladke vode. Johnson ni pri tem povedal nič novega, saj bo kmalu šest let, odkar je UNESCO dala pobudo za proučevanje in reševanje tega vprašanja in proglasila naše desetletje za «medna-rodno hidrološko desetletje«. Nestrokovnjaku se bo morda to zdelo čudno, toda že gospodinja se včasih v poletnih mesecih jezi, ker iz vodovodne pipe priteka premaglo vode. Toda to so samo lokalni problemi, rekli bi raje problemčki, ki se pri nas dado razmeroma lahko rešiti in je problem vode v svetovnem merilu, o čemer nameravamo obširneje pisati, mnogo bolj zapletena zadeva. Ob tem je vredno pogledati, kaj o tem piše Yvon-ne Rebjrrol, ki navaja naslednje podatke in argumente:
Brez vode življenja na Zemlji, ni. Vsako živo bitje vsebuje zelo velik odstotek vode. Človek na primer od 65 do 70 odstotkov svoje teže. To ravnotežje moremo vzdrževati s tem, da svojemu organizmu sproti dodajamo toliko vode, kolikor je organizem sproti izloči ali porabi. Toda ta problem dovajanja vode človeškemu organizmu, kolikor je izloči, je razmeroma neznaten, kot je neznatna uporaba vode za telesno higieno. Problem pomanjkanja vode postaja akuten šele tedaj, ko upoštevamo po-
lllllllllumuillllllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMHIIIIIIIIII
■SKEČA FESTIVALA
KRITIČNI VANZIJEV FILM •AMERIKA, BOŽJA DEŽELA. AMERIČANOM NI POGODI!
Gregorčičeva rojstna hiša na Vršnem, ki jo je odprl pisatelj F. Bevk
Tajnik prosvetnega društva Ivan Trinko, tov. Predan Izroča pisatelju Bevku sliko Ivana Trinka, ki je namenjena za muzej, ki je urejen v Gregorčičevi rojstni hiši
BENETKE, 12. — Beneški Ulmski festival se ni mogel končati brez običajnih (stranskih dogodkov«, če polemik in zamer sploh ne upoštevamo. V Benetkah so vrteli tudi film «Amerika, božja dežela«, ki ga Je napravil Luigi Vanzi. Američani, ki so prihiteli v Benetke zaradi festivala ali kot navadni turisti, so dobili vabilo, naj pridejo v neki kinematograf na Udu, da bi si ogledali zgoraj omenjeni film in da bi se nato razvila diskusija v zvezi s kritikami in očitki, ki so se v ZDA širili na račun tega filma.
Po predvajanju filma, ki so ga tu in tam spremljali tudi ostri protestni vzkliki, je radiokronist Lello Bersani povabil navzoče, naj se oglasijo k besedi, naj prisotnemu režiserju Luigiju Vanzi-Ju postavijo kako vprašanje. Večina občinstva, ki so ga predstavljali Italijani, je dvorano za-pustila, nato pa se Je začela razprava med režiserjem in prisotnimi ameriškimi gosti, razprava, ki se je kmalu spremenila v oster prepir.
Neki Američan, ki se je predstavil za (državljana ZDA na turističnem potovanju«, je obžalo-val, da so film, ki je žaljiv za ZDA, vrteli na filmski prireditvi, katere se uradno udeležuje tudi Amerika. Neki drug Američan, ki se Je predstavil kot kupec filmov, Je kritiziral film, češ da Je krivičen in slabo postavljen. Svoja izvajanja je zaključil, da bi tujim filmskim ljudem morah prepovedati snemanje filmov po ameriških ulicah. Ameriška novinarka Renee Francine, ki je pred stavljala King Features, je kritizi rala film in italijanskemu režiser ju Luigiju Vanziniju očitala predvsem to, da je prikazal stare in nove probleme Amerike v nekakšni dramatični luči in da ni povedal tega, da se teh problemov zavedajo tudi Američani. Dobesedno Je ameriška novinarka vprašala Luigija Vanzinija: «Kam bi pravzaprav vi hoteU priti s tem vašim pesimizmom?«
Novinarka Renee Franeine Je članica odbora Bobyja Kennedy-Ja ln je v preteklih mesecih opravila z njim dolgo potovanje po svetu.
........................................................................................................................
treba zavihati rokave. Neka oseba vas ne ljubi, zato pa vas razume.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaši poslovni prijatelji se ne bodo najbolje izkazali. Sorodniki ln znanci niso zadovoljni z vašim obnašar njem.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pozorno sledite potezam svojih poslovnih tekmecev. Star družinski spor se
b°DVOjaCKA (od 21.5. do 22.6.) U-gpeli sporazumi še ne zagotavljajo uspelih poslov. Preveč na lahko jemljete ljubavne zadeve.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Posla boste imeli s predstavniki ali poslovnimi tovariši. Zelo srečni boste, ker se vam bo nekdo približal.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dobro ocenite vsak predlog, ki se vam
HOROSKOP
Italijanski režiser Luigi Vanzi Je svojim sogovornikom odgovoril, da ponovno poudarja svojo objektivnost in da že sam naslov filma označuje določeno stališče, ki ga je zavzel že v samem začetku.
ponuja. Ne podcenjujte kritik ljudi, ki Jih imate radi.
DEVICA (od 23.8. do 22.8.) Veliko boste imeli dela, kar vas bo močno utrudilo. Novi nepričakovani stiki.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dan ne bo srečen, vendar ne bo hudo. Izredno zadoščenje v ljubezni, ki ga niste pričakovali.
ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.11.) Sreča je na vaši strani, vendar bo
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Odločno se postavite na stran tistih, ki imajo prav. V družini bi bilo več harmonije, če bi bili bolj taktni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) U-poštevajte le resne predloge. Krivdo za svoje neuspehe v ljubezni ne zvračajte na druge.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preden se lotite dela, si izberite delovne tovariše. Ne boste soglašali z nekom iz ožje družbe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pri delu ah v poslih uvedite več discipline. Kar zadeva vaša čustva, so vam zvezde zelo naklonjene.
«Ni res, da se BB namerava ločiti»
- pravi njen svak
GLASGOW, 12. — Prezblterljan-ski duhovnik Andrew Herron, župnik v kraju Gretha Green, Je obžaloval sklep Brigitte Bardot, da je sprejela vlogo v filmu, ki ga sedaj snemajo v tem škotskem naselju in ki prikazuje pobeg dveh mladih zaljubljencev na Škotsko. Škotski duhovnik je dobesedno rekel: «Ne bi bila smela sprejeti vloge, ker ta film poveličuje tajno poroko kot nekaj blestečega. Kaj bodo rekli mladi ljudje, ko bodo videli mednarodno slavno umetnico, kako poveličuje te bedne stvari?«
Kakor vidimo, Je škotski duhovnik nasproten porokam, ki se sklepajo v majhnem škotskem kraju Gretha Green, kamor v zadnjem času prihaja veliko ljudi, ki se ne morejo drugje poročiti iz kakršnih koli razlogov in ki jim tu tako rekoč spregledajo vse morebitne prejšnje «grehe» ali druge ovire, med katerimi na primer tudi to, da morebitnim mladoletnim ženinom odnosno nevestam starši niso dovolili, da bi se poročili.
Ko že govorimo o Brigitte Bardot, bomo povedali, da so govorice o sporu med njo in njenim novim možem netočne. Svak Brigitte Bardot Wilhelm Sachs je odločno zanikal, da bi se BB in njen novi mož Guenther Sachs nameravala ločiti. Zanimivo pri tem pa je to, kako je Wilhelm Sachs to «utemeljil»: ((Ljudje se ne poročajo, da bi se čez pet tednov ločili. Brigitte in Guenther sta preveč resni osebi, da bi storili kaj takšnega.«
Tudi oskrbnica bavarskih posesti Guenterja Sachsa je istega mnenja. Novinarjem, ki so jo spraševali o tem, je rekla: «Raz-poroka med Guentherjem in Brigitte Je najbolj neumna vest, kar sem jih bila kdaj slišala. Poznam ju. Ce pa sta na svetu dve osebi, ki se zares ljubita, sta to Guenther in Brigitte. Guenther bo dolgo poročen. Vso to zgodbo so si izmislili le ljudje, ki so mu nevoščljivi.«
trebe industrije in sodobnega kmetijstva.
Iz tega pa posredno sledi, da se poraba vode z razvojem po-mezne dežele veča, medtem ko zaloge sladke ali pitne vode o-stajajo vedno približno enake. Iz tega logično tudi izhaja, zakaj so prav ZDA tista država, ki je prva sprožila ta problem, kajti ZDA je najbolj industrializirana in tudi kmetijsko najbolj razvita država na svetu.
Na Zemlji je vode veliko. Pravzaprav voda prekriva tri četrtine naše oble. Toda dejstvo je, da je obilnih 97 odstotkov vseh voda na Zemlji slanih in da nam torej ostaneta le obilna 2 odstotka sladke vode. In to še ni vse. Od teh obilnih 2 odstotkov so kar tri četrtine sladke vode na Zemlji »vklenjene* v ledene mase ledenikov ob tečajih in nekaj tudi na Groen-landiji. Iz tega nadalje sledi, da preostane človeštvu za vse njegove potrebe po sladki vodi le 0 8 odstotka vseh količin vode na Zemlji.
Pri tem pa je vendarle nekaj dobrega. Voda ni surovina, kot so številne druge. Vode ne izrabimo kot na primer bencin. Vodo le izkoristimo in nato izločimo, pač v najrazličnejših ciklih, kakor na primer v znoju in seču v živem človeškem organizmu, v odvajanju uporabljene vode v industrijskih obratih in podobno.
Pri tem je treba še posebej jemati v poštev porabo sladke vode s strani vegetacije. Ko voda pade v obliki dežja ali snega, se steka v potoke, jezera in reke in od tod v morje, toda ves čas izhlapeva in se tako njena količina obnavlja. Precejšen del padavin vrača v atmosfero tudi rastlinstvo. Nekaj konkretnih in zelo zanimivih podatkov: nekoliko večje listnatno drevo more n. pr. »vrniti« v atmosfero v o-bliki izhlapevanja do 200 litrov vode, hektar, koruze «da» na dan 400 hektolitrov vode, ena sama zelniata rastlina izhlapi po en liter vode na dan....
Po nekaterih računih se dve tretjini padavin kmalu »pet ▼meta ▼ atmosfero, ne da bi Jih mogel človek neposredno izkoristiti. Z druge strani pa precejšnje količine padavin «u-haja« v Zemljo in od teh voda ima človek razmeroma največ koristi, ker prihajajo na dan v obliki izvirkov, ki jih človek izkorišča za svojo neposredno porabo, seveda preko studencev, vodovodnih zajetij itd.
Iz navedenega izhaja, da more človek dejansko izkoristi zase sorazmerno zelo malo voda. Ze v začetku omenjena pobuda UNESCO o »mednarodnem hidrološkem desetletju« ima prav ta namen napraviti splošno svetovno kalkulacijo, koliko vode je na razpolago za ves svet in koliko za posamezne države.
V tem primeru gre predvsem za iskanje tako imenovanih podzemeljskih voda, ki jih ponekod iščejo in ugotavljajo geologi z vrtanjem v globine. Pri tem so včasih prišla na dan tudi pre-
senetljiva odkritja, kot so na primer velike zaloge voda celo sredi Saharske puščave, seveda v velikih globinah.
Ko že govorimo o puščavah, bomo povedali, da je kakih 30 odstotkov površine Zemlje puščavskega značaja, kjer je zelo malo padavin dn zato tudi malo ali nič rastlinstva. Tu prav gotovo ni v konkretnem primeru
primer zelo škoduje rečnim tokovom, ker njene odplakovalne vode nosijo s seboj velike količine kemičnih elementov, ki zastrupljajo rečne tokove. Je sicer res, da je v vodi zelo veliko bakterij, ki te kemične sestavine in elemente, razkrajajo, vendar pa so tudi elementi ki jim te drobnoživke niso kos in rezultat tega je, da v nekaterih
Ne gre morebiti za ribiške mreže, ali razmetane vrvi, pač pa za «igro vode in mraza« nekje daleč na Arktiki, ki je vsa en sam velikanski ledenik in ki skupno z Antarktiko »oklepa« dve tretjini sladke vode
na Zemlji
kaj početi. Problem, o katerem govorimo, je bolj aktualen v nekaterih bolj razvitih deželah. Kako je ta problem pereč, nam bodo povedali naslednji primerjalni podatki.
V deželah v razvoju in v deželah, ki so močno zaostale, je poraba vode malenkostna: računajo, da je porabijo le po 40 litrov na dan na prebivalca. V Evropi pa znaša poraba vode že okoli 1.500 litrov na prebivalca na dan. Druga skrajnost so ZDA, kjer poraba vode znaša že 4.000 litrov na dan na prebivalca. Ce upoštevamo to porabo vode in hkrati vzamemo v poštev mesta z več milijoni prebivalcev, kot so na primer New York London, Pariz itd., se nam postavlja vprašanja, kako more tolikšno mesto dobivati ustrezne količine vode.
Problem za sebe so velikanski industrijski centri. Zaradi primerjave bomo navedli še nekaj podatkov:	pri filtriranju nafte
v bencin in razne derivate, porabimo veliko vode. Za rafinira-nje 150 litrov nafte porabimo 3000 litrov vode; da bi proizvedli eno tono papirja, porabi, mo 500.000 litrov vode.
In prav tu, v industrijski uporabi vode je jedro tega problema. Industrija črpa vodo iz vodovodnih naprav, jo izkoristi in nato odvaja v kanalizacijo: ali v morje, ali v reke. Posebno kar zadeva poslednje, je problem a-kuten. Kemična industrija na
rekah ta voda uničuje tavno, hkrati pa zastruplja vodo rek, v takšni meri, da ni več uporabna za druge prav tako nujne potrebe.
Iz vsega tega logično izhaja, da problem vode ni tako enostaven. Se posebej pa to postaja aktualno, če upoštevamo, da se razvoj posamezhih dežel neusta-ljivo in pospešeno nadaljuje. V Franciji na primer porabijo sedaj 1500 litrov vode na dan na posameznega prebivalca. Po njihovih računih bo čez 30 let poraba podvojena. V Združenih državah, kjer že čutijo pomanjkanje vode, bodo v prihodnjih 40 letih porabili že okoli 10.000 litrov vode na prebivalca na dan. To se pravi, da se bo v ZDA, kjer že zdaj primanjkuje vode, do teda, potrošnja povečala za 2,5-krat.
Jasno je, da s tem nastaja vprašanje odkod bodo industrijske države dobile potrebne količine vode?
Rešitev je v razsoljevanju morskih voda. Doslej so že veliko napravili na tem področju m ponekod že imajo ustrezne naprave, le da je voda, ki smo jo zajeli v morju in jo razsolili, monogo predraga. Zato se dela na tem, da bi ta proces bolj poenostavili. V ta namen se ponekod trošijo velikanska sredstva. Tudi v italijanskem proračunu so predvidene štiri milijarde lir, ki naj se uporabijo v ta namen.
prodala 33 filmov
Komercialni uspeh letošnjega jugoslovanskega filmskega festivala v Pulju je bil zelo dober. Kakor poročajo iz «Jugoslatlijo filmas, je bilo letos odkupljenih kar 96 kopij raznih jugoslovanskih filmov. Te kopi je so ali bodo odšle v 11 držav, kjer jih bodo predvajali v kinematografih in po televiziji. K tem celovečernim filmom pa je treba dodati še veliko kratkometražnih in risanih filmov, kd jih je sama Nizozemska odkupila kar 22.
Kakor smo ob času puljskega festivala letos v juliju poročali, je bilo na tej vrhunski jugoslovanski filmski prireditvi razmeroma veliko tuji h delegacij, saj so se filmskega festivala v Pulju udeležili filmski ljudje iz Sovjetske zveze, Poljske, Romunije, Madžarske, Bolgarije, Češkoslovaške. Vzhodne Nemčije, ZDA, Nizozemske, Belgije, Italije, Indije in celo iz Japonske. Enajst delegacij je takoj na festivalu izbralo in odkupilo 20 jugoslovanskih novih filmov in 11 filmov iz prejšnje proizvodnje. Ce gledamo s te plati, je bila v celoti odkupljena vsa letošnja jugoslovanska filmska proizvodnja in doslej še niso na tem področju v Jugoslaviji doživeli tolikšnega uspeha. Tu bi sicer morali našteti filme, ki so šli v tujino, vendar smo ob času pisali, kateri filmi pridejo za Pulj v poštev in je torej treba vse te filme vključiti v seznam letos prodanih filmov, katerim je treba dodati še enajst filmov iz prejšnjih let, med katerimi je tudi znani film «Kozara».
Morda pa bi bito potrebno zabeležiti, kateri filmi so doživeli največji komercialni uspeh. Po tem merilu bi mogli dati prvo mesto filmu «Doba ljubezni», ki so ga prodali v sedem držav v šest držav pa sta šla filma «Pred voj-no« in «Varovanec». Štiri dežele so kupile filme «Glinasti golobi), »Orli zgodaj lete» tn «Rondo». V tri dežele je šel film «Grenke trave)), v dve deželi pa filmi »Vroča leta», iVraitevs, »V ponedeljek ali v torek«, «Sanje», »Pogled v zenico sonca» in «Do Zmage in naprej».
Vredno bi morda bilo tudi vedeti, v katere države je šlo največ filmov. Po številu je vsekakor na prvem mestu Nizozemska, ki je ■odkupila 28 filmov, vejida0 *je tu treba dodati, da je D tli število vštetih tudi 22 kratkome-tražnih filmov. Največ celovečernih filmov je odkupila Nemška demokratična republika in sicer 14, Poljska je odkupila 12, Madžarska 10, Sovjetska zveza pa devet. Ob koncu bomo dodali, da je Indija odkupila film «Kozara», v Indijo pa je odšel tudi film »Operacija Ticijan«.
Na koncu bi dodali še nekaj: inozemski trg je bil pripravljen odkupiti tudi nekaj filmov ki jih jugoslovanska izbirna komisija ni hotela sprejeti na puljski festival.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Popevke treh rodov;
12.00	Lelja Rehar: »Turk že zbira silno vojsko«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Glasba za vaš transi-stomik; 18.15 Umetnost, književ-nost in prireditve; 18.30 Albert Roussel: Simfonija št. 2; 19.15 Spoznavajmo naravo; 19.30 Slovenske pesmi; 20.00 Šport; 20.35 Ital. ansambli lahke glasbe; 21.00 Janez Mencinger: «V sanjah na Triglav«; 21.30 Fagotist Vojko Cesar, pri klavirju Gabrijel Pisani;
22.05	Paberki iz diskoteke; 22.45 črni cvet, jazzovska revija.
12.05	Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 ((Supermarket«; 14.00 Offen-bachova opera «La Perichole« — prvo dejanje.
Koper
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 20.15 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba;
8.00	Prenos RL; 8.15 Glasbeni spored; 9.00 Popevke; 9.30 Pod senčnikom; 10.15 Tri rapsodije; 11.00 Polke in valčki; 11.15 Lahka glasba; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in
13.00	Glasba po željah; 13.50 Jug. narodni plesi; 14.15 Jugoslavija v svetu; 14.00 Dekliški zbor iz Tolmina; 15.15 Poje Dušan Jakšič;
16.00	Za oddih in razvedrilo; 16.45 Domači pevci in ansambli; 17.15 Plošče tedna; 16.30 Carlo Levi: «Cafoni in rivolta«; 17.45 Mali umotvori; 18.00 Pevci; 18.45 Trobentač Al Hirt; 19.00 Prenos RL;
TOREK, 13. SEPTEMBRA 1966
20.00	Šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Orkester Bostic; 23.00 Glasba za lahko noč.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 8.45 Neapeljske pesmi; 9.05 Harmonike; 9.35 Na sporedu Čajkovski; 10.05 Popevke; 10.30 Bizettijeva o-pera «Debora e Jaele« — tretje dejanje, 11.15 Narodni plesi; 11.30 Jazz; 11.45 Pesmi, ki so v modi; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Simf. koncert; 18.50 Znanost in tehnika; 19.10 Oddaja za delavce, 20.25 Evripidova ((Ifigenija«; 22.00 Plesna glasba.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 7.35 Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert; 9.00 Poje Iva Za-necchi; 9.15 Orkester Fabor; 10.00 Operne uverture; 10.35 Pisan spored; 11.35 Vesela glasba; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Koncert; 16.38 Spored z onstran Atlantika;
17.00	in 17.45 Glasba za mladino; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Franco Mi-gliacci; 21.00 Nove angleške plošče; 22.10 Glasba v večeru.
III.	program
18.45 Nemška kultura; 19.00 Koncert; 20.40 Revija revij; 21.00 Koncert rimskega simfoničnega orkestra.
Slovenija
7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 14.00, 16.00 in 20.30 — Poročila; 9.05 Glasbe-
na matineja; 9.00 Radijska šola — France Bevk: Tatič; 10.25 Zabavni orkestri; 11.15 Iz opere «Orfej in Evridika«; 12.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Chopin; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ansambla B. Kovačiča in D. Škoberneta; 14.30 Priporočajo vam...; »5.05 Z domačih koncertnih odrov; 16.20 Zabavni intermezzo; 16.40 V torek na svidenle; 17.00 Vsak dan za vas;
18.05	Bach in Beethoven v klavirskih skladbah: 19.00 Aktualnosti doma in po svetu; 19.15 Globus zabavnih melodij; 19.50 Na mednarodnih križnotjih; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 češke in slovaške nesmi; 21 20 Vitomil Zupan: Smrt luninega žarka; 22.05 Pesem godal; 22.35 Iz fonoteke radia Koper; 23.15 Jugoslovanska glasbena tribuna; 0.05 Evropski jazz danes: Jazz v Angliji.
Ital. televizija
17.45 Spored za najmlajše; 18.45 Etruščanska doba; 19.45 športne vesti in ital kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «Tamburi lontani’;
22.40	Koralski otoki; 23.05 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Svet motorjev; 22.00 Leonard Bernstein in newyorški filharmonični orkester.
Jug. televizija
19.40	Večer v Beli krajini; 20.00 Svet na zaslonu; 20.40 Obzornik;
21.00	Sen kresne noči — film! 22.50 Kolesarska dirka po Jugoslaviji; 23.00 Kulturna panorama;
23.40	Poročila.
Uspeh
kitajskih
biokemikov
NEW YORK, 12. - Dva ameriška znanstvenika sta izjavila, da je trenutno Kitajska pred vsemi drugimi državami na svetu kar zadeva poskuse za ((ustvaritev življenja v laboratoriju«. Ameriška znanstvenika dr. Alton Meister z bostonskega vseučilišča in dr. Klaus Hofmann, direktor preiskovalnega laboratorija na vseučilišču v Pensylvamji, sta govorila o tem na znanstvenem seminarju na Rockefellerjevem vseučilišču v New Yorku. Tu sta ameriška znanstvenika poudarila, da je ustvaritev življenja «in vitro« danes že zadeva bližnje bodočnosti in da vlada med biokemiki mnenje, da se bo ta »revolucionarni uspeh« mogel doseči že v prihodnjih desetfti letih.
Meister in Hofmann menita, da je na tem področju znanstvenih raziskav Kitajska pred drugimi in sicer zaradi zelo pomembnega u-speha, ki so ga glede tega dosegli njeni znanstveniki, katerim je u-spelo sintetizirati eno izmed zelo zapletenih vrst beljakovine, in sicer tako imenovani insulin govejega izvora. «Gre — je rekel dr. Hofmann — za najbolj zapleteno sintezo nekega biološko aktivnega prirodnega elementa, kar jih je bilo doslej uresničenih Da bi to beljakovino sintetično izdelali, je treba 777 atomov pravilno postaviti na določena mesta v zelo veliko in zapleteno molekulo.«
Kakor je znano, so beljakovine temelj »organizacije vsega življenja«. Dejstvo, da je kitajskim raziskovalcem uspelo napraviti tako zapleteno obliko beljakovine, kakršna je že omenjeni insulin, pomeni, da je kitajska biokemija napravila zelo velik korak naprej v uresničevanju načrtov za ustvarjanje življenja »in vitro«.
Vest, da je Kitajcem uspelo uresničiti že omenjeno sintezo, Je bila že lani objavljena v strokovnem tisku, vendar je bila sprejeta z določeno skepso. Dr. Hofmann pa je pri tem rekel, da je prišel tudi do drugih poročil, ki so ga prepričala o tem, da je Kitajcem zares uspelo iv-^sničiti ta veliki znanstveni us^-h.
IX. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE V POLNEM TEKU
iSpipfs
§J (Bf

11



?!
M
M




Vztrajni in borbeni REPENČI klonili tehničnim BREŽANOM 1:2
v'
Rodella in Suber najboljša na igrišču - Veliko število gledalcev
zacijo. Nedvomno je uuDmcneva i stvo, j< ekipa bolj organizirano zaigrala od igrišču ------. —,-----------— j— I no.
nasprotnika; pokazala je zadovo-1 ljivo skupno igro, nekatere premišljene taktične poteze (obramba se je posluževala prostega igralca, napad je odvijal igro preko kril, na sredini igrišča sta bila najmanj dva, večkrat pa celo trije igralci). Skratka, moštvu se poznajo nastopi na italijanskem amaterskem prvenstvu in zato so Repenči morali kloniti, čeprav častno. Poleg tega so Brežani nastopili s precej okrnjeno postavo. Manjkali so i-gralci kot Zocchi, Bartesina in Vodopivec, ki standardno nastopajo v ekipi. Moštvo torej v nedeljo ni moglo dati vse iz sebe in šele v finalni tekmi bomo lahko pravilno ocenili nastop Brežanov.
Repenči pa so poleg požrtvovalnosti pokazali izredno korektno i-gro (število prekrškov naj ne moti, kajti sodnik je hotel vedno držati tekmo v svojih rokah), čeprav so izgubljali in s tem dokazali izredno športno zrelost, kar gotovo velja več kot vsaka zmaga v rezultatu. In prav zaradi tega si želimo, da bi ta ekipa osvojila disciplinski pokal, ln pri tem nočemo prikrajšati nikogar (saj je stvar izključno sodnikov in delegatov). Vsekakor si Repenči zaslužijo ta pokal in predvsem zaradi resnosti, s katero so začeli vsako srečanje.
Nedeljska tekma pa nam je nudila še eno zanimivo privlačnost, in sicer izenačen dvoboj na sredini igrišča med Brežanom Rodello in Repencem Suberjem. Kdo je zmagal? Rodella, ker je imel večje sodelovanje ostalih soigralcev, in zato je tudi Breg zmagal. Vsekakor je Suber odlično zaigral in je bil skupno z Rodello najboljši na igrišču.
KRONIKA
Veliko število gledalcev se je zbralo ob robu igrišča, in posebno Brežani so bili presenetljivo glasni. Mislimo, da se je na stadionu zbralo preko 300 ljudi, če pomislimo, da je večina Brežanov šla na Bled na svetovno prven-
«Frvi maj» skoraj rekord-
BREG: Baloš; Kozina (kap.), Pe-tftros; Kariš, Maver, Rodella; Žerjal, Valentič Milan, Švara, Graho-nja in Valentič Karel.
REPEN:	Mulič; Guštin (kap),
Škabar E.; Škabar A., Škrk, šu-ber; Gomizelj, Rauber, Škabar M.,
Škabar Alojz in Hrovatič.
Strelci: Švara (Breg) v 1’ in 74’,
Suber (Repen) v 75’.
Opombe: Igrišče zadovoljivo, jas-ho vreme; približno 300 gledalcev.
Opomin Valentiču Milanu (Breg) aaradi ugovarjanja sodniku.
Dres: Breg — plave majčke, bele hlačke; Repen — rumene majčke, plave hlačke.
Prekrški: 26 Breg, 25 Repen.
Kotje: 7-3 za Breg.
Sodnik: Soli. Stranska sodnika:
Mahorčič in Švab D. Delegat: Bruno Rupel.
Brežanom je torej uspelo prema;
Bati požrtvovalne Repence. Slednji so začeli odločno napadati šele v sredi drugega polčasa, medtem ko so bili prej Brežani absolutni gospodarji na igrišču.
Rezultat 2:1 mislimo, da je povsem upravičen. Brežani so si zaslužili zmago, toda požrtvovalni Repenči si niso zaslužili hujšega poraza kot z enim golom razlike. Z Brežani gotovo niso mogli konkurirati v tehniki, toda v agonizmu so bili celo uspešnejši od svojih nasprotnikov. Gotovo pa je tisti gol takoj v začetku igre popolnoma zmedel Repence, ki so bolj čutili tekmo od svojih nasprotnikov, ki so si v lanskem prvenstvu v tem smislu pridobili precejšnje izkušnje. In niti reagirati niso mogli, čeprav se je Suber močno potrudil, da bi organiziral kako ofenzivo. Nasprotno, Brežanom je šlo vse kot po olju in Mulič je stalno imel polne roke dela in zahvaliti se mora le netočnosti nekaterih brežanskih napadalcev, ki so večkrat banalno zgrešili cilj, da je lahko v dostojni meri obdržal minimalno razliko v golih.
Torej zaslužena zmaga Brežanov tudi po številu priložnosti za reali-
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniimiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiKiiiiatiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiMHiiiiiiiiMiiiiiMiiiiHHiiHni
Od vratarjev do levih kril...
Glasno navijanje z obeh strani je spremilo obe ekipi na igrišče, ki sta v dveh vrstah pod vodstvom sodnika Solija in stranskima sodnikoma Mahorčiča in Švaba stekli na sredino igrišča za običajen pozdrav.
Komaj minuto igre in že je bilo presenečenje. Brežani so prešli v vodstvo po zaslugi srednjega napadalca Švare, ki je z močnim strelom presenetil repenskega vratarja Muliča. Za Repence je bil to zares hud psihični udarec, kar pa so izkoristili Brežani, ki so stalno napadali in že v 6’ le za las ponovno zgrešili cilj vedno s svojim srednjim napadlcem Švaro. V 8’ je Grahonja le za malenkost streljal nad prečko. Nato pa je repenski vratar z dvema drznima posegoma v 9’ in 10’ rešil lastno moštvo pred dvema gotovima goloma. V 15’ je desno krilo Brega zadelo drog, medtem ko je bil Mu. lič popolnoma onemogočen. V 30’ so imeli Repenči priložnost, da izenačijo, toda Gomizelj je zapravil odlično priložnost, potem ko se je znašel sam pred nasprotnim vratarjem. Nato pa so ponovno Brežani oblegali Muličeva vrata in
le za las zgrešili številne priložnosti.
Drugi polčas. Brežani so nekoliko popustili. To so izkoristili nasprotniki, ki so se nevarno približali Balošu. Prvič je Suber v 3' z močnim strelom zaposlil Balo-ša, nato pa je Gomizelj streljal tik droga.
V 10’ se je nudila Brežanom možnost, da podvojijo rezultat. Re. penski obrambi pa je s težavo u-spelo zavrniti tudi to nevarnost. Plavi so bili še vedno tudi v naslednjih minutah nevarnejši in Mulič je moral stalno posegati v akcijo. V 34’ pa je moral ponovno kloniti in to še enkrat po zaslugi srednjega napadalca Švare, Iti je izkoristil zmedo pred repenskimi vrati in je neubranljivo realiziral. Toda minuto kasneje so Repenči nepričakovano zmanjšali razliko s svojim najboljšim nogometašem Suberjem, ki je iz približno 15 metrov presenetil Baloša. To je spodbudilo Repence, da so se še z večjo vnemo vrgli v napad, da bi dosegli neodločen rezultat. Fc-icing pa ni rodil zaželenih sadov.
Najboljši v vrstah Brega: Rodella, Valentič K. in Švara, med Repenči pa so presenetili Suber, Guštin in deloma Mulič.
- edson .
PLAVALCI■ junaki prvega dejanja
MARKO KOBAIJ (Sokol — Nabrežina)
Dve prvi mesti. Prvak na progah 33 m prosto in prsno za starejše mladince. Ima 14 let, je visoke postave in je letos končal nižjo srednjo šolo. V novem šolskem letu bo obiskoval industrijski zavod «Vol-ta» (takšne slovenske šole v Trstu ni). V šoli je bil do sedaj uspešen.
Marko je tudi dober odbojkar v nabrežinski vrsti, pri Boru pa se ukvarja tudi z atletiko.
Njegov konjiček je kameta. Ta inštrument igra tudi pri nabrežinski godbi. Za devete slovenske športne igre se je pripravljal ob morju in zadnje čase tudi nekajkrat v pokritem bazenu. Med vsakim takim treningom je preplaval približno 1500 m.
******.riiirimiiiiiiiiiiimiiiiiiiHimiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiii||||||al|||||||||||||||||||||||||iaiiiiiiiiii,||lln|,||ll|lv„,
PREJŠNJI ČETRTEK IN PETEK V POKRITEM BAZENU
Veliko rekordov in novih talentov na plavalnih tekmovanjih SŠI
Stirije plavalci nad vsemi: B. Petelin, M. Kobau, L. Konic in M. Muiine
Čeprav je bilo plavanje komaj drugo leto v programu SŠI, je doseglo res velik uspeh, tako glede
breg
Baloš. Vedno na mestu, hladnokrven, večkrat je z drnzimi posegi rešil svoje moštvo presenečenj in tako v veliki meri pripomogel h končni zmagi.
Kozina. Igralec pozna svoje delo, danes je sicer imel lahko delo z mladim levim krilom Repna, ki je bilo le v dveh primerih nevarno. Tudi Kozino odlikuje hladnokrvnost in dober pregled nad igro. Večje težave pa ima v sprintu. Kozina je kapetan Brega.
Petaros. V drugem polčasu se je bolje odrezal, ko je prevzel mesto napadalca, za kar je tudi nedvomno primernejši, saj sta njegovi glavni karakteristiki hitrost in zadovoljivo preigravanje. Večkrat je le za las zgrešil gol.
Kariš. V nedeljo je moral zamenjati standardnega igralca Vodopivca, ki je eden izmed najboljših elementov Brega. Njegova naloga torej ni bila povsem lahka. Kariš Pa ni razočaral.
Maver. Tudi ta igralec je v zadnjem trenutku nadomestil nerazpoloženega Zocchija. Z zadovoljnimi atletskimi sposobnostmi je Maver nadomestil marsikatero tehnično bibo. Vsekakor lahko označimo njegov nastop za pozitiven.
Rodella. Gotovo najboljši v vrstah Brega in sploh med najboljšimi na igrišču. Organiziral je igro lastne ekipe in poleg tega moral paziti tudi na neposrednega nasprotnika, in sicer na šuberja, ki je gotovo glava repenskega moštva. Večkrat je skušal prodreti v napad, toda vedno je le za las zgrešil cilj.
Žerjal. Danes je nadomeščal odsotnega Klabjana in je povsem pozitivno opravil svoje delo. Edina hiba: pritiskal je preveč proti sredini igrišča in tako zanemarjal svoje mesto' desnega krila.
Valentič Milan. Po postavi gotovo ni izreden atlet, toda na igrišču velja za tri. V nedeljo je tekel na dolgo in široko po igrišču in bil vedno prisoten pri vseh najnevarnejših napadih.
Švara! V nedeljo je zabil oba gola. Za srednjega napadalca je to že dovolj. Švara ni posebno hiter, tehnike pa mu ne manjka, borbenosti tudi ne.
Grahonja je bil ponovno eden izmed najbolj pozitivnih igralcev na igrišču. Izredne tehnične sposobnosti mu omogočajo, da lahko organizira napade, obenem pa se lahko pri njih tudi neposredno ude-ležuje.
Valentič Karel. Proti koncu tekme je prestopil v obrambo, medtem ko je celotni prvi polčas solidno zaigral v napadu.
REPEN
Mulič. Večkrat je rešil lastno moštvo hujšega poraza, vseeno pa je Ponovno pokazal svojo napako v slazem zadrževanju žoge. Neposred. no v vratih je skoro nepremagljiv, medtem ko se izven vrat ne znajde.
Guštin (kapetan). Odločen, z zadovoljivo tehniko, v sprintu pa je lahko premagljiv. Njegov nastop je bil vsekakor pozitiven.
Škabar E. Zanj veljajo iste o-pombe kot za Guština, vseeno pa ie desni bek za las boljši. Tudi Škabar ni razočaral.
Škabar A. Dosti požtrvovalnosti, agonizma, tehnično pa njegov nastop ni bil na višini, vsekakor je odločno pripomogel za časten poraz.
Škrk. Moral se Je spoprijeti z nasprotnim srednjim napadalcem Švaro in v dveh primerih je izgubil direkten dvoboj. Agonistično
je povsem zadovolil.
šuber je bil z Rodello najboljši mož na igrišču in je večkrat celo nadkrilil direktnega nasprotnika, v drugih primerih pa je podlegel Brežanu. Na sredini igrišča je pokazal marsikaj dobrega. Poleg tega je tudi dosegel gol za lastno ekipo in v drugem primeru le za las zgrešil cilj.
Gomizelj ni bil tako učinkovit kot v prejšnjih kolih. Repenski go-leador je poleg tega danes zapravil sijajno priložnost za realizacijo. Vsekakor ostane najnevarnejši 'v vrstah Repna.
Rauber. Agonistično Je povsem
zadovoljil, tehnično pa je pokazal marsikatere hibe. Vsekakor je bil njegov nastop pozitiven.
Škabar M. je imel trdo delo, da se je lahko vrinil v gosto in izkušeno obrambo Brega.
Škabar A. je skušal izvesti kak napad, toda vedno brezuspešno. Pri vsaki akciji pa je pokazal požtr-vovalnost, kar ni malo.
Hrovatič. Kot nasprotnika je i-mel izkušenega Kozino in zato je imel vedno velike težave, da se je izognil svojemu neposrednemu varovalcu. V dveh primerih je pokazal izredno močan strel.
- edson •
Enajsterica Brega prva v finalu
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioooiiiuiimnniiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiin
PO NOGOMETNI TEKMI BREfi-REPEH
Bubnich: «Repenci izredno požrtvovalni
«Vsaj ena, da nam je šla danes pravi* je izjavil ob koncu tekme z Repnom trener Brežanov Bubnich, ki je danes ob robu igrišča vodil svojo ekipo do zaslužene zmage. Juniorji in naraščajniki so namreč izgubili in zmaga nad Repnom je bila več kot primerna, da je deloma zadovoljila številne navijače, ki so si prišli ogledat svoje ekipe na stadion «Prvi maj».
»Nikoli nisem videl ekipe, ki bi zgrešila toliko priložnosti, kot so jfh imeli moji fantje,* je nadaljeval Bubnich. «Zares neverjetno! To so gotovo izkoristili Repenči, ki bi proti koncu tekme lahko ponovno realizirali s Suberjem.*
«Danes je Šuber zares dobro zaigral. Borba med njim in Rodello na sredini igrišča je bila zelo zanimiva.*
BUBNICH: «Šuber je odlično zaigral in je bil gotovo najboljši v vrstah Repna. Rodella se je moral močno potruditi, da je lahko enakovredno konkuriral s svojim nasprotnikom na sredini igrišča. Dvoboj med tema dvema igralcema je bila gotovo ena izmed najzanimivejših točk današnje tekme.*
«Repenci?»
BUBNICH: «Izredno požrtvovalni in z neverjetno voljo za igranje. Ekipi pa se pozna, da bolj malo nastopa, in povezava med raznimi deli moštva ni torej povsem zadovoljiva. šuber nima primernega so-i delovanja, da bi- lahko še bolj u-
spešno organiziral igro za svoje moštvo.*
«In o Bregu ...?»
BUBNICH:	«Danes smo igrali
brez dveh standardnih nogometašev, in sicer brez Zocchija in Bar-tesine. Odsotnost teh dveh igralcev se je s časom vedno bolj poznala. Vsekakor upamo, da bomo za finale uvrstili standardno ekipo.*
Trener Brežanov ne govori rad
0	kvalitetah svoje ekipe, še manj pa, da bi hvalil tega ali onega igralca. Noče povzdigovati nikogar ker bi mu samo škodil.
Zato je Bubnich raje spregovoril nekaj besed o prejšnjih dveh tekmah, v katerih so se mladi 1 gralci Brega soprijeli s kvalitetnima enajstericama Triestine.
BUBNICH: «Ste videli naše naraščajnike!*
«Zares, presenetili so!»
BUBNICH: «Danes so prvič skupno odigrali celotno tekmo. Igrišče v Boljuncu je namreč še vedno neuporabno in odvijanje treningov je precej težavno. Na boljunskem 'igrišču kvečjemu lahko napravijo igralci nekaj atletskih vaj, kar gotovo ni dovolj za skupno igro. Pomanjkanje primernega treninga je tudi glavni vzrok visokega poraza, ki so ga zadali juniorji Triestine našim igrulcem. S treningi bodo tudi mladinci Brega dobili zaželeno formo in šele tedaj jih bomo lahko ocenjevali.*
1	Prav gotovo.
- edson •
na število in kvaliteto tekmovalcev, kot tudi na število gledalcev.
primerjavi z lanskimi tekmami lahko z zadovoljstvom ugotavljamo lep napredek v skoro vseh disciplinah, nekatere panoge pa so bile prvič v programu, zato ne moremo primerjati rezultatov. Druge zopet, ki so bile lani, so letos odpadle.
Oglejmo sl sedaj posamezne tekme:
Starejše mladinke — 33 m prsno Že prva tekma v tej disciplini, ki je bila prvič na sporedu, se je zaključila z res odličnim časom. Zmagala je z veliko prednostjo nad ostalimi plavalkami Lavra Konič (Cankar) s časom 29”3.
Vseeno pa lahko podčrtamo pred. nost te tekmovalke. Naj povemo samo, da bi s tem časom lani zmagala celo med članicami s prednostjo 9/10 sekunde. Prav tako bi zmagala letos tudi med članicami s prednostjo 2/10 sekunde. Ta je najboljši dokaz, da je Lavra Konič, čeprav še mladinka, boljša tudi od članic in ji zato tudi upravičeno pripada prvo mesto pred vsemi ostalimi plavalkami SŠI. Starejši mladinci — 33 m prosto Drugi finale in nov rekord SŠI. Marko Kobau (Sokol) je plaval progo 33 m prosto v kvalifikacijah v času 20” in izboljšal lanski rekord za 5/10 sekunde, še boljše je plaval v finalu (19”9) in ponovno zboljšal rekord SŠI.
Člani — 66 m hrbtno V tej panogi je nastopal najboljši plavalec SŠI Bogdan Petelin. Lani je zmagal na tej progi s časom 52” in je bil zato tudi letos velik favorit. Že v kvalifikacijah Je plaval v 51” in dosegel nov rekord SŠI. Nekoliko slabše je plaval v finalu (53”2), pa je kljub temu zmagal s prednostjo 4 do 5 m. Tudi splošna kvaliteta se je znatno zboljšala glede na lanski finale. Članice — 33 m prosto Zmagala je Milena Mužina (Cankar) s časom 26”2, ki pa je za članice zelo slab. Naj omenimo samo, da je letos pri mladinkah zmagala Lavra Konič s časom 21”2 pred Franko Moro (22”6) in Sonjo Barej (24”).
Člani — 200 m prosto Tekma brez favoritov. Zmagal je nepričakovano Sergij Tavčar (Opčine) s časom 3’04”7 pred Dimitrijem Pertotom s časom 3’04”9. Čeprav ni bilo v tej disciplini tekmovalca, ki bi prekašal ostale, je bila kvaliteta vseh plavalcev precej visoka. Na isti progi je lani četrti plasirani dosegel čas 3’29”8, medtem ko je letos celo osmi plaval boljše (3’29”5). Res lep skupni napredek!
Člani — 33 m metuljček Kjer nastopa Bogdan Petelin, ni problemov za prvo mesto. Ta panoga je bila letos prvič na programu. Nova gladka zmaga za Nabre-žinca s časom 23”.
Člani — 4 x 66 m prosto Na start so se Nabrežine! prijavili kar s štirimi štafetami. Zmago je osvojila prva štafeta s postavo: Antonini, Venier, Golemac in Petelin. Progo so plavali v dobrem času 3’02”8. Povprečno je torej vsakdo plaval 66 m dolgo progo v 45”7. Članice — 33 m prsno S časom 29"5 je zmagala drugo disciplino Milena Mužina (Cankar). Čeprav je zboljšala rekord SSI, je njen čas slabši od Lavre Konič, ki je zmagala v isti disciplini pri starejših mladinkah s časom 29”3. Mlajši mladinci — 33 m poljubno (dekleta in fantje skupaj) Gladka zmaga Branka Jazbeca (Opčine) s časom 24"3. Plavalec je že lani nastopil v isti panogi, kjer se je uvrstil četrti s časom 28"6. Dober napredek v enem letu!
Člani — 66 m prosto Tudi v tej panogi je nastopal Bogdan Petelin in si privoščil poleg pričakovane zmage tudi odlični nov rekord SŠI s časom 41”5. Prejšnji rekord je pripadal Edvinu Star-eu (44”0), ki se je letos uvrstil na
FRANKO PERKO (Pd I. Cankar — Sv. Jakob)
Tudi po koncu devetih slovenskih športnih iger bo mali Franko verjetno najmlajši zmagovalec. 8-letni fantek bo začel kmalu obiskovati 3. razred osnovne šole v Ul. sv. Frančiška. V šoli je zelo marljiv, naloge pa napiše čimprej, da se potem lahko brez skrbi igra. Seveda mu najbolj ugajajo kavbojske igre, rad pa bere tudi otroško literaturo. Plavati se je naučil pri treh letih in morda bo med zimsko sezono začel tudi obiskovati plavalno šolo CONI.
Ni mu zameriti, če še ne ve točno, kaj je šport. Plavanje, ali bolje kopanje, mu je za sedaj le zabava. Cez nekaj let bo lahko velesila.
PETER SUHADOLC (Sokol — Nabrežina)
BOGDAN PETELIN (Sokol — Nabrežina)
drugo mesto s časom 44”2.
Starejše mladinke — 33 m prosto Že v kvalifikacijah nov rekord SŠI. Postavila ga je seveda Lavra Konič z odličnim časom 21”2. Prejšnji rekord je pripadal Mari Franki s časom 24"6. člani — 66 m prsno V zelo izenačeni konkurenci se Je dobro izkazal Peter Suhadolc, najprej v kvalifikacijah (57”7) in nato še v finalu (57”0). Rekord v tej panogi ni bil zboljšan in pripada še vedno Inku Starcu, ki ga je lani postavil s časom 56”2.
Starejši mladinci — 33 m prsno Marko Kobau že drugič zmagovalec. Tokrat je bila konkurenca hujša, a kljub temu je Nabrežinec v finalu prehitel drugega plasiranega točno za eno sekundo, čas zmagovalca 29”8. Naj omenimo, da je bil Marko Kobau boljši v kvalifikacijah (29”1).
Otroci — 33 m poljubno Samo dva plavalca, kljub temu nov rekord. Dosegel ga je Franko Perko s časom 30”4, ki bi bil že dober tudi v višji kategoriji (mlajši mladinci). Prejšnji rekord SŠI je bil last Edija Krausa (32”5). članice — štafeta 4 x 33 m prosto Res lepa štafeta in nekoliko nepričakovana zmaga Cankarja s časom 1’48”6. štafeta Sokola se je uvrstila na drugo mesto s časom 1’53”6. Zmagovalno štafeto so sestavljale: Mužina, Pertot, Čepar in Konič. Povprečje zmagovalk je bilo zelo dobro — 27”1 za vsako, člani — štafeta 4 x 33 m mešano Enajst štafet, razdeljenih v dve seriji. Več ekip je bilo enakovrednih, zato je zadnja tekma na sporedu navdušila vse gledalce. Zmagal je Sokol A s časom 1’34”9 pred Barko vi jami 1’36”7.
T—»r
Slišali smo v bazenu
Neposredno pred startom štafete 4 x 33 m mešano:
«Kaj plavaš?»
«Metuljček!»
«Si ie kdaj plaval metuljčka?«
«Ne še.... bom ie poskusil 'ko bom v vodi/’«
Ni se utopil. Rešili so ga pravočasno. Zaradi diskvalifikacije celotne ekipe.
BRANKO JAZBEC (Opčine)
Zmagovalec na progi 66 m prsno Čeprav je doma z Opčin, je nastopal za Nabrežino. Star je 16 let in v prihodnjem šolskem letu bo obiskoval prvi klasični licej. V šoli je bil do sedaj vedno uspešen, najbolj pa mu ugaja zgodovina.
Ugajajo mu angleške pesmi in tudi sam igra na kitaro. Aktivno igra tudi odbojko pri Sokolu iz Nabrežine, izjemoma pa se ukvarja tudi s košarko in z atletiko.
Pred leti je obiskoval plavalno šolo CONI in bil med najuspešnejšimi gojenci, žal je sedaj aktivno plavanje opustil, sicer bi se lahko razvil v zelo dobrega športnika.
SERGIJ TAVČAR (Opčine)
22-letnl študent inženirske fakultete na tržaški univerzi je domači Schollander. Na plavalnem tekmovanju je nastopil v petih panogah in osvojil prav toliko prvih mest-Prvak je postal na progah 33 m metuljček, 66 m hrbtno in 66 m prosto, levji delež pa je prispeval tudi v štafetah 4 x 33 mešano in 4 x 66 m prosto. Bogdan Petelin je bil pred leti aktiven plavalec. S plavanjem se še sedaj ukvarja, igra pa tudi odbojko. Na progi 66 m prosto ima osebni rekord 40”7.
Bogdan je imel tudi veliko vlogo pri pripravljanju nabrežinske plavalne ekipe. Skozi celo poletje je zbiral in vadil manj vešče plavalce in dosegel, da je postala Nabrežina pravo domače plavalno središče Sam se je na športne igre pripravil z lažjim treningom.
Poleg športa ga zanimajo tudi knjige. Rad bere romane in znanstvene knjige.
PETER GRUDEN (Sokol — Nabrežina)
MAKSIMILJAN ANTONINI (Sokol — Nabrežina)
1
Plaval je v štafeti 4 x 66 m prosto. Ima 22 let in je študent medicine. šport ga zanima, aktivno pa se ukvarja z nogometom. Na plavalno tekmovanje se je bolj malo pripravljal.
LAVRA KONIC (Pd I. Cankar)
Ima 24 let in je po poklicu uradnik. Na plavalno tekmovanje se je bolj skromno pripravil, nastopil pa je v zmagoviti štafeti 4 x 33 m mešano. Aktivno se s športom ni nikoli ukvarjal, ugaja pa mu smučanje.
MARTIN VENIER (Sokol — Nabrežina)
16-letni zmagovalec na najdaljši progi plavalnega programa, 200 m. Ta uspeh je bil precejšnje presa-nečenje, Sergij pa je med poletjem precej treniral in uspeh zanj ni bil tako presenečenje.
Letos bo obiskoval četrti razred realne gimnazije. Dosedanje šolske napore je vedno odlično opravil. Najbolj ga zanimajo znanstveni predmeti.
Tavčar Je aktiven igralec namiznega tenisa, je pa tudi dober igralec košarke. Aktiven plavalec ni bil še nikoli.
Rad ima moderne popevke in Elvis Preslejr ga najbolj ogreje.
SERGIJ RADOVIČ (Sokol — Nabrežina)
•VTilnV
Premočno Je zmagal v konkurenci mlajših mladincev v zelo dobrem času. Plaval je za Opčine, doma pa je iz Rojana, kjer bo letos začel obiskovati prvi razred nižje srednje šole. V šoli je bil do sedaj vedno uspešen. Kljub 11 letom ima za seboj že tri leta aktivnega plavanja pri plavalni šoli CONI. Ta šport ga začenja zabavati in če bo še naprej marljivo vadil, bo v nekaj letih med najmočnejšimi domačimi plavalci:
•sr «■*
Star Je 24 let. Aktiven plavalec ni nikoli bil, za letošnje tekmovanje pa se je pripravljal z vnemo in navdušenjem. Plaval je v štafet? 4 x 33 m mešano. Zanimajo ga znanstvene knjige.
ANTON GOLEMAC
(Snlrnl — Mulirpvinnt
29-letni profesor glasbe pri Glasbeni matici. Zmagovito Je plaval v nabrežinski štafeti 4 x 33 m mešano v metujčkovem slogu. S športom se aktivno ne ukvarja, je pa med voditelji Sokola iz Nabrežine. Zanima ga resna glasba in pa znanstvene in zgodovinske knjige. Priprava za športne igre je bilo malo bolj intenzivno kopanje:
Ima 13 let in je bila gotovo najboljša plavalka na letošnjem tekmovanju slovenskih športnih iger. Letos bo obiskovala zadnji razred nižje srednje šole pri Sv. Jakobu, kasneje pa se bo vpisala na trgovsko akademijo. V šoli je bila do sedaj solidna. Poleg študija jo najbolj veseli plavanje. Naučila se j« plavati komaj pred tremi leti, sedaj pa aktivno nastopa v plavalnem klubu Edera, kjer je med najbolj nadarjenimi mladinkami. Nastopila je že v Ljubljani, Kranju, Zagrebu, Bologni i,n pravkar se odpravlja na tekmovanje v Milan. Ima nekaj zelo dobrih osebnih rekordov in z uspehom bi lahko nastopala tudi v moški konkurenci. Starostna meja ji je letos dovoljevala samo tri nastope, ki pa so se vsi končali zmagovito.
SILVA PERTOT (Pd I. Cankar)
Ima 16 let in obiskuje učiteljišči Prva skrb je za sedaj konec šti dija. Od športov ji največ ugajat plavanje In odbojka. Nastopila j v štafeti 4 x 33 m prosto.
ALENKA ČEPAR (Pd I. Cankar)
Po poklicu Je zidar, rojen pa Je bil pred 24 leti v Boki Kotorski. Od športov ga najbolj zanima plavanje, na športne igre pa se ni mogel najbolje pripraviti. Plaval Je v zmagoviti štafeti 4 x 66 m prosto. Predlaga naj se v prihodnjem letu v program vnesejo tudi skoki v vodo. Rad bere zgodovinske knjige.
Zmaga v štafeti 4 x 33 m prosto je bila zanjo še posebno velik uspeh. Kljub 16 letom se je Alenka naučila plavati komaj letos. Njen osebni rekord na progi 33 m prosto je komaj 31”l, ker pa jo ta šport veseli, upa, da bo ta čas kmalu popravila.
Uspešno obiskuje učiteljišče. Letos bo obiskovala 3. razred.
MILENA MUŽINA (Pd I. Cankar)
Nastopila Je v treh panogah in osvojila prav toliko zmag. Plavala je na progah 33 m prosto in prsno za članice, pripomogla pa je tudi k zmagi v štafeti 4 x 33 m prosto.
Je študentka na trgovski akademiji. Slike žal nimamo na razpolago.
PRIMORSKI DNEVNIK
pilili »m ni m ii iir 1 H
KONČANO II. SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU

mm
^4
Vzhodni Nemci potrdili premoč: 3 zlate in 2 bronasti kolajni
Za Jugoslavijo in Italijo samo 1 bronasta nagrada
Nismo bili slabi preroki, ko smo napovedovali, da bodo nemški veslači pobrali levji delež zlatih odličij. Sicer je res, da jih je največ 3 zlate in 2 srebrni — odšlo v Vzhodno Nemčijo, medtem ko je Zahodna odnesla samo 1 zlato in 1 bronasto. Sploh se je na letošnjem
svetovnem prvenstvu v veslanju na Bledu pokazalo, da atleti zmorejo več kot v prejšnjih časih in da so ti tudi bolje pripravljeni. To velja tudi predvsem za nemške veslače in za Nizozemce, medtem ko smemo trditi, da so sovjetski predstavniki izgubili korak z drugimi. Naj bolj pa sta razočarali Jugoslavija in Italija, ki sta osvojili skoraj bi rekli le spominsko kolajno.
Verjetno na Bledu še ni bilo zbranih toliko ljudi kot v zaključnem delu svetovnega prvenstva. Gledalci ao že zjutraj med malim finalom zečali polniti tribune ali so zasedli ob obali jezera strateške točke v senci, popoldne pa je bilo, kamor se Je obrnilo oko, nabito polno. Tik pred začetkom finalnih borb je prišel na častno tribuno predsednik SFRJ Josip Broz Tito s soprogo. Predsednika, ki je pokrovitelj prvenstva, so spremljali Miha Marinko, predsednik častnega komiteja prvenstva Ivan Maček, Vida Tomšič, Janko Smole in drugi. Vsi častni gostje so z zanimanjem sledili odločilnim regatam in so ostali na tribuni do zaključka.
Prva zlata kolajna II. svetovnega prvenstva Je pripadla veslačem Nemške demokratične republike v četvercu s krmarjem.
Ta točka je posebno razgrela gle. dalce, ki so glasno spodbujali domači čoln, ki se je držal ves čas v
ospredju. Proti Nemcem Jugoslovani niso imeli orožja, a zato se tem bolj enakovredno borili p ti Sovjetom, ki pa so jim odvzeli za borih 36 stotink sekunde drugo nagrado. Po tej točki so prvič zadonele fanfare, predsednik FISA Thomas Keller pa je obdaril prve tri ekipe. Vsi sodelujoči čolni so nato napravili ob zvokih godbe, medtem ko so jim gledalci enakomerno v ritmu ploskali, častni krog po zalivčku zake.
Tudi druga zlata lovorika Je pripadla vzhodnim Nemcem po zaslugi Kremtza in Luckeja, medtem ko je bil italijanski čoln, ki sta ga upravljala Tržačana Fermo in Spe-cia, pristal na zadnjem mestu. Italijanski dvojec je bil pri 500 m drugi, pri 1000 m je nekoliko zaostal in se znašel na tretjem mestu, katerega je ohranil tudi pri 1500 m. Specia ni zdržal napora in ni mogel slediti hitrim zaveslja-jem Ferma, zaradi česar sta fanta izgubljaja položaj za položajem.
V skifu premoč newyorškega študenta Dona Spera in Nizozemca Wieneseja, medtem ko se je moral evropski prvak zahodni Nemec Meissner zadovoljiti z bronasto nagrado. Bolj razburljiv je bil potek tekmovanja v dvojcu s krmarjem. Nizozemca sta z lahkoto zmagala, za določitev drugega in tretjega pa je moral spregovoriti fotofinish. V tej skupini je bila najhujša bor-
2.
3.
4
5.
6. 7.
I
9.
10.
11.
12.
REZULTATI
četverec s krmarjem
NDR (Melzer Hanno, Bagdo-nat Horst, Haensel Helmut, Gr-zeschuchna Karl-Heinz, krmar Ludwig Klaus Dieter) 6’29”54
SZ
Jugoslavija
CSSR
Nizozemska
ZDA
ZRN
Avstralija
Poljska
Danska
Madžarska
Italija
6’31”38
6’31”74
6’34”88
6’38"75
6’40”70
6’42”70
6’44”43
6’44”65
6’46’T1
6’48”61
6’50”56
DVOJEC BREZ KRMARJA
I.	NDR (Kremtz Peter ln	Lučke
	Joerge)	6’53”96
2.	Avstrija	6’55’’35
3	SZ	6’57”35
4.	Poljska	7’02’’13
5	ZRN	7'05”06
6.	Italija	7’07”00
7.	Francija	7'14”38
8.	Danska	7’16”08
9.	Romunija	7’16”43
10.	ZDA	7’20”94
11.	Vel. Britanija	7’22”33
12.	Švedska	7*27”44
	SKIFE	
1	ZDA (Don Spero)	7’05”92
2.	Nizozemska	7’08”53
3	ZRN	7’09”63
4	NDR	7’16”23
5	Danska	7’22”03
6.	SZ	7’24”00
7.	Švica	7’25”79
8.	Poljska	7’26”53
9	Bolgarija	7’27”23
10.	CSSR	7’28”12
11.	N. Zelandija	7’29”33
12.	Jugoslavija	8’01”43
	DVOJEC S KRMARJEM	
1.	Nizozemska (Van Nes	Hadria-
	an, Van de Graaff Jan,	krmar
	De Haan Paulus J.)	7’12”83
2.	Francija	7’16”97
3.	Italija	7’17”04
4	NDR	7’19”20
5.	ZDA	7’19”75
6.	ZRN	7’36”05
7.	Danska		7’32’’88
8.	Jugoslavija		7’34”93
9.	Romunija		7’36”96
10.	SZ		7’43”77
11.	Švica		7’46”47
12.	Španija		8’11”53
	ČETVEREC BREZ KRMARJA		
1.	NDR (Forberger Frank,		Ruehle
	Frank, Grahn	Dieter, Schubert	
	Dieter)		6'18”41
2.	SZ		6’19”66
3.	Nizozemska		6’20”33
4.	Madžarska		6’21’’09
5.	ZRN		6’25”20
6.	Danska		6’27”45
7.	Francija		6’30”05
8.	Romunija		6’32”55
9.	ZDA		6’33”69
10.	Vel. Britanija		6’37”37
11.	Belgija		6'38”19
12.	Italija		6’55”76
	DOUBLE	SCULL	
1.	Švica (Burgin	Melhior	in Stu-
	dach Martin)		6'34 ”89
2.	ZDA		6’36”2i
3.	NDR		6’38”92
4.	CSSR		6’41”71
5	Romunija		6’43”08
6.	ZRN		6'50”26
7.	Avstrija		6’47”39
8.	Bolgarija		6’47”60
9.	Vel. Britanija		6’51”21
10.	SZ		6’25”93
11.	Francija		6’53”14
12.	Nizozemska ni	startala	
	OSMEREC		
1.	ZRN (Meyer	Horst, Schreyer	
	Dirk, Schvvan Michael, Luhn Ul-		
	rich, Hertel Peter, Henning Rti-		
	diger, Ulbricht	Lutz, Kuhn Pe-	
	ter in krmar	Niehusen Pe-	
	ter)		5’56”28
2,	SZ		5’58”68
3.	NDR		5’59”43
4.	Vel. Britanija		6’01”56
5.	Jugoslavija		6’03”U
6	N. Zelandija		6’06”63
7.	Nizozemska		6’00”97
8.	CSSR		6’02”73
9.	Madžarska		6’03”73
10.	Avstrija		6’03”93
11.	Italija		6’05”34
12.	ZAR		6’10”49
ba med italijansko posadko — Ba-ran, Sambo, krmar Pietropolli (Do-polavoro Treviso) — in francoskim čolnom. Slednji je bil za las hitrejši in Italijanom je pripadla le bronasta kolajna. To je tudi edina nagrada, ki si jo je Italija nesla domov. V četvercu brez krmarja ponovna zmaga vzhodnih Nemcev pred sovjetskimi veslači, ki so po vodstvu od samega starta, popustili šele na koncu. V double scullu skoraj predvidena zmaga rojakov predsednika FISA Kellerja, ki jima je ob izročitvi nagrad navdušeno čestital in končno izredna borba «admiralskih čolnov« osmercev. Ce izvzamemo zahodne Nemce, ki so takoj potegnili in do konca vzdržali vodstvo, je bila za ostala mesta izredno napeta in razburljiva borba. Jugoslovani so se pri 500 m prerili do tretjega mesta, na polovici proge pa so bili drugi za izrednimi bonskimi predstavniki. Petsto metrov pred ciljem pa niso vzdržali tempa, ker so ga prezgodaj tudi načeli, in so padli ‘na četrto mesto za vodečimi Nemci, Veliko Britanijo in čolnom Sovjetske zveze. Rdeči so povečali število za vesljajev in vzdržali napad vzhod nih Nemcev, ki so prehiteli Angleže, medtem ko Jugoslaviji ni ostalo drugega kot borba z Novo Zelandijo za peto mesto. To so osvojili, vendar lahko rečemo, da bi z bolj premišljeno taktiko in z večjo hladnokrvnostjo lahko prišli tudi do zadnje nagrade.
še kratka svečanost z govorom predsednika FISA Kellerjem, s spu stom zastave FISA, ki so jo predali organizatorjem prihodnjega evropskega prvenstva v Vichyju, spustom jugoslovanske in slovenske zastave ob zvokih državne himne in konec prvenstva.
V	jutranjih urah pa je bil mali finale, kjer so se čolni potegovali za uvrstitev od 7. mesta dalje. Tudi tu so se Italijani in Jugoslovani slabo obnesli. V četvercu s krmarjem so bili zadnji in isto mesto je zasedel četverec brez krmarja Sabaudije. V osmercu je tržaški čoln gasilskega kluba tudi zaostal in zasedel peto, kar predstavlja v končni svetovni lestvici 11. mesto.
V	skifu pa je Jugoslovan Tarla-ja skorajda nesramno počasi veslal, zaradi česar ni nič čudnega, če je prišel daleč za drugimi zadnji do cilja. Jasno je, da je gledalce tako početje razburilo in ši-beniški veslač je dobil nagrado, ki si jo je zaslužil, to je žvižganje.
Z večjo vnemo sta šla na progo Spličana Damlin in Mardešič v dvojcu s krmarjem, ki sta osvojila drugo, to se pravi osmo mesto na svetovni lestvici.
NDR
Nizozemska
ZDA
ZRN
Švica
SZ
Avstrija
Francija
Jugoslavija
Italija
KOLAJNE
Z 3 1 1 1 1
S	B
—	2
1	1
I	—
—	1
»	1
1	—
1	—
—	1
—	1
V OKVIRU JUNI0RSKECA PRVENSTVA CONI
Pomanjkanje treninga vzrok poraza Brežanov
BREG: Ota; Petaros D., Hrvatič; Opara, Brdon, Bandi; Samec, Mi-kuš, Rodella, Petaros V. (kap.), Štrein.
TRIESTINA: Chendi; De Gaspe-ri, Braico; Lando (kap.), Vider, Ravalico; Zollia, Tavaris, Crevatin, Moretti in Filipaz.
Strelci: Crevatin v 16’, Filipaz v 31’, Crevatin v 70’, Tavaris v 75’, Crevatin v 77’ in Zollia v 78’.
Kotje: 8-1 za Triestino.
Triestina resno misli na junior-sko prvenstvo in zato je proti Bregu uvrstila svojo najboljšo postavo, tako da so Brežani morali klo-
.......................................................... iimaii m..........................
N0B0MET
9. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE
V zvezi s pregledom «antidoo-ping» Italijanov Rive in Križmana, so javili, da je bil izsledek negativen. To pomeni, da veslača nista zavžila bodrilnih sredstev, ampak da je treba njuno slabost pripisati živčni napetosti in naporu.
M. D.
Izkušeni Prosečani
jutri proti mladim
bazoviškim igralcem
Jutri bomo zvedeli za drugega finalista. Na sporedu bo namreč tekma med Primorjem in Zarjo. Ekipi sta si popolnoma enakovredni in vsako predvidevanje je povsem tvegano. Bodo znali mladi bazoviški predstavniki premagati izkušene Prosečane, ki so že lani prav v polfinalni tekmi odpravili Zarjo?
Bazoviški igralci imajo torej dvojno nalogo: vstop v finale in obdolžitev za lanski poraz. Jasno je, da Prosečani nočejo izgubiti izredne priložnosti, ki se jim nudi, da ponovno osvojijo prvo mesto na SSI, še posebno, ker je bil njihov vstop v polfinale skoro dramatičen. Po porazu z Barkovljani nihče od Prosečanov ni upal več na polfinale. Toda visoka zmaga s Cankarjem (4:1) je nepričakovano odprla vrata kvalifikacijam. Jutri se bodo morali Vergi-nella in drugi spoprijeli z ugrinimi mladimi igralci Zarje.
Postavi moštev ne bi smeli utrpeti bistvenih sprememb. Primorje bo jutri poslalo na igrišče naslednje igralce: Furlan; Bukavec,
Starc; Cuk, Zuzič, Fragiacomo; Danev, Segina, Puntar, Milič, Ver-ginella. Zarja pa bo nastopila v postavi Križmančič (Kalin); Ra-žen Komar; Metlika, Križmančič S.; Kalc, žagar, Križmančič L,
Baldasin, Marc.
* * *
Tekma med Primorjem in Zarjo se bo začela ob 17.45 na igrišču «Prvi maj*. Sodnik Vito Svetina, stranska sodnika Ota in Budin, delegat Bruno Rupel.
------------------- Zagreb—Radničkl	2:1	(1:0)
....................1111,1,111.................................................
A SKUPINA
niti kar šestkrat pod neprestanimi napadi «rdečih».
Poleg tega pa niso bili slovenski predstavniki še dovolj pripravljeni, kajti še vedno nimajo na razpolago igrišča, na katerem bi lahko trenirali in seveda tudi igrali.
Toda vrnimo se k tekmi.
V prvem polčasu so Brežani solidno držali ofenzive nasprotnikov in uspelo jim je, da so do 16. minute držali tudi neodločen rezultat. Toda napadi Triestine so si sledili z neverjetno naglico in končno so tudi Brežani klonili. Vsekakor pa so «rdeči» prišli do zadetka zaradi napake obrambe Brega. Srednji napadalec Triestine Crevatin je izkoristil trenutno zmedo nasprotne obrambe in presenetil solidnega Oto. Čeprav so napadalci Triestine stalno v napadu, jim ne uspe povečati rezultata. V 29’ zadenejo prečko z desnim krilom Zollio. Dve minuti kasneje pa Filipaz, ki je že večkrat nastopil s prvo ekipo Triestine in je tudi letos ena izmed najboljših rezerv prvega mo. štva, ponovno presenetil vratarja Brega. Brežanom ni uspelo v tem prvem delu igre organizirati zadovoljive akcije in edino Samec se je potrudil, da bi resneje ogrožal nasprotno obrambo. Uspelo pa mu ni prodreti skozi solidno obrambo Triestine, ki je uvrščala prostega igralca Landa.
Drugi polčas. Triestina še vedno odvija pretežno napadalno igro. Brežani pa se morajo stalno braniti. Predvsem se je v tem uvodnem delu igre izkazal vratar Ota, ki je z drznimi posegi večkrat rešil svoje moštvo pred gotovimi zadetki. Brežanom pa je celo uspelo v nekaterih primerih organizirati kak napad, ki pa se je vedno neuspešno zaključil. Utrujenost se je poznala v vrstah Brega, kar je gotovo vzrok pomanjkanja treninga in od 30. minute dalje je celotna ekipa odpovedala. Triestina je tako zeneverjetno lahkoto dosegla še štiri gole. Končni rezultat Triestina — Breg 6-0,
■ edson -
PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV
Triestina A 2 Breg	0
Naraščajniki Brega so se v nedeljo prvič predstavili svojim navijačem, ki so res v velikem številu prišli gledat svoje najmlajše nogometaše. Brežani pa so se morali že v prvi teKmi spoprijeti s favoriti tega turnirja, in sicer s Triestino. In pristaviti moramo takoj, da so Brežani presenetili. V prvem polčasu so celo enakovredno zaigrali s svojim nasprotnikom, tako da jim je uspelo obdržati neodločen rezultat.
škoda pa, da so se mladi slovenski predstavniki takoj v začetku drugega dela igre nepričakovano zmedli, kar je Triestina izkoristila in presenetila solidnega vratarja Brega Žerjala. Brežani so takoj reagirali, toda obramba Triestine je bila na mestu. Nato pa so morali Brežani ponovno kloniti, ko je Quin-tavalle osebno izkoristili napako Brega in podvojil rezultat.
DIRKA PO JUGOSLAVIJI
Danes kolesarji skozi Trst v Gorico
PULJ, 12. — Jutri, v torek, bodo udeleženci dirke po Jugoslaviji prešli mejo pri Škofijah in vozili v 10. etapi od Pulja do Nove Gorice (170 km) po cestah tržaške in goričke pokrajine.
Kolesarje pričakujejo na mejnem bloku med 12.15 in 12.30. Dirkači bodo vozili po trbiški avto cesti mimo Opčin in Sesljana ter bodo nato zavili po Dolu proti Gorici in Novi Gorici, kjer bo cilj.
Danes je Jugoslovan Bilič zmagal v obeh poletapah: na 35 km dolgi progi na kronometer Crikve-nica - Reka v 51 ’40”, na 102 km dolgi progi Reka - Pulj pa v 2 urah 30’07”. V splošni lestvici posameznikov vodi Valenčič pred Cu-bričem in Biličem ter vzhodnim Nemcem Hoffmanom, v ekipni pa Jugoslavija pred ekipo CSSR.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiii,lim,M,„„i,ull(l„MII,„l,llll,IIIIIIMIIIIIIIItltllllllIlllm||lll)||||l)||J)1|lllllii
JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA
Nepričakovan poraz ljubljanske Olimpije
Zmage Nove Gorice v SNL, Kopra in Izole v CNL
V prvi zvezni nogomteni ligi je ljubljanska Olimpija morala kloni-Rijeki^ z rezultatom 0:2. Slovenska enajsterica je v nedeljo popolno-
rezultatu 0:1 zastreljala enajstme-
Š D UNION Atlete ŠD UNION prosimo, da se udeležijo sestanka, ki bo danes, 13. septembra ob 20.30 na sedežu društva.
ma razočarala in je poleg tega pri trovko s Kokotom. Oba gola za Rijeko je dosegel Bursač, ki je letos eden najzanimivejših igralcev jugoslovanskega prvenstva.
V	drugi zvezni ligi Maribor v nedeljo ni nastopli, ker je odigral prijateljsko tekmo z Barijem, katero je izgubil z rezultatom 2:4 (0:2).
V	slovenski ligi je Nova Gorica šla po obe točki na igrišče Slovana, ki je tako ostal na zadnjem mestu lestvice.
V	zahodni conski ligi je bilo doseženih veliko visokih rezultatov. Izola in Koper sta gladko odpravili svoje nasprotnike. Izolčani so zabili ekipi Litije kar šest golov, medtem ko so bili nogometaši Kopra petkrat uspešni. Ajdovsko Primorje pa je moralo visoko poraženo z igrišča Svobode (S).
IZIDI
I. ZVEZNA LIGA
Olimpija—Rijeka	0:2 (0:1)
Zagreb—Radničkl
Hajduk—Sarajevo	0:1	(0:0)
Partizan—C. zvezda	1:1	(1:0)
željeničar—Beograd	2:1	(2:0)
Sutjeska—Vojvodina	1:5	(1:2)
Čelik—Vardar	0:1	(0:1)
Velež—Dinamo	0:1	(0:0)
II. ZVEZNA LIGA (Zahod)
Bosna—Trešnjevka Slavonija—Rudar Sloboda—Aluminij Leotar—Segesta Bratstvo—Maribor Varteks—Famos Borovo—BSK Borac—Istra Lokomotiva— Šibenik
0:1 (0:1) 5:0	(1:0)
4:1	(2:0)
1:1 (0:1) (preloženo) 2:0 (2:0) 2:2 (0:2) 2:1 (1:1) 5:1	(0:0)
SLOVENSKA NOGOMETNA	LIGA
Rudar—Branik	3:2	(2:2)
Ljubljana—železničar	2:2	(0:1)
Slovan—Nova Gorica	0:1	(0:1)
Celje—Svoboda	2:1	(0:1)
Mura—Slavija	2:4	(0:2)
Kovinar—Triglav	1:0	(1:0)
ZAHODNA CONSKA LIGA
C

V Tržiču prvi nastop Triestine
FIRENCE, 12. — Vodstvo polprofesionalne nogometne lige FIGC je danes objavilo uradni razpored tekem vseh skupin prvenstva C lige 1966/67. Objavljamo spored A skupine, kjer igra poleg Triestine še tržiška CRDA in Udinese.
1.	KOLO (25. 9. 1966)	---------------
Biellese - Piacenza; CRDA - Trie-
stina; Como . Marzotto; Cremone-se - Treviso; Entella Chiavari -Legnano; Pro Patria - Rapallo Ru-entes; Solbiatese - Mestrina; Trevi-gliese . Monza; Udinese - Verba-nia.
2.	KOLO (2. 10. 1966)
Legnano - Trevigliese; Marzotto-
Pro Patria; Mestrina . Biellese;
Catania-Novara
Genoa-Arezzo
Padova-Livomo
Palermo-Catanzaro
Pisa-Alessandria
Reggiana-Savona
Reggina-Potenza
Salem.-Messina (p.p.)
Salem.-Messina
Varese-Modena (p.p.)
Varese-Modena
Verona-Sampd. (p.p.)
Verona-Sampd.
KVOTE:
13 — 8.500.000 12 —	408.600
(0-0) X	1. — 1) Cheer Honey	2
(1-0) 1	2) Quioco	1X2
(0-0) X	2. — 1) Taricco	X
(2-0) 1 (0-0) X	2) Belpasso	2 3. — 1) Valiant	X
(1*1) X	2) Agadir	l
(0-0) X	4. — 1) Isoverde	X
(0-1) 2	2) IJraia	X
(0-2) 2	5, — 1) Saharet	1
(0*0) X	2) Ilenr. Johnstone X
(3*1) 1	6. — 1) Dharma	X
(0-0) X	2) Verona	2
(0-2) 2	KVOTE:
	12 — 7,323.589
	H —	133.156
	10 —	9.725
Monza - Como; Piacenza - CRDA; Rapallo Ruentes - Udinese; Solbiatese - Treviso; Triestina ■ Entella Chiavari; Verbania . Cremonese.
3.	KOLO (9. 10. 1966)
Biellese - Solbiatese; CRDA Mestrina; Como . Legnano; Cremonese - Rapallo Ruentes; Entella Chiavari - Piacenza; Pro Patria - Monza; Trevigliese - Triestina; Treviso - Verbania; Udinese - Marzotto.
4.	KOLO (16. 10. 1966)
Biellese - CRDA; Legnano - Pro Patria; Marzotto - Cremonese; Me. strina - Entella Chiavari; Monza-Udinese; Piacenza - Trevigliese; Rapallo Ruentes - Treviso; Triestina-Como; Verbania . Solbiatese.
5.	KOLO (23. 10. 1966)
Como - Piacenza; Cremonese -Monza; Entella Chiavari - Biellese; Pro Patria • Triestina; Solbiatese -CRDA; Trevigliese - Mestrina; Tre. viso - Marzotto; Udinese - Legnano; Verbania . Rapallo Ruentes.
6.	KOLO (30. 10. 1966)
Biellese - Trevigliese; CRDA . Entella Chiavari; Legnano - Cremonese; Marzotto - Verbania; Mestri. na - Como; Monza - Treviso; Piacenza - Pro Patria, Rapallo Ruentes . Solbiatese; Triestina - Udinese.
7.	KOLO (6. 11. 1966)
Como . Biellese; Cremonese -
Triestina; Pro Patria - Mestrina; Rapallo Ruentes - Marzotto; Solbiatese - Entella Chiavari; Trevigliese - CRDA; Treviso - Legnano; Udinese - Piacenza; Verbania - Monza.
8.	KOLO (13. 11. 1966)
Biellese . Pro Patria; CRDA - Co-mo; Entella Chiavari - Trevigliese; Legnano - Verbania; Marzotto - Solbiatese; Mestrina - Udinese; Monza . Rapallo Ruentes; Piacenza -Cremonese; Triestina - Treviso.
9.	KOLO (20. 11. 1966)
Como - Entella Chiavari; Cremonese - Mestrina; Marzotto - Monza; Pro Patria . CRDA; Rapallo Ruentes - Legnano; Solbiatese -Trevigliese; Treviso - Piacenza; U-dinese - Biellese; Verbania - Triestina.
10.	KOLO (27. 11. 1966)
Biellese - Cremonese; CRDA - U-dinese; Entella Chiavari - Pro Patria; Legnano - Marzotto; Mestrina - Treviso; Monza - Solbiatese; Piacenza - Verbania; Trevigliese . Como; Triestina - Rapallo Ruentes.
11.	KOLO (4. 12. 1966)
Cremonese - CRDA; Marzotto •
Treistina; Monza - Legnano; Pro Patria - Trevigliese; Rapallo Ruentes - Piacenza; Solbiatese - Como; Treviso - Biellese; Udinese - Entella Chiavari; Verbania . Mestrina.
12.	KOLO (11. 12. 1966)
Biellese - Verbania; CRDA - Treviso ; Como - Pro Patria; Entella Chiavari . Cremonese; Legnano -Solbiatese; Mestrina . Rapallo Ruentes; Piacenza ■ Marzotto; Trevi-
................ .—......—.......—...*.».«■»................
gliese - Udinese; Triestina • Monza.
13.	KOLO (18. 12. 1966)
Cremonese . Trevigliese; Legnano . Triestina; Marzotto - Mestrina ; Monza - Piacenza; Rapallo Ruentes - Biellese; Solbiatese - Pro Patria; Treviso- - Entella Chiavari; Udinese - Como; Verbania . CRDA.
14.	KOLO 1. 1. 1967)
Biellese - Marzotto; CRDA - Rapallo Ruentes; Como - Cremonese; Entella Chiavari . Verbania; Mestrina - Monza; Piacenza - Legnano; Pro Patria - Udinese; Trevigliese - Treviso; Triestina . Solbiatese.
15.	KOLO (8. 1. 1967)
Cremonese - Pro Patria; Legnano - Mestrina; Marzotto - CRDA; Monza - Biellese; Solbiatese . Udinese; Rapallo Ruentes - Entella Chiavari; Treviso - Como; Triestina - Piacenza; Verbania - Trevigliese.
16.	KOLO (15. 1. 1967)
Biellese - Legnano; CRDA Monza; Como Verbania; Entella Chiavari Marzotto; Mestrina Triestina; Piacenza - Solbiatese; Pro Patria - Treviso; Trevigliese . Rapallo Ruentes; Udinese - Cremonese.
17.	KOLO (22. 1 1967)
Legnano - CRDA; Marzotto - Tre. vigliese; Monza Entella Chiavari; Piacenza Mestrina; Rapallo Ruentes - Como; Solbiatese Cremonese; Treviso - Udinese; Triesti-na - Biellese; Verbania Pro Patria.
Kamnik—Tolmin Koper—Ilirija Svoboda (š)—Primorje Zagorje—Hrastnik Jesenice—Tabor Izola—Litija
3:3
5:1
6:1
2:1
4:0
6:1
(1:2)
(3:0)
(3:1)
(0:0)
(1:0)
BREZ POSEBNIH PRESENEČENJ
Prvi zavrtljaj prvenstva B lige
V	nedeljo se je začelo prvenstvo italijanske nogometne B lige. Prvo kolo ni prineslo posebnih presenečenj in vsi favoriti so si gladko zagotovili zmage. Salernitana, ki je letos prišla iz C lige, pa je morala, čeprav Je igrala na domačih tleh, kloniti bolj izkušenim Siciljancem iz Messine z rezultatom 0:2. Najbolj pa je presenetila visoka zmaga Va-leseja nad Modeno (3:0). Deloma preseneča tudi neodločen rezultat Catanle proti Novari (0:0). Samp-doria pa si je priborila dve točki kar na igrišču Verone in tako jasno pokazala, da je v tej sezoni glavni favorit za končno zmago.
V	prvem kolu je bilo doseženih samo 12 golov in celo pet neodločenih rezultatov, kar nam priča, da so bile borbe na vseh igriščih precej izenačene.
V	nedeljo pa se bo začela A liga in zato bodo prišli igralci B lige kot vedno bolj v ozadje.
IZIDI
‘Catanla — Novara	0:0
‘Genova — Arezzo	1:0
‘Padova — Livorno	o:0
‘Palermo — Catanzaro	2:0
‘Piša — Alessandria	0:0
‘Reggiana — Savona	1:1
Messina — ‘Salernitana	2:0
‘Varese — Modena	3:0
Sampdoria — ‘Verona	2:0
II □
s*a
MS
S—
sr
ca
aa
smrti
17 pisem in ljubezni
G. Sakamoto mi Je dovolil, da dobim slike vsakokrat, kadar mi jih prineseš. Toda, če bodo ostale pri meni, se bodo poškodovale, zato sem Jih poslal domov, da jih daš v album. Tu bom obdržal samo dve knjigi, knjiga pa, ki bi jo imel rad tukaj, je tretji del zgodovine znanosti, od katere sem dva dela že poslal domov. Pulover, ki si mi ga spletla, mi ustreza in je zelo lep. Pošiljam nogavice, ki si mi Jih spletla lani. Lahko jih zašiješ na petah, konice pa spleti z ločenimi palci. Ker stalno bolehaš za gripo, bom poslal domov volneno majico, ki se je skrčila in je ne morem obleči, pa jo nosi Ti. To je moje božično darila zate! Vidite, kako sem širokogruden! Kar zadeve dejstvo, da Je moj sin trmast, in to me skrbi, toda prosim te, bodi potrpežljiva! Zdi se mi, da Je najin sin malce zamudil s hojo in govorjenjem, zate pa se mu je pamet hitreje razvila kot izrazni organi in zato tudi kaže svojo individualnost.
Obleka in očala so za sedaj v redu.
Vidiš, pozno je že. Zato na svidenje, Jošiho in Hiroši.
Ljubi Vaju Branko.
9. PISMO — poštni žig 18. januar 1943.
Prejel sem Tvoje pismo od 1. in 6. januarja, in, nepričakovano, od 14. decembra, vse tri naenkrat. Zal mi je, da Ti tako intimni prijatelji svetujejo, da naredi samomor. V vsakem primeru to ni dober nasvet, celo zla namera je.
Delal sem proti zakonu, zato mirno pričakujem japonsko obsodbo. Toda Ti si vsekakor nedolžna in mislim, da te ni treba linčati v ameriškem stilu. Sicer pa osebno ne sodim, da sem sovražnik Japonske. Moja dežela in Tvoja dežela sta še vedno nevtralni med seboj in naša naloga je bila ohraniti mir. Naš namen ni bil tako škodljiv za Japonsko, čeprav morda naš način ni bil najboljši. Mar ne moremo zadeve obravnavati tako? Cisto absurdna je zgodba o tem, da sem tukaj delal za denar. Lahko pregledajo mojo hranilno knjižico. Tisto, kar sem bil storil, bom odplačal z življenjem v zaporu. Zato se nikar ne vznemirjaj in glej, da boš čim prej ozdravela. (V tistem času je gospa Vukelič zbolela za tuberkulozo).
Na svidenje Jošiko in Hiroši, ljubi Vaju Branko.
10 PISMO — poštni žig 13. maja 1943.
(Prva dva stavka je cenzura prečrtala). Zdi se mi, da takšni verzi (napisani v prečrtanih vrsticah) lahko zdržijo dušično in žvepleno kislino. Žal mi je, ker so zbrisali verze mojih pesmi v prejšnjih pismih. Toda celo tako slabe pesmi (cenzura je tukaj spet prečrtala konec stavka).
če bom nadaljeval tako, se bo zdelo, kot da počenjam nekaj slabega. Zaprosil sem, da bi se tu posvetovali o tem. Res je, da so bile tiste pesmi malce tudi šaljive ali pa so bile podobne starim japonskim pesmim, ki jih je bilo težko razumeti, meni pa so zelo všeč. Mislim, da bi Te razveselile, pa bom zato zaprosil za posebno dovoljenje, da Ti jih napišem.
Ko je lani postalo težavno pisati Ti v angleščini, sem se začel učiti japonskih in kitajskih črk zaradi ljudi pri jetniški cenzuri. V letu dni sem se naučil toliko, da lahko pišem celo pesmi (če jim tako lahko rečem). Zelo mi je žal, da me ti ljudje tukaj pri tem niso spodbudili. Ce pravim, da bi rad bral resne knjige (Zgodovina hindujske filozofije itd.), potem mi pravijo, da bom to izrabljal za nekakšno propagando. Zato sem izgubil precej volje za učenje japonščine....
Na svidenje sinov očka.
11.	PISMO — poštni žig 4. novembra 1943.
Ker so bila moja pisma te dni precej pesimistična, Te bom danes malce ohrabril. Zdaj mi ne pišeš več pogosto, pa sem prebral stara pisma. Vidim, da ne razumeš mojega humorja. Seveda, bila je šala, ko sem rekel, da lahko postaneš bogata kot sobarica. Tisto, česar nisem razumel, je to, da si rekla, da boš našla delo, ki ima perspektive za prihodnost. Prvič, kakšna je ta perspektiva? Drugič, koliko lahko zaslužiš mesečno? Tretje, kako boš s sinom? In četrtič, kaj lahko storiš za družino? O takšnih stvareh mi moraš podrobneje pisati in razmisliti o izkušnjah lanskega leta. Pri tem ne pozabi na malce težak značaj sina in na svoje zdravje po bolezni. Po mojem mišljenju — prvič —ne moremo planirati naprej za več kot dve, tri leta. Ce bomo preživeli, se bomo lahko šele 1945. ali 1946. leta pogovarjali znova. To mora biti Tvoja perspektiva. (Pripomba Jošiko Jamasaki-Vukelič: Branko je na ta način izrazil svoje mišljenje o koncu vojne, toda takrat nisem mogla verjeti v resničnost njegovih predvidevanj).
Drugič, mar ni potrebna tvoja pomoč šesterim otrokom tvoje sestre? Do konca vojne bo sestrina hiša za vaju najboljše zatočišče in mislim, da bo sestra s tako ji potrebno sestro ljubeznivo ravnala. Kako Ti misliš? Ali boš začela delati pri njej, kot sta se dogovorili, potem pa boš zahtevala, naj ti zagotovi življenjske potrebe kot družinskemu članu? V sedanjem času bi to priložnost zgrabil z obema rokama, ali pa obstajajo kake druge okoliščine, ki jih jaz ne razumem?
12.	DOPISNICA — poštni žig 3. marca 1943.
Vrnil sem dve stvari, ki mi jih moraš zašiti, prosim Te. Rekel sem, da lahko vprašaš odvetnika, toda ne vem, če bo to kaj koristilo. Vendar pa bi rad še enkrat vprašal: s kakšno pravico in pristojnostjo si tožilec prizadeva, da bi mi ne vrnil zaplenjenih stvari, ki so sicer čisto nenevarne? Nočem, da bi me kdo smatral za človeka iz sovražne dežele in laž je, ko pravijo, da te stvari niso moja osebna last. Jaz sem imel fotografske aparate še iz časov, ko sem obiskoval likovno-umetniško šolo.
Kot dobro veš, sem jih kupoval drugega za drugim s precejšnjimi žrtvami.
Zračni napadi so, pravijo, neizogibni, toda ni pa zanesljivo, da bodo bombe padle prav nate. Zato sploh ni potrebno, da bi bila nervozna. Imaš japonsko dušo. Na svidenje,
Očka.
(Pripomba gospe Vukelič: Na sodišču so mi sporočili, da mi ne bodo vrnili dveh Brankovih fotografskih aparatov, ki Jih je bila odnesla policija ob njegovi aretaciji).
13. PISMO — poštni žig 4. april 1944.
Nepričakovano sem prejel papir in kuverte, ki si mi jih poslala, da Ti lahko pišem. Prizadeval si bom, da jih bom varčno uporabljal. Sklep sodišča bo izrečen ob koncu aprila, tako da mi bo denar, Ki ga imam, zadoščal. Prosim Te, pošlji mi spodnji del pižame Mislim, da moraš obleko dobro zašiti. Jmam samo ene dobre hlače in zato je težko s pranjem,
To sc navadne stvari Zdaj pa nekaj važnejšega Prvič, zagotovo si bila zelo razočarana, ker se Ti m posrečilo zaposliti se, pa tudi sam sem nekaj takega pričakoval Kot nasprotni ukrep moraš poslušati zdravnika in počivati moraš leto dni Drugič, moraš se evakuirati, čeprav bo to hudo tako zate kot zame in nama bo preprečilo, da bi se občasno videvala Tretjič, ko boš videla tožilca, ga moraš zaprositi, naj posreduje pri posebni policiji v Tvoji četrti, da Te ne bodo več nadlegovali, (Pojasnilo gospe Vukelič: Posebni policaji za tujce so takrat še vedno prihajali in me nadzirali. Medtem ko sem šla v kuhinjo, da bi jim pripravila čaj, so premetavali predale itd.) Četrtič, če Ti bodo vrnili moje fotografske aparate, jih lahko prodaš in počivaš Jeto ali dve. Lahko dobiš tudi dovolj denarja, če prodaš tudi moje knjige, obleke in ostale dele fotografskih aparatov. Ko boš bolj zdrava in ko bo sin zrasel, bo žena, kakršna si Ti, vedno lahko našla delo zase. Prepričan sem, da se boš lahko znebila vseh teh neprijetnosti, če si boš pridobila zaščito tožilca in malce počakala. Toda, za zdaj bo še težko in mislim, da moraš potrpeti. Nikar si preveč ne ženi vsega k srcu.
I Nadatievanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL MONTECCH1 B, 11, TELEFON «3-898 u> «4 638 - Poštni prpdal 659 - PODRliZNICA: (;<)l(l(.A: Ulica Silvio Penico 1 II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV FRANČIŠKA St 20 — Telefon
Aatptlatna 7 “J«! Kr nn II Mn a d dl KI Kr »al.Ootr., 7 7011 Kr _	l r..	..	.	-	.	___ .___________________	____,	............. .. w“- ow- -	ClDuZ Sl. ZU — 1610X01)
četrtletna 2.250 Ur. polletna 4.400 Ur, celoletna 7 700 lir - SFRJ SFRJ: ADIT. D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207
gorlške pokrajine
95-823 - NAROČNINA: meseni« ,
‘ j*™	oov.iKa v tednu m nedeljo 5(i para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (l.uou starih dinarjev), letno 100 din <10.000 starih dinarjev) - PoStni’”tekočl *račuk-’”založnlStvo**triaSk3ea ‘tuka“trst n sseu "“pr»'
Nar-dru banki v Ljuoljam - 603-3 89 - OGLASI: Gena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, Hnančno-upraJn) 250,osmrtnicelWUr L mLu og.asl 40 U, beseto Oglas rUe m se naročajo pri upravi - H vseh drugih pokrajin Italije pr) «Societ,a Pubbllcltš ItaUana*. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst	B