P osamezne številke: Navadne Din —‘75, ob nedelfah Din 1*—. UREDNIŠTVO st nahaja v Mari* Wu, Jurčičeva ulica št. 4, I. nadstr. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje desno. Tele-*on št. 24. — SHS postnočekovni račun .-t«v. 11.787. N* naročila brez denarja ac m oatra. — Rokopisi »e ne vračajo- Polinlrfa pličana cena darcaša$i@ stev.~ Bin —m7S r^saHBfltcacsR BaKBSaKKKSiaaBBEBB' mm : y**8& eslfj P° samezne številke: K avadne Bin —'75, ob nedeifala Dia 1*—. »TAoOR izhaja vsak dan, razvun nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stan«, mesečno po pošti D IU-—, y.a inozemstvo D 18* - , doslavlien na doin D 11'—, na izkaznice D 1U‘~ mserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA-MARIBOR, Jurčičeva ulica štev.'«. ■f! »«33B8i^a8asB^a8a8gEaBBaimw.M!8aag«a Naslov S&oSštšin© p©sl©din' 6 ftacldenta na gagj?&&-R .^s&eai kolodvoru .ce,o lastni prista radi- Leto: V H. — Številka: :cm Mo;W.tobb,0,la'0 cel° lastni pristaši. viadne kriza in izločitve ra cevcev h vlade. Y,_ . . ^ Beograd, U. oktobra. kfoiUhp;' iS'K!c^'. da se bo oblastveno pre-dič oh , sa -’c povzročil Stj. Ra-^.arcev. v* yodu češkoslovaških parlamcn-^*t‘Čne kr .2re'b;.3® napravil na vse po->114 Ej v.^e, vchk utis. Nobenega dvo-' iemain ;CL; a Ke službene poizvedbe u-VgeTa; , kar so poročali listi. ^istrPii so £e sestali vsi radikalski mi-0 2ajprpV^.e Posvetovali izključno le mestu trrif- "2!11 doSod'k«. Na pristojnem Pan nr,'-„ sc .:o zagrebški veliki žu-sproti l Premalo energičnega na-pa . vafni. osebi, kakor jr Stj. Ra-S?n slu?,'” ^;,brže dr. Kramarič razreši/ avforit(M- 1 r?t! StJ* R-clič”. ki Je kr-. n° ka/0,1^! Vls°kega uradnika, bo uve-%. ki vlario P°stopanie. Iz razpolože-Posneti da iV j^kalsklh krogih, se da Se tajcoj prekinePL?f kal0-v d'1 Tudi v nd;/! spdeIovan.!e s HSb. raz-buriem ,.v.skcm klubu so precej fr za n2nr"^tra-° '^ciro Stj. Radi-]cer Je zlasti še radi tega, ^Unov.iJo ,Ickaj ur ponrejo trdil, da v ^oiaviu ~va v*ada stabilna. -^centra.-JivV- SJ.r?yc1, Pač pa desidentska sk ;Un. "••• ragicevci Vj',a dr- Nikiča. ‘d % Varovati svojo avtoriteto. 'fam hM ic v rYezi ? zagrebškim dogod-']ojr, v^al®J'c,!kl!v ^'Panom strikten na- ^ K™jevl€ oprav&uje Tadičevo RerodTOst «5rž Zagreb, 14. oktobra. [^ikS Podtajnik dr. Krnjevič je dal ifkem knin? JzJa-e 0 incidentu na zagreb-“adjčevn °ru s katerimi skuša omiliti ,?e Pojavih en,le 'n ll'blažiti odpor, ki lazla!?a (ia!v*i Javnosti. Dr. Krnjevič da j„ Iar.l]e Radičevega nastopa ta- PosNi”iPra ul?1 ni odhor za sprejem v a,° mn^ °e ^ in jitl Potisnil med !Tf.lnieil>i nrplv0, ,medt0m ko so govorili Jerali, 1Va'stva državni uradniki in ^oslovakB v S^3ity iS^čeraj 7- . . Split, Ji. oktobra. Uc 5°va§icfu ' so Prispeli semkaj če-^ti^tiso* Parlamentarci. Sprejela jih roVi.a jih množica.V imenu obla- sta ».Jn ..^zdravJia veliki žuoan dr. Pe-toeJ d'r‘ Tarbagli. Odgovorila jiv a iti n r,,n dr- Soukoup. Po ogledu enilt banketu so se gostje podali ^ysS sjaferstega delnega 2b®B*a }žePanes ^ Gradec, ll. oktobra. E!Ka ?lavVr-e ^,itve štajerskega de-Cna' Ker a”a- Situacija je jako n. od-^kfm^ra^,,.55'0 se velikonemci izrekli v ® s<>cS!Pr zbor razpuščen in raz- volitve. ^Uska vlada in uradneStvo [in^^kor ZT) Dunaj, 10. oktobra. rvAradtii?t^°’ -10 nastopilo med vJado bi ijvom napeto stanje. Uradni-TOn® izPron? ^Povedati stavko. Vlada W seja m-enila taktiko in jutri se bo J^len-st°rjen?nistrskeCT -Sveta, na kateri • TaL , Za uradni št v o sprejemljivi ~ "^loci,;-vJ v|ada izjavila, da bo po, rala uradniške prejemke. fLlaršbor, torek 12. oktobra 1926. BEBsas«B5aiSiaii55iipS55iig5ziii^ ¥r©ski| m Ziiaovjev aretirana Dalekosežni dogodki v sovj, Rusiji. — Začetnika boliševiške revolucije bosta morala v Sibirijo. Berlin, 10. oktobra. »Tagliche Rundschau« poroda iz Moskve: Centralni odbor komunistične stranke je izročil Trockega, Zinovjeva in Piato-kova sodišču, češ, da ogrožajo m?r med delavstvom. Vsi trije bodo najbrže odposlani v Sibirijo. Ko je centralni odbor zagrozil, da bo odredil ostre ukrepe zoper delavske mase, če bodo le-te še nadalje podpirale opozicijo, so delavci napadli člana centralnega odbora Motlo-kova in ga pretenji. Veliko delavcev je bilo aretiranih. V Kronstadtu sta bila razpuščena dva mornariška polka, ker sta prestopila k opoziciji. Nevaren vKi.nec i učiieljskem gibanju Iz učiteljskih krogov smo prejeli: Med našim učiteljstvom, na katerega-je bil naš narod vedno ponosen, sc je letos pojavilo gibanje nezadovoljnežev. Nekak vrtinec nezadovoljstva je potegni! za seboj Ptujsko učiteljsko društvo, ki je nedavno z ozirom na znižanje draginj. doklad za 10%, odobrilo sklep, naj učiteljstvo izstopi takoj iz vseh političnih in športnih društev, iz kulturnih in dobrotvornih pa le pogojno, če bo namreč splošna solidarnost zagotavljala u-speh. Temu nasproti pa je Učiteljsko društvo za mariborsko okolico krepko in energično preplavalo nevarni vrtinec te blodn.ie. To vrlo društvo je namreč v svojih treznih in pravih nazorih z vsemi glasovi (proti 1) dne oktobra odklonilo ta narodu močno škodljiv predlog. Branitelji in varuhi narodne misli so prav primerno naglašalj, da obstoji narodnost iz bitij, njihovega .iezika. mišljenja, prepričanja običajev in dela ter iz zemlje, na kateri ta bitja žive. Ti deli so narodovi sestavni ali bistveni deli. Vsa naša stanovska, gospodarska, strokovna.. politična, dobmcH”•' soortna itd. društva so uspeh narodnega misije n.ia, prepričanja in dela, ona tvorijo nje-gov.o kulturo, zato jih imenujemo kratko kulturna društva. Kateri razsoden razumnik hi si upal nalašč nastopiti proti sestavnim delom svoje narodne celote? Nobeden drugi, nego samo blazen samomorilec. Ako bi vsa naša društva zavihtel tisti vrtinec kot ptujsko učiteljsko potem mora.io_ tudi vsi_ trgovci, obrtniki, kmetje itd. izstopiti iz svojih društev, da morebiti celo iz države radi previsokih davkov itd. S tem bi povzročili največjo senzacijo na svetu: »Samomor narodnosti in države«. Ali ne zasluži Ptujsko učiteljsko društvo hud očitek: »Vaše dosedanje narodno mišljenje in prepričanje ni bilo več vredno nego samo 10% vaše draginjske doklade!« Toda takšen učitek bi bil vendar krivičen. Kriva je nepremišljenost. 10% znižanje draginjskili doklad ni povzročil niti narod niti njegova društva, ti so nedolžni. Krivci sede na ministrskih stolcih. Tja zavihtimo svoje kopje potoni svoje organizacije, ako mislimo izsiliti odpomoč. nikakor pa preiti lastnemu narodu in proti uspehom svojega dela! Ako bi soglašali z odobravanjem Ptujskega učiteljskega društva, potem M morali dosledno izstopiti tudi iz svojih učiteljskih društev, saj to niso samo stanovska, temveč obenem kulturna narodna društva. Učiteljsko društvo mariborskega sreza se dobro zaveda svoje stanovske ter obenem narodne misije, kar smo dolžni javno ugotoviti in hvaliti, zato naj vsa naša društva in vsi javni nameščenci sledijo njegovim svetlim nazorom, a nikdar primeru Ptujskega uč. društva. Končno omenjamo, da-.se je s sklepom učiteljskega društva za .mariborsko oko- lico ublažil nekoliko tudi sklep Ptujskega uČ. društva. Njegov sklep bo namreč le tedaj veljaven, če se mu bodo pokorili brezpogojno vsi javni nameščenci v državi; učiteljsko društvo mariborskega okraja s; mu :ie prvo uprlo Vsi za njim! Potem postanejo sklepi le osamljena nedolžna blodnia. — Tri smrti. V Lvovu je umrl znameniti ukrajinski etnograf Volodimir 11 n a-t u k. — V Miinchenu je umrl širom sveta znani psihijater Rmil K r a 1 p e 1 i n. Njegovo »Psihijatrijo* pozna vsak zdravnik. — V Pragi je umrl znani o-perni pevec Emil Burian. — Ob obletnici koroškega plebiscita je posvetilo zagrebško glasilo Narodne odbrane«, tednik »Narodno d jelo« zadnjo številko Koroški. Prva stran, je črno obrobljena in prinaša slovensko pesem dr. J. Preglja ter kratek uvodnik, nato pa sledi vrsta člankov o Koroški, med njimi razprava dr. I. Grafenauerja o Koroški v slovenski književnosti. Številka je tudi ilustrirana. Veseli nas, da posveča ^Narodno djelo« tako pozornost slovenskim zadevam in posebej našim manjšinam onstran meje. — Sij. Radič Je povzročil novo afero. Povodom prihoda čsl. parlamentarcev v Zagreb, sc je Stj. Radič r' 1 s1 -ejemu na kolodvoru obnašal tako izzivalno, da Je vzbudil veliko ogorčenje v vladnih krogih in neprijetne vtise pri Čehoslova-kih. Njegov nastop je izzval mučno politično afero, ki dela zlasti Uzunovieu hude preglavice, ker njegovi, nasprotniki po pravici povdarjaio, ali je »narodni voditelj«, ki celo pred tujci nastopa tako netaktno, sploh resen človek, in ali je kaj dati na njegovo sodelovanje v vladi. Kake posledice bo imela ta zadeva, ufegneio pokazati prihodnji dnevi. —- Značaj manifestacije čs!,-,iugoslov. vzajemnosti ima prihod parlamentarcev v Ljubljano. Vsa ljubljanska prosvetna in narodom društva so i/.daia poziv' k sprejemu na kolodvoru, dnevniki pa so prinesli navdušene pozdrave, člnnke o Češkoslovaški in slike o predstaviteljih. .— Vinska trgatev se bliža. Iz Slov. goric nam piše naš dopisnik: Terezija hiti naglih korakov nasproti in sladi grozdje, briše sode in ometa preše. Oktober je stopil k nam suhih nog; ako pred Terezinem'ne zagazi v lužo, bo sladko curljalo. da bo kaj. Kaj dosti ne bo. pa vrlo bo. Je pač tako: Gorica noče več biti samo molzna krava brez nege in krme kot nekdaj. Kdor se je. pobriga! spoifiladi s koilanjem in gnojenjem, pozneje s škropljenjem, bo imel navzlic večnemu poletnemu deževju dobro poplačan trud in izdatek; kdor ne, bo slušal ob stiskalnici žalostno pesem očitkov. Bo pa tako, kakor vedno: uboga para ostane uboga para. Ako nima potrebne posode, ali z® komaj čaka na prepotrebni denar, bo tiščal mošt »od preše? na prodaj. Vinski veletržci bodo napravili cene, hočeš, nočeš, moraš. Čisto pa bo šlo po dvakratni ceni, če ne višj. — Italija in nettunske konvencije. G. Mussolini je postal nekoliko nestrpen, ker Jugoslavija toliko časa ne ratificira nettunskih pogodb, zato jc.^al zadevo po toni beograjskega poslanika pospešiti. Zdi se, da bo urgenca uspešna. Ptaviio, da so radikali žrtvovali Nikiča tudi radi tega, keir so jim baje radičevci obljubili, da bodo povrnili to uslugo s popustljivostjo v vprašanju nettunskih konvencij. — Težila obtožba bolgarske vlade. V Pragi izhajajoče glasilo bolgarskih ze-mljedelcev »Le dropeau paysau« obtožuje v članku »Nous accusous« v zadnji številki vlado g. Ljapčeva, da je v stalnih stikih z makedonsko organizacijo. Hlapci Ferdinanda, osvetoliubni oficirji in člani macedonske organizacije generala Protogcrova ne tlačijo samo bolgarskega ljudstva, ampak 'prčdstavHajo resnično nevarnost za mir in za bodočnost Bolgarije. S terni, elementi je v zvezi bolgarska vlada, da ona je celo, sotrudnik in organizator zarote proti balkanskemu miru. Maeedonska organizacija ni nič drugega kot podružnica vojaške lige, ki jo vodijo Volfeov, Vasiljcv in Georgijev, vsi trije člani Ljapčeve vlade. Macedon-stv.ujušči so samo orodje v rokah vlade, nje političnih kakor je vlada orodje v rokah oficirske lige. arlbosrsk® vesti Einspielerjev večer Povodom obletnice koroškega plebiscita, je priredila tukajšnja podružnica Jugoslov. Matice v soboto v dvorani »U niona« lepo uspeli Einspielerjev večer. Od obmejnega Št. Jurja je prišel sivolasi koroški izgnanec velikovški prošt gosp. Gregor Einspielerv čigar osebi je poosebljen boj koroških Slovencev proti germanizatoričnemu nasilju. Okoli njega so se zbrali koroški rojaki in veliko drugega narodnega občinstva iz vseh slojev in brez, razlike strankarskega prepričanja. Udeležba je bila tako častna, da se je velika -Unionova« dvorana napolnila do zadnjega kotička. Zastopana so bila razna narodna in kulturna društva, Koroški klub pa je prišel korporativno. Med odličnimi gosti smo videli zastopnika velikega župana prosvet. šefa g. dr. Polj a n c a, zastopnika srez-kega poglavarja g. dir. Vrečarja, poslanca g. dr. Pivka, starosto Sokola v Mariboru g. dr. Boštjančiča in mnoge dru;.re. Prireditev je posetil tudi stari koroški rodoljub g. župnik G a-b r o n. »Jadranaši« so tudi topot — edini izmed številnih pevskih društev v Mariboru -—.skrbeli za petje. Einspielerjev večer je otvoril predsednik podružnice Jugoslovanske Matice g. ravnatelj Detela, ki je omenil v svojem prisrčnem nagovoru pomen tega večera. Dejal je med drugim: četudi letos nismo šli na cesto, so naše zahteve iste kot so bile^ na lanski manifestaciji. Naša srca in naše duše ostanejo zvesta svojemu bratu, naša slava in naša dlan pa vedno pripravljena tudi zn skrajni bo j. Pozdraivi! je slovenski Korotan in vse nameče* ki so prišli X prave mn j ugasi. Maribor, ll. oktobra. auliu na to prireditev, nato pa je izrekel iskreno dobrodošlico proštu Einspielerju, ki so ga navzoči. počastili s tem, da so vstali in mu vzkliknili »Slava«, rojakom onstran m,eje pa »Zdravo«. Nato je govoril predsednik J. M. o nalogah tukajšnje podružnice, ki zahtevajo od nas požrtvovalnosti in narodnega idealizma. Rapallska obletnica se bliža. Medtem, ko se hoče noložn.i na severu nekoliko izboljšati, se na jugu vedno bolj slabša. Naši rojaki pod Italijo so brezpravni sužnji. Zato bodi prva in zadnja dolžnost vsakega Jugoslovana skrb za svojega brata v suženjstvu. Gorke, z domovinskim duhom prožete besede so našle med poslušalci navdušen odmev. Zatem je nastopil slavnostni govornik g. prof. dr. S u š n i k. V mojstrskem pesniškem govoru je očrtal Einspielerjevo osebnost in delo, pa težak boj naših rojakov na Koroškem za svobodo in pravico. Sijajna domovinska pesem je bil ves govor od začetka do konca; iz srca so prihajale besede in padale kakor žlahtna,zrna v srca. Nadejamo se, da bo ta govorniški, biser objavljen tudi v tisku, kar v polni meri zasluži. Slavljenca je pozdravil v imenu velikega žunana g. dr. P o 1 j a n e c, g. A rji u š pa je govori! o koroškem vprašanju nekdaj in sedai. Slavljenec gospod orešt Einspieler se je zahvalil z gorkimi besedami, razodevajočimi neomah-lj i v o zvestobo narodne misli in trdno vero v, boljšo bodočnost koroških Slovencev. Večer se je zaključil v najJep-ši harmoniji in splošnim zadovoljstvom. Slavljencu je Jugoslov. Matica izročila ob tej priliki krasno opremljeno spo- minsko knjigo s približno 300 Imaših javnih im kulturnili 'delavcev. Posvetilo je zložil dr. Sušnik in se glasi Isledeče: ' O, Tvojo zlato krono smo videli zakopano — , Ob Žili in rožni Solzni dolini. . y Celovcu in v Tinjah, podjunski dolini — .. > Kakor semena l>iser.ie razmetano — 0 v Tvojo zlato krono smo solzne i jagodice stkali — ob Zili in .v, Ro- Od Tinj in pod Peco smo jih nabrali. Sestanek stanovanjskih najemnikov i - soboto zvečer se je v mali dvorani »uudske univerze« vršil sestanek stanovanjskih najemnikov, na katerem je. piecl-sednik »Društva stanovanjskih najenim-Maribor in bližn.10 okolico« g. kov za boja o r k o razlagal organizacijo ukinitvi stanovanjskega zakona 111 spreš te in uzakonje- inski iM o proti i. nastanek nedavno ne novele. v„. Uvodoma 3e umevni, da skupsu odbor, ki bi se moral baviti s stanovanjskim vprašanjem, sploh ni deloval, vedel jc samo to, cin mora zakon spremeniti na korist hišnih posestnikov. Da bi se preprečila eventuelna ukinitev zaščite stanovanjskih najemnikov, so se vršili takoj po vsej državi (razen v Srbi.nl shodi, na katerih se je odločno protestiralo proti nameri vlade. Protestno Kjba-nje je vodil predsednik Zveze društev stanovanjskih najemnikov dr Splita, ki Je tudi spremljal deputacijo stanovanjskih med katerimi se je nahajal •sednik mariborske or . Giunio iz v Beograd najemnikov, tudi pred-'' \ Deputa- CU11’1‘IV lllcll JWWI w> ,.111 ciia sc je zglasila v vseh poslanskih klu-fbih in prosila za pomoč.^ Skupščinski od-■ibor oziroma vladna večina v odboru pa je kljub temu sprejela nekatere spremembe. potem ko je opozicija zapustila ■sejno dvorano. Opozicija je zahtevala, ida se tako važno vprašanje ne reši brez daljše debate, toda vladna večina je delo opravila v pičli uri, ne da bi bil odbor poprej o izpremenvbah sploh kaj razmišljal. Odbor je sklenil, da se dodclje-■va-nje stanovanj ukine 1. majnika in da se ukine zaščita obrtnikov tc_r bančnih uradnikov. Da so ukinili zaščito obrtnikov, so krivi obrtniki sami, ker se razen mariborskih nikjer niso zavzeli za zaščito; bančne- uradnike pa jc zadel u-darcc radi tega, ker vlada domneva, da 'bo s tem prisilila banke k zidanju. Iz *vsega je pač razvidno, da_ jo tendenca »vlade, tekom dveh let ukiniti stanovanjski zakon. Sveta dolžnost vseh najemnikov je, da proti temu najodloč. protestirajo. V ta namen je centralna organizacija pozvala vsa društva, da skličejo protestne sliode radi izprememb v. stanovanjskem zakonu. Z ozirom na protestni shod, ki ga jc priredila Strokovna zveza proti vladnim odločbam v stanovanjskem vprašanju, je predsedstvo društva stanovanjskih najemnikov sklenilo, da se pridruži protestnemu zborovanju. Sklenilo je tudi, da se vztraja pri (Zahtevi, da sc zaščitijo obrtniki, bančni -uradniki in duhovniki ter da se zaščita no ukine do 1. 19.30. Zahteva se, da vlada szida ali pa, da preskrbi kredite; da izdela (ministrstvo za soci.ialno politiko gradbeni pravilnik, da se razdeli v proračunu za ublažneje stanovanjske bede določenil? •10 milijonovirdiuarjev; da sc protestira proti ukinitvi tovominc, čije donos je (mestna občina uporabljala za gradbo (‘stanovanjskih .Jiis. To so bile glavne toč-ike, v katerih ho društvo stanovanjskih |najemnikov odločno zagovarjalo svoje 'Stališče. i K besedi se je oglasil sodni svetnik g. ;dr. K r o n f o g I. ter izjavil, da gradbeni pravilnik ni izdelan in da ima privatne informacije, ki zatrjujejo, da bota :omenjenega kredita deležna le Beograd 'In Zagreb. Predlagal je tudi to. da_ se ■zahtava zaščita le za mesta in pokrajine, :kjer je res potrebna. Ravnatelj kaznilnice g. V r a b 1, «c pe izjavil proti zaščiti bančnih uradničkov, češ, da so bančni' uradniki uradniki .podjetij, ki naj sama skrbe za stanovanja svojih uslužbencev. Izjavil se je tudi jj>£Oti zaščiti;,duhovnikov, češ, da imajo (dovolj, stanovanjv na velikih' cerkvenih ^posestvih. Oledo gradbenega pravilnika *pa :ie,;predla'£al/-da :sc .ne.zahteva izdela-,«• pravilnika.-i.temveč takojšna razdelitev' določenega "kredita, sicer bi se stvar fpbedolgo zavlekla. Splošno odobravanje ;jcVžel predlog'glede dozidave že zgrajc-jmih ^temeljev' Vvkaznilnici.-.S ;prošnio na hmmTstrefevo'"pravde in ministrstvo za ij££radbe “bi4 se^dalo doseči, da bi sc dokončala pred.vojno' .prenehana dozidava /kaznilnice, ki.,ima že popolnoma dogra- jene kleti in več metrov visoke temelje. V omenjenem objektu bi bilo prostora za 44 stanovanj, v katerih bi lahko stanovali vsi kaznilniški pazniki. _0b zaključku pa se je izdavil tudi proti, fasadnim dekoracijam nekaterih novih stavb, ki bi lahko bile enostavnejše in seveda tudi cenejše. Številni udeleženci sestanka so mu burno pritrjevali, nakar se ne vršila splošna debata, v katero je poseglo več govornikov. Predsednik gospod Mohorko je zaključil zborovanje ob 21. uri 30 minut. (Op. ure d. Poročijo o protestnem shodu in tam sprejete resolucije smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti za jutri.) ~ BVBNGALI sreda Avtomobilska nesreča na državnem mostu Snoči ob 22. uri se je pripetila na državnem mostu avtomobilska nesreča, ki sicer ni zahtevala nobene žrtve, ki pa jc ogrožala varnost več oseb. 01) omenjeni uri sta šla po državnem mostu železničar Henrik Iškanec in železniški uradnik Alojzij Pile j na desni strani ter peljala kolesi. fen 1 pripeljal avtomobil Franca Š. iz Radvanja v smeri proti, mestu. Hotel je omenjena kolesarja prehiteti a ,ie radi opolzkega terena in velike br-zine zdrčal ter z zadnjim delom treščil oba kolesarja ob tla, pri čemer je Iškanec zadobil težke telesne poškodbe na glavi. Pilej pa lažje nad koleni in na desnem komoisu. V istem trenutku pa je privozil po mostu tudi izvošček Hojnik in sicer praviloma na desni strani. Drseči avto. ki .jc zavozil na levo, je zadel konja v prsi in ga podrl na tla. Konj jc dobil na prsih 10 cm dolgo rano in si ranil kolena sprednjih nog. Oba kolesarja so takoj prepeljali na rešilno postajo in jima nudili prvo pomoč. Iškanca so prepeljali v javno bolnico, d očim jc Pilej odšel sam domov. Zadeva bo izročena sodišču. ~SVE Sf O- A, L, I 5E£ic! ii j i It t\a. t m Azijski raziskovalec pred mariborskim občinstvom. V zadnji notici pod tem naslovom tiskarski škrat ni razločeval pojmov »arijski« in »azijski« in je AriSjcc izprcmenil v Azijce. Ker nekateri čitatelji. take temeljne tiskovne pogreške, ki sc češče pojavljajo, podtikajo -piscu ali redakciji, moramo izjaviti enkrat za vselej, da uredništvo za korekturo ne odgovarja. m Ljudsk?) univerza. Koncert Saše Popova. Opozarjamo že danes na prvi tukajšnji nastop slovitem;' bolgarskega violinskega virtuoza Saša Popova, v soboto 23. t. m. Popova štej .1;» danes k najboljšim violinistom, ki so si priborili svetovni sloves. ni Začetek mariborske gledališke sezone. I(er sc je morala pravočasno otvoritev radi odhoda vojne godbe odgoditi, jc storilo vodstvo gledališča vse potrebne korake tako, da se bo lahko začela sezona menit že koncem tega tedna. m Dramatična šola. Tukajšnje Dramatično društvo je sklenilo, da ustanovi radi pomanjkanja slične napravo dramatični tečaj, ki bo vzgajal'ljubitelje dramatike za nastop na odru. Obiskovalci sc bodo seznanili z vsem, kar mora znati dober igralec — diletant in bodo tudi praktično nastopali na odru v Narodnem domu. Pouk se bo vršil v Narodnem domu (II. nadstropje, garderoba). Jutri ho prvi sestanek interesentov, v soboto pa prva učna. ura. Kdor se zanima, sc še lahko prijavi do sobote. Priporočamo mladim ljubiteljem odrske umetnosti kar najtopleje obisk teh dramatičnih tečajev. m Umetnostna razstava. Dne 24.-t. m. se bo otvorila v kazinski dvorani, umetnostna razstava. Razstavili bodo sledeči mariborski umetniki: Cotič. Kos, Mežau, Pirnat in 'L. Žagar. Opozarjamo že danes na to mnogo obetajočo razstavo. m »Slovenec« na kolenih. »Slovenec« jc v svojem poročilu o vidovdanskih spopadih v Ljubljani omenil, da je napadalni četi načeloval Reja iz Maribora, ki je bil svojčas radi razbitja Cirilove tiskarne v Mariboru obsojen na 6 mesecev ječe. Obe trditvi stu bili izmišljeni, (i. Slavko Reja jo tožil radi klevete. Še preden je, bil proces končan, jo šel »Slovenec« na kolena. V številki, z dne 9. t. m. jc objavil »Izjavo«, v kateri daje gospodu Reji zadoščenje im obžaluje svoj napad, ki je bil brez vsake podlage. m Kongres Narodnega Ženskega Sa-veza se vrši letos na Bledu, dne 25., 26. in 27. t. m. Kongresa se udeleži tokrat predsednica flnternacijonalncga Zenskega Saveza Ladij A b e ° . kino predvajal »Pariškega fakina«, kg sno dramo iz pariškega življenja, ‘ vsebino še objavimo. /por* NOGOMET. Atletiki (Celje) - ISSK. ManM* 4 : i (2 :0) Radi neodločnosti napada 5Č.ISSK. ^ ribor nepričakovano podlegel nasprotniku. Sodnik slab. fe h T5K. Merkur — SK. ^obo 3 2 : o (1: o) _ ^ Tretje kolo prvenstvenih. Jfter- neslo nobenih presenečenj. L. . jnat-kur je nastopil v popolni p°stavx ^ no nadkriljeval žilavega naspro je pad sebi več defenzivno nudil dovolj »M.rkuria« jc sicer v korist, vendar pa lahko dosege! z- odločnosti 'zrnaS0 i -a? godriejši rezultat. »Svoboda«^® napadalni vrsti ki rtvovalnostjo 111 rn tel>' SD. pripisati 10 z običajno požrtvovalnostjo m "LdoH1 nično in taktično zaostajala za n nasprotnika. Sodil je gospod Franki jd _ s K. P^i : 1 (4 :0) ki •' v slJtg0ai- stilu porazil nasprotnika z veliko diferenco. , Sodil je gospod Radoh. dobi dobro* Rap 8 L . V prvenstveni tekmi iju, je SD nasprotnika z v je včera.) v Ptuju, je SD Rapid v ti se it* si M ISSK Maribor rez. : TSK Merk^ 3:11(1:0). Včera:) sc jc odigrnb- tudi Pr.v®;i, ifl°' tekma med rezervama omeU^V_er štev. Rezerva »Maribora • služeno zmagala, vendar 1>I .je a ugodneiše razmer;''. Hp,,ny ^-ril2 ic« JSM g! neodl sta , d vratar zmagala, vendar ;odnejše razmerje. i'1. n. Levi branilec Lk.o nadkriljev ni .imel posla. doc" z^rva se je sicer dovel.ikrat n bliževala nasprotnikovimi v ra tor/jr radi neodločnosti in segla uspehov. ’ ,'std^' ,ia« rC' Merkur «g0 prw ti!® ,rn- ncsigurnosti Starve prvemstva Po tretjem kolu ie stanie l10^ jc stanj ga prvenstva v mar če: SD Ranid ■' toč’ 3 točke, TSK Merkur 1 točko, SK Svoboda pa .ie točk. "k- #rS«) 2 (oSjJi f* HA ZENA. ISSK. Maribor S, bor II. 16 SSSK-(6 * 2) 'dr< Včeraj dopoldan sta prva odigrali družina ISSK Maribora tekmo, povodom katere pr c dve dl a Prva družina je nastopila z co Vido Petanovo, ki sicer se ila, a je lin ilirijanske dru/'1 igff .ie drnP* J6., iako smiselno in kor?5 npv° ru olj l.mb temu pokazala .^^lScftji ske šole. Srednja naI ‘..Jtio včeraj igrala izredno požrtv”' *■ 3 nadkriljcvala ostale. Desno ll,a,t s])lošno znana tvrdK' j g O ** J5 n K O B LftH • 9 Glavni samo predstavnik: Stanko Detela, ra vnatolj. Urednik Bož ida Spi a 4.1 e r. ttaTinaj. v.. Maj:ibor»; 13 or k o, noviuai'. Iadajatoli. ,Korus»