Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Lendava, 9. maja 1937 Štev. 19. Cena 1 Din Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarov! letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. položniče 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi há. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Pismo iz Portugalije od dogodkov v Španiji. Krasne istinske zgodbe, prečtite je pazlivo. Ka zmore prava lübezen! Iz samostana med komuniste. Sestra Pilar je bila predstojnica karmeličank v samostani „del Limonar“ v Malagi. Besni vrtinec razdjanja, ki se je razširo po vsoj Španiji, je zajeo tüdi Malago. Vnožine so letale po vulicaj, kak znorele. Čüli so se prvi streli: spadno je bivši minister Estrada. Ogenj je požirao najlepše dele mesta. Trume požigalcov so v procesiji hodili po vulicaj. Vodila sta je „El Metrallaˮ i „E1 Raya“. Edna godba je igrala internacionalno (komunistično mednarodno) pesem. Pred njov so se na vse načine smejale i plesale ženske na slabom glasi, oblečene v sijajna oblačila, štera so bila vkradjena v modnih trgovinaj v vulici „de Laríosˮ. Smečelina se je vedno povekšavala. Stalno so se njoj pridrüžavali novi razbojniki, žedni krvi. Sestra Pilar je to vidla iz samostanskoga okna. Vidla je, kak so vlačili po vulicaj ženske za vlasé i počivali z žnjimi takše reči, ka se ne da popisati. Vidila je plamene, ki so se zdigavali proti nebi i rdečili oblake. Gnüsnobo so povekšali prav zdaj pridoči „rdečiˮ mornarje. Trume so kričal: Vse je naše! Vse je naše ! Sestro predstojnico je obišla groza pri vsem tom. Ne je mislila, da bi človek bio mogoči kaj takšega včiniti. Spoznala je, da niti samostani ne bo prizanešeno. Bila bi zato neprevidnost šče duže časa ostati tam. Zbrala je zato vse redovnice, je nagovarjala, naj se preoblečejo i naj zapüstijo samostan pa se skrijejo kde zvüna mesta. Mele so na srečo v samostani Civilno obleko. Redovnice so bogale, čeprav ne rade, se zbrale okoli svoje predstojnice i zadnjikrat zaspevale sküpno neko pobožno pesem. Mati predstojnica jih je tolažila, keliko je mogla i znala, čeprav je sama bila najbole potrebna tolažbe: Bog vas naj varje v svojem velikom vsmilenji ! On vas ne bo zapüsto ! Mejte veliko zavüpanje v njega ! — Sestre so šče ednok polübilo roko svojoj predstojnici, zapüstile samostan, pa se izgüblale v tmično noč. Tak je s. Pilar ostala sama. Ne sama. Tüdi Rafael Cuellar (Kueljar), pobirač, ki je od mladih nog slüžo v samostani, je ostao pri njej; veren slüžabnik, je niti zdaj v najhüjšem časi, ne šteo zapüstiti samostan. Preoblekla sta se, pa ob zori zapüstila samostan. Za par pezet sta si küpila komunistične znake i se pomešala med razburjeno vnožino. — Kama pa zdaj ? — jo je pitao Cuellar (Kueljar). — Rešavat nesrečneže, keliko se bo dalo! Na sprehajališči Alfonza XIII. so se glasile puške. „E1 Metrallaˮ je strelao lastnike glavnih hotelov. Okoli je stalo zverinsko lüdstvo pa paslo svojo radovednost. Sestra Pilar „camaradaˮ (kamarada — tovarišica) je v tom ognji začnola svoje delo. Med razbojniki. „Kamaráda ˮ Pilar se je pokazala najbole navdüšeno pri manifestacijah. Z nerazdrüžlivim „pobočnikomˮ (lajdinantom) Cueliar-om je noč no den sprevajala odnorelo bando morilcov; ž njimi je šla tüdi v napadnjene hiše. Tak se njej je posrečilo rešiti vnogo dece, štere je potom zavüpala znanim osebam zvüna mesta. Zvedila je, kde so bili zapreti „prokleti popiˮ, štere so komunisti tak zvali. Tüdi do njih se njoj je posrečilo priti. Tolažila jih je, keliko je pač znala i mogla; Skrivoma njim je nosila tüdi Civilno obleko. Neki den se je prikazala v ednoj vozi, pa prosila prostost za svojiva dva „brataˮ, ar da sta bila po zmoti zgrableni. Stražniki ne so dvojili. Bila sta to prviva dva dühovnika rešeniva od komunistične redovnice. Oborožena do zob, s svojim pomočnikom Cueliarom ob strani, je obiskavala zdaj cerkev, spremenjeno v vozo, zdaj kakšo drügo vozo, tretjikrat zloglasni brod „Marques de Chavarri (Marhez de Čavári), na šterom je bilo zapretih okoli 500 oseb, pa zahtevala zdaj toga, zdaj onoga, da je šče sprevajati na „usodno zadnjo potˮ. Ar se je gučalo od strelanja, pazniki voz ne so dvojili. Pred njimi je v ostrom naglasi gučala voznikom: — jaz vam bom že pokazala, ka se pravi priti v moje roke ! Naprej ! Marš ! — i je zdignola belo i drobno pesnico v znak komunističnoga pozdrava: — „Salud, camaradas !ˮ (Zdravo tovari ši!) Potom jih je pa vodila v vama skrivališča. Po noči je sestra Pilar — z samo kresom i bodalom za pas, puškov prek ram, z rdečim robcom okoli šinjeka — obiskavala zbirališča „rdečih“. — „No, kak je šlo dnes?ˮ so jo spitavali. — „Krasno ! Bole bi ne moglo iti! Sprevodila sem na sprehodˮ dva dühovnika ino tri falanžisteˮ. (Falangisti so za kralevino. Op vr.) Okoli stoječi so prasnoli v smeh. Zdigavali so kupice na »kamaradino" zdravje. Ona pa je z nasmeškom sprejemata nazdravlanja ino kupice z nedužnov krvjov oškroplenih rok, čeravno se je komaj zadržavala od groze. Potem so pa začeli spevati internacionalno pesem. Naša junakinja je ponücala vsako vugodno priliko pa se odstranita i Šla tolažit voznike s pravov materinskov lübeznijov: »Mejte zavüpanje v lüboga Boga! On nas ne bo zapüsto !ˮ „E1 Rayaˮ najvekši krvoločnik, „kamaradi ˮ ne vnogo zavüpao; nekaj je šumo. Večkrat jo je po noči zasledüvao, odločen jo bujti pri najmenšem šumi. Sestra Pilar je dobro poznala krvoločnika i se ga je bojala. Znala je, da njej ne zavüpa i jo zasledüje. Zavolo toga je podvojila pazlivost. Čütila se je premalo pred tov zverinov; zavüpala pa je v božo pomoč. Edno noč je šla po vulici Sebastijana Souviion, v šteroj je mela skrite pri nekoj hiši svoje rešence. Na nekom vogli je obstala. V bližini so se čüli trdi stopaji. Nekak jo je zasledüvao. Postala je pazliva. Taki je spoznala prihájajočega. Bio je „E1 Raya“. Trbelo se je odločiti na boj; ne premišlavala dugo; odločila se je. — Što ide ?! Nikšega odgovora. Stopaji so se pa vse bole bližali. — Što je ? — Znova nikaj. Čüla je samo odmev svojega glasti. Te je parkrat strelila v zrak i začnola zvati na pomoč: »Eden fašist! Fašist! Na pomoč, Primite ga!" Na to kričanje je pribežalo iz bližnje vulice nekaj oboroženih komunistov. »El Raya“ je vido, da njemi ne preostane drügo, kak se priporočiti svojim nogam, če nešče biti streljen. Začeo je bežati; komunist! pa za njim. Najhitrejša je šče bila s. Pilar. Vendar je teliko glédala, da se njemi preveč ne približala i njemi tak dala priliko, da se skrio. Na-zlük tomi je pa od časa do časa strelila v zrak i neprestano kričala: »Primite fašista! Držite ga!" Končno se njemi je posrečilo skriti. Drügi večer sta se pali najšia na zbirališči. — Ti si pa resan nevarna I Snoči bi skoro podlegeo! . . . — Kak to? Ne razmim? — Ka pa v vulici Sebastijana Souviron? . . . — Ka si bio ti tisti ? Pa oprosti, znaš, ne sem znata. — Odsehmao »El Rayá“ je ne marao več se srečati na samom s »strašnov tovarišico?". Kde je li mogeo, se njoj je izogno. V krogi prijatelov pa je Pripovedavao, da je »kamarada" Pilar odnoreia. V zadnjih časaj se je našoj junákinj! posrečilo rešiti iz rok smrti 76 oseb; ali malo pred zmagov Queipo de Llano-vih (Keipo de Ljanovib) čet jo je zatožo »El Auquita" (El Aukita El Metralljev i El Rayovtovariš) pa je jo šteo zgrabiti. A bilo je prepozno. Junaška i požrtvüvalna karmeličanka se je skrila v nekoj razrüšenoj hiši v vulici »de Larois". Tam je ostala štiri dni brez vsake hrane; pita je samo smrdečo deževnico, štero je dobila po jamaj med rüševinami. Tistoga nepozabnoga večera, kda so čete domobrancov zavzete mesto, se je na vulici Alfonza XIII. Pojavila nekša ženska; jokala je kak dete, ž nje so viseie cote; razküštrani vlasje, onemoglost, bledo ino vküpspadnjeno lice je svedočilo, da je vnogo trpela. Taki so jo vsi spoznali. Bila je s. Pilar. Gromski živio glasi so zaorili okoli nje. Vnogi, posebno štere je ona rešila, so genjeni polüblali njeno raztrgano obleko. Sestra Pilar nadalüje delo krščanske lübezni. Ma v oskrbi deco svojih preganjalcov. Znova nadalüje svoje mirno živlenje, vsigdar se smejajoča, kak da bi se nikaj posebnoga ne zgodilo. Do svojih sirot je pa sama lübezen; namestüje njim mamico. Kak velika je krščanska lübezen! Ka vse premore! Takše junake rodi samo krsčanska vera ! Kak vmirajo junaki. (Pismo ednoga 18 letnoga španskoga vojaka). Lübi moji stariši! Naznanjam Vam, da sem 14. marca bio pqred „lüdskim sodiščomˮ, štero me je na smrt obsodilo. Greh, zavolo šteroga sem bio zatoženi, je te, da sem se bojüvao za Španijo i za našo sv. vero. Za mojo lübo Domovino i za Boga z veseljöm darüjem svoje živlenje. Zdaj sem osvedočen, da živlenje pripada jedino samo Bogi, ne pa lüdem. Prosite lüboga Boga, naj se zgodi Njegova sv. vola. Hvaljen bodi Bogi Oh, da bi že skoro prišo čas, kda bo On znova zakralüvao na Španskom. Zagotavlam Vas, da v celom mojem živlenji ne sem bio tak veseli, kak sem ravno zdaj: s čistov vestjov pa z zavestjov, da vmiram za mojo Domovino, nestrplivo čakam minuto, kda me Bog pozove pred svoj tron. Ne bodite žalostni zavolo moje smrti; rajši se veselite. Španija je potrebna moje krvi i Bog tüdi tak šče. Iz nebes bom čuvao nad Vami vsemi. Odpüstite mi vse neprijetnosti i žalostne trenutke, štere sem Vam prizadeo. Razveselite se s tov božov naredbov, kak ste se razveselili na den mojega rojstva. Jako sem Vam zahvalen za krš— čansko vzgojo, ki ste mi jo dali; njej se mam zahvaliti, če zdaj mam milost, da vmerjem kak pravi krščenik. Vsikdar mejte pred očmi lüboga Boga i isto priporočajte tüdi mojim bratom; i Bog Vam bo dao milost, da živete pa vmerjete, kak pravi krščeniki. Sprejmite zadnji objem, kak tüdi lübezni pun polüb, ki Vam ga pošila Vaš sin na predvečer smrti za dragoga Boga i lübo Domovino. N. P. Pripomba. Na drügi den je bio streljen na nekom brodi, ki je slüžo za vozo v Barcelonskom pristanišči. Poslao nam je te krasne reči naš rojak, Lebar Ignacij, salezijanski misijonarček iz Estorila v Portugaliji, kde se v zavodi sv. Antona pripravla na svoje vzvišene slüžbo. Sestra Pilar je svojo zgodbo sama pripovedavala uredniki portugalskoga kat. dnevnika „O Seculo, šteri jo je objavo, pismo mladoga vojaka je pa objavo svetoznan! angleški list: „The Universˮ. Kak Znamo, je Portugalija sosedna državi Španije i te mejo kre nje majo v rokaj verobranci Frankovi. Slovenski javnosti! V proslavo 140 letnice Vodnikovih „Lublanskih Novizˮ in 30 letnice slovenskih poklicnih novinarjev priredi ljubljanska Sekcija Jugoslovenskega no vinarskega udrulenja na jesenskem ljubljanskem velesejmu jubilejno razstavo slovenskega novinarstva. Razstava je zelo na široko zas-novana in zavzame štiri velike velesejemske paviljone. Poda celoten pregled nastanka in razvoja slovenskega novinarstva od najstarejših časov pa do danasnjih dni, hkratu pa pokaže poleg nekdanjih načinov razširjava vesti tudi najnovejše izume, ki se jih poslužuje sodobna časnikarska poročevalska služba. Da bo vse to pokazano čim bolj nazorno, bodo novinarji izdajali na razstavi poseben dnev nik, urejevan, stavljen, tiskan in razpošiljan pred očmi obiskovalcev. Popoln pogled v organizacijo časopisja bo nudila jubilejna razstava slovenskega novinarstva, poleg tega pa tudi pregledno pokaže vse ogromno delo, ki je zdrüženo z nastankom, razvojem in napredkom slovenskega novinarstva, pri tem pa opozori tudi na koristi, ki jih je narod imel in jih vsi sloji še imajo od časopisja. Razstava slovenskega novinarstva mora biti in tudi bo kulturen dogodek prve vrste ! Da pa razstava ta svoj visoki cilj doseže, prirede novinarji razstavo s sodelovanjem Društva tiskarnarjev v Sloveniji, zvezne organizacije Saveza grafiínih radnika-ca Jugoslavije v Ljubljani, ljubljanske podrulnlce Udrulenja grajičnih faktorjev Jugoslavije, časniš-kih In časopisnih podjetlj, Ljubljanskega velesejma ter odličnih kulturnih In gospodarskih strokovnjakov. Da bo res ves jesenski ljubljan-ski velesejem v znamenju slovenskega novinarstva je pa potrebno tudi sodelovanje vse Slovenske Javnosti ter se zato obračamo na njo s pozivom, naj pomaga pri iskanju in zbi-ranju razstavnega gradiva. Trdno smo prepričani, da ta naš poziv ne bo zaman, saj je doslej razstavni odbor povsod pri Slovencih, kamorkoli se je obrnil, naletel na največjo pripravlenost za sodelovanje. Živo pa se zanimajo za razstavo slovenskega novinarstva tudi drügod po Jugoslaviji in celo v tujini. Več znanstvenikov svetovnega slovesa je odboru zagotovilo in deloma tudi že izkazuje svojo pomoč. Vzrok več, da tudi slovenska javnost stori svojo dolžnost ! Izreden dogodek letošnjega leta bo razstava slovenskega novinarstva in s sodelovanjem vse Slovenske javnosti mora biti tudi trajnega pomena za Slovence ter mogočen podnet za napredek Slovenske kulture. Zato smo kot poklicni novinarji in redni člani ljnbljanske sekcije JNU z veseljem prevzeli častno Predsedstvo razstavnega odbora ter vabimo vso našo javnost, da pripravljalnemu odboru pomaga pri zbiranju sredstev in gradiva za to Splošno poučno in koristno razstavo ter se že sedaj pripravlja na obisk te velevažne narodne manifestacije. Ljubljana, 1. majnika 1937. Častno Predsedstvo razstave slovenskega novinarstva: Dr. Anton Korošec 1. r. Dr. Albert Kramer I. r. minister notranjih del minister v p. Dr. Fran Kulovec 1. r. minister v p. 2 NOVINE 9. maja 1937. NEDELA po Vüzmi šesta. Evangelij (Janoš 15). Tisti čas je pravo Jezuš svojim vučenikom: Gda príde Oveselitel), šteroga jas Pošlem vam od Oče, Düha pravice, ki od Oče shaja, on bode svedočanstvo činio od mene, i vl te svedočili, ar ste od začetka zmenom. Eta sam vam gučao, naj se ne paščite. Brezi sinagog vas včinijo: ali pride vöra, da vsaki, ki vas mori, bode štimao, ka Bogi slüžbo včini. I eta včinijo vam, ar ne poznajo Očo, niti mene. Ali eta sam vam gučao, naj, gda pride vöra, se spomenete, ka sam jas vam pravo. Razgled po katoličanskom sveti Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov o gospodarski in Socialni stiski naših dni. — Takisto je zmota komunizma ta, da hoče uvesti prisilno gospodarsko in socialno življenje v nasprotju z dosedanjim naravnim razvojem in obstojem vseh pridobitnih in družabnih stanov. Vsem dosedanjim stanovom mora delavski proletariat odvzeti vsa njihova proizvajalo sredstva, saj je treba, da preide vse privatno imetje v državno last, in to celo zemlja kmetova. Res je, kakor je komunizem v Rusiji pridobil kmeta za socialno revolucijo z obljübo, da bo zemlja samo njihova, tudi pri nas kmetom toisto obeta. Toda kako je s temi obljubami komunističnih agitatorjev, vidimo, če premotrimo sodobno komunistično gospodarstvo v Rusiji. Tu prav dandanes kmetom s silo njihovo zemljo jemljejo in jo pretvarjajo v socializirana podjetja, v poljskogospodarstvene industrije „sovhoze“ in „kolhozeˮ. Iz svobodno ruskih kmetov, ki so imeli svojo zemljo in svoj dom, postaja po sili delavski proletariat na velikih državnih posest-vih. Če kmetje sami prostovoljno nočejo biti navadni poljskogospodarstveni delavci, jim komunisti s silo zemljo ugrabijo, nje pa odpeljejo v daljne rudnike in tovarne — večinoma v Uralske rudnike. Če se pa do danes v komunistični Rusiji še ni posrečilo razlastiti vseh 24 milijonov kmečkih posestev, pa komunisti kmetom, ki so še ostali na svoji zemlji, s silo jemljejo pridelke te zemlje; ne puščajo jim niti toliko, da bi se mogli prehraniti do nove žetve. Posledice so razumljive; kmetje nočejo obdelovati svoje zemlje; obdelujejo je le toliko, kolikor je nujno potrebno za lastno življenje. Kaj čuda potem, da draginja živil ni nikjer tako velika kakor v Rusiji, in da lakota, zlasti če je bolj slaba letina, ni nikjer tako pogostna in strašna, celo na kmetih, kakor v tem komunističnem „raju“. Naš kmet pa, čeprav je zrastel na majhnem in trdem kosu zemlje, je vsekdar ljubil svoj kmečki dom in svojo rodno grudo. Zanjo se je boril proti vsem sovražnikom, in najsi je bila njegova zemlja skalovita ali hribovita ali težka ali močvima, je ni zapustil. Zato bi bil danes največji zločinec ne samo kmetov, marveč vsega naroda, kdor bi se drznil dotakniti te, čeprav majhne kmetove posesti, razdreti domove naših vasi, odstraniti mejnike s kmečkih polj, razpoditi kmečke družine iz njihovih domov in bi hotel narediti iz vsega tega neke velike državne poljedelskogospodarstvene industrije z delavskim proletariatom, nastanjenim ne več po starih kmečkih hišah, marveč po skupnih delavskih barakah! To bi bil konec ne samo naših kmetij in kmečkih domov, marveč tudi vseh lepih kmečkih šeg in navad, vesele narodne pesmi, lepe narodne noše — konec vse narodne kmečke kulture in s tem — naroda samega. Mislimo, predragi v Gospodu, da nihče izmed nas ne bi hotel biti tak zločinec in ubijalec svojega naroda — zavedno ali nezavedno — pa je, kdor s komunističnim naukom ruši to, kar so naši Očetje, dedje in pradedje s trdim delom v stoletjih dobrega ustvarili in svojim potomcem zapustili. Narodni zločinec je, kdor trga naravne vezi med našimi pridobitnimi in socialnimi sloji; kdor zlasti hoče, da bi naš kmečki narod, pa čeprav je njegov dom nizek in siromašen, postal brezdomec, delavski proletariat in neredko pravi suženj v državnih rudnikih in tovarnah za samo skorjico kruha! Nimamo namena, da bi govorili še o drugih blodnjah komunizma, kakor so jih začrtali Karel Marx, Lenin in njihovi pristaši. Zadosti je, da poudarimo, da bi bilo gospodarsko in sociaino življenje v komunistični družbi in pod komunistično oblastjo še vse hüjša stiska nego je sedanja. Zato se varajo tisti, ki mislijo, da bi rešitev iz sedanjih nadlog mogla priti od komunizma. Če pogledamo v Rusijo, Španijo, Mehiške, vidimo, da je komunizem prava nesreča narodov. Tako vidimo, da so se dejansko uresničile besede Leona XIII., da bi bilo življenje pod socializmom le trda in mrzka sužnost in če enakost, le enakost v bedi (Reumi novarum). (Dalje) Politični pregled. Domači. V domačoj politika nega nikaj posebnoga. Zavolo pravoslavnih vüzemskih svetkov ešče ne pozvana skupščina na sejo. Vršijo se pa razne agitacije za razširjanje strank. Tak je mela tüdi JRZ sejo glavnoga svojega odbora v Belomgradi, kde se je sklenilo, da de se zbirala mladina z delavstvom za stranko. Seje se je vdeležo tüdi poslanec lendavskoga sreza g. dr. Klar. Opozicija ali protina ma tüdi den za dnevom seje. Do enotnoga nastopa pa ešče ne prišlo pri njih, ka več, nekaj vročekrvnih opozicionalcov je celo izklüčenih tak pri Mačkovoj stranki na Hrvatskom, kak pri drügih strankaj v Srbiji. Hrvatje želejo predvsem volitve v ustavotvorno skupščino. Gda mi te njihove zahteva odobravamo, ne moremo iti prek dejstva, da te zahteve nebi trbelo stavlati, če bi hrvaški poslanci spunili svoje dužnosti pod pokojnim Radičom i šli v parlament, gda se je ravno glasalo za novo ustavo, ki bo fundamentalni zakon za novo državo Jugoslavijo. Če bi te hrvatski poslanci prišli v parlament, 53 jih je bilo, kak pomnimo, — nebi se nam trbelo zadaj boriti proti centralizmi, nego bi od začetka meli svoje široke samouprave. Mesto toga, da gotovi lüdje na Hrvatskom mrzijo na dr. Korošca i na Slovence, bi bilo bolše, če položijo roke na prsi i priznavajo, da so vnogo zamüdili. To z edne strani. Z drüge pa naj z Slovenci roko v roki idejo v boj, potem de zmaga vekša i tüdi hitrejša. Ne ogovarjanje i sovraštvo, nego lübezen je klüč do zmage, ki jo vsi želemo v državi, ki to lübimo. Se zna, temne sence, štere iščejo samo svoj žep i svojo čast, zavirajo delo za sporazum. Svetovni. Španjolska. Veroborci naglo napredüjejo na baskiškoj fronti. Baski neso Španjolci, nego drügi narod, ki žive na Španjolskom i je dober katoličanski narod., Negdaj je meo več pravic i celo španjoljski krali so obiskavali njihove dežele glavno mesto Guernico i tü v baskiškom parlamenti, štera hiša še dozdaj stala, zasigurali tomi narodi njegove pravice. Kda je vövdarila revolucija letos v Španiji, so komunisti obečali Baskom njihove stare pravice, zato je te dober narod šo na djalino i je začeo boj proti veroborcom i za komuniste. Hitro je pa prišlo ztreznenje. Sveti Oča nam prepovedavajo v Kristušovom imeni, da se z boljševiki v nikšo formo nesmemo vezati, ar lüdem, šterih glavno namen je boj proti Bogi, ne mogoče vervati i se ne sme vervati. Baski so njim Vervali a doživeli so grozno razočaranja. Komunistična Španjolska vlada njim proti obečanji nikše pomoči ne posla, zato pa je varaš za varašom spadno v roke veroborcom, celo staro glavno mesto Guernica, štero so nemška letala popolnoma razrüšila. To dejanja je vsega obsojenja vredno, ar mirno prebivalstvo se ne spüščalo v boj i ne bi smelo trpeti. V Bilbaoi čaka 300 jezero dece i žensk, štere odpelajo ladje v Francijo i Anglijo, Baskovski moški se pa bodo borili do zadnjega moža proti veroborcom, čeravno vsi spokaplejo. Kak velika škoda, da se dva krščanskiva tabora koleta, kda bi sküpno mogla iti proti sküpnomi sovražniki. Širokosrčni naj bodo veroborci i dajo pravice Baskom, pa od komunistov zapelani narod položi orožje. Mislimo, da je Bog pokaštigao tüdi veroborce za napade nemških letal na nedužno prebivalstvo, stem ka se je najvekša njihova ladja „Espana“ potopila. Ta nesreča neizmerno zavlačüje izid boja, ki naj bi se najhitrej dokončao, vsi pošteni, mirolübni lüdje želejo. Austrija. Dela se na sporazumi med našov državov i Austrijov. Pri tom sporazumi se mora najti tüdi rešenje naše koroške menjšine, da Slovenci dobijo pravice do svojega maternoga jezika. — Prvoga maja so zahtevali narodnosocialisti, da se razobesijo v okna nemški klükasti križi. Austrijska vlada je to prepovedala, Nemčija pa to Prepoved zamerila. Austrija se krčevito bori za svojo neodvisnost, Nemčija pa krčevito, da dobi Austrijo pod svojo oblast. Austrijski pravi katoličanski krogi vidijo kruto preganjanje katoličanske cerkve v Nemčiji, zato pa ščejo ohraniti neodvisnost Austrije, ka se brezverski narodnisocializem ne vgnezdi tüdi v Austriji na škodo katoličanske vere. Kradnoli so peneze invalidov i siromakov. Smrdlive reči pridejo den za dnevom na svetlo. V Belomgradi so uradniki na socialnom ministerstvi izdavati legitimacije lüdem, ki nikdar neso bili invalidi i na te način so državo vkanili za teške milijone z edne strani, z drüge strani pa so naši siromaški invalidi ne mogli priti do svoje invalid-nine. Sodišče je 60 lüdi melo na zatožnoj klopi i zmed teh je voditela te bande, Latočevič Jovana, obsodilo na 10 let voze, na 20 jezer dinarov kaštige i ka more povrnoti državi nad milijon dinarov. Tüdi drügi štirje so obsojeni. Ostali so oproščeni. Pitamo pa, kde vzeme milijone uradnik, ki je kradno. Če je ma, je gotovo ma pod drügim imenom, če je pa zapravo, pa ne more povrnoti. Ti dobri ftički so nosili vsi perje tak zvanoga nacionalnoga ali naprednoga tabora. — Še grša stvar se je pa godila v Ljubljani, od štere pravijo, ka je bela, a ta slika, ka se zdaj odkriva na občini ljubljanskoj, odkar njej je na čeli dr. Adlešič, pravičen krščanski mož, jo pa jako počarni. Gda so bili nacionalci pri kreti ljubljanske občine i meli svojega žu- pana i svoje uradništvo, je vse z smrdelo, teliko krivic so napravili gotovi gospodje z gospami i gospodičinami. Naj omenimo samo kratko nešterne. Na socialnom uradi, kde dobivajo siromaki podpore i brezposelni zaposlitve, so najšli pune kište šampanjca, kda je dr. Adlešič vzeo v roke vodstvo občine. Kišto za kištov šampanja so šteli iz toga urada spraviti na varno, ki ne bio namenjen siromakom i brezposelnim, ar tej niedne kupice toga dragoga pila neso prosili, ti so prosili žaloš čarnoga krüha, a ne so ga dobili, ar je po gutaj tekeo šampanjec. Podporo so dobivate gospodičine z naprednoga tabora na obüteo, ne sirote. Podpore brezposelnim so se tak delile, da so člani liberalno zveze dobivali dnevno 40 Din., pa še 80 Din., celo na tüje ime, a vnogi siromak pa niti pare ne dobo, komi bi bila podpora krvavo potrebna. Celo se je dognalo, da so mesto siromakov dobivali podpore lastniki hiš, takši, ki majo mesečno 2500 Din. pokojnine, takši ki na bogatom Bledi majo svoje hiše itd. Siromaki so pa lačni i goli blodili po Ljubljani i deželi. Pa če so dobili delavci zaposlitev, kakše delo so dobili? Ne sagajte se! Dobili se delo pri drüštvi Atena, pri Sokoli, pri liberalnom prosvetnom drüštvi, da je mesto teh bogatih drüštev, ki bi mogla sama skrbeti za sebe, občina plačüvala njihove stroške. Občina je plačüvala, da so se mogle igrati gospe i gospodje. Kak žalostna slika je to! I voditeo socialnoga urada je bio človek, ki je meo več slüžb i bogat na premoženji, drügi brezposelni pa niti do edne slüžbice neso mogli priti. To se je te godilo, kda je 600 šolo obvezne dece ne melo niti hrane, niti obleke. Za siromake hiše neso se zi- date, nezdrave barake so se samo postavile, onemoglim starčkom bi se moglo dati za okrepčilo nekaj vina, ki je ostalo pri prireditvah, a to vino so drügi spili, siromaki niti koštali ne so ga. Vse v nebo kriči ! Pa se še čüdivamo, če se širi komunizem? Takše krivice ga polevajo, da bujno raste. Na mestnom trgovskom tečaji so sirote mogle plačüvati šolnino te, kda je ednoga višjega uradnika jedina hčerka bila oproščena. Na mestnom liceji so pa na debelo kradnoli gotovi gospodje tak, da je občina mogla 140 jezer dinarov duga kriti iz svojega. Zdaj pod novov upravov nega nikšega nereda, vse se lepo opravla, dugov nega, hrana je dobra. V to šolo so hodili gotovi gospodje k šolarkam i bili ž njimi sami v sobi. Od toga gnoja de se sledkar ešče vnogo pisalo, gda se vse preišče. To zaenkrat objavimo po listi „Slovenecˮ na kratkov izvlečke žalostna slika ! GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Na podporo Novin je darüvao: Halaš Martin, Montreal Que, Črensovci, iz Canade Din. 25 — Bog povrni ! Beltinci. Prosvetno drüštvo se je odločilo, da bo obdržalo prosvetni tabor, na šterom vprizorijo igro „Naša apostolaˮ. Za pokrovitela tabora je prosvetno drüštvo oprosilo g. Vadovič Rudolfa, plebanoša domačega, ki so pokrovitelstvo sprejeli. Osem ognjov v 14 dnevaj je bite v sobočkom srezi. Je to število nekaj zvünrednoga. Ne büdi se te pri tom števili sum, da hüdobna roka opravla tű svoj zamazani poseo? Naj oblast posveti vso pažnjo tomi skritomi deli, da se odkrije. Bogato naročnino v zneski 100 Din. nam je poslao g. Kühar Ivan, župnik v Preloga naš domačin iz Sobote. Bog povrni! Naši izseljenci v Severnoj Franciji se na tom mesti iskreno zahvaljüjemo prečastitomi gospodi Zupaniči za njihovo požrtvovalno lübezen, z šterov nam lejšajo živlenje v tüjini. Nikoli ne bomo pozabili 7. aprila, kda smo mogli v materinskom jeziki opraviti vüzemsko sv. spoved. Za vse nas je bio te den pun božega sunca, šteroga so naše düše tak žedne. Bog ohrani našega dobroga gospoda šče vnoga leta, da bo mogeo vršiti svoje plemenito dete med slovenskimi delavci. — Izseljenci Slov. krajine iz Norda. Gornja Bistrica. Vmro je na zastruplenji krvi sin Gerič Števana, naročnika našega Marijinoga Lista. Dečak je bio star 9 let, zvino si je roko i pri ravnanji je dobo zastruplenje. Naj nedužen Izidor počiva na sladkom Srci Jezušovom, starišom pa naj to Srce olejša bolečino nad zgübov. Našim v Franciji. Dragi slovenski bratje i drage sestre! Junija drügo nedete, to je junija 13. pridejo k nam v Saint Mards de Blacarville, Eure, gospod Grešnik, slovenski dühovnik iz Pariza, da opravijo za naše izseljence božo slüžbo z spovedavanjom, slovenskov predgov i sv. mešov. Spored je sledeči: Junija 12. večer prido g. Grešnik i ništerni se že lejko te večer spovejo. Drügi den v nedete spovedavanje od 8 vüre naprej do 11 vüre. Ob 11 vüri predga. Po predgi sveta meša. Po svetoj meši fotografiranje. Po fotografiranji sküpni obed, med šterim bo govor. Popoldne ob treh slovesne Slovenske večernice. Po večernici razgovori pri cerkvi i potem razhod na svoje domove. Toplo vsi Vableni predvsem ki slüžite v departementi Eure. Lepo prosim vse naše domače v Slov. Krajini, naj naznanijo to veselo vest svojim izseljencom v Franciji i je Povabijo na to cerkveno slovesnost. Ki ščejo meti sküpni obed i ki namenijo priti, naj taki javijo to na naslov: Anne Terplan, chez Mrs. Franz Van Ecke Saint Mards-de-Blacarville, par Pont Audemer, Eure. Pozdravla vas vse Trplan Annuška, izseljenka. 9. maja 1937. NOVINE 3 V roke so prišli vinski tovaje. Z Strehovskih i drügih vrhov so na debelo kradnoli vino. Pri popravlanji mosta v Renkovcih je nočna straža opazila, da nešterni idejo z lagvičeki prek mosta proti Dobrovniki. Žandarska patrola pita, če ne što šo prek mosta. Gda straža odkrije potnike z lagviči, ide žandarska patrola za njimi i zgrabi nevarno bando, ki že dugši čas namakala svoje prste v tüje blago. Z kleti nekoga törjanskoga posestnika so odnesli celo 1000 litrov vina. I vozilo se je to vino na Melinec, kde se je tržilo. Vnoge drüge skrite niti so se zdaj tüdi odmotale. Plemensko senje v Beltincih. V soboto, 24. aprila je bilo v Beltincih vsakoletno sprotolešnje senje za plemenske bike, šteroga je priredila Zveza selekcijskih drüštev. Prigon je bio slabši od lanskoga jesenskoga senja, pa tüdi materijal je zaostao. Tomi je kriva nekaj lanska slaba letina pri zrnji, nekaj pa tüdi letošnja bolša cena živini. Vseedno pa so se Odali skoro vsi povolno ocenjeni biki. Največ so jih küpile občine, samo 2 bika sta bila odániva za selekcijska drüžtva i to za Martjance i Ljutomer. Küpci so bili iz domačih srezov, potom iz mariborskoga okoliša i tüdi iz ljubljanskoga. Na senje je bilo prignanih 51 bikov, od šterih je ocenjevalna komisija zavrnola 13 komadov, kakti nesposobne. Od ostalih 38 povolno ocenjena bikov pa je bilo odanih 32 komadov i to: v ljubljanski srez 2 kom., v mariborski srez 10 kom., v ljutomerski srez 12 kom., v sobočki srez 6 kom., v lendavški srez 2 komada. Cena bíkom je bila med 6 i 7 Din. Najdragši bik je bio odani za 3800 D. Biki so bili prignani na senje od Sledečih selekčijskih drüštev: Martjanci prignanih 4, odani 1; Puconci prignana 2, odana 2; Veleposestvo Rakičan prignanih 3, odanih 3; Kmetijska šola Rakičan prignana 2, odana 2; Moravci prignani 1, odani 1, Vuča gomila prignani 1, ne odani; Kupšinci prignani 1,Podani 1; Lakoš-Kapca prignanih 3, odana 2; Genterovci prignana 2, odana 2; Dolgavas prignanih 5, odana 2; Beltinci prignanih 4, odani 1; Črensovci prignana 2, ne odana; Nedelica prignanih 9, odanih 5; Veržej prignanih 3, odanih 3; Lütverci prignanih 5, odanih 5; Križevci prignani 1, odani 1; Turnišče prignana 2, odani 1; Brezovci prignani 1, ne odani. Plemensko senje za bike je v Beltincih vsako leto 24. aprila i 26. oktobra. V jeseni se priženejo vsikdar bolši biki, kak na sprotoletje. Bogojina. Bliskovito se je raznesao glas 3. maja večer, da so nas za večno zapüstili Vogrin Štefan. Ne je šteo vervati nišče, ar smo jih šče isti den vidli pri slüžbi božoj, da so stopali v procesiji prvi za šolskov mladinov kak vojak, lübiteo mladine, ki so v živlenji dostakrat povedali, da možje i stariši naj vzgajajo mladino v katoličanskom dühi, ar dobro bodočnost od slabo zgojene mladine ne pričaküvati, to je prepad na sveti. Pokojnik so bili pravi krščenik, dober oča, ki so svojo deco resan v katoličanskom dühi vzgajali. Bogojina je zgübila dosta dobroga v pokojnom. Bili so veren čtitel s celov familijov, naših i drügih katoličanskih listov. Daj Bog njegovoj düši večni mer i pokoj za njegova dobra dela. Molimo za njega. Njegovim domačim i rodbini, ki so v domovini i v tüjini, naše sožalje. Občinske volitve bodo v nedelo, 6. junija v Sledečih občinaj lendavskoga sreza: Beltinci, Bogojina, Dobrovnik, Gaberje, Lendava, Orešje, Genterovci i Polana. Pitanja i odgovori pri zakoni od zaščite kmeta. Gda se mora plačati prvi obrok znižanoga duga Priv. Agr. Banki ? Novi finančni zakon je ne podugšao termin, šteri je bio določen za 15. november 1. 1936. Zato, ki ne plačao ešče prve rate, naj jo kemprle pošle, bar do 1. junija najkesnej. Jeli se neplačane obresti pridejo h glavnici i se z glavnicov znižajo, ali se pa samo glavnica zniža ? Obresti neplačane do 20. aprila 1.1932. se prišteje h glavnici i se ž njov vred zni- žajo, a obresti neplačane po 20. aprili 1. 1932. se ne znižajo, nego se v celoti pripišejo k znižanomi dugi. Jako važno za dužnike, pazite na to! Vsi tisti dužniki, ki so peneznim zavodom, to je posojilnicam i bankam sküpno dužni več kak 25 jezer dinarov i so ešče na sodniji ne zaprosili znižanje duga, naj to včinijo do 1. junija tekočega leta, ovak se njim dug ne zniža. Kratki glasi. Novi svetnik za Jugoslavijo. Sveti Oča so dovolili, da se 14. novembra obhaja god blaženoga Mikloša Taviliča po vseh škofijaj Jugoslavije. Tavilič Mikloš je bio frančiškan i je svojo krv prelejao v Jeružalemi 1.1391. nov. 14., gda so ga mohamedanci vmorili. Rojen je bio v šibeniškoj škofiji, v šteroj so ga tüdi dozdáj častili. Francija. Aprila 17. so slüžili Pariški nadškof i kardinal zlato mešo svojega dühovništva v lepoj Marijinoj cerkvi. Notre Dame. Po svetoj meši ga je dühovščina z zahvalnimi rečmi pozdravila za Vodstvo, šteroga so deležni bili dühovniki pod njegovim ravnanjom. Vužgeci se morajo prijaviti do 28. julija. Prijaviti se morajo do 28. julija pri najbližanjoj finančnoj kontroli i pri prijavi se mora plačati taksa od 100 Din. Izdali so se. Ruski komunistični : „Komsomolskaja pravdaˮ piše, da so uspeli Štrajki na jugoslovanskih vsevučiliščaj i da se je tü vršila politična borba. Lepo priznanje za vnoge visokošolce od strani komunistov. Drzen vlom v cerkev v Slo-vengradci. 1. maja po noči so nepošteni vlomilci vdrli v cerkev v Slovengradci i odnesli dva dragoceniva relikvija iz 17. stoletja i drage sohe pa podobice. Vlomilec je povzročo s svojim delom jako veliko škodo, štera se ne da nadomestiti. Taki so za vlomili začnoli močno preiskavo. Smrtna žrtev Save. V pondelek, 3. maja se pripetila na Ježicaj poleg Ljubljane smrtna nesreča. Hlapca Reboj Jožef i Kos Jožef sta šla iz Ljubljane na Ježico v Savo po šoder. Ar pa sta zavolo Plitve vode štela iti prek na drügo stran po šoder, sta ne mislila, da bi na sredini globša voda bila i tak so konji s kolami spadnoli v globoki prepad, gde se je rud potro i tak so se konji rešili. Hlapca sta tüdi spadnola s koli i se borila z va-lovami Save. Kosi se je posrečilo rešiti si živlenje, a Rebolj se je pa vtopo. Češka v nevarnosti. Češka ma zvezo z Rusijov i se močno poznajo vplivi te zveze v tom, da se naglo širi komunizem. Listi pišejo v komunističnom dühi i v gledališčih se igrajo komunistične, iz Rusije prinešene igre. Veliki angleški državnik, Churchill, je pravo, da je Češka klüč do mira ne samo v Europi, nego dale naprej. Zato če Češko preplavi komunizem, bo to melo nedogledne posledice. Ruski gnoj se je odkopao i pokazao. Kak je vlada zaprla Jagode Židova, ki je bio voditeo tajne policije, se je najšlo na njegovom stanovanji teliko dokazov, da je bio špijon za Nemčijo, da več nišče ne dvoji od njegove krivde. Zdaj je prišlo na svetlo tüdi to, da je ta zverina zato dala generala Putnika vmoriti, ar je on znao za špijonažo i jo je javo Stalini. Okoli 400 višjih uradnikov od tajne policije je tüdi zaprtih. Keliko nedužnih je dala ta Policija spoklati, boža pravica je hüdobijo odkrila. 11 letni dečko bujo svojega prijatela. V Kostajnici na Hrvatskom se je dogodo strašen vmor. Deca so se najmre igrala nogomet. Még igranjom sta se pa svadila dva prijatela. Fazič Mujo je z železnimi rasojami vdaro trikrat po glavi Sumanovič Enida tak, ka je te včasi vküpspadno i zavolo grozne rane vmro. Austrijsko-vogrsko prijatelstvo. Miklas, austrijski zvezni predsednik je z Sušnikom, zveznim kanclerom i drügimi civilnimi i vojaškimi oblastniki obiskao Budapest. Nezmerno dosta gostov iz tüjine je prišlo te dni v Budapest, iz domače dežele pa nad frtao milijona. Bila je velika vojaška Parada. Tri smrtne žrtve zavolo ognja. V Zagrebi na Maksimirskoj cesti je nastao ogen v ednom hoteli, gde so se smrtno ponesrečili trije lüdje. Pošta. Titan Franc, Krog. Franko Franci smo spremenili naslov, gda nam je to bilo javleno. Mamo v knigi zabeleženo spremembo i na spremenjenoga smo pošilali naše liste, lzgovor žene zato ne drži, naše knige vse posvedočijo. CENE. Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 4.50—4.75, poldebeli 3.75— 4.25, biki za klanje 3.20—3.60, krave za klanje 3—4, plemenske krave 2.90—3.65, krave za kolbase 2—3.50, telice 3.70—5.60, teoci 6—7.50, praščiči 5.50—7.25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 90—110, 7—9 tjednov stari 120—130 Din. po falati. Konji 3000—3500 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 180, žito 180—140, oves 110—120, kukorica 100 doji 15, grah 250-260 Din. Vreme: Lepo, oblačno, vmes deževno vreme. Senje: 10. maja Črensovci, 11. maja Rakičan, 13. maja Turnišče i Ljutomer. Banque S. Baruch et de, U. Rue Auber H. PARIS - Se. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 117-94, Paris; Holandija: št 1458-66, Ned. Dienst; Liucembourg: št. 5967, Lu-xembourg. - Na zahtevo pošljemo brez-plačno naše čekovne nakaznico. 24-19 Mlatilna garnitura 4 HP v dobrem stanju z deteljčno korbo se po ugodni ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Več se Poizve v železni trgovini FRIM Murska Sobota. Horvat Joško Krivoprisežnik. Pripovest. V hodniki sodnije se zbirajo lüdje i čakajo, da se začnejo razprave, na štere so pozvani. Vöra odbije 9 i dveri sodne dvorane se odprejo i sodnijski pisač prečté iména onih, ki pridejo prvi na red. Prviva sta bila pozvaniva v sodno dvorano Vučak Matjaš, kmet iz Sinjeka i Mlačen Ivan isto odtam, šteriva sta na poziv stopila v dvorano, v šteroj so bili zbrani že sodniki, fiškališje i nekaj radovednih lüdi. Kak krivec stoji pred sodniki 50 letni Vučak Matjaš, šteromi predsednik sodišča prečté obtožnico, štera se glasi: Vučak Matlaš iz Slivnjeka hšt. 27. obtoženi je zavolo motenja tüje posesti i to ar si je neupravičeno pri-svojo travnik „Ogradeˮ v izmeri 2 orala, ki je bio last pokojnoga Mlačen Vincija iz Slivnjeka, šteri travnik pripada zdaj pokojnoga sini, Mlačen Ivani istotam. Na opomin Mlačena, da se njemi omenjeni travnik vrne, imenüvani trdi, dá je on te travnik od njegovoga pokojnoga očo küpo. Ar pa imenüvani toga ne more dokazati, je Mlačen vložo proti njemi tožbo zavolo motenja tüje lastnine i zahteva, da se njemi omenjeni travnik prizna, kak izklüčno njegova last. Vučak je čisto mirno poslüšao obtožnico; gda jo je pa predsednik sodišča prečteo, je pravo: „Ne je istina g. Sodnik, da bi si jaz te travnik prisvojo, nego, nego sam ga jaz od pokojnoga Mlačena küpo leta 1921. za 8000 dinarov, štero šumo sam jaz njemi izplačanˮ. Predsednik sodišča njemi preseka reč i ga pita, zakaj si ga je ne dao prepisati na sebe, če je travnik v istini küpo. „Jaz sam to šteo, pa je pokojni Mlačen vsigdar odlašao, nazadnje pa je zbetežao i v kratkom nato vmroˮ. Mlačen je pojimenüvanoga zagovor! proso, naj se njemi ne verje, ar bi on te travnik v istini küpo, bi nešče znao zato, zdaj pa neve níšče. Jaz sam nej okolik pripovedavo, da sam travnik küpo, pa tüdi me je pokojni Mlačen proso, da naj mučim od toga, da nede včasi cela fara znala. Jaz prisegnem gdašte i kelkoštekrat, da sam jaz travnik küpo", je trdio Vučak. Po Vučakom zagovori je bilo zaslišani šče pa svedokov, a nišče drügo ne znao povedati kak to, da je te travnik Vučak hasnüvao več let. Ar se stvar ne mogla razčistiti, je Vučakov braniteo predlagao, da se naj püsti Vučake pod prisego i se prizna travnik istomi, ar ga je ščista gvišno on od pok. Mlačena küpo, ka dokazüje to, da je te travnik neoviran hasnüvao dozdáj i se Mlačen potegüje za njega samo zdaj, gda si ga je Vučak šteo dati prepisati na svoje ime misleč, da se bo travnik priznao njemi, ar Vučak nema dokazov, daje travnik küpo. Predsedniki sodišča je bila reši- tev tožbe preci žmetna. Iz zaslišanja pa je sprevido, da je Vučak travnik v istini küpo, zato se je zavzeo za njega i püsto ga, da prisegne. Pred prisegov pa njemi je razložo pomen i svetost prisege rekoč: „Dobro Vučak! Prisegli bote, toda pazitel znajte, da je prisega sveta, ar zovete v njej za svedoka Boga samoga. Veliki greh je kriva prisega, zednim se pa ista kaznüje z strogimi káznimi. Te pa prisežete?ˮ „Prisežem!ˮ je čisto in mirno odgovorio Vučak. Predsednik sodišča prižge dve sveč!, ki stojita na dva kraja razpetja i veli naj stopi Vučak pred nje. Vučak je nekelko presedo,a neovirano je stopo pred razpetje i vzdigno 3 prste desne roke navzgor. V dvorani je postala tišina. Predsednik nato: „Zdaj bodete prisegli. Govorite točno za menov. Jaz Vučak Matjaš prisegam pri živom Bogi, da sem travnik „Ogradeˮ küpo od Mlačena Vincija i sem vso küpnino istomi plačao, v kom me Bog pomagaj! Med lüdmi se je čülo: „Prisegeo je!ˮ Vučak je po izgovori prisege preblede i roko je kak kameno püsto doli kre sebe. Predsednik sodnije se nato posvetne z ostalimi sodniki i po tom izjavi, da je travnik nemoteno imanje Vučakovo. Te nato odide i za njim tüdi Mlačen, ki njemi pri razhodu pravi: „Samo mej ga krivoprisežnik, ve ti noude na hasek!ˮ Vučaka je to smeknole, kak či bi njemi zapičo nož v srce. Vso pot proti domi si je premišlavao od toga. Mlačenov pogled njemi je segeo v dno düše, a gučao si je sam proti sebi: „Jaz mam popunoma prav do toga travnika. Ivana sam od očine smrti preskrblavao zevsem. Popravo sam njemi hižo, oženo sam ga, ka je mene tüdi preci koštaloˮ. Ne se je pa zmislo, da njemi je Ivan kak hlapec opravlao vsa polska i domača dela, poleg toga pa je hasnüvao šče tej 2 orala travnika. Približava se Mlačenovoj hiži. Mlačen ga je med tom časom prejšeo po drügoj poti i ga je čakao. „Sosed Vučak! Pridite malo v hižo!ˮ, ga je nagučao, gda se je približao njegovoj hiži. Vučak se ne brano, a zanimalo ga je, zakaj ga Mlačen zove v hižo, i skoro bojao se je, da bi ga Mlačen ne v hiži napadno. Gda prideta v hižo, prinese Mlačen kanto vina i natoči Vučaki: „Pijte sosed Vučakˮ, Vučak se je začüdo. Odra sam ga. Iztrgao sam njemi zadnji grižaj iz vüst, a on mi šče ponüvle pijačo, si je mislo sam pri sebi. Spila sta edno kanto i Mlačen prinese drügo i njemi toči. „Ka de pa tebi ostalo, či zdaj spijeva vse?ˮ pita Vučak. „Ne skrbite zato, sosed Vučak, bom zaslüžo i bom küpo drügoˮ, njemi odgovori Mlačen. Gda sta spila že drügo kanto, se je Vučak poslovo i napoto proti domi. (Dale) 4 NOVINE 9. maja l937. Protituberkulozni teden 2.-8. maja 1937. Prijatelji naših listov so imeli večkrat priliko čitati o ogromni škodi, ki nam jo povzroči jetika. Da bi se mogli čim uspešnejše boriti proti tej morilki, je nujno potrebno, da stopijo vse sile na plan. Raditega je odredilo ministerstvo, da se vrši v tekočem letu takozvani „protituberkulozni tedenˮ v celi državi od 2—8. maja. V tem tednu bi moral vsak, zdrav ali bolan, bogat ali siromak, misliti na tisoče, ki letno umirajo za tuberkulozo in na tiste stotisoče, ki bolujejo na jetiki in so poleg lastnega trpljenja tudi nevarnim drugim in to v prvi vrsti svoji lastni družini. Da bi bila borba proti jetiki čim uspešnejša, so bile ustanovljene v vsaki banovini protijetične zveze — v vsakem srezu protijetične lige in v okvirju teh lig sem ter tja tudi protituberkulozni dispanzerji. Tak dispanzer imamo tudi pri nas v Murski Soboti. V dispanzerjih se pregledajo bolni na pljučih, kakor tudi tisti, ki samo mislijo, da so bolni. Javijo se sami, ali jih pošlje zdravnik, šole ali občine. Pregled je bresplačen pri tistih, ki imajo potrdilo o siromašnem stanju, drugače pa se vrši pregled proti malenkostnomu plačilu. V naš dispanzer prihajajo ne samo iz našega, temveč tudi iz lendavskega, ljutomerskega sreza, tam do Apač in Štrigove. Koliko jih je bilo v letu 1936, Vam pojasnijo sledeče številke. Pregledali smo skupaj 2581 oseb in sicer 1554 iz soboškega, 619 iz lendavskega, 406 iz ljutomerskega sreza jn 2 slučaja od drügod. Od leta 1935 smo imeli v evidinci 169 oseb, — torej skupaj 2750. Kako poteka' delo v dispanzerju? Najprej se vsi bolniki zdravniško pregledajo, potem se presvetijo z röntgenom, dalje se napravi Preiskava krvi, pri otrocih pa takozvana tuber-külinska proba. Pregleda se tudi iz-meček pod dobrogledom ali ima bolnik tuberkulozne bacile ali ne. Vsi naši 2750 bolniki so bili zdravniško pregledani, z röntgenom je bilo prosvetljenih 2146 oseb, krije Tilla preiskana 1135 krat, tuberkul inskg pro-, ba je bila izvršena v 147 slučajihjz-meček pa smo Pregledali 179-im. Ko smo imeli skupaj vse te podatke, smo ugotovili vrsto bolezni. Nekateri od teh So bili bolni na pljučih, drugi so bolehali za katero drugo boleznijo, ali pa so zdravi. Tretja grupa pa je bila grupa ogroženih, to je tisti, ki še niso bolni na tbc — ampak bi jo lahko dobili vsak čas, ker Živijo v familiji, skupno z Solnim na plučih. — Potem smo ugotovili stanje bolezni. V našem dispanzerju smo imeli pljučne tuberkuloze (ki inficira druge drüžinske člane ali' sodelavce) točno lOOslučajev. Tuberkuloze kosti, žlez (škrofoluze), kože (lupusa), čre-ves, oči, sklepov itd. 127 slučajov, skupaj 227 slučajev. Ogroženih smo imeli v evidenci 480. Ti so bili večkrat kontrolirani, da bi se jim takoj v slučaju oboljenja nudila pomoč s nasvetom in primernim zdravljenjem. Skupno smo imeli v evidenci 707 slučajev, kar jasno dokazuje, kako je naša krajina skozi in skozi inficirana s tuberkulozo. Kaj smo storili po ugotovitvi vrste bolezni? Pri odprti tuberkulozi (kjer smo našli bacile), smo nasvetovali dotičnemu zdravljenje v bolnici, ali sanatoriju iz dvojnih razlogov: I., da bi bolnik ozdravi!, drugič, da se obvarje okolica okužbe (družina, sode-lavci). Potem smo povabili vse drüžinske člane na pregled, ter ugotovili njih zdravstveno stanje z oziroma na tbc. Ogroženim smo nüdili potrebne nasvete, da bi se znali čim uspešnejše paziti tuberkuloznega obolenja. O celokupnih preiskavah od zdravnikov poslanih pacijentov, smo takoj pismeno obveščali zdravnike, tako, da je bil vsak bolnik še nadalje v zdravljenja svojega dosedanjega zdravnika. Tisti, ki so bili poslani v bolnice, so bili zdravljeni po smernicah sodobne medicine. Dobivali so zdravila, injek-cije in takozvani Umetni pneumotho-raks, to je: Zrak se stisne v votlino prsnega koša, pljuča se stisnejo in bolezen se Počasi zboljšuje. Pri nekaterih slučajih je bil potreben operativni poseg (frenikuseksaireza) odstranitev živca. Prvi in drugi pneumothoraks se daje vedno samo v bolnicah, ker je potrebna bolnikom točna kontrola. Nadaljni pneumothoraksi pa se dajejo bolnikom v dispanzerju brezplačno v določenih dnevih. Prvič smo dali zrak 11 krat, ponovno 77 krat. Skupaj torej 88 krat. Zdravje se ne more doseči z enkratnim pneumothoraksom. Bolniki, ki pričakujejo od prvega pneumotho-raksa takojšnje ozdravljenje, so slični tistim, ki hočejo v jeseni za teden dni po setvi takoj žeti, ker je njiva dobra in seme prvovrstno. Taki nestrpneži naj se uče strpljivosti od drugih, ker le z vstrajnim delom in potrpežlivost se lahko doseže kak oddaljen cilj, kakor je zdravje in s tem delazmožnost pri jetičnih bolnikih. Z pneumothoraksi smo dosegli jako lepe uspehe že po 10 pneumothoraksu; imamo pa tudi bolnika, ki je dobil že 55 tič pneumo. In vsi ti so dela sposobni, lahko bi rekli zdravi, ker so spoznali koliko se da doseči s vstrajnostjo. Zaščitna sestra je obiskala bolnike na njihovih stanovanjih. Potovala je mesečno 110 km. Dala je potrebne nasvete, kako naj negujejo bolnika, in kako se je treba zavarovati pred oku-žbo. — Zveza v Ljubljani je darüvala za Božič 550 Din. Ta vsota se je razdelila med tri drüžine, ki so bili pomoči potrebne in ki so se ravnali po navodilih dispanzerja in kjer so imele gospodinje vzorna, čista stanovanja. Iz teh podatkov je razvidno koliko in kako resno delo ima naša liga, kakor tudi dispanzer, ker Žalibog ni v no-benem kraju naše banovine tuberkuloza tako razširjena, kot ravno pri nas. Ta denar, ki ga bo vsaki premožnejši in tudi manj prémožni daroval v tem tednu, ne bo izgubljen. Stem se pomaga zatreti tuberkuloza pri drugih, katera lahko zahrbtno že jütri napade nas. Geslo letošnjega protituberkuloz-nega tedna je: »Samo ves narod se lahko uspešno bori proti tuberkulozi!" To se tolmači: Vsak Prekmurec naj prispeva po svoji moči Vsaj 1 Din. če je zdrav da pomaga drugim, če pa je bolan, da pomaga sam sebi. „Pomagaj si sam in Bog Ti bo pomagal!ˮ Dr. Brandieu. Pisma naših iz tüjine. Zelko Mary, Stevensville, Sev. Amerika, Iz Žižkov: V začetki mojega pisma vas, častiti gospod, najprle lepo pozdravlam. Daj Bog, da bi ešče dugo mogli skrbeti za nas, ki smo razstepeni po sveti. Naj nam pomaga Presveto Srce Jezušovo i Prečisto Srce Marijino, prosite za nas. Dobila sem kalendar. Dam lepo pozdraviti celo faro črensovsko, svojo rojstno ves Žižki, svojega brata Matjaša, njegovo deco i svojo botrino, štera ne vem, če je še živa. Hladnik Janez, Buenos Atres, Argentina: Zmeraj je med nami na Avel-lanedi kaj novega. Prav posebna novica pa je bila prva Slovenska prireditev na Avellanedi 7. februarja. Ne moremo se Seveda ponašati, da je bila nekaj zelo velikega. Nekaj pevskih točk, nekaj deklamacij, mala igrica. Vse preprosto, domače. Toda bilo je in bilo je prvič in nastopili so po večini taki, ki niso bili še nikoli na odru. Zato smo bili v skrbeh kako bo šlo, in to tembolj, ker smo bili v gostilni, kjer je sto zmot. In vendar je stvar lepo šla in smo bili prav zadovoljni s to prvo prireditvijo, kateri upamo, da bo še katera sledila. Posebno se pričakuje, da bo kaj za obletnico Slovenske službe božje, ki bo v juniju mesecu. Poseben dogodek je bil obisk v Berisso. Je to mesto, oddaljeno kakih 50 km. Tam je precej številna Slovenska kolonija. Največ je Prekmurcev. Pa smo se opogumili, da tudi tam napravimo mašo. Avellanedski pevci so se pripravili, da zapojo. Upali smo na lep dan. Pa smo se grdo prevarali. Tako nemilo je zahvalo oni dan 28. februarja, da je samo junak upal na plan, pa so bili pevci kar vsi junaki. Upali smo tudi na številne goste, ki so pa kar vsi ostali doma. Nabralo se nas je ravno en auto poln. Tudi v Berissu je vreme kazilo, pa smo vseeno videli pri maši kakih sto oseb in precej tudi popoldne. Tudi v Berisso pojdemo še kdaj, tako smo sklenili. Pevci so prav lepo zapeli, rojaki tam so nam lepo postregli, tako, da smo kar z veselo zaključili dan še z ogledom muzeja v La Plati, kjer smo videli čudno čüdne predpotopne pošasti, ki so kdaj res živele, ali pa tudi ne. Na veliko noč bomo napravili praznik in žegen tudi na Avellandi z mašo ob osmih. Lepo posestvo pri Ormožu na prodaj. Posestva je 8 oráli, pribl. 3 oráli lepih travnikov, 3 oráli lepih njiv in 1 oral jako lepega sadnega drevja, 1 oral šume. Drži se vse vküp, hiša na sredi, ma 4 sobe, 1 kuhinja, 1 špeis, lepa betonirana pivnica, kravji hlev, svinjski hlevi, klet, listnjak, skeden, huta, drvarnica, vse z novim ciglom pokrito in strelovod. Je četrt ure od Ormoške cerkve. Tudi je koncesija za gostilno. Po jako niski ceni se proda. — Vprašati pri gosp. gostilničarju v ORMOŽU. RAJH, REUMATIZMA, PROTINA Ali se ščete jiuo svojega osloboditi? Trganje i smicanje po teli i sklepi, otečeno telo, vugnjene roke i noge, trganje, smicanje i ščipanje po celom teli, pa tüdi slabost oči so večkrat posledica reumatizma i bolečin v čontaj, štere trbe Odpraviti, ar se bolečine šče vekšajo. PONÜJAM VAM edno zdravilno, scalinsko kislino raztopeča, zmenjave snovi i izločitev pospešujoče ! DOMAČE PITNO ZDRAVLENJE, štero se na umetni način ščista navadno sestavi po ednoj dobrodelnoj zdravilnoj vretini, štero dobrotivna matizemla dava betež-nomi človečanstvi. Pišite mi včasi i dobite ščista brezplačno edno povučno razpravo. Zbiralno mesto pošte: ERNST PASTERNACK, BERLIN, SO., Michaelkirchplatz No. 13. Abt: H. 287. Tajniško poročilo za leto 1936. na plenarnem zasedanju srezkega kmetijskega odbora v Murski Soboti. Program nadaljnjega dela SKO po odo- brenem proračunu v letu 1937, Smernice dela so začrtane že po odobrenem proračunu popravljenem po kr. banski upravi ter so nada devanje dosedanjega delovanja SKO. Zato posebnega njegovega programa ne bom več razvijal. ker bo delal v okvirju danih denarnih sredstev. Več inicijative in dela bi pa moralo biti pri občinskih kmetijskih odborih ter pri gospodarjih samih, kjer ne gre toliko za denar, marveč za dobro voljo delati skupno v občini za napredek. Čas bi že bil, da bi začela izhajati inicijativa za gospodarsko napredovanje od spodaj zlasti iz občine, kar bi bilo uspešnejše in trajnejše. Sedaj po občinskih volitvah so prišle nove moči v obč. kmetijske odbore in predsedniki občin, kot predsedniki teh odborov bi morali začeti konečno vršiti po zakonu predvidene naloge. Ta zakon o pospeševanju kmetijstva je modern in zelo dober in predvideva obširen delokrog občinskega kmet. odbora, le žal, da manjka povsod agilnih mož. Ker bo toliko popolnejše delo SKO, kolikor boljše bo tudi delo obč. kmet. odborov, zato si dovoljni v zvezi z delovnim programom SKO opozoriti Vas na delo pri občinah. V živinoreji naj obč. kmet. odbor strožje določi pogodbe z bikorejci, da se bodo dobri plemenjaki držali za pleme, zato naj pogodba dovoljuje le za izjemni slučaj izmeno pogodbenega bika za mlajšega med pogodbenim letom samim. Na starejše naj se vpelje višja skočnina. Kaj pomaga vse selekcijsko delo in prispevki k nakupu plemenjakov rodovniškega porekla, če gredo ti pod nož, ko so komaj prav dozoreli za Skok. Tako je bilo na jesenskem licencovanju od 312 prignanih bikov samo 7 bikov, to je 2%, ki so bili že prejšnjo jesen na licencovanju. Že itak slabotne, od dela izčrpane krave, k tem še povsem mladi biki, to nam ne more dvigniti težo naše živine, in vendar se dajo dobro prodati le težke živali. Kjer so selekc. organizacije, naj bi pa obč. kmet. odbor več delal z njimi. Novih društev pa ne predvidevamo ustanoviti, da se poglobi in razširi delo teh. (Dalje.) I 650/36 Dražbeni oklic. Dne 10. maja 1937 ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21. drüžba nepremičnin, zemljiška knjiga Dokležovje vl. št. 33 B 17 c, 18 c 51108 pare. št. 35 hiša, dvor in vrt v vasi, vl. št 52 B 45 c, 46 c pare. št. 98 njiva za kapelo do 5|36, yl. št. 121 B 32 c, 33 c, 5|36 št. 262 pašnik, vl. št. 216 B 3 c, 4 c, 9|8 pare. št. 327 pašnik, cenilna vrednost: 1.550 D., vrednost pritikline: najmanjši ponudek: 1.064 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 9. IV. 1937. I 1462/36 Dražbeni oklic. Dne 24. maja 1937 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21. dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Turnišče vl, št. 602 B 24 c, 25 b pare. št.899, pašnik, y naravi stavbišče in dvorišče z hišo št. 48 (v stavbi 1|4 inka) vl. št. 617, B 83 c pare. št 769 njiva, vl. št 835, B 46c pare. št. 440, njiva 1071, B 77 c pare. št. 351, njiva v naravi polovica njiva, polovica senokoš. k. o. Dobrovnik vl. št. 292, B 29 c pare. št. 723 travnik, vl. št. 456, B 31c pare. št. 805 travnik, cenilna vrednost: 1.490 Din, vrednost pritikline: najmanjši ponudek: 995 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri. sodišča najpozneje pri dražbenem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja,. ki jev ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča, Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 13. IV. 1937. 1 968|38 Dražbeni oklic. Dne 24. maja 1937. ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču y sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Lakoš vl. št. 295 pod B 9 c pare. št, 116 njiva in travnik, - vl. št. 508 pod B 5 d pare. št. 103 hiša št. 19, dvorišče, vrt, kozolec, - vl. št 255 pod B 401 d in 869 pod B 371 d pašnika, cenilna vrednost: 2.485 Din, vrednost pritikline:‘|. najmanjši ponudek: 1.658 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 13. IV. 1937. I 1128/36 - S Dražbeni oklic. Dne 31, maja 1937 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Črensovci vl. št. 252 B 12 c pare. št. 736 b travnik pri Vinci, vl. št. 323 B 16 c pare. št. 737 travnik pri virici, vl. št. 246 B 10 c pare. št. 210 njiva Gorice sedaj v naravi travnik meri 300 kv. sežnjev, cenilna vrednost: 3.000 D., vrednost pritikline: 1 krava rdečo pisana in 4 leta stara v vrednosti 1.300 D, najmanjši ponudek: 2.007 D. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 19. IV. 1937. Občinska hranilnica v Murski Soboti se s 1. majem 1937 preseli v Delavski dom na Aleksandrovi cesti. Telefon številka 34. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.