TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo in ol>rt.
■arocmna za Jugoslavijo: cgiol^nn 180 Din, za */t leta 90 Din, za */« leto 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din - Plata ln to« se v ijubljanL DreonlStvo ln upravnlAtvo Je y Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani >t. 11.953. — Teieion si. ju-to.
Leto XVI.
V Ljubljani, v soboto, 15. aprila 1933.
štev. 44.
tačaf&tfe g&sfiodatsb/a
V času praznika vsesplošnega oživfljenja v prirodi vstaja s podvojeno silo tudi upanje, da bomo vendar enkrat doživeli srečni dan vstajenja našega gospodarstva iz leta trajajoče krize 'ter po njej nastalega mrtvila. Čeprav je to upanje že močno podobno le lepi frazi, ima vendar vso upravičenost in bi moglo tudi biti ikaj -kmalu uresničeno, če bi le resno hotelii, da postane beseda tudi meso. Kajti vstajenje gospodarstva je odvisno le od nas samih, od našega dela in od naše vztrajnosti. Če bodo našini željam sledila tudi pozitivna in ustvarjajoča dejanja, potem bo prav tako sledilo vstajenje gospodarstva, kakor nihče ne moj-e zadržati vstajenja v prirodi. Volja, krepka in odločna voija, to je prvo, kar potrebujemo in zato je prvi pogoj za vstajenje gospodarstva optimizem, ker samo iz njega se rodi vse ovire premagujoča V0,R V vstajenje gospodarstva moramo verovati in potem bo tudi prišlo.
Drugi pogoj pa je, da tudi vemo, kako bomo delali in kam usmerili svoje napore. Imeti moramo svoj jasno izdelan go spodarski program. Državna gospodarska politika mora biti v absolutnem skladu s potrebami in zahtevami gospodarskih krogov v vseh pokrajinah. Iz naravnih potreb vseh pokrajin, na podlagi njih naravnih zakladov ter razvojnih možnosti mora nastati kot rezultanta vseh naših gospodarskih sil enotni in za vso državo veljavni državni gospodarski program. Temu programu se morajo pokoriti vsa zakonodaja, vsa državna administracija, vsa državna podjetja in prav tako tudi vse samouprave. V začetku našega gospodarskega vstajenja je enotni državni gospodarski program.
Ozko V zvezi s tem programoun, ali bolje rečeno, že nerazdružljivo ž njim zvezana pa je izvedba tega programa. Moramo si najti sredstva, da bomo mogli ta program sploh izvrševati in tudi v tem .pogledu so jasne poti) po katerih moramo iti. Te poti so tem bolj jasne, ker je vsako zunanje posojilo izključeno. Pomagati si moramo le sami, ker ni druge pomoči. In zopet je jasno, kako si moremo pomagati. Vse nepotrebne izdatke treba skrčiti, produktivnost pa po-vsodi .povečati. Vsaj glede skrčenja izdatkov se je nekaj že storilo, a še dolgo ne vse to, kar bi se moglo storiti. Tako je dokazano, da bi samo v državni upravi mogli prihraniti na stotine milijonov. Vsak od teh prihranjenih milijonov bi megel dvigniti produkcijo, vsak od teh milijonov bi mogel ustvariti nove možnosti zaslužika. Toda treba je močne in poštene roke, da izvede to znižanje nepotrebnih izdatkov. Roka, ki se pred prvim »humorni« ustavi, ro-ki omahne pred prvim apeloim na obzirnost, takšna roka ne bo nikdar izbrisala nepotrebnih izdatkov. Samo močna roka, ki na podlagi svoje čiste vesti ve, da je v pravici, izvede tudi resnično redukcijo nepotrebnih izdatkov.
A treba je tudi bolje gospodariti! Poglav-je gospoc arstva. y državnih podjetjih mora ostati kot ena prvih točk dnevnega reda, dokler ne bo zadovolji,vo rešeno. Ne gre, da so zelezmške tarif* tako visok daV staja naša zunanja trgovina, ker morajo železnice dobiti s previsoko tarifo nadomestilo za brezplačno prevažanje potnikov in blaga na račun raznih ministrstev. Ne gre, da mora davkoplačevalec kriti primanjkljaj v upravi državnih gozdov, dočim bi morala *a s svojim prebitkom biti v pomoč tudi zasebnemu gospodarstvu. Ne gre, da s pasivnimi rudniki ubijamo delo in produkcijo v .	'premogovnikih,	ki plačujejo dr-
/<u 1 ^milijonske davke. Ne gre, da z nepotrebnimi komisijami obremenjujemo zaf-ebna T>°djetja, ki že skoraj .podlegajo težkim posledicam krt^e. Ne gre, da se uničuje trgovina z raznimi uredbami, ki so po svojih učinkih Že direktni apeli k preziranju poslovne morale, še celo vrsto po-
dobnih napak bi lahko navedli in še dolgo ne bi navedli vseh.
In kar je najhujše! Vsi brez izjeme za te napake vemo, vsi brez izjeme jih poznamo, a vendar se nič ne zgodi, da bi jih že bilo enkrat konec. Skoraj bi moraLi Teči, da nas stiska še ni stisnila dovolj, da trpimo, da nas še naprej dušijo te napake. Dosti imamo ljudi, ki bi nad vse radi pomagali, da bi se rešili vseh teh napak, a vedno se je še dobra volja teh ljudii ubila, ker so spoznali, da je vse njtih prizadevanje zaman. Samo malo prilike dajte ljudem, da bodo videli, da se njih prizadevanje po zboljšanju upošteva in povsod se bodo oglasili zavezniki za odpravo napak.
A ne na zadnje je treba dati tudi nekaj oddiha gospodarstvu. Čisto nemogoče je pričakovati, da bo gospodarstvo kar neprestano sipalo državi dohodke, če pa se njegovi prejemki neprestano manjšajo, Davčna uprava mota že enkrat pričeti z
olajševanjem davčnega bremena že zato, da bo pozneje moglo gospodarstvo dati tem večje dohodke. Motorju je treba priliti bencina, da more delati.
Nič novega niso te konstatacije, ki so bile izrečene že neštetokrat in vedno le s tem žalostnim rezultatom, da so bile pre-slišane. Samo v tem pa je tudi vzrok, da se za naše gospodarstvo še ni pričelo vstajenje, čeprav bi se moglo že davno. Kajti dovolj veLika in dovolj bogata je naša zemlja za nas vse in vsem more dati zadosti kruha in zaslužka. Samo enkrat moramo že pričeti prav gospodariti, da bodo v državnem gospodarstvu veljala prav ista načela ko v zasebnemi In takoj bo tu vstajenje za vse naše gospodarstvo in v tem tudi za ves naš narod in za njegovo kulturo.
Naj bi dala postavitev enotnega državnega gospodarskega programa signal, da smo krenili na pravo pot, in vstajenje našega gospodarstva se je pričelo.
In za takšna podova*fa f
Kako je bilo na skupščini beograjske nabavljalne zadruge
Beograjska nabavljalna zadruga državnih nameščencev je imela v nedeljo svoj 14. redni občni zbor, o katerem poroča beograjska »Pravda« med drugim to-le:
...»Čeprav je bilo tiskano poročilo razdeljeno med člane, je vendar večina zahtevala, da se poročilo prečita. Iz poročila se v glavnem vidi, da je imela zadruga v ' preteklem letu 984.615‘82 Din izgube. Nadalje se v poročilu navajajo ogromne tež-koče, s katerimi se je morala uprava boriti in kaj je storila uprava, da je rešila zadrugo pred še večjimi izgubami in*eelo pred popolnim polomom. Uprava predlaga, da se za kritje izgube uporabi iz fonda nepremičnin 841.480 Din, iz rezervnega fonda pa 143.134 Din ...«
Predno se je pričela debata o poročilu uprave je povzel besedo dr. Mladen Josi-fovie, ki je izvršil revizijo zadruge.
»Za neugodno poslovanje zadruge navaja dr. Josifovič činjenice, ki gredo v breme prejšnjega upravnka zadruge g. Popoviča. Kupovalo se je nepotrebno blago. Pravočasno ni bilo vrnjeno blago, ki je bilo vzeto v komisijsko prodajo. Koncem leta 1931 je bilo v zadružnem skladišču manuiakturnega blaga za 6,500.000 Din, kar ni odgovarjalo potrebam. Istega dne je bilo dognano, da dolgujejo 'zadružni člani zadrugi nad 5 milijonov dinarjev. To pomeni nad 11 milijonov zamrzlega zadružnega kapitala, da zadruga ni mogla uspešno vršiti svojih poslov.
Po pregledu dela upravnika se je upravni odbor Glavnega Saveza prepričal, da je ta glavni krivec. Med drugim se je kon-statiralo, da je zadruga izstavila tujim upnikom za 107.000 Din več menic, kakor so znašale njih terjatve... Nadalje navaja dr. Josifovič, da je zadruga plačevala nekim tujim tvrdkam blago dražje, kakor pa so plačevali beograjski trgovci. Dotične tvrdke so mu pojasnile, da pride to od tega, ker zadruga ni na glasu dobrega in rednega plačnika.«
»Te besede dr. Josifoviča so ponovno povzročile vihar in ogorčene proteste proti bivšemu upravniku. Vihar je postal še močnejši, ko pove dr. Josifovič, da je upravni odbor pooblastil upravnika, da nakupi na Dunaju zadrugi potrebnega blaga za 30 do 33 tisoč švicarskih frankov, on pa je kupil ta 42.000 šv. fr. večinoma blaga, ki je bilo zadrugi nepotrebno in ki ga je zadruga že imela v zalogi.«
Skupščina se spreminja v peklenski trušč.
»Okoli 500 članov je prekoračilo, nadaljuje g. Josifovič, maksimum dovoljenega kredita in nad 200 je dobilo blago, čeprav jim odbor ni dovolil kredita. Šlo se je celo tako daleč, da je neki bivši član uprave vzel blaga za 17.000 dinarjev, zadnje odplačilo pa je izvršil v letu 1931.«
Zborovalci so zastrmeli. »Kdo je to? Imenujte ga!« kličejo z vseh strani.
»To je soproga g. Joviča, ki je odstopil istočasno, ko je bilo odpovedano upravniku. (Op. ured. V posebnem popravku navaja v naslednji številki »Pravde« g. Jovič, ki je beograjski advokat, da mu zadruga dolguje na honorarju še nad 3000 Din.)
V nadaljevanju svojih izvajanj pravi dr. Josifovič, da je zadruga zaprosila, ko je prišla v brezizhoden položaj, Savez za kredit v višini 600 tisoč. Savez je bil pripravljen dovoliti ta kredit pod pogojem, da se odstavi upriavnik Popovič. Trije člani uprave so nato odgovorili v zelo ostrem pismu, da ne dovoljujejo Savezu, da postavlja takšne pogoje.
»Kdo so ti?«
»To so: g. Jovič in g. Vitas. Ko sem prevzel nadzorstvo nad poslovanjem zadruge, nadaljuje dr. Josifovič, je Savez pristal, da dovoli kredit za odkup zapadlih menic. Tako je bilo odkupljenih menic za 700.000.«
»Ker je upravni odbor hotel odpustiti upravnika sem sprejel dTugo rešitev, da se mu odpove. V tem primeru pa je morala zadruga plačati upravniku 36.000 Din odpravnine.«
Ponovni protesti.
»Ni mu bilo plačanih vseh 36.000, ker mu je bilo odtegnjenih 19.000, kolikor je bil zadrugi dolžan.«
»Pa to je isto!«
Mislimo, da to iz poročila zadostuje in da k poročilu ni treba prav nobenega komentarja. Končno naj bi omenili samo še to, da je bila stari upravi odobrena raz-rešnica, ko so bili izvoljeni v odbor štirje člani opozicije.
Vesele Velikonočne prazniiie
cen/, naročnikom, dopisnikom in poslovnim pri/ateljem
želita
‘Uredništvo in ‘Uprava
ZDRUŽENJE BANČNIH ZAVODOV V LJUBLJANI
V sejni dvorani Zadružne gospodarske bamke se je vršila dne 11. t. m. I. redna skupščina Združenja bančnih zavodov za Dravsko banovino. V imenu Zbornice za TOI »e je udeleži':! skupščine tajnik dr. Plcss. Predsednik pripravljalnega odbora gen. ravnatelj dr. Slokar je uvodoma predlagal, da se pošlje Nj. Vel. kraliju uda-nestna brzojavka, kar je skupščina sprejela z navdušenjem. Nadalje je bilo sklenjeno, da se od,pošlje .pozdravna brzojavka trgovinskemu ministru, pozdravni pismi pa banu dr. Marušiču in predsedniku Zborni oe Ivanu Jelačinu. Nato so se vršile volitve in so bili izvoljeni: za predsednika gen. rav. dr. Slokar, za I. podpredsednika gen. ravnatelj Tosti, za II. podpredsednika gen. ravnatelj dr. Pavlin, za odbornike pa ravnatelj Banjac, ravnatelj Perkovič, ravnatelj Smertnik in ravnatelj Gruden. V nadzorni odbor pa ravnatelj Ljubič, ravnatelj Djinovski in ravnatelj Briški.
Ali to-te-s mo^GM
Ha Mirtov davčni upcavi
»Slovenski gospodar« poroča, da je neka davčna uprava zarubila za kuluk hranilno knjižico. V odloku o tej zaplembi pa se pravi, da se bo hranilna knjižica prodala do vsote 500 Din pod cenilno vrednostjo!, pri višji vsoti pa samo do tri četrt cenilne vrednosti.
Ne moremo si misliti, da ne bi bilo poročilo »Slovenskega gospodarja«, ki pravi, da je imel ta odlok v roki, netočno. Zato pa se moramo tem bolj čuditi, kako je kaj takšnega sploh mogoče. Vsa naša javnost, vsi naši javni in gospodarski delavci se pehajo in trudijo, da bi vsaj nekoliko dvignili čisto na tla pobito zaupanje. Pa pride sedaj davčna uprava, ki brez tega zaupanja sploh živeti ne more, pa uničuje še one majčkene ostanke zaupanja,'ki so še ostali. Kajti nič drugega ko to ‘pometai napoved, da se bo hranilno knjižico, prodalo za največ tri četrtine nje cenilne vrednosti! Kaj pa sploh davčno upravo briga, če da kdo za hranilno knjižico tudi več, kakor pa je vredna? Kaj na vse zadnje davčna uprava misli, da mora zarubljenemu davkoplačevalou škodovati? Je to tako neverjetno postopanje, da . moramo vztrajati na tem, da pojasni finančno ravnateljstvo vso zadevo javnosti.
Pred kratkim je razburjala javnost ona nelepa afera kupčevanja s hranilnimi knjižicami. Kaj naj sedaj postane ta škodljiva trgovina kar oficijalna?
Pri tej priliki pa bi omenili Še nekaj drugega. So pa tudi davčni uradi, bi sploh ne sprejemajo hranilnih knjiži« v plačilo davkov. Ti uradi sicer vedo, da marsikateri davkoplačevalec na drug način ko s hranilno knjižico sploh ne more zadostiti svoji davčni dolžnosti, ker so mnogi že v tem težkem položaju, da se morejo vzdržati le, če načenjajo svoje rezerve. Tod* nekatere davčne uprave vsega tega ne uvažujejo in ne sprejemajo hranJlnih knjižic, ker se boje, da jim ne bodo takoj izplačane.
Toda vsaj eno pa bi smel davkoplačevalec v tem primeru pričakovati od davčne uprave, da prizna davkoplačevalcu, ki pri* nese hranilno knjižioo, dobro voljo in da tudi temu primerno uravna svoje postopanje. Nam se pa poroča, da nekatere davčne uprave te uvidevnosti niimajo ln 4a se je dogodilo, da ni hotela davčna uprava počakati niti par dni, temveč je kar zaplenila živino in mlade junce prodala po 1 Din za kg žive teže, ko je vendar tržna cena do petkrat večja. Na ta način pa se davkoplačevalcem dela težka škoda, ki je čisto nedopustna in napačna tudi s stali&a davkarije same.
Zakaj Je od davkoplačevalcev more živeti davkarija in zato je v lastnem interesu davčne uprave, da ne uniči niti enemu davkoplačevalcu gospodarske eksistence. Dokler bo mogel davkoplačevalec nekaj zaslužiti, bo še vedno mogla tudi davkarija dobiti vsaj nekaj, ko pa bo (njegova gospodarska eksistenca uničena, je za davkarijo ta davkoplačevalec za vedno, izgubljen.	•
Mislimo, da bi bil res že čas, da bi tudi davčna uprava prišla do te uvidevnosti in zato pričakujemo, da bo finančna direkcija poučila v tem smislu svoje organe, da ne bodo ti mislili, da se z enim proračunskimi letom njih poslovanje že tudi neha. Kajti tudi prihodnje leto bodo morali imeti davkoplačevalci denar za davke!
iMpekciia (Uta je potctfava ufantc
Poročilo zborničnega podpredsednika Josipa Rebeka na plenarni seji Zbornice za TOI dne 7. aprila 1933
Množe se pritožbe obrtništva, pa tudi trgovstva in industrije proii postopanju Inšpekcije dela v zvezi z izvrševanjem delavske zaščitne zakonodaje. Te pritožbe so tem bolj vredne upoštevanja, ker se nahaja naše gospodarstvo v težki krizi in zato tem težje občuti bremena, ki mu jih nalaga pretirana socijalna zaščita delavstva.
2e pred vojno smo imeli podobno institucijo kakor je današnja Inšpekcija dela, v. takozvanih obrtnih nadzornikih. Glavna njihova naloga je bila, da so s svojim dobrohotnim nadzorovalnim delovanjem varovali delavstvu dobrote delavske zaščitne zakonodaje, podpirali taktno tudi delodajalce v izvrševanju njihovih dolžnosti do oblastev in da so pripomogli k vzpostavitvi dobrih odnošajev med obema skupinama.
Po zedinjenju smo dobili v letu 1922. zakon o zaščiti delavstva in z njim obenem tudi zakon o Inšpekciji dela z dne 30. decembra 1931. S tem se je položaj znatno izpremenil. Predvsem je Inšpekcija dela izgubila značaj dobrohotnega
svetovalca in posredovalca med delodajalcem in delojemalcem. Postala je oblastvo, ki ne samo nadzira, če se izpolnjujejo predpisi zakona o zaščiti dela, temveč ki tudi odreja in celo kaznuje. To dovaja do dalekosežnih posledic, ker se od delodajalca zahteva izredno velike dolžnosti, vsak prekršek predpisov pa se kaznuje z globo do 5000 Din in v primeru ponavljanja celo z zaporom do treh mesecev.
Vsakomur, ki je poznal potrebe in sile našega gospodarstva in stanje socijalnih razmer delavstva in delodajalcev v državi, na drugi strani pa delavsko zaščito v drugih, gospodarsko in socijalno daleko bolj razvitih državah, je bilo že ob uveljavljanju preje omenjenih zakonov jasno, da
gre naša delavska zaščitna zakonodaja predaleč.
Naše gospodarstvo ni bilo zmožno, da prenege tako velika socijalna bremena. Socijalno prilike ne samo delavstva, temveč tudi drugih stanov v zvezi z globoko ukoreninjenimi običaji, niso bile zrele za tako moderno zakonodajo, kakor smo jo takrat dobili. To velja tako glede delovnega časa in nočnega dela, odpiranja in zapiranja lokalov, gradnje delavskih domov, prehrane, higijenskih in varnostnih ureditev itd. V praksi se je tudi takoj pokazalo, da se ta zakonodaja ne more ▼ celoti izvajati. Mnogi predpisi so ostali le na papirju, v vsaki pokrajini pa se je postopalo drugače. Tako vidimo na primer pri nas celo na deželi moderno, lično urejeno, svetlo, zračno in prostorno rokodelsko delavnico, v Beogradu, komaj sto korakov od ministrstva za socijalno politiko, ki odreja stroge predpise za zaščito delavstva, pa naletimo med lepo urejenimi tudi na jako zanemarjene, nečiste, tesne, temne in zatohle delavnice, katerih lastniki delajo na pol na ulici, ker v delavnici ni dovolj prostora. Delodajalec že itak težko občuti predpise o zaščiti delavstva, s takšnim neenakim postopanjem pa dobi občutek, da se mu dela krivica, četudi bi se vršilo postopanje v okviru zakona.
Poostritev izvajanja delavske zaščitne zakonodaje, osobito pa poostritev gospodarske krize povzroča, da so
pritožbe vedno glasnejše.
Zbornica se ni mogla izogniti, da ustreže pritožbam in zahtevam svojih interesentov in se je vsled tega odločila, da zbere vse potrebno gradivo, ki se nanaša na to vprašanje in da na podlagi tega stavi na merodajnih mestih konkretne predloge za omiljenje prakse pri izvajanju zakona o Inšpekciji dela ter načne tudi vprašanje izpremembe predpisov, ki so se izkazali kot napačni.
Kaj treba izpremeniti.
Kar se delovnega časa, odnosno nočnega dela tiče, bi bilo predvsem opozoriti na pritožbe, ki se nanašajo na zaposlitev vajencev, ki zlasti na deželi žive pretežno v skupnem družinskem življenju z gospodarjem.
Kot član družine pa ima vajenec povsem drug položaj, kakor pomožni dela vec v fabriki, kjer je delo že iz tehničnih razlogov točno odmerjeno na ure. Vajenec zjutraj z družino vstane, obeduje in
živi z družino. Če čez dan osobito v nekaterih strokah, n. pr. brivski, pekovski, ni strank, počiva po cele ure. Prihajajo pa pritožbe, da Inšpekcija dela tudi v takih primerih postopa strogo po predpisih. Mnogi mojstri so bili kaznovani, češ da so vajenca zaposlili čez predpisan čas, to pa iz razloga, ker je organ Inšpekcije dela na podlagi zaslišanja vajenca in često brez zaslišanja mojstra, smatral kratko-malo za ugotovljeno, da je vajenec začel delati že ob 6. uri. Ce ga je mojster zaposlil pred začetkom dela ali po zaključku dela s pometanjem in čiščenjem prostorov, se je tudi to smatralo za prekoračenje delovnega časa, dasi na drugi strani predpisi izrecno odrejajo, da se čiščenje prostorov ne sme izvrševati med delovnim časom. Pri takšnem postopanju bi moral mojster sam pometati prostore, vajenec pa bi gledal in počival.
V pekovskih obratih se vrši strokovno delo v nočnem času, to je pred 5., odnosno 4. uro zjutraj. Inšpekcija dela je strogo kaznovala celo vrsto mojstrov, ker so pustili, da so vajenci v tem času pomagali pri delu. Posledica je, da se pri takem postopanju pekovski vajenec sploh ne more izučiti, ker bi mu preostalo ob dnevnem času samo še raznašanje peciva.
Pretirane zahteve glede ureditve prostorov.
Težke so zahteve Inšpekcije dela tudi glede ureditve delavnic.
Inšpekcija dela vse premalo upošteva, da obrtnik tudi pri najboljši volji ne more ustreči vsem zahtevam glede visokosti, prostornine, razsvetljave, zračenja in druge moderne opreme delavnic, ker mnogokrat sploh ni lastnik hiše, kjer ima svoje poslovne lokale in ker mu manjka denarja. To zlasti sedaj, ko zaposlitev in zaslužek vedno bolj padata, a denarni zavodi ne izplačujejo vlog. Kako malo se ozira Inšpekcija dela na te težkoče, dokazujejo ti primeri:
K&ko se ne sme postopati!
Neki mizar si je nabavil stroj. Kot podeželski obrtnik, ki mu niso znani vsi predpisi, ni vedel, da je treba tako nabavo prijaviti. Ko je prišel organ Inšpekcije dela in to ugotovil, je bil kaznovan mojster z globo 250'— Din. Radi brezposelnosti ne more plačati niti globe, ne more nositi stroškov komisijskega ogleda, delavnice pa tudi ne more zapreti, sicer izgubi še ta zaslužek, ki ga danes ima. V drugem primeru je Inšpekcija dela od ključavničarskega mojstra zahtevala, da uredi v delavnici umivalnik s tekočo vodo, dasi je bila prilika umivanja v neposredni bližini, dalje garderoba in celo stojalo za dežnike. Od čevljarskega mojstra se je zahtevalo, da napravi v svoji skromni delavnici omaro za delavske obleke, ko
GUteiafnaSek&fo&i'
še za svoje lastne potrebe nima zadostnega pohištva, dalje vodovodno pipo v delavnici, četudi je vodovod v veži tik ob vratih v delavnico. V nekem tretjem primeru se je od obrtnika v podeželskem kraju zahtevala napeljava električne razsvetljave v delavnici, dasi bi to mojstra radi oddaljenosti glavnega voda, stalo tisočake. Neki mojster je nadalje imel sitnosti radi svoje delavnice, v kateri ima že od leta 1909. urejeno strojno napravo, v kateri je pozneje uvedel električni pogon in ni bilo dosedaj nobene nesreče. Inšpekcija dela zahteva take izpremembe, ki bi stale mnogo kapitala, s katerim pa podjetnik danes ne razpolaga.
Navedel bi še lahko celo vrsto podobnih primerov, ki dokazujejo, kako težek je položaj obrtništva, osobito podeželskega, radi preostre prakse Inšpekcije dela.
Škoduje se ugledu mojstrov.
Končno je iz številnih pritožb tudi razvidno, da ponašanje organov Inšpekcije dela nikakor ni tako, kakor bi si ga želeli. Obstojajo konkretne pritožbe, da je prišel organ Inšpekcije dela v delavnico, v kateri se nahaja mojster, ne da bi pozdravil, ne da bi se brigal za mojstra, ali se mu predstavil, temveč je začel takoj pregledovati delavnico in delati zapiske. Na vprašanja mojstra, kdo da je in kaj išče, je oblastno izjavil: »jaz sem inšpektor dela«. Tudi se opaža prepogosto, da
organi Inšpekcije dela zaslišujejo vajence, jim dajejo nasvete in opozoritve in to na tak način, da občutno trpi avtoriteta gospodarja. Posledica je poslabšanje medsebojnega razmerja med delavcem in delodajalcem, delodajalec pa izgubi zaupanje v organe Inšpekcije dela.
Napačno je tudi, da se more obrtnik, tudi če gre le za nizko kazen ali malenkostno odredbo, pritožiti le pri ministru za socijalno politiko, kakor da ta ne bi bil že preobložen z važnejšimi posli. Razumljivo je zato, da so skoro vse pritožbe na ministrstvo brezuspešne.
Navedeni primeri, ki so le nekateri izmed številnih, dokazujejo, da je neobhod-no potrebna izprememba prakse pri izvajanju predpisov za Inspckcijo dela, pa tudi izprememba nekaterih predpisov o delavski zaščiti. Ce že v letu 1922., ko je bila konjunktura v gospodarstvu vse drugačna, še nismo bili zreli za tako moderno delavsko zaščitno zakonodajo, je tem manj umestno rigorozno izvajanje teh predpisov v času težke gospodarske krize, ko primanjkuje povsod dela in zaslužka, ko se treba omejevati na vseh koncih in krajih. Da bi mogli v teh časih nositi še velika bremena za izvršitev raznih naprav, ki bi se pogrešale prav lahko in brez škode za zdravje in življenje delavstva, je pač več ko nemogoče.
Tudi je v nasprotju s temeljnimi načeli naše upravne zakonodaje ureditev in-stančne poti in pristojnosti Inšpekcije dela kot socijalne institucije, da je upravičena izrekati občutne kazni in to celo zaporne, ko vodje inšpekcije dela sploh nimajo pravniške predizobrazbe.
Usojam si zato predlagati: da Zbornica ukrene vse potrebno, da se doseže sledeče:
Praksa Inšpekcije dela pri izvajanju zakonodaje o delavski zaščiti naj se omili. Upošteva naj se osobito težak položaj, v katerega je došlo gospodarstvo vsled gospodarske krize, ki mu onemogočava, da bi zmagovalo bremena, s katerimi bi bila zvezana ureditev delavnic in drugih na-
Gd/dCLpiaSehdC'
prav strogo po predpisih delavske zaščitne zakonodaje. Upoštevati je treba tudi ukoreninjene običaje in krajevne posebnosti ter potrebe vsakdanjega življenja.
Postopanje organov Inšpekcije dela naj se vrši z obzirnostjo in blagohotnostjo napram delodajalcu v enaki meri, kakor napram delojemalcu in na način, ki čim manj moti obratovanje ter čuva ugled delodajalca napram pomožnemu osebju, osobito mladoletnemu.
S kaznimi naj se ne nastopa prehitro, temveč polaga naj se večja važnost na opozoritev in pouk t er se naj vpliva vzgojno.
Izvrši naj se izprememba zakonitih predpisov glede delovnega časa in nočnega dela osobito z ozirom na ženske in mladoletne delavce, kjer je to brez škode za zdravje delojemalca; upoštevati je pri tem osobito one primere, kjer ima delavec med delovnim časom često po več ur počitka na dan ali kjer se intenzivnejše dela samo ob gotovih prilikah in časih.
Glede kompetence naj se uredi pristojnost Inšpekcije dela tako, da bo fungirala kot oblastvo I. instance in kot druga instanca banska uprava.
Kompetenca za kaznovanje naj se prenese na upravno oblastvo prve stopnje, ki naj izreka kazni po obrtnem zakonu. Inšpekcija dela pa naj ima v kazenskih primerih samo kompetenco predlaganja kazni in eventualno pritožbe na drugo instanco.
fteve pomladansko
črno
BOK-PIVO
pivovarne
UNION
vsebufe mn ege slada ima prileten ehus
je od S. a-pvila nu&vef v preznefu
svetu
Veliko slovansko zborovanje se je vršilo v Mladi Boleslavi. Na zborovanju so govorili češkoslovašiki, poljski, jugoslovanski in bolgarski zastopniki.
Na washingtonska pogajanja bodo povabljen© tudi manjše države, predvsem pa držav© Mal© antante. Jugoslavijo bo zastopal poslanik dr. Leonid Pitamic.
Jugoslovanska delegacija medparlamentarne unije se bo poklonila tudi papežu in mu izročila posebno adreso v latinskem jeziku, ki jo bo prebral senator Mažuranič.
Minister za socijalno politiko je razveljavil službeno ipragmatiko za uslužbence pri borzi dela in bodo ti sedaj popolnoma izenačeni z državnimi nameščenca.
Mariborski mestni proračun v višini'23‘2 milijona je potrdil finančni minister.
Bolgarski ministrski predsednik Mu$a-nov se je v svojem ekspozeju pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve izjavil proti paktu štirih.
Sobranje je z veliko večino glasov razveljavilo vseh 29 mandatov delavske stranke. Izključeni poslanci so s petjem internacionale zapustili sobranje.
Rumunski parlament je s 156 proti 64 glasovom ratificiral sporazum o finančnem sodelovanju Društva Narodov pri finančni obnovi Rumunije.
Lužiškega Sokola je nemška vlada razpustila.
Pakt o sporazumu štirih velesil je po trditvah beograjskega tiska predložil Mussolini, ker da je bil prepričan o razpadu Jugoslavije in sicer na •podlagi vesti o liski »vstaji«.
Rimski pakt je francoska spomenica postavila v okvir pakta Zveze narodov in je s tem izgubil vsak pomen.
Sovjetski listi se pritožujejo, ker ni bila na washingtonsko konferenco povabljena tudi sovjetska Rusija.
MaoDonald je na seji angl. parlamenta izjavil, da ni nikdar mislil na drugačno revizijo mirovnih pogodb ko v mirovnem duhu in v okvirju Društva narodov, pri čemer bi male države sodelovale z istimi pravicami ko •velesile.
Chamberlain je v angleškem parlamentu ostro obsodil pakt štirih velesil ter zlasti ostro podpiranje tega pakta s strani angleške vlade, ker je bil s tem mir ogrožen bolj kaikor kdajkoli po vojni.
O Hitlerjevi Nemčiji pa je dejal Chamberlain, da s takšno vlado sploh ni mogoče razpravljati, ker je ta le nova izdaja starega prusaštva, toda z dodatkom divjaštva in oholosti, ki ne more niti prenašati navzočnosti drugih plemen.
»Bodočnosti avstrijske republike« je napil na banketu v čast avstrijskega kanoe-larja dr. Dollfussa Mussolini, kar naj dokazuje, da je Mussolini odločno proti združitvi Avstrije z Nemčijo.
Grška, vlada je zaprosila Društvo narodov, da pošlje posebno komisijo finančnih strokovnjakov, ki naj reši Grško iz obupnega finančnega položaja.
Gkraški (škofijski ordinarijat je maTOČil vsem župnim uradom, da me smejo dovoliti narodnim socijalistom, da bi prisostvo- , vali službi božji v uniformah, ker bi se s tem verniki drugačnega političnega prepričanja dražili k odporu.
Proces proti angleškim inženjerjem se je pričel z vsem običajnim pompom v Moskvi. Ruski obtoženoi priznavajo v polnem obsegu svojo krivdo, od angleških pa le Macdonald, a očividno pod ipritiskom. Svojim soobtožencem ni \mogel niti pogledati v obraz.
Drugi dan procesa pa je Macdonald vse preklical, zanikal vsako krivdo in izjavil, da je priznal le pod silovitim pritiskom.
Japonci so zasedli obmejno postajo Po-graničnajo, ki je že na sovjetskih tleh. Obenem so razrušili del proge, da je zveza med sovjetskim ozemljeni ^ in Vladivostokom po vzhodno-kitajski železnici pretrgana.
0 možnosti nove vojne med Rusijo in Japonsko se že mnogo razpravlja vsled zasedbe postaje Pograničnaje.
Tudi Mongolijo nameravajo osvojiti Japonci, ki bi s item še poostrili svoj spor z Rusijo, ki bi bila z japonsko okupacijo Mongolije čisto odrezana od Kitaja.
»Križ in orel« je ime nove katoliške organizacije, ki jo namerava ustanoviti Pa-pen, da si z njo okrepi svojo 'pozicijo v vladi.
Španija je imela koncem septembra 1932
28,719.000	prebivaloev.
dtušh/o. ,dcan-i-totf
jNaši rojaki v tujini se čedalje težje branijo proti tuji poplavi in se bore za svoj
to,'f toliko bolJ» ker nimajo iz središča maLčnega naroda skoraj nobene
2® *" leta nimamo obče narodne nn S faQ<a.r,15 ustanove, ki bi mogla po-‘ "a i v sili in potrebi najbolj zapuščenemu cen naroda. — Veliki nemški narod 1 a 1 a v take namene poleg znanega nam » lulverema« tudi še »Siid marko«, a vrhu eRa si je ustanovil še posebno društvo v pomoč »Nemcem v tujini«, ki prejema od prvnh dveh organizacij denarna sredstva. ,lav tako imajo Italijani poleg šolske ru/.be »Danite Alighieri« še posebno podporno akcijo za Italijane v inozemstvu.
umg teh društev pa sodeluje ves državni fParat, ki tekmuje z društvi v delu za lste cilje...
Narodni naši delavci čutijo zadnja tri , i posebno bridko svojo onemoglost v ža U *n skrbeb za rojake zunaj mej te dr-mf6	ker so potrebe čedalje večje in
de/0 6’ ^e* zab*eva tudi propagandno 0 zanesljive gmotne opore, se je zdru-c&v Ze v avPUslu petnajst narodnih delav-ohr V ,nan,ent <ta ustanove novo narodno ambno društvo z imenom »Bran-i-bor«, a 11 'Poniagali braniti vse teptane in za-nitevane ter boriti se za njihovo boljšo 0( nost. Ali nove naloge, ki so se poka-a e v zadnjih treh letih, pa tudi zahteve min68*0 1Jruslvenega zakona, katerim je nravi/6! t u^oclili\ so zavlekle odobritev /hnr Sol 0Q ^ vr^il ustanovni občni
• s e -3. marca t. 1. v posvetovalnici na magistratu.
Povabljen je bil samo ožji krog narodnih delavcev, kii so se že doslej zanimali za take vrste narodnega dela in odzvalo se
je 38 udeležencev ,iz vseh krogov ljubljanskega mesta. Namesto radi stanovskih poslov zadržanega inicijatorja dr. Otona Pa-ftnh i?'l>or v?dil njegov sotrudnik Andrej . r 0 ’ 'kii je razložil namen in pomen Jf S,'es fnka in neobhodno potrebo 110-sn snml »Bran-i-bor«. Vsi udeležniki not p n SI1° odobriti ustanovitev in so tudi
bansU V °l[ !Prejeli Pravite- ki jih je D uprava že odobrila. S tem skle-
• , bl'° društvo ustanovljeno, nakar . 1 soglasno izvoljen osrednji odbor, ki
s® J© konstituiral tako-le:
Predsednik dr. Josip Krevl, notar, I. podpredsednik dr. Matej Slavič, rektor univerze, II. podipredsedniik Andrej Gabršček, novinar, tajnik Vladimir Saksida, uradnik, agajnik Stane Vidmar, tovarnar. Odbor-m ti: dr. Janko Brejc, odvetnik, dr. Julij lellacher, drž. pravdnik, dr. J. 'Gorjanc, profesor, Joško Prezelj, profesor, Fran Grafenauer, profesor, Fran Venturini, učitelj. Namestniki: Josip Žnidarčič, sreski načelnik, dr. Lojze Kuhar, novinar, Ivan Srebrnič, rač. nadsvetnik, Josip Ribičič, učitelj, dr. Stojan Bajič, sodnik, Franjo Uršič, žel. uradnik. Pregledniki: dr. Vilko Baltič, predsednik Pokoj, zavoda, dr. Din-ko Puc, župan, ing. Janko Mačkovšek, ®rad. nadsvetnik.
Soglasnost vseh zborovalcev in imena novega odbora so porok, da bo novo društvo res občna narodna ustanova, vzvišena nad vse težkoče sedanjega javnega življenja in ostane v vsakem položaju dosleden »ec za poglavitni namen društva, ki je: >da na primeren način vzbuja zanima-nJQ javnosti za Jugoslavane v tujini, da Javnost seznanja z njihovimi potrebami in Položajem ter zbira sredstva za njihovo kulturno in gospodarsko povzdigo.«
V dosego tega namena: »ustanavlja društvo sirom vse kraljevine podružnice, ki bodo v določenem jim delokrogu zbirale sredstva m na primeren način vzbujale zanimanje -za namene društva, vpliva' na korporacije m javnost sploh v ta namen,
da podpira kulturne in gospodarske interese Jugoslovanov v tujini, skrbi za razne prireditve, predavanja in potovanja, zbira in izdaja gradivo, ki se nanaša na Jugoslovane v tujini, itd.«
»Bran-i-bor« ima svoje prostore v poslopju Podunavsko-jadranske banke, nasproti glavni pošti, Šelenburgova ulica 7/11. Uradne ure so od 9. do 12. in od 4. do 6. ure vsak dan, izvzemši nedelje in praznike.
Glavno delovanje društva se bo vršilo
v podružnicah, po znanem dobrem vzgledu, ki se je že prav dobro obnesel. Dosedanji vrli narodni delavci dobe v nekaj dneh že okrožnice z navodilom, kako je treba ustanoviti podružnice, dobe tudi že pravila in vse, kar je potrebno za ustanovitev.
Ncvemu društvu želimo največji uspeh v prepričanju, da bo naše ljudstvo razumelo veliko in neobhodno potrebno nalogo, izraženo že v imenu »Bran-i-bor«: brani in bori se!
VUucadMOH	{e-	naseda
Standacd pctbu/alsb/a padel
Najznačilnejše za stanje vsakega gospodarja je število nameščencev, ki jih preživlja. Ce se podjetje razvija in napreduje, potem se veča 'tudi število njegovih nameščencev, če pa pritisne kriza podjetje, da se zmanjšuje njegov obrat, potem tudi neizogibno pada število negovega delavstva. Po številu nameščencev se more zato točno ugotoviti, če podjetje napreduje ali nazaduje, prav tako pa se more po številu nameščencev ugotoviti isto giede vsega gospodarstva.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je na podlagi te resnice izdelal več diagramov, ki nazorno kažejo ves razvoj našega gospodarstva od leta 1926 pa do leta 1933. Od teh diagramov objavljamo tri in sicer za vse najvažnejše stroke.
Vsem diagramom je že na prvi pogled lastna ena skupna črta. Prav vse panoge našega gospodarstva kažejo od leta 1926 do 1929 vstajajočo črto. 'Pri vseh podjetjih »• število nameščencev veča in sicer pri nekaterih zelo cstro. Leta 19*29 pa se pri nekaterih panogah že pokazuje preobrat in število nameščencev pada. Lela 1930. je vedno več panog s padajočo tendenco, ki postane že leta 1921 splošna z edino uzremo tekstilne industrije, ki je sicer v letu 1930 nekoliko nazadovala, pa se kmalu opomogla in nato napredovala še do leta 1932 in se vzdržala na tej višini tudi še do leta 1933. Ta izjema je nad vse razumljiva. Na eni strani je visoka zaščitna carina kar klicala k ustanovitvi domačih tekstilnih Jabrik, da se je število nameščencev v štirih letih skoraj podvojilo (od 5000 do 9200). Nato je sledil padec, ki se je kmalu nehal nato vslcd raznih deviznih omejitev iiu silnega padca uvoza in tako jo
decaoceu
11000
m
101500
toooo
7500
3.000
Joslilne in kavarne
Sraabije nad zemljo Jz delovanje usnja fbligrafija lasehen promet Hidroccntrale
število nameščencev v tekstilni industriji že prekoračilo rekordno število v 1. 1930. in doseglo že skoraj število 10.000 nameščencev.
Kakor že omenjeno, je trgovina najprej občutila krizo in se od takrat ni mogla več odpoimoči. Padec je bil tako velik, da je število nameščencev v trgovini padlo dosti
jŠtevilo delavcev
K N rt rf S1 ^ M • • . ■ . m K
k oj cti cncr>cr\o»cr»	gi	^
| S ■ “ ■ • ■	3
o ,	.	•	.	^	m	>	M	Cft
maus
Booo
i
a ooo
U500
4.000
3.500
1
I
“500
1.000
Hrana in pijača
Kamenje m zemlja iena
jznice, ceste in vodne zgradbe
Tobak
hvm promet 'redsMv f>re00zniix
«4	n	co	<*>*••• ■ • m	K
cn	o>	ty>	3
*	"	*	'rSKKr'?-	'S
pod višino leta 1026. Takrat je bilo v trgovini zaposlenih skoraj 5200 ljudi, a letos 1933 že manj ko 4COO. Nujno bi bilo želeti, da bi:sii to obupno padajočo črto ogledali ■vsi tisti, ki so še gluhi na vse pritožbe in zahteve trgovstva. Še posebej pa bi jo priporočali' v študij ih razmctrivanje onim, ki s čisto neutemeljenimi privilegiji konzu-mcm in zadružnim trgovinam uničujejo trgovini vsako konkurenčno sposolmost in s tem eksistenčno možnost.
Posebno pozornost zaslužita še dve industriji in sioer gozdno planinska in gradbena. Padec obeh industrij je naravnost katastrofalen in črti obeh teh industrij kar tekmujeta, katera bo bolj zdrknila navzdol. Pri gradnjah nad zemljo je bilo leta 1930. zaposlenih skoraj 11.000 delavcev, leta 1933. pa le nekaj nad 1500. Do leta 1931. se je še držalo staro število, ker so se pač dela še nadaljevala, v letu 1931 pa je padlo število za približno 3000, v letu 1982 pa skoraj za še enkrat toliko. Pri lesni industriji, ki je najbolj navezana na svetovni trg, se je kriza tudi že pokazala takoj v letu 1929, a do leta 1080 primeroma še ni bila ostra, saj s© je število nameščencev znižalo le od 12.500 na 12.000. Leta 1930. pa se je pričel oni silni padec, ki se je nadaljeval v nič manjši meri še vse leto 1931. in se v začetku drugega tromesečja v 1. 1982. nekoliko ustavil, a se potem zopet nadaljeval. Od nad 12.500 nameščencev v letu 1929. je lesna industrija padla na le nekaj nad 5000 v letu 1933. Torej mnogo več ko petdeset-prccenten padec. Diagram govori tako pre-
pričujoče jasno, da res ni potreben noben komentar.
eiavceo
5.000
4500
‘tooo
1000
Kovinska industrije
Oblačilna Industrija Predelovanje usnja
Pisarne (banke_ zavarovalnice ttd)
Druge industrije kažejo skoraj čisto enako razvojno črto. Kovinska, oblačilna in usnjarska industrija so se razvijale skoraj do pičice enako. Dvig do leta 1929, narahlo nazadovanje do leta 1931, potem silno nazadovanje do leta 1932 in po prav neznatnem zboljšanju v letu 1932 zopet občutno nazadovanje proti koncu 1. 1982 in začetku letošnjega leta. V glavnem kaže isto razvojno črto tudii kemična industrija.
Edino občinski obrati pa kažejo stalno rastočo tendenco in so mogli število nameščencev povečati za 1000. Ta napredek občinskih Obratov je nad vse razumljiv in ni bas dokaz zdrave gospodarske politike. Pa na vse zadnje je že to desk da je sploh tu ena panoga, ki napreduje. Upamo, da ne na škodo občinskih davki plačevalcev.
Še nekaj je pripomniti. Če pada število nameščencev v vseh glavnih pridobitnih panogah, če je povsod zaslužek manjši, potem mora biti manjši tudi standard prebivalstva. In to dokazujejo diagrami nad vse jasno. Nazadovale so gostilne in kavarne (z izjemo vinotočev), nazadoval je zasebni promet, nazadovali živilski obrati in tudii tobačna potrošnja je padla. Narodni dohodek je padel, kupna moč prebivalstva; je manjša.
Iz tega pa nujno sledi, da je manjša tudi davčna moč prebivalstva. A na davčni upravi menda tega še niso spoznali in .pni-dobnino' odmerjajo še vedno na podlagi dohodkov prejšnjih let. Toda slika se je med tem čisto izpremenila, ikar jasno kažejo naši diagrami, ki smo jih objaviti tudi v tem upanju, da si jih bo ogledala, tudi naša davčna uprava.
denacdi/o
PRED USTANOVITVIJO DRUŠTVA DOLŽNIKOV.
Društvo dolžnikov, ki bo imelo namen ščitenja skupnih in posameznih interesov svojih članov potom intervencij pri upnikih, v konkurznih, poravnalnih in posredovalnih postopanjih, pri raznih oblastih itd., se osnuje za Dravsko banovino v najkrajšem času. Splošno stremljenje organiziranja vsakovrstnih skupnih interesov v sedanjih kritičnih časih je prineslo samo po sebi tudi za dolžnike kot velevažne gospodarske faktorje živo potrebo po složnem nastopanju za obrambo svojih ogroženih interesov. Do ustanovnega občnega zbora društva, ki se bo vršil v kratkem v Ljubljani, naj se obračajo interesenti po informacije itd. na »'Pripravljalni odbor za ustanovitev Društva dolžnikov Dravske banovine« Ljubljana, poštni predal št. 215.
Dr. Pi sladita
rceva kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
davčna	poli
pcaUsa
Pococilo cctocftuttoga svetnika Jakoba Zadravca na plenacm se{i ibocnico za 7&1
Kakor smo Culi iz poslovnega poročila zborničnega predsednika, so dohodki, na katerih je zasnovan državni proračun, v zadnjih letih zelo opešali. Vsled tega kljub velikim redukcijam v proračunu ni bilo mogoče doseči nobenih davčnih olajšav.
Ne samo, da se ni moglo izdejstvovali olajšav, so naložili davkoplačevalcem še nova bremena, da se ohranijo državne finance v ravnovesju. V prvi vrsti so se povišali indirektni in posebni davki, dočim se je pri neposrednih davkih skušalo s poostreno prakso doseči isti ali celo višji donos, kakor je bil dosežen v letih dobre konjunkture. Ker je zaposlitev in možnost zaslužka padla pri večini panog celo izpod polovice, se posledice poostrene davčne odmere praktično občutijo pravzaprav kdt povišanje davka.
Omenjene nove smernice davčne politike so v praktičnem izvajanju razgrnile nebroj podrobnih, na videz manj pomembnih, a za gospodarstvo zelo važnih vprašanj, ki bi jih morala v okviru potreb državnih financ spraviti davčna politika v sklad z interesi gospodarstva.
Moja opažanja so vzeta iz vsakdanje prakse, da ilustrirajo s tipičnimi primeri nekatere skrajnosti, ki jih povzročajo predpisi in ki jih gotovo nista želela ne zakonodajalec in ne šef finančne administracije.
Odmera pridobnine po zunanjih znakih
Že na zadnji plenarni seji smo se obširno bavili s tem vprašanjem. Dokazali smo, da odmerjanje pridobnine po zunanjih znakih ni v skladu z zakonom o neposrednih davkih, ki nikjer ne navaja, da bi se izmera pridobnine morala ravnati po zunanjih znakih davkoplačevalčevega zasebnega življenja.
Zakon o neposrednih davkih popolnoma jasno odreja, 'kako se ugotavlja odmerna osnova za pridobnino v cl. 5.1., 56., 57. in 120. Posebno zadnji, v členu 120. odrejeni način, jasno kaže, da zunanji znaki pri odmeri ne pridejo v poštev, ampak se v lem skrajnem primeru, če davčnemu odboru ni moči ugotoviti materialne resnice, ugotovi dohodek v razmerju proti drugim davčnim zavezancem, to je s primerjanjem.
Navzlic temu pa dobivajo davčni zavezanci v zadnjem času pozive, ki jasno kažejo, da hočejo davčne uprave tudi v letu 1933 pri odmeri pridobnine upoštevati zunanje znake. Ti pozivi se glase:
»Pojasnite, kako ste mogli kriti vse svoje zasebne izdatke (stanovanje, prehrano, obleko itd.) z napovedanim čistim dohodkom po Din 5000-—, odnosno kakšne druge dohodke ste še imeli Vi, oziroma Vasi družinski člani lansko leto.«
Ti pozivi so docela prikrojeni pozivom, ki so se razpošiljali za časa veljavnosti bivšega avstrijskega zakona o osebnih davkih glede dohodnine, vendar pa so imeli ti pozivi svojo zakonito oporo v § 214. zakona, dočim izenačeni zakon o neposrednih davkih nima nikakega takega določila.
Pripomniti je v tem pogledu še treba, da je ministrstvo za finance izpremenilo obrazec prijave naredbenim potom, dasi se more po zakonu izpremeniti obrazec prijave samo s pravilnikom.
Pritožbe državnih zastopnikov
Državni zastopniki pri davčnih odborih za odmero pridobnine so se glede odmere pridobnine v mnogih primerih poslužili zakonite pravice, da so vložili pritožbo proti oceni davčnih odborov. V teh pritožbah, sestavljenih po obrazcih, se državni zastopnik sklicuje na odmerni spis in navaja:
»Ta predlog je bil utemeljen, ker odgovarja povsem dejanskim razmeram cen-zita, kakor je bilo podrobno obrazloženo na II. strani davčne prijave.«
»Davčni odbor je ................... določil ................................. dohodek na Din .
in to iz razlogov, navedenih na III. strani / davčne prijave, odnosno na I. strani pole za pritožbo.«
»Ti razlogi pa niso zadostno utemeljeni, ker po uradnih podatkih in mnenju izvedencev je mogel davčni zavezanec napra-
viti v 1. 1931 v svojem obratu Din  ..........
prometa, ter vpoštevaje vse konkretne či-'njenice, lokalne in obče pogoje doseči vsaj
 %> čistega dohodka.«
Vložene pritožbe državnega zastopnika se priobčujejo davčnim zavezancem s pozivom, da v 14 dneh podajo reklamacijskemu odboru pismeno svoje nasprotne razloge. Da bi bilo to mogoče, bi morali davčni zavezanci imeti pravico vpogleda v spis, da vidijo, na katere razloge se opira državni zastopnik, ker jim sicer ni mogoče te razloge izpodbiti. Davčne uprave pa smatrajo, da imajo davčni zavezanci pravico vpogleda v odmerne spise samo v
času, ko teče rok za vložitev pritožbe, odrekajo pa jim v smislu pravilnika k čl. 133. zakona o neposrednih davkih to pravico za odgovor na tožbo državnega zastopnika. S tem je kršena teni davkom zavezanim osebam pravica doznavanja, kar ni v skladu s splošnimi načeli vsakega upravnega postopanja. Pritožbe državnih zastopnikov so radi tega pomanjkljive. Spričo stališča pravilnika, cdncsno zakona, bi morali biti tem pritožbam priloženi popolni prepisi spisov, na katere se državni zastopnik sklicuje v svoji pritožbi, ker davčni zavezanci sicer ne morejo v odgovorih navesti nasprotnih razlogov. (Nadaljevanje prih.)
B
maaLiz
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet Din 2,055.84PS0
Radi velikonočnih praznikov so bili v tem tednu samo štirje borzni sestanki. Kljub temu je bil v primeri s preteklim tednom (1,978.000 Din) dosežen za približno 78.000 Din večji devizni promet. Ta porast je povzročila na eni strani Narodna banka, ker je intervenirala na vseh borznih sestankih in dala skupno za ca.
160.000 Din deviz na razpolago, na drugi strani pa zelo povečani devizni promet v privatnem kliringu z Avstrijo. To pot namreč znašajo zakjučki v avstrijskih šilingih skoro 435.000 več nego v minulem tednu.
S posredovanjem Narodne banke je bilo tokrat zaključeno Curiha za 95.000 Din, Londona za 49.000 Din, a Ne\vyorka za ca.
15.000 Din.
Temeljem spodnjih podatkov:
10. aprila Din 575.330 12	Dunaj—Din
11. aprila	Din	548.681-30	Dunaj
12. aprila	Din	204.09310	London—Dunaj
13. aprila	Din	727.736 92	Dunaj
je bil dosežen na včerajšnjem borznem sestanku največji dnevni devizni promet, t. j. preko ene tretjine celotedenskega deviznega prometa, dočim izkazuje sredin borzni sestanek najmanjši v tem tednu doseženi dnevni devizni promet. Na poedi-nih borznih dnevih so prevladovali zaključki v» avstrijskih šilingih .(Dunaj) in le deloma v dinarski flčvizi ter LondoM. Inozemskih dinarjev je bilo tekom tega tedna nabavljeno potom privatnega kli-ringa za 214.000 Din, t. j. za 28.000 Din manj nego v prejšnjem borznem tednu.
V bonih grške Narodne banke ta teden ni bilo niti zaključkov niti notic.
Porast oziroma, padec prometa v poedi-uih devizah tekom tekočega tedna napram minulemu tednu (številke v oklepajih, vse v tisočih dinarjev) je ta-lej^Curih 95 (50), London 262 (92), Newyork 15 (131), Trst 2 (6), Dunaj v priv. klir. 1.468 (1.033), dinarska deviza (priv. klir.) pa 214 (242).
Največji zaključki priv. kliringa v avstrijskih šilingih so bili perfekluirani po 8-50 dne 10. in 11. I. m., a po 8 30 na včerajšnjem borznem sestanku; to je obenem najnižje, oziroma najvišje doseženi tečaj v privatnem kliringu z Avstrijo.
Devizna tečajnica tega ledna kaže močno tendenco navzgor pri Berlinu, navzdol pa pri Newyorku; kajti od ponedeljka do včeraj je deviza Berlin okrepila svoj denarni in blagovni tečaj za nič manj. ko 16-11 poena, medtem ko je v istem razdobju popustil devizni tečaj Newyorka za celili dvanajst in pol točke. Gibanje tečajev ostalih na tukajšnji borzi beleženih deviz je razvidno iz sledeče tabele:
Dne 10. aprila Dne 13. aprila najnižji najvišji najnižji najvišji Din Din Din Din
Amsterdam	231540	232676	2315-40	2326-76
Berlin	1341-80	1352 60	1357 91	1368 71
Bruselj	800-79	804-73	799 96	803 90
Curih	1108-35	1113-85	1108-35	111385
London	195-86	197-46	195-08	196 68
Newyork	5716-59	5744-85	570409	573235
Pariz	225-77	226-89	22585	226 97
Praga	170-67	171-53	17079	171 65
Stockholm	1023-87	1053-87	—
Trst	293-13	295-53	292-79	295-19
Avstr, šiling
v priv. klir.	8-50	8-50	8-30	8-50
Amsterdam je med tednom beležil z manjšimi oscilacijami, včeraj pa notirai ob ponedeljkovih tečajih. Curih je bil ves tekoči teden trgovan na dosedanji bazi 1113-85 za blago in prav tako nespremenjene so bile njegove denarne notice. De-vizi Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležili, dočim je na ponedeljkovem borznem sestanku po dolgem presledku beležil tudi Stockholm in sicer na bazi srednjega tečaja 1038-87.
Notic ostalih deviz ni bilo.
Lesno tržišče Tendenca mlačna.
Iz inozemskih poročil posnemamo, da je kupila Francija od Nemške Avstrije mehkega lesa v vrednosti 10 milijonov šilingov, kar pomeni za lesno industrijo ter izvoz lesa zelo pomembno postavko. L«s se bo dobavljal večinoma iz Koroške ter Tirolske. Prodalo se je takozvano kvalitetno blago. Enako kvalitetno blago v najmanj enaki izdelavi in kakovosti se producira tudi pri nas in sicer na Gorenjskem in štajerskem. Les iz Pokluke ter sploh iz Blejske okolice je pa kvalitativno še boljši.
Zelo veliko se je pisalo in govorilo pri nas o kontingentu lesa za Francijo. Na
Dr. med.
Pavel Pehani
špecijalisi za ženske bolezni in porodništvo
ordinira od 12. t. m. dalje od pol 2.—3. ure popoldne
RESLJEVA C. 9 (nasproti učiteljišča)
Telefon 2473
žalost pa Slovenija v teku več let ni bila skoro nič udeležena pri tem kontingentu. želeti je, da se tudi pri nas začne intenzivno in smotreno iskati trgovske zveze osobito s prijateljskimi državami, kajti če nam Italija odvzame še ta mali dosedanji izvoz lesa, bomo v tej važni gospodarski panogi igrali edino še vlogo »splendid isolation«.
Efektno tržišče
Tendenca stalnejša.
V tem tednu beležijo (13. t. m.) edini zaključek delnice Kranjske idustrij-ske družbe in sicer po tečaju 300 Din za komad.
Izmed ostalih industrijskih papirjev je notirala na tukajšnji borzi samo Trboveljska premogokopna družba, katere ponedeljkova denarna (135) in blagovna (145) notica je v sredo za pet točk popustila; na včerajšnjem borznem sestanku je beležil ta efekt 130 Din v povpraševanju in 140 Din v ponudbi.
Od ponedeljka na četrtek so beležili skoro vsi na naši borzi notirani državni papirji neznaten porast tečajev, do zaključkov pa ni prišlo. Značilno je dejstvo, da so se denarni tečaji okrepili v tem razdobju povprečno za eno, a blagovni za dve točki kot je razvidno iz sledeče primerjave (prva številka znači ponedeljkov druga četrtkov, tretja pa tečajni porast v poenih):
Povpraševanje: 7°/« investicijsko posojilo 42—43 (1), ponudba: 43—45 (2);
ObiščHe aufomalični bule!
DAJ-DAM
povpraševanje: 8% Blairovo posojilo
36.50—37 (‘/2), ponudba: 38—39 (1); povpraševanje: 7»/o Blairovo posojilo
34.50—35 ('/2), ponudba: 35,50—37 (IVa); povpraševanje:	7"/« Seligman 39—42 (sreda) (3); ponudba 42—42 (0); po vpraševanje: 6'»/o Beglučke obv. 30—31 (1), ponudba: 31—33 (2); povpraševanje: 2V*%> Vojna škoda 181—186 (5) ponudba: 183—188 (5).
Srbske tobačne srečke iz leta 1888 so bile skozi ves tekoči teden nudene po 35 dinarjev za komad, medtem ko se je za posamezno srečko ponujalo le 30 Din V državnih efektih tokrat ni bilo zaključkov.
Ittpajte domače proizvode!
Vanilin sladkor
in-
Prašek
za
pecivo:
Za naš
•• kapnici*	<•«*•*!
proizvodu
prstek u peciv*. voniUa. sladkor
rumenilo la podlag prslkl mora kr • ADRIA«
TRGOVCI, forsirajie naše domače proizvode, mi jamčimo za najboljšo kakovost istih.
Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 200 komadov platnenih ,map. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državne želzarne Vareš-Majdan prejema do 19. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov pil, 200 komadov rašpel, 500 komadov žag za kovino, 200 zavitkov žice za parkete, 50 kg masti za parkete, 25 komadov ključavnic, 10 m gumijastih cevi, 15 komadov kromeve kože; do 25. aprila t. 1. glede dobave 50CO komadov azbestnega cementnega skril jevr-a, 16-000 komadov žebljev za siknit jevec; do 26. aprila t. 1. pa glede dobave 7000 kg jekla, 10.000 kg črne pločevine, 3000 kg izolacijske mase ter glede dobave naprave -za opalnico.
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 20. aj*ila t. 1. ponudbe glede dobave usnjatih jermen, 50 'plošč železne pločevine.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 26. aprila t. 1. ponudbe glede dobave pisarniških potrebščin. (Oglas i'i pogoji so na . vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 26. aprila t. 1. ponudbe glede dobifve pcofilnega železa, 123 kg vijakov, 115 kg zakovic, 12 komadov štauferjevih mazatic, osi, profTnega železa in 1400 m jeklenih žičnih vrvi.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 27. aprila, 1. 1. ponudbe glede dobave avtomobilskih gum.
Dne 26. aprila t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertna Licitacija glede dobave 2100 komadov žico-vednih koilotur.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom mi vpogled.)
VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske _ # robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna In solidna postrežba) Zahtevajte ceniki
Najboljši stroji J— Vsak Itupec najboljša referenca 1
-Stdeal
The Go
Telefon 22-68
Ljubljana
Gradišče št. 1C
USTANOVLJENO LETA 1906
USTANOVLJENO LETA 1906
iha
Žalostna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovce? y Ljubljani je izdalo okrožnico o otvoorjenih in končanih konkurzih, prisilnih poravnavah i*ven konkurza in posredovalnih postopanjih* zA čas od 21. marca do 31. mar-
A. OTVORJENI KONKURZI:
Dravska banovina:	Glavnik	Celestina,
tog- s sadjem in zelenjavo, Ljubljana, Pogačarjev trg 1.
Savska banovina: Blass Leon, trgovec, Varaždin.
Dunavska banovina: Heskija Moša, trgovec, Smederevo; Jovanovič Stevo i drug,
Ruma; Petrovič N. Milutin, trgovec, Surdu-lica.
Vardarska banovina: Kočič Lazar, zakupnik pošte, Leskovao.
Beograd, Zemun, Pančevo: »Vega< Gli-fforijev Vladimir, fabrika galanterije, Pan-
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE
IZVEN KONKURZA:
Dravska banovina: Jeriha Antonija, trgovka in hišarica, Gorenjavas 50 pri Ribnici; Kovačič Franc Rudolf, trgovec, Ljubljana, Miklošičema c. 32.
C. OTVORJENA POSREDOVALNA POSTO-
PANJA:
Dravska banovina: Kocijančič Franc, Bezene pri Limbušu; Lavrenčič Alojzij, trgovec, Cerknica; Leskovšek Franc in Lucija, Pos. m gostilna, Kozje št. 32; Milkovič Branko, avtopodjetnik, Rakek; »Pri Amerikan-cu< d. z o. z., Maribor; Primožič Anton, Zini; Trampuš Alojzij, čevljar, Moravče; Win-ter Rudolf, pos. in gostilna in trgovina, Loška gora-Zreče; Žmavc Franjo, trgovec, Gornji grad.
Savska banovina: Bačič i Vurdelja, Grand ^azin, Zagreb; Benečič Ela, lastnica kina > Musič Hall«, Zagreb; Birtič Stjepan, Osi-i^k; Brkič Marija, trgovka, Karlovac; »Car-meaic Bodisko Vladimir, Zagreb; Cenčič Marija, trgovka, Lokve; Deutech Ernest dr., Zagreb; Ivankovič Alojz, krojač, Zagreb; »Jonusc k. d. Wenzler i drug, Zagreb; Klarič Marija, Komarnica; Kochansky Dragu-tin, krojač, Zagreb; Kohn Josip, Zagreb, Ka-tančičeva ul. 3; Konig Ivan, trgovec, Petrinja; Kratina J., knjižara, Zagreb; Len-dvaj Franjo, Osijek; Malvič Heinrih, Zagreb; Matkovič Antun in Josipa, Okučani; Meštrovič Ana, Zagreb. Iliča 184; Meštrovič Franjo, Zagreb; Mihajlovič Mito, Osijek; Mihaljevič Rudolf, zobotehnik, Zagreb; Mr-brada Adam, trgovec, Vrginmost; Neumann Dragica, udova, Zagreb; Paušič Ma-Zagreb, DežeLioeva ul. 87; Petkovič M. Velizar i Bojana, Zagreb; Poljšak Katica, Magreb; Poštič Jovan, trgovina s čevilji, Karlov ac; Prva novogradiška tvomica bičeva i nožnatih proizvoda A. Falout, Nova Gradiška; Radovanovič ud. Marija, Zagreb; Raos Radosiav, Zagreb, Iliča 47; Sertič Tomo, rgovec, Stajnica; >Star« zavod za posoie-
Ti!, 1,7 Antoniia Špoljarič, Zagreb;
Švaroemberg Ziga, 1J Zagreb; Valič Rudolf, cinkogr >Jug« Za* greb; Vre« Franjo mizar, Zagreb; Wotoer Hugo i drug, Zagreb; Žganjar Adela trnovka, Zagreb.
Vrbaska banovina: Ahmič Latif umrl. Zalima, trgovec, Lišnja; Teodorovič Branko, Dvor.
Primorska banovina: Baumgartner An-i <iwhotelLr,	Borčič	ud.	Aleksandra
,j• y	i.fP’**; Borčič Nevenka, udata Ku-
i.V ‘ z ,elalle Vjekoslav, Trogir; Friedl anko, knjigovez, Split; Grubišič Vlado ^k. Mi]e, Solin; jedjjgjja Marija, trgovina
Kva; fPh j KJ^evič J. Luka, Knin; Kukoč Petraello Spiro pok. Ivana, Split; Markovina Mann pok. josi,pa) Split; Mon.
19i	Split; Morovič Josip pok. Ive,
trgovec, Filiip-Jakov; Nani Katica udova Josipa, Split; Pinčevič Vinko, Split; Sčeta Muhamed, trgovec, Livno; Zvizdič Zaim, trgovec, Travnik.
Drinska banovina: Bier Arnold in Bier ud. Ela, Vukovar; Jankovič Serafina, mo-distka, Sarajevo; Nezič Rafija r. Teftedarija, Sarajevo; Nikolič Vaso, trgovina z usnjem, Valjevo; Pantovič Vlado, trgovec, Užice; Perkanovič Anitonije, trgovce, Brčko; Sla-de Ivo-Marov, trgovec, Ston.
Dunarska banovina: Baumgartner Olga, »Kultura«, Novisad; Burger Nikola iin žena Elizabeta, Ečka; Dimitrijevič Nikola, Kragujevac; Kasaš Lajoš, trgovec, Novi Bečej; Neumann Franc, apotekar, Vel. Kikinda; Sekulič Straim, trgovec, in soproga Vido-sava Sekulič, Novisad.
Moravska banovina: Britvič Milan-Ivin, Kaštel-Kambelevac.
Beograd, Zemun, Pančevo: Bagič Miloš, trgovec, Pančevo; Jankovič & Co., »Mira«, Beograd.
D.	KONČANA KONKURZNA POSTOPANJA:**
Savska banovina; Gjukič Milan, trgovec, Karlovac.
Drinska banovina: Bulajič Svetolik, upokojenec, Bogatič; Radojkovič brača, trgovci,
Šabac.
Dunavska banovina: Milič Svetislav, trgovec, Bela Palanka; Soko Lajčo, Subotica; Zebič Stevan, neprot. trg., Baranda.
Moravska banovina: Gjorgjevič Stojiljko, Kaludjerevo; Jankovič Dimitrije M., trgovec, Veliki Popovič; Jovanovič Gjurgje, Do-broljubac.
Beograd, Zemun, Pančevo: Levi J. Mo-ric, bivši trgovec, Beograd; Pardo Hajim i Johan, trgovci, Beograd.
E. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina:	Berkovič B., trgovec
z imanuf. blagom, Zagreb; Fuchs Rudolf, Brod na Savi; Kralj Mate, Stubička Slatina; Nikoliča P. nasl. Nastič Emil, Bjelovar; SchuLman H., tiskarna in knjigoveznica, Slav. Brod; Zuzel Franjo, trgovec, Čakovec.
Vrbaska banovina: Gasal Šalih, trgovina z meš. blagom, Glamoč; Hofman Zlata, Kaoci; Popadič Kristina, Banjaluka.
Primorska banovina: Markič Marko, Ba-ljak; Meissner Artur i Klemens pok. Kle-rnensa, Travnik; Šačirbegovič brača, trgovina s steklom, Travnik.
Drinska banovina:	Blagojevič J. Rista,
Jovan, Jefta ii Branko Blagojevič, Zvomik.
Zetska banovina: Bačevina Šerif, trgovec, P levi je.
Dunavska banovina: Velhes Jovan, trgovec, Bezdan.
Vardarska banovina: Stankovič Spiro, teraija, Lesk ovac.
Beograd, Zemun Pančevo: Aleksič Aleksa, »Holivud«, orijentalska slaščičarna, Beograd; šajnesonov S., kr. dvorski opti-čar, Beograd, Terazije 28.
* Ostali podatka, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kom-'kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v tajništvu društva, ca 1983.
** Vzrok, zakaj je bilo postopanje končano, se izve v tajnifitvu društva.
kupufe in prodaja
ALOJZ GREBENC, Ljubljana
Tyri«va (Danajska) cesta 36
CENA HMELJA RASTE
Vsled odprave prohibicije in velikanskega komuma piva v Ameriki, je začela cena hmelju rasti. Prvovrstni žatski hmelj za katerega se je pred enim mesecem plačevalo od 500 do 600 Kč, je dosegel sedaj že oeno 1500 Kč za 50 kg.
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o imovini posestnice Germut Marije v Podvelki pri Breznem. Konkurzni sodnik dr. Kovča, upravnik mase odvetnik dr. Bergoč. Prvi zbor upnikov pri mariborskem okrožnem sodišču dne 20. IV. ob 10. Oglasitveni rok do 10. maja. Ugotovitveni narok dne 18. maja ob 10.
Uvedeno je poravnalno postopanje o
imovini trgovke in gostilničarke Hude Marija v Grosupljem. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik odvetnik dr. Krejči. Narok za sklepanje poravnave pri ljubljanskem okrož. sodišču dne 13. maja ob 9. Rok za oglasitev do 7. maja.
Narok za sklepanje o prisilni poravnavi v zadevi trgovca Jerneja Hočevarja v Podlogu se določa na dan 4. maja ob 10. uri pri sodišču v Velikih Laščah, v zadevi tvrdke Kiihar & Hrovat v Mariboru pa na dan 20. aprila ob 10. uri pri okrožnem sodišču v Mariboru.
že v 24 urah
klahaka iti. 8kr*bi la »<tlillkt «rajM. »vratnike ta maaieta. Pere. tali mraca in lika damafe parila
tovarna JOS. REICH
Poljanski naiip 4—8. — lelenbnrceva aL i. Talalaa H IS-71
TRŽNE CENE V CELJU dne 3. aprila 1933.
Govedina: 1 kg volovskega mesa I. vrste 10—12, II. vrste 8—10, kravjega mesa 8—8, vampov 6, pljuč 6, jeter 8, ledvic 8, loja 3—6 dinarjev.
Teletina: l kg telečjega mesa I. vrste 12, II. vrste 10, jeter 12, pljuč 10 Din.
Svinjina« 1 kg prašičjega mesa I. vrste 18, II. vrste 16, III.' vrste 14, pljuč 10, jeter 12, glave 8, slanine I. vrste 17—18, II. vrste 16, na debelo 16, suhe slanine 18—22, masti 18, šunke 22, prekajenega mesa I. vrste 18—20, II. vrste 16—18, prekajenih parkljev 6, prekajene glave 10, jezika 22 dinarjev.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. vrste 4 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 20, dehrecin-skih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, braunšviških 10, salami 60 dinarjev.
Perutnina: 1 kos, piščanec majhen 15, ■večji 18, kokoš 20—28, petelin 25—30, domači zajec, manjši 10, večji 15 dinarjev.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2 do 2'50, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 26, čajnega masla 36, masla 22, bohinjskega sira 24—28, trapistovskega sira 16—20, ementalskega sira 20, sirčka 10, eno jajce 0'50 Din.
Pijača: 1 liter stairega vina 12—16, novega 6—12, piva 10, žganja 25 Din.
Kruh: 1 kg belega kruha 5, polbelega 4-80, črnega 4, žemlja mala 0-50, velika 1 dinar.
Sadje: 1 kg jabolk I. vrste 5, II. 4, III. 3, orehov 6, luščenih orehov 24, suhih češpelj 5—7-50, suhih hrušk 6, 1 kos limone 1 dinarjev.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko' 76, Santos 54, Rio 46, pražene kave I. vrste 94, II. vrste 62, III. vrste 56, čaja 76 do 100, kristal belega sladkorja 15, sladkorja v kockah 17, medu 18—20, kavne primesi 18, riža I. vrste 11, II. vrste 6, III. vrste 4-50, 1 liter namiznega olja 14 do 16, olivnega olja 17—30, bučnega olja 14, vinskega kisa 4*50, navadnega kisa 3, 'petroleja 7, špiriita denat. 10, 1 kg soli 2‘50, celega popra 38, mletega popra 40, paprike 22, sladke paprike 24, testenin I.
vrste 11, II. vrste 8, mila 13, karbida 7, sveč 17, kvasa 25, marmelade 7, 18, 28, sode za pranje 2 dinarjev.
Mlevski izdelki na drobno: 1 kg moke št. 00 4'50, št 0 4-50, št. 2 4'25, št. 4 4, št. 5 3‘90, M. 6 3-75, ržene enotne moke 3*50, pšeničnega zdroba 4’75, koruznega zdroba
2-25, pšeničnih otrobov 1-35, koruzne moke 2, ajdove moke 5-—, kaše 3-25, ješprenja 3'75, ovsenega riža 5‘60 dinarjev.
Žito: q pšenice 285, rži 200, ječmena 180, ovsa 150, prosa 180, koruze 135, ajde 220, fižola 250—400, graha 1200, Ječe 1200 dinarjev.
Kurivo: q premoga, črni trboveljski 42, zabukovški 43—45, rjavi 24, m" trdih drv 24, 100 kg mehkih drv 20 dinarjev.
Krma: q sladkega sena 70, polsladkega 60, kislega 50, slame 45, prešana stane več 8 dinarjev.
Zelenjava in gobe: 1 kg glavnaite solate ital. 10—12, endivje 10, 1 krožnik regreta 1-50, motovilca 1-50, 1 kg radiča 12—14, poznega zelja 7—8, kislega zelja 4, ohrovta 4, karfijola 8—10, 1 komad kolerabe 0-50, kolerab podzemljic 0-50,1 krožnik špinače 1*50, 1 kg špinače 9, čebule 3, česna 10, krompirja l-25, kisle repe 3 dinarje. Mestno tržno nadzorstvo v Celju, dne 3. aprila 1933.
Pornič s. r.
MARIBORSKI TRG Sejmsko poročilo Na sejem dne 11. aprila je bilo prignanih 13 konjev, 7 bikov, 174 volov, 312 krav in 22 telet; skupaj 528 glav živine, Povprečne cene so bile te (za 1 kg žive teže): debeli voli 5 do 5‘50, poldebeli voli
3-50 do 4-50, plemenski voli 3 do 3'25, biki za klanje 3-25 do 3-50, klavne krave, debele 2-75 do 3-25, plemenske krave 1*50 do 2*50, krave za klobasarje 1-25 do 1-75, molzne krave 1-50 do 2-75, breje krave 1*50 do 2’75, mlada živina 4 do 5, teleta 4 do 5 Din. Prodanih je bilo 230 glav.
Mesne cene: volovsko meso I. vrste 8 do 10, II. vrste 6 do 8, meso od bikov, krav, telic 4 do 6, telečje meso I. vrste 10 do 12, II. vrste 6 do 8, svinjsko meso, sveže 10 do 16 Din za 1 kg.
OBČNI ZBORI Pražarna in kemična tovarna d. d. Celje,
ima redni občni zbor dne 25. aprila ob 11. v prostorih Prometnega zavoda za premog v Ljubljani.
Obrtna banka ima XII. redni občni zbor v četrtek dne 27. aprila ob 11. v posvetovalnici Zbornice za T0I.
Milarna in svečarna d. d. v Ljubljani ima XII. redni občni zbor v petek, dne 28. aprila v prostorih podružnice Jadran-sko-Podunavske banke v Ljubljani.
»Delta«, zadruga za iidelovanje perila, ima XIII. redni občni zbor dne 30. aprila ob 10. v lastnih prostorih v Ptuju.___________
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, sačetek ob 20. uri.
Sobota, dne 15. aprila: Zaprto.
Nedelja, dne 16. aprila ob 15.: I. N. R. I.
Izven. Znižane cene.
Nedelja, dne 16. aprila ob 20-:	Hamlet
Izven.
Ponedeljek, dne 17. aprila ob 15.: I. N.
R. I. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, dne 17. aprila ob 20.: Dame z zelenimi klobuki. Izven. Globoko znižane cene od 20 dinarjev navzdol.
Torek, dne 18. aprilla: Zaprto.
Opera, začetek ob 20.
Sobota, dne 15. aprila: Zaprto.
Nedelja, dne 16. aprila ob 15.: Mala Flo-ramye. Gostuje g. Dubajič iz Zagreba. Izven. Znižane cene.
Nedelja, dne 16. aprila ob 20.: Manon. Znižane cene. Izven.
Ponedeljek, dne 17. aprila ob pol 19.: Par-sifal. Izven.
Torek, dne 18. aprilla: Zaprto.
Motvoz Grosuplje
domač slovenski Izdelek -e- Svoji k svojimi
Tovarna motvoza m mama <L <L
Grosuplje pri Ljubljani
SBrzojavi: SKrispercolomale Xtubhana — %eleton št. 2263
Ani. Krisper Colotiiale
Lastnih: Josip Vevlič Ljubljana
scrstaT »fooHio c««, jj
'Veletrgovina koloni-jalne robe. ‘■Velepraiama kave. lini ta dišave.
liočna postrežba
Zatona špirita raznega žgama m konjaka.
IMineralne voae.
Ilgtanovtieno leta 1840 Ceniki na razpolaga
Pred nakupom si oglej nova chrom-poniklana
P11C H' kolesa 1
Ugodne cene in plačilni pogoji
IGN. VOK - Ljubljana
Tavčarjeva ulica 5tev. 7
MERCINA IN DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
Glavno zastopstvo In samo-»roda.a za Slovenijo vseh izdelkov tovarne ,za dokumentni in kartni papir • •
BRATJE PIATNIK, RADEČE
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 3
KLIŠEJE
vseh vrsl joor fotografij ah* ali risbah. /svrif M/e najsorlidnejše ki •£ £9 rna
S T-DIU
HUB LIANA
DAIMATIN0VA13
J. HLEBS, LJUBLIAN
DRUŽBA Z O. Z.
CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG
Sobo-črkoslikarstno in pleskarst> i
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno p» naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 50-7''
.KUVERTA
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Karlovška c. 2 Volarski not 1
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
MLINSKO-TEHNIČNE POTREBŠČINE
Mlinska sita — Gonilna jermena Mlinski stroji Mlinski kamni vseh vrst
BRCAR & Co., Ljubljana, Kolodvorska 35
TELEFON ŠT. 27-25 — KONKURENČNE CENE I
KASTELIC i» DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA CESTA 9
PRITLIČJE LEVO
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA S LOV E N 110 =
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o- z., Sladki vrh
„Slavija
99 JugcsZovansZta zavarovalna banka. v dubliam
^_ Gosposka ulica 12, telelon štev. 2116, 2216.
Podružnice: 'Beograd, Zagreb, Sarajevo, CsijeU, fVevf Sad in Splil
TISKARNA MERKUR, Ljubljana
lifU knjige, časopise, tabele, naroči nice, plakate, epake, cenike, vizHkeHd. Vse lisk ovine dobavlja
hitro in po zmernih cenah
Račun |>o$4ne hranilnice št. 13.108. felelon 25-52
Gregorčičeva 23 Lastna knjigoveznica