Obseg-: Varstvo sadnega drevja — Krvava uš. — Kako ohranimo šibka vina lanske trgatve. — Kako se izposluje brezobrestno posojilo za obnovitev vinogradov. (Konec.) — Moje čebelarjenje. — Varstvo sadnega drevja. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
ETOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr, kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/2 strani 8 gld., na */* strani 6 gld in na Vg strani 3 gld Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. b.
Urejuje GrUStav Pire, družbeni tajnik.
„Kmetovalec" izhaja 15. in zadaji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Varstvo sadnega drevja.
Kdor je drevje vsadil na polje, mora tudi skrbeti za varstvo, da ga ne poškoduje s plugom. Žal, da se v tem oziru še mnogo greši, kajti premnogo drevo je spodaj zelo poškodovano, ker hlapci ne pazijo ali se jim ne ljubi varovati drevja. Kaj takega bi se nikdar ne smelo zgoditi; saj se lahko za-brani že z 2 močnima količema, kakor to kaže podoba 15. Ko-liča naj bodeta hrastova , da dalj časa trpita. Pod. 16. kaže, kako se drevo ob cesti varuje poškodovanja po vozovih. Varuje sicer že drevesni kol, toda povsodi so tudi taki ljudje, ki nič ne pazijo ter kole polomijo. Ako tudi v takem slučaju v tla zabijemo 2 močna količa, kakor kaže podoba 16., se ne bo lahko zgodilo kaj napačnega. Paziti je treba tudi na drevesni kolobar, ki naj bo odprt proti cesti, da dežnica, ki teče navzdol in ima v sebi redilnih snovij. ne odteka v cestni jarek, ampak pride drevju v prid. Na to je treba paziti posebno pri mladem drevju. — Na paši se živina rada drglja ob drevje. Tu mlada drevesca zavarujemo, kakor kaže podoba 17.
Pa tudi poredni ljudje mnogokrat iz zlobnosti poškodujejo sadno drevje. To je grd madež na značaju takih ljudij. Proti njemu je treba delovati s poukom, za kar imajo lepo priliko učitelji v šoli pri mladini, duhovniki pri odrastlih ljudeh.
Končno naj i še omenimo, da je dobro, ako so drevesni kolobarji pokriti s kratkim, podelanim gnojem. Take snovi se lahko dobe povsod, na pašniku in na cesti, na polju pa že celo.
Krvava uš.
■j -•»»*•>
Podoba 15.
Podoba 16.
Pip 3. Podoba 17.
Ta sadjarstvu kaj nevarni mrčes spada med listne uši. Ako se ta uš med prsti stisne, zapaziti je na njih neke temnordeče maroge, kakor po strjeni krvi; od tod njeno ime: krvava uš.
Domovina krvave uši je severna Amerika. Od tam se je zatrosila uže proti koncu preteklega stoletja tudi v Evropo, in sicer najprej v Škocijo. Na Nemškem jo poznajo uže 50 let, v Avstriji pa tudi uže 30 let.
Krvava uš je okolu dva milimetra dolga, medeno-rumene, dostikrat tudi temnejše, skoro čisto rjave barve. Najlože se spozna po tem, da ima na konci života nekak
bel, na videz volnat, iz voščenih nitek sestoječ metlast izrastek. Tako metlo, ktera je lahko tri do štirikrat daljša od vsega života, imajo pa le popolnoma dorastle uši; mlade je nimajo. Množi se krvava uš strašansko hitro, kakor sploh vse listne uši, in sicer tako le: Samica zleže na jesen za lubad debla ali kake vejice, ali pa tudi v zemljo blizu debla 30 do 40 jajčec. Na pomlad se izvali iz njih prvi rod, potem pa prihaja do jeseni vsakih 14 do 20 dnij drug, ali le ti ne s pomočjo jajčec, ampak samice, ktere se vse na enem mestu z glavami v lubad zarijejo, porajajo žive mlade. Ob začetku prebivajo mlade uši v metlastem, volnatem izrastku svojih mater. Dostikrat se primeri, da odtrže veter večji ali manjši del izrastka ter ga z mladimi ušmi vred odnese daleč proč na drugo drevo, na kterem se potem pričenjajo uši vnovič ploditi. Na jesen šele se rode samci s samicami vred kakor popolni krilati mrčesi.
Krvava uš živi ob soku jabolčnega drevja, zato se zarije tudi, kakor smo uže zgoraj omenili, v lubad jabolčnih mladik, najraje vodenih poganjkov. Take rane na jablani so podobne drevesnemu raku, kteri se, ako ni hitre in izdatne pomoči, po vsem drevesu razširi in je pokonča. Na ta način je poginilo v Normandiji na več nego desetih štirjaških miljah vse jabolčno drevje. Prav tako je naredil ta mrčes tudi na Angleškem in ob Renu, v najnovejšem času posebno na Virtemberškem, velikansko škodo.
Drevesa, kterih se je krvava uš lotila, spoznati je lahko uže od daleč, in sicer po rakastih hobotah (izrastkih) in po bolehni podobi.
Ako natančno opazujemo hobote, zagledamo na spodnji strani mladik, da so čez in čez prevlečene z belo, nekoliko zavišnjelo volno. To je gotovo znamenje, da so na takih mestih naseljene cele kolonije krvave uši, ki sestoje iz nekrilatih, rdečih samic in vsakodobne zalege.
Kakor hitro se krvava uš vgnezdi na sadnem vrtu, posebno pa v drevesnici, skoro je ne moremo več zatreti.
Zaradi tega je treba največje pozornosti, da se zlo-delka zapazi uže takoj v prvem pričetku ter se takoj iz-kuša zatreti z vso le mogoče silo.
Krvava uš se pokončava najizdatneje takoj od kraja z ostrimi ščetmi, s kterimi se nastale, še prav majhne, mehke hobote dobro raztržejo. Kakor hitro so pa hobote uže pol ali pa cel meter dolge, ne pomaga ščetanje nič več, marveč je treba vse take ušive vejice kar odrezati in sežgati. Pa še po tem delu se mora poškodovano drevje vsaj vsakih štirinajst dnij dobro pregledati, vsa posušena lubad ostrgati, vse rane pazljivo namazati, vrhu tega pa še vse drevo z apnom pobeliti. Belež varuje drevo novih mrčesnih naselitev.
Da se krvave uši, ki se izvale na pomlad v zemlji, ne morejo spraviti na drevje, naj se ovijo vsa debla s pokatranjenimi obvezami, kakeršne uspešno rabijo tudi proti gosenicam. Izkušnje uče, da se še drugače lahko uničijo krvave uši, ktere so se jeseni zarile v zemljo, in sicer tako le: Zemlja se prekoplje za en cel meter okoli debla ter dobro pomeša z živim apnom.
Z milnico, lugom, katranovo vodo, vodo, v kteri se je kuhal tobak ali pa kačje grozdje (solanum nigrum), je sicer dobro škropiti, pa ne popolnoma uspešno. Na Angleškem se je pokazalo, da tudi pomaga, ako se lubad namaže s terpentinom. Najboljše sredstvo je pa to, da se vsa ušiva mesta na deblu dobro namažejo s petrolejem, ravno tako tudi debele veje, vse manjše bolne veje pa se odrežejo in sežgo.
Veliko važnejša kakor zatiranje krvave uši je pa skrb, da uš sploh ne pride v sadovnjak ali v drevesnico.
To dosežemo z doslednim pridnim oskrbovanjem drevja, j t. j. s čiščenjem stare lubadi, obrezovanjam suhih vej, z okopavanjem i. t. d. Pripomniti je tudi potreba, da drevje, rastoče v gnojni zemlji, manj trpi po napadih raznih škodljivcev, zato je tudi treba skrbeti za primerno gnojenje. Dobro oskrbovano in gnojeno sadno drevje se najbolj upira krvavi uši in vsem drugim škodljivcem. Zato je najboljši svčt, ki ga moremo dati našim sadjarjem tudi glede krvne uši, ta: Dobro snažite, pridno oskrbujte in gnojite pravočasno svojimu sadnemu drevju!
Kako ohranimo šibka vina lanske trgatve.
Spisal I. Bolle v »Gosp. Listu«.
Linsko vino, črno in belo, je v obče šibko, ker grozdje ni bilo prav zrelo in ker večina posestnikov z moštom ni ravnala tako, kakor je treba ravnati v takih slučajih. Zato so vina še zdaj motna, kakor bi se bila prevrgla; nektera so bolna in se vlačijo kakor olje, ne-ktera bela vina pa, ne samo da so motna, marveč tudi rjave ali rdeče na zraku. V najslabejšem stanju so tista, kterih nismo še pretočili, ker smo čakali, da se poprej sčistijo.
Taka vina so uže na tem, da se prevržejo, ali da postanejo vlačna ter se slednjič skisajo, ali pa se jih loti mlečno vrenje in potem ne bodo niti za kis več. Ko se bolezen šele začenja, ni težko pomagati. Z žveplanjem in zmernim dodatkom alkohola popravimo vino vsaj toliko, da bo pitno.
Najhitreje je sčistimo s španjsko zemljo (spanische Klarerde); ta snov ne daje niti posebnega okusa, niti duha, sploh ne oddaja in ne jemlje vinu ničesa ter ima samo mehaničen učinek, to je, ona potegne s seboj na dno vse tiste tvarine, ktere motijo vino.
Žveplanje vina je treba izvajati istočasno s čiščenjem tako le:
V prazen sod naj se vtakne užigalnica ter v njej zažge žveplena nit, 3 cm za vsak hektoliter, a pazi naj se na to, da zgori vse žveplo. Za majhne sode zadošča navadna užigalnica.
Za velike sode, v kterih ne zgori lahko vse žveplo, je bolje, da rabimo žveplalno pečico, ktere odvajalno cev vtikamo skczi veho.
Za prav velike sode najbolje ustreza žveplalna pečica, ki se vtika spodaj pri čepu.
Naj pa rabimo navadno užigalnico ali to ali ono pečico, vedno moramo paziti na to, da zgori za dotični sod odmenjena žveplena nit popolnoma ; če ugasne poprej, treba jo je zopet prižgati.
Namestu žveplenih nitij lahko rabimo žveplen alkohol, če je dobro napravljen, vpliva še izdatniše od žveplenih nitij. Na vsak hektoliter se porabi 1 do 2 desetinki litra takega alkohola.
španjsko zemljo je treba dan pred porabo prav malo zmočiti z vodo, da jo lože zdrobimo v prah. Potem jo vsujemo v škaf, in sicer 250 gramov v 5 litrov vina za vsak hektoliter, da se razpusti v istem vinu, ktero hočemo izčistiti. Na to mešamo v škafu, dokler se prah enakomerno ne razdeli po vinu, in to mešanico vlijemo v sod.
Vrh nje pa pretočimo vino, in da se mešanica še bolj razširi po vsem vinu, vtaknemo palico skozi veho in mešano z njo v obliki osmice nekoliko časa po ne prav napolnjenem sodu.
Črna vina lahko čistimo tudi z želatino ali z beljakom; a navadno se posreči to delo samo prav veščim
kletarjem, kteri znajo natančno odmeriti potrebne množine čistil; španjska moka pa ne more nič škodovati vinu, tudi če je vzamemo nekoliko več, kakor je je ravno treba. Z žveplanjem se uničujejo tisti organizmi -— bakterije _ kteri povzročujejo bolezen, španjska zemlja pa
jih poteza na dno in z njimi vred vse tiste tvarine, ktere motijo vino. Čim bolj ali manj je vino motno, tem kasneje ali brže se izčisti z zdravilom, to je v 8 do 15 dneh in tudi kasneje.
Kadar se vino sčisti blizu dna, je treba, da je pretočimo v drug, z žveplom zakajen sod. Kar ostane še motnega vina, to lahko precedimo na navadnih holandskih cedilih, ali pa je pretočimo v drug manjši sod, kjer se po daljšem odpočitku samo izčisti; potem je zopet pretočimo.
Sodi, v kterih hranimo žveplano vino, morajo biti vedno napolnjeni do vrha. Vino naj se ne pije, dokler diši po žveplu, ker bi nas po njem lahko bolela glava, ali pa bi nam prizadelo nadležnosti v želodcu. Toda ta duh se v nekterih tednih poizgubi, še brže pa, če vino pretočimo v nezakajen sod, predno je začnemo točiti
Povsodi, v vseh vinorodnih deželah žveplajo vina, in to je edini pripomoček, kterega priporočamo ne samo za zdravljenje bolnih vin, ampak tudi v namen, da se šibka vina preteklega leta obvarujejo tistih boleznij, ki so letos bolj razširjene kakor drugače po dobrih letinah. Delo je priprosto, stane malo in se lahko izvaja pri pomladanskem pretakanju; potem pa je še lahko ponovimo poleti, če se vino skali in se je bati, da se pokvari.
Kako se izposluje brezobrestno posojilo za obnovitev vinogradov.
(Konec.) E E V E R Z
..............v......ki prosi posojila, se
zavezuje obnoviti vinograd pare. št. ... kos .... ki je obremenjen s posojilom v zmislu zakona s 3. dne oktobra 1891. 1., št. 150. drž. zak., strokovno po zgorej navedenem načrtu.
........... dne 189 . .
Občinsko predstojništvo v.......
potrjuje zgorenje napovedi.
Ako se je posestniku, ki je prosil brezobrestnega posojila, naznanilo, da se je njegovi prošnji ugodilo, mora napraviti dolžno pismo, in to se potem vknjiži (na Nižje-avstrijskem vsikdar, ako prosi posojila posamezen posestnik in ne občina ali kaka zadruga ali pa društvo). Dolžno pismo in prošnjo za vknjižbo (intabulacijo) dobi izpolnjena pri glavarstvu. S temi obrazci gre prosilec posojila k okrajnemu sodišču in se tam podpiše. Ko so se dovršile sodnijske formalitete, dobi prosilec posojila naznanilo, da se mu izplača posojilo, ob enem dobi izpolnjeno pobotnico, ktero mora podpisati. Potem lahko potegne posojilo pri davčnem uradu.
Obrazcev, ki so potrebni pri sodišču in pri davčnem uradu, tu ne natisnemo, ker se nanašajo na notranje poslovanje pri oblastnijah. To poslovanje z dotičnimi obrazci vred se je najbolj izkusilo v badenskem okraju na Nižje-avstrijskem, ker tam je bilo največ opraviti z brezobrestnimi posojili. Prepričani smo, da bi tudi oblastnije v v drugih okrajih Nižjeavstrijskega in v ostalih deželah najbolje storile, če bi sprejele te obrazce; potem bi ura-dovanje pri podelitvi brezobrestnih posojil postalo enotno, česar je gotovo želeti.
Kakor rečeno, dovoljuje zakon s 26. dne junija 1894. 1. pri izpremembi zemljišč, ki se doslej niso rabila kot vinograd, ako se nasade s trtami, 6 do lOletnoopro-ščenje zemljiškega davka. To se je zgodilo radi tega, da se ne prideluje vino vedno na istem zemljišču, ampak, da vinogradi nekoliko počivajo.
Bilo je torej prav, da je šel zakon še dalje in da ni dovolil za nasajanje njiv senožetij i. t. d. s trtami samo oproščenja zemljiškega davka, ampak tudi v ta namen brezobrestna posojila. To se je zgodilo z zakonom s 23. dne avgusta 1895, L, št. 138. drž. zak.
Pogoji, pod kterimi posestnik njive, senožeti, ali sploh zemljišča, ki do sedaj še ni bilo vinograd, ako je zasadi s trtami, dobi brezobrestno posojilo, so naslednji:
Prosilec mora biti posestnik okuženega vinograda in okuženje mora biti uradno dognano.
Zemljišče, ktero misli mesto vinograda zasaditi s trtami, mora imeti blizu enako površje, kakor okuženi vinograd. Male razlike seveda se ne jemljo v poštev. Ta določba se je sprejela radi tega, ker bi drugače lahko kdo, ki sploh nima vinograda ali pa ima n. pr. samo četrtino vinograda, izpremenil v vinograde njive, ki obsegajo veliko oralov površja, in bi v ta namen dobil brezobrestnih posojil.
Namen posojilu je in ostane, pravim vinogradnikom pomagati pri obnovljenju njihovih vinogradov, posebno na ameriških podlogah, ne pa omogočiti osebam, ki niso pravi vinogradniki, da bi s pomočjo posojil zasadili velika površja s trtami.
Ako vinograd ali zemljišče, ktero kdo misli mesto okuženega vinograda nasaditi s trtami, ni v isti občini, to ni nikak zadržek za dovoljenje brezobrestnega posojila. Pač pa morata biti obe zemljišči v občini, ki je okužena.
Dalje je mogoče dobiti brezobrestno posojilo že tedaj, ako okuženi vinograd v času, ko se ima izpreme-meniti drugo zemljišče istega posestnika v vinograd, še ni popolnoma brez dohodka. Posestniku okuženega vinograda torej ni treba čakati, da je v vinogradu zadnja trta neplodovita, ampak on sme še prej nasaditi drugo svoje zemljišče s trtami, in dobi za to brezobrestno posojilo.
Ker se že da posojilo, če tudi vinograd še ni popolnoma uničen, torej previden vinogradnik lahko začne v pravem času predelavati n. pr. svojo njivo v vinograd, in ko je stari vinograd popolnoma uničen, dobiva kmalu dohodek od novega vinograda, in tako mu je prehod od starega do novega pridelka lažji in ga manj občuti.
Bilo bi jako želeti, da pustijo vinorejci tam, kjer je to mogoče z ozirom na razmere tal in podnebja, nekoliko počivati okužene vinograde in mesto njih nasade s trtami druga zemljišča. V ta namen dobe sedaj opro-ščenje zemljiškega davka za 10 let in brezobrestna posojila.
(Brez koleka).
Slavno c. k. okr. glavarstvo!
Vinograd v katasterski občini.......pare. št. . . .
kos.....je okužen glasom priloženega potrdila županstva
pod 1/. po trtni uši in se je o tem podalo v zmislu § 1. zak. s 3. dne aprila 1875 1., št. 61. drž. zak., naznanilo
dne.......Mesto tega vinograda nameravam nasaditi s
trtami njivo (senožet.......) pare. št. . . ., ki je tudi
moja last.
Ta njiva leži tudi v občini......v kteri leži okuženi vinograd pare. št. ... (........leži v katastr.
občini........za ktero se je izdala v zmislu §§ 1. in
4. zak. s 3. dne aprila 1875, 1., št. 61. drž. zak., radi trtne
uši tudi prepoved izvažanja trt, trtnih delov i. t. d.). Ker do-naša moj vinograd pare. it. . . . samo le še prav malo dohodka, prosim, da se mi podeli v namen, da nasadim svojo njivo pare. št. . . . s trtami, na podlogi zakona s 23. dne avgusta 1895. 1., it. 38. drž. zak., brezobrestno posojilo po zakonu z 28. dne marcija 1892 1., it. 61. drž. zak.
Vtemeljujem svojo prošnjo, prilagaje pod 1/. poizvedovalno polo, izpolnjeno ia potrjeno od županstva, in pod a/. delalai načrt.
Za slučaj, ko bi se zahtevalo kajiž. varstvo, prilagam posestno polo in izrekam, da sem voljen podvreči se mu, kakor tudi spolnjevati ostale pogoje, ki bi se stavili v zmislu zgoraj navedenega zakona.
Kraj, dan ....	I. I.
iu žena......
(Brez koleka).	h. it. . . .
POIZVEDOVALNA POLA,
k prošnji ........ v.....za brezobrestno posojilo
za nasaditev njive (senožeti........) pare. it. . . .
mesto vinograda pare. št. . . . ki ga je uničila trtna ui, z odpornimi ameriškimi trtami.
1. Ime in priimek prosilca za posojilo (ako sta oba soproga vknjižena, tudi ime in priimek žene).	
2. Bivališče in h. št.	
3. Št. parcele uničenega vinograda, kos in katastr. občina; površje.	
4. Pare. št. njive, ki se ima na novo nasaditi, katastr. občina in površje	
5. Ali se je že dobilo oproščenje davka za vinogradsko parcelo, navedeno pod 3 v smislu zak. s 3. dne oktobra 1891. 1., št. 160. drž. zak.?	
6. Navadna krajevna cena orala vinograda v imenovanem kosu, kadar donaša popolnoma.	
7. Družinske in premoženjske razmere.	
8. Razmere, na podlogi kterih se naprosi izredno dovoljenje posojila brez varstva.	
Kraj, dan . . .
I. I
občinski predstojnik.
Delalni načrt, proračun troškov in reverz kakor prej omenjeno.
Potrdilo,
s kterim se potrjuje, da se je v vinogradu pare. it. . . ki
je lastnina posestnika I. I. v.........pokazala trtna
uš in da se je o tem podalo uradno naznanilo dne......
Ob enem se potrjuje, da je njiva (senožet i. t. d.)
pare. it. ... v.....tudi last posestnika I. I. in da se
je tudi v občini.............v kteri leži ta njiva
(senožet i. t. d.), uradno konstatovala trtna uš.
Kraj, dan . . .	I. I.
(Pečat).	občinski predstojnik.
Moje čebelarjenje.
(Dostavek k spisu v 3. štev. »Kmetovalca).
Da je ameriški panj mnogega izmed cenjenih g. čebelarjev zanimal in spravil v radovednost, so mi dokaz
obilni dopisi in precej naročil na te panje. Ker mnogo dopisnikov prosi pojasnila o imenovanem panju, mislim, da najlože in najprej ustrežem, ako povem, kako sam čebelarim. Le pazno berite ter si dobro zapomnite; marsikomu utegne prav priti!
Opomnim najprej, da so moji panji narejeni iz kuhanega lesa, kakeršnega se červ ne prime iz lepa. Naj-poprej si namreč urežem tako dolge deske, kakor jih potrebujem; zatem zavrem v navadnem kotlu vode, ji pridenem na 2 škafa pol kile soli, vtaknem vanjo, kadar zavre, šop desk ter jih držim nntri kakih pet minut, najprej eden konec, potem drugi, tako da je kuhan ves les. Ako so deske preširoke, polivam jih s kropom, dokler se ne napijo solne zavrelice. Takega lesa se lesni červ ne poloti. Najraje imam les, sekan okoli božiča, ker se takega červ nič kaj rad ne prime. Potem si izdelam panje, kakeršni morajo biti. Pride roj in treba je zanj pripraviti amerikanca. To je hitro storjeno, in sicer tako-ie: Vzamem čedno satje, prihran)eno iz lanskega leta, ter je sestavim in zložim v posamezne prazne okvirje. Vloženo satje pritrdim in ovežem z drobnimi žičnimi (dratenimi) šibicami (navadno rabim jeklene šibice od starih dežnikov). V malo dneh močen roj vse lepo pritrdi na okvirje in sceli in zlepi v*e satne kose. Tedaj vezi lepo odvzamem in pritrdim okvirčke, da se ne premikajo (zlasti pri vožnji to prav pride), na vsakem ušescu z majhnim železnim cvekom ali žrebljičkom na nosilne latice ali izdolbine. Vse uvezano satje je pravilno čebelno; vse trotovo izrežem, ker za trote ni treba skrbi, saj jih je še tako vedno preveč. Ako je lansko satje kaj krivo, je segrejem, prenesem na hladno ter zravnam s tem, da nanje pritisnem desko. Iz tako prirejenega panja čebele jako marljivo lete, potrebujejo pa tudi močno, rodovitno matico, ki je zmožna, ako je dosti živalij in je dobra paša, v 24 urah nastaviti 4000 jajčec ali delati za tri matice v navadnih panjih, kakor so naši kranjski.
Drugi roj priroji peti ali šesti dan po prvcu. Tedaj starcu (ki je seveda tudi amerikanec) izrežem vse krive in slabejše matične zibelke in pustim le 2—3 največje in najlepše, ker me uči skušnja, da se le iz takih matičnih zibelk izležejo velike, krepke, močne matice. To delam z namenom, da se izognem preobilnim rojem in da si priredim rodovitnih matic. V pojasnilo bodi povedano, da čebele v vsako matično zibelko ne pripravijo dosti hrane; od tod slabo razvite kraljice. Le v velikih, močnih zibelkah nahajamo, da červič ni vsega povžil.
Tri tedne po prvem roju pregledam izrojenca, če ima že novo zalego, kar je znamenje, da je matica že oplojena. Ako se oploditev ne zgodi kmalu, ali ako je mlada kraljica kakorkoli prišla ob življenje, skrbim, da osiročeni družini brž dam drugo matico, kterih imam vedno nekaj pripravljenih za take slučaje. Na odgojo takih matic bi morali naši čebelarji obračati večjo pozornost. Če bi se to zgodilo, bi ne bilo vedno čuti pritožb o brezmatičnih panjih. In vender kako iz lahka prideš do njih!
Večkrat dobim majhne četrte in pete rojčke, ki bi se v navadnem panju ne vedeli kam dejati. Ravno tako se zgodi, da s kakim poznejšim rojem (s prvcem ne) izleti po več matic (2—3). Okrog vsake se nabere kepa čebel. To priliko porabim ter ogrebem vsako kepo z matico vred v majhen panj s 4—5 sastniki. Te panje, prašilčke, denem na prašenje, in perišče čebel z mlado rodovitno matico mi o priliki zelo prav pride. Ako izgubi kak izrojenec ali drujec matico, vzamem jo prašilčku, ako ima že zalego, ter jo dam brezmatičnemu panju. Tu je seveda treba previdnosti. Navadno matico priprem do večera v mrežnato kletko, ki jo obesim sredi panja na
meden sat med ljudstvo. Na večer jo rešim, malo v medu povaljam ter izpustim. Čebele matico obližejo in, ker ima zdaj njih duh, jo rade sprejmo. Vsakega panja čebele imajo namreč svoj duh; zato se nektere čebele branijo dragih, ker sovražijo njih duh. Zato je treba zlasti pri združevanju panjev skušati dati Čebelam kolikor moč enak duh; to se doseže, če se oba panja, ki naj se združita, poprej poškropita z medeno vodo ali z vodo, v kteri je raztopljena kafra ali apijol. Tudi je treba združevati v hladnem ter panje nekoliko ukrotiti z dimom. Na ta način se čebele pri združenju skoraj nič ne koljejo. Par muh seveda ne pride v poštev.
Ako je imel prašilček tedaj, ko sem mu vzel matico, zalego, si hitro izredi novo matico, če pa ni imel zalege, mu pa dam lepo matično zibelko, izrezano iz drugega panja. Ako se prav sponaša, dobim na ta način v enem mesecu po 3 oplojene matice.
Lahko bi navedel še par drugih prav priprostih in lahkih načinov, izrediti si matic, pa naj za danes zadošča toliko.
Ko sem tako vse roje oskrbel, brezmatičnim takoj na pomoč priskočil ter se vedno ravnal po geslu: „Le močni panji so dobičkonosni", mi tudi jeseni tehtnica pove, da so mi čebele vsaj pol več nanesle v te panje, kakor v navadne. Ako ima panj preveč, mu z izmetalnikom odvzamem medu, satje pa denem nazaj; če ima pa premalo, dodam mu iz drugih panjev. Tako tehtajo moje čebele, pripravljene za zimo, z medom in voskom vred (brez panja) po 11 kil; najraje pa imam težo 14 kil, ker potem ni treba pitati do aprila. Ker nekaj rojev ogrenem tudi v navadni kranjski panj brez okvirjev, take panje jeseni žive izaodrežem, čebele pometem v amerikance k drugim čebelam, dobre matice prihranim, slabe odstranim, med iz satja izmečem, zaostalega dam obrati čebelam, suho satje pa prihranim za pomlad. Tako satje je dobro več let; prva leta tudi za zalego, poznej samo za med.
Umen čebelar bo grajenje novega satja sploh omejil na jako majhen obseg ter bo prideloval le bolj med, ako res hoče imeti dobiček, zakaj za 1 funt satja se porabi več kakor 10 funtov medu. Zdaj pa računite!
Da je treba po zimi ®so skrb obračati na mirno prezimovanje, ve vsakdo, kakor tudi to, da ravno zima pokaže čeleberja-mojstra, ali pa mojstra-skazo.
H koncu naj izpregovorim še o zboljšanju čebelne paše. Mi imamo dobro deželo za čebelorejo, res, a še boljšo lahko naredimo s tem, da pridno sadimo primerno drevje, zlasti lipe in akacije. Akacija tudi na pustem svetu hitro raste, zgodaj cvete in čebele jo strastno ljubijo.
O lipi mi ni treba govoriti. Hvaležno drevo za nas je tudi divji kostanj kterega senca nas vabi v poletni vročini; njegovo listje da dosti nastilja, a sad se pokrmi živini z dobrim uspehom. Tako bi prav veliko storili v prid čebelarstvu, in kmet bi imel tudi dobiček. Na delo torej! Nikar se ne izgovarjaj, da si star, ljubi moj! Ko bi bili naši predniki držali roke navskriž, bi mi mlajši marsičesa ne imeli. Ljubi Bog nas je ustvaril za delo, delajmo torej vsak po svoji moči, in zanamci nam bodo hvaležni; posebno sadnega drevja nikar ne zanemarimo. Ako bomo marljivo delali, veselili se bomo jeseni sadu. Jablane, hruške in druge cepe Cepi v mladosti za stare zobe.
Peter Pavlin, čebelar.
Varstvo sadnega drevja.
Spisal I. Bolle v »Gosp. Listu«.
Sadno drevje je izpostavljeno mnogim nadlogam; mrčes in zajedave glive mu prizadevajo razne bolezni, ktere se pa sicer lahko z uspehom zatirajo. Gosenice in uši, ki napadajo listje, preženemo z 2 do 3odstotno raztopino tobačnega izvlečka. Tega kmetovalci lahko naročajo iz c. kr. tobačne tvornice v Ljubljani, držeč se v ta namen izdanih predpisov. S to raztopino je treba namakati listje od maja meseca naprej, če treba, vsakih 14 dnij do avgusta. Zdravilo koristi prav posebno breskvam in vrtničnim (rožnim) grmom, na kterih se najhuje širijo listne uši.
Proti jabolčnemu rilčkarju (Xyponomenta malinella) in sploh proti žuželkam rabimo z uspehom 2odstotno raztopino mehkega mila ali pepelike (potašlja), pomešano z 2 do 3 % petroleja. To mešanico si napravimo, če tekočino prav dobro pretepemo s ščetko (krtačo) in jo potem s škropilnico skozi sito enkrat ali dvakrat pretočimo iz čebra v čeber.
S to tekočino škropimo drevje prvikrat malo prej, predno se razvije popje, drugič, kadar odcvete in se že zapazuje sadni zarod.
Proti lišajem, mahu in nekterim žuželkam, n. pr. jabolčnemu cvetoderu (Anthonomus pomorum), se sponaša skoro nasičena (40 %) raztopina železnega vitrijola; z njo naj se drevje namaže v dobi od decembra do februvarija in 8 ali 15 dnij pozneje še z apneno raztopino, kteri smo primešali 2 °/0 železnega vitrijola.
Proti kodravostni glivici (Exoascus deformans), ktera napada drevesa vsega koščičastega sadja, posebno breskve, slive in mandlje, zavijaje liste in pokvarjaje sad, je dobro, da po zimi namažemo ali poškropimo drevje z omenjeno močno raztopino železnega vitrijola in pa da jih v dobi od maja do avgusta škropimo z enako raztopino, kakeršno rabimo proti peronospori. Zadnje omenjeno zdravilo odganja tudi listno rjo (smod — Fusi-cladium dentriticum), ktera rada napada hruške ter kvari liste in sad. Škropiti je treba prej, predno se razvije popje, in potem vsakih 15 dnij.
Če so drevesa nizke rasti, škropljenje ne prizadeva nikake težave, ker delo lahko opravimo z navadno škropilnico, kakeršno rabimo proti peronospori, samo da se je za škropljenje z raztopino železnega vitrijola bolje posluževati posvinčenih Besnardovih sit.
Če pa hočemo škropiti visokodebelna drevesa, kterih vej navadna škropilnica ne doseza, služi nam prav dobro primerno dolga kavčukova cev, ktero naslonimo na bambusovo trstiko tako, da pritrdimo na zgornjem koncu si-kalo (razpršilnik)
Za škropljenje prav visokih dreves ugajajo prave brizgalnice (pumpe), poštavljene v posebne posode in oskrbljene z bambusovimi 3 do 4 metre dolgimi trsti-kami. Z njimi se labko po zimi namakajo debla in veje, pa tudi spomladi in poleti škropi listje.
Razne reči.
— Korist globokega oranja. Orji tako globoko, kakor moreš, kakor globoko ti dopuščajo razmere zemlje, vsaj težko zemljo. Pravilno izvršeno globoko oranje pomnoži dohodke, ki pomagajo prebiti tudi slabše čase. Kdor pogloboči orno plast, stori nekaj podobnega, kakor hišni posestnik, ki hiši dozida nadstropje, ktero mu tudi donaša obresti. Mnogokrat se bolj izplača zemljo poglobočiti (globoko obdelovati), kakor pa dokupiti je, kajti za to ni treba plačevati več davkov. Da pa
se globoko obdelovanje izplača, je neobhodno potrebna zadostna množina gnoja, da preskrbimo orno plast z rastlinsko hrano.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 55. Imam lepega šestletnega konja, ki pa večkrat noče potegniti voza, če je še tako lahek. Kadar pa pelje, je pa prav dober za tek. Kaj je temu vzrok, ali je morda kaka bolezen; kajti kadar se upre, ne pomaga nič, tudi če ga bijem z bičem? (A N v Tj
Odgovor: Vaš konj je uporen (štatljiv). Ta razvada se težko odpravi ter se v otče smatra za neodpravljivo. Z lepim ravnanjem se včasih še kaj doseže, s silo in tepenjem se pa upornost še poveča Upornost je taka hiba pri konju, da se zaradi nje more po zakonu kupčija razdreti v 30 dneh.
Vprašanje 56. Imam 10 hI rizlingovega vina iz 1 1895 , ktero je lepo čisto in svitlo, a je sedaj pričelo cikati. Kaj naj ukrenem proti ciku vina? (J ž. v C.)
Odgovir: Cik v vinu je vedno nevarna reč in ker v pričetku dela vino nekoliko rezko, torej skoraj okusnejše, zato je najbolje, če vino hitro potočite; da pa cik ne napreduje premočno, naj se prazni prostor nad vinom vedno žvepla, dokler je sod na pipi Cikasto vino ozdraviti je jako težko Zdravljenje obstoji v tem, da se zamore kisove glive. Najpri-prostejše in za Vas porabno sredstvo v to svrho bi bilo močno zažveplan.je vina. Tako vino pa povzročuje glavobol in je še le tedaj porabno, če se z večkratnim pretakanjem izpravi iz njega žveplena sokislina.
Vprašanje 57. Ali je res, kakor nekdo piše v Rodoljubu," da umetni gnoj ni skoraj zanič za vinograde? To bi bil hud udarec za take posestnike, ki mislijo napraviti zopet velike vinograde, pa nimajo gnoja, kakor pri nas, in če bi ga imeli, bi ga ne mogli voziti visoko v bregove. (J Z. župan pri Sv. T. pri Eogatcu)
Odgovor: Vaše vprašanje nas je opozorilo na dotični spis ter smo ga brali. Ne brigajte se za take spise po naših političnih listih, kterih uredniki ne morejo presoditi, ali so dobri ali ne. Po vsebini dotičnega spisa soditi, je pisec sicer kmetovalec, kteremu se vidi, da se je izobraževal, a nima znanstvene podloge, če ne, bi ne bil zapisal toliko nasprotujočih si rečij. Bodite pomirjeni, v umetnih gnojilih je pri-hodnjost našega vinarstva Francozje, vinščaki ob Eenu i. t. d. se dandanes sploh poslužujejo umetnih gnojil, pa tudi naše Vipavce so probudili lepi uspehi in zato se jih močno poslužujejo. Gotovo je pa, da se umetna gnojila ne dado rabiti po receptih in da je treba pri nas še mnogo izkušenj. Mi moremo dati našim čitateljem le navodila, intelegentnejši in premožnejši posestniki naj pa delajo poskuse ter naj uspehe objavljajo. Natančne in vestne poskuse na vednostni podlogi delati pa bodi naloga naših kmetijskih šol v Grmu, Gorici, Mariboru i. t. d.
Vprašanje 58. čez koliko časa po obrejitvi se smejo svinje jorkširske pasme zopet pripustiti? (F. G. v L.)
Odgovor: Če svinja stori, prične se bukati čez kakih 6 do 8 tednov. Ako svinja takrat še doji, naj se ne vodi, dokler se prašički ne odstavijo, drugače izgubi mleko ali pa dobi lastnosti, ktere ne prijajo prašičkom.
Vprašanje 59. Imam kravo, kteri se je mesec pred oteletitvijo naredila bula na sescu, ki pa še vedno ni izginila. Ta krava sicer rada pusti tele sesati, molzti se pa kar ne pusti. Kako naj odpravim to bulo in kaj naj ukrenem, da se bo krava raje pustila molzti? (A. A. v J.)
Odgovor: Bula na sescu bo bržkone od vnetice vimena. Kako je mogoče to bulo danes odpraviti, zavisi od tega, kakšna je, kar Vam pa more povedati le živinozdravnik, ki kravo pregleda. če se krava ne pusti rada molzti, pomaga včasih, ako
se ji med molžo položi na križ mokra ruta Najzaneslijvejše sredstvo, tako kravo ukrotiti, je pa, dvigniti eno sprednjih nog, kar se zgodi na ta način, da se ji noga v kolenu vpogne ter čez koleno porine povez, ktera sili kravo med molžo stati na treh nogah
Vprašunje 60. Imam mrjasca, kteri je uže dovolj star, pa ne kaže volje do plemenjenja. Kaj naj storim? (G. II v T)
Odgovor: Če je mrjasec zdrav sploh in na spolovilih in če nima kake organske napake, potem skusite spolsko po-željenje v njem obuditi s krmljenjem zdrobljenega ovsa, kterega pomešajte s posnetim mlekom ter mu dajajte na dan po 2 žlici zdrobljenega lanenega semena ali semena kopriv. Tudi je dobro, takemu mrjascu pokladati poparjene ali kuhane sveže koprive.
Vprašanie 61. Pod grlom se je mojemu volu naredila velika bula, ki ne boli, če se pa pritisne, pozna se vtisk nekaj časa. Vol uže nekaj časa sem ni nič kaj zdrav in se pri vožnji hitro upeha Kaj je temu vzrok? (J. Š. v T.)
Odgovor: Kolikor moremo posneti iz Vašega pisma, je ta bula vodenična oteklina, ki prihaja od srčne bolezni; vsled tega vol ni sposoben za delo. Priporočamo Vam vola opitati ter ga prodati mesarju.
Gospodarske novice.
*	Nakupovanje belanske plemene govedi je vršila pretekli mesec hrvatska vlada na Kranjskem ter je pokupila po Gorenjskem te govedi za 40 000 gld. To je pač lep uspeli za naše živinorejce, kt-rega imajo v prvi vrsti zahvaliti naši družbi, ki je z vpeljavo dobrih plemenih bikov popolnoma pretvorila gorenjsko živinorejo, in sicer tako, da Gorenjska more danes izvažati plemeno govei, kar donaša največ dobička. S tem pa še nismo dosegli Bog ve koliko, Storiti nam je še mnogo; zato nam bodi to prvo nakupovanje vzpodbuda k na-daljnemu in večjemu napredku Živinorejcem drugih krajev naše dežele pa vnovič zatrjujemo, da ima le belanska goved v naši deželi prihodnjost. — Pri tej priliki omenjamo, da smo pisma, ktera smo dobili vsled našega poziva v tem listu, da naj se zglasijo tisti, ki imajo belansko plemeno goved na prodaj, oddali zastopniku hrvatske vlade Od nas naj se torej ne zahteva odgovorov, kakor se to sedaj opetovano dogaja, kajti nakupovalec ni bil zavezan ozirati se na vsako ponudbo. Tudi moramo pripomniti, da smo izročili le tista pisma, ki so nam došla pravočasno, t. j. do takrat, ko se je nakupovalec zglasil pri nas v pisarni; pozneje došla pisma mu ni bilo mogoče vročiti, ker nismo vedeli, kam naj bi jih za njim poslali. Sicer pa bode hrvatska vlada menda po Velikineči zopet kupovala pri nas plemeno živino
*	Modro galico bo družba od sedaj naprej oddajala izključno le udom, in sicer potom podružnic Neudje ne dobe galice niti kilograma več, in sicer niti za višjo ceno ne, ker smo z zalogo uže zelo pri kraju, dasi smo imeli letos toliko galice kakor še nikdar ne. Vse podružnice so galico uže naročile, zato naj se vsak ud zanjo zglasi pri svoji podružnici. Častite gg. načelnike podružnic, kteri imajo za svoje ude dovolj galice naročene, pa rotimo pri njih poštenju, naj galico oddajajo le udom, drugače je bo zmanjkalo, za kar ne moremo biti mi odgovorni, kajti za ude smo je naročili dovolj. Družba ima glede dobave kmetijskih potrebščin skrbeti le za svoje ude in ne sme delati konkurencije poštenim trgovcem, pri kterih naj kupujejo galico vsi neudje.
*	Gumijeve vezi za cepljenje trt bo oddajala družba na drobno po 12 kr. deka s poštnino vred ter jih bo pošiljala kot vzorce brez vrednosti. Cele kilograme bo pa oddajala po
10 gld. brez poštnine. Samo ob sebi -se razume, da družba sprejema le naročitve od udov.
*	Trtne škropilnice oddaja družba po znižani ceni, in sicer po 10 gld. eno z zabojem vred, in to izključno le udom. Ker je zaloga omejena, se more družba ozirati le na pravočasno došla naročila Škropilnice so bakrene ter običajne sestave, kakor jih je družba oddajala zadnja leta.
*	Čebelarska razstava in kongres bodeta od 4 do 12. dce septembra t 1 v Bruslju, kjer je to leto ob enem velika svetovna razstava. Kdor se za ta podjetja zanima, naj se obrne neposredno do Fd de Lalieux de la Rocq, chateau de Miremont v Jeluy-Arquennet (Belgija).
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora dne 3. aprila 1897.
Navzoči so bili: predsednik gosp. cesarski svetnik Ivan M urnik ter odborniki gg.: grof Bar bo, Folakovski, Goli, baron Lazarini, Lenarčič, Rohrman, Witschl in tajnik Pire.
Odbor je ukrenil v dogovoru s kmetijsko družbo koroško predlagati družbenega predsednika, gospoda cesarskega svetnika Murnika, za uda avstrijskega železniškega sveta, za njegovega namestnika pa dr. viteza Edlmanna, predsednika c. kr. kmetijske družbe koroške.
Vsled poziva c. kr. deželne vlade se je odbor posvetoval o državnih podporah, ktere bi se potrebovale za 1. 1898. Pri tej priliki se je na predlog gospoda odbornika Folakovskega ukrenilo, naj se prosi večja podpora za družbeno podkovsko šolo, in sicer z utemeljevanjem, da naj se nastavi kot učitelj mesogledstva diplomiran živinozdravnik
Vsled prašičje kuge so nastale na Kranjskem za prašičjo rejo povsem nove razmere in c. kr. deželna vlada je poizvedovala po celi deželi, kakšne so bile do sedaj razmere in kaj bi bilo ukreniti za bodočnost, da se prašičja reja pospeši in povzdigne. Tem potom pridobljeni obširni materijal je c kr. deželna vlada izročila družbi v pregled s pozivom, naj stavi primerne nasvete. Glavni odbor je med drugim v prvi vrsti sklenil sporočiti, da je skrbeti za zboljšanje plemena in za zadostno število plemenjakov. V to svrho naj se osnujejo ter subvencijonirajo prasičorejni zavodi in, kot njih podružnice, prasičorejne postaje. Vilm tega naj se pa še naprej oddajajo po znižani ceni plemenski prašički, kterih dobava bodi prva skrb gori imenovanih zavodov in postaj.
Glavni odbor je načelno sklenil oddajati modro galico po isti ceni kakor njega stoji izključno le udom, in sicer le po toliko, po kolikor je potrebujejo za svoje vinograde, vsem drugim pa po tekoči tržni ceni.
Za nove ude so se sprejeli gg.:
Ivanetič Janez, posestnik v Semiču; Poljanec Andrej, posestnik na Rečici: Nabergoj Kristijan, posestnik v Ložah; Ravnikar Ignacij, posestnik v Virmošah; Štekar Štefan, posestnik in trgovec v Ajdovščini, Strel Peter, posestnik v Ljubljani; Fatur Anton, trgovec v Ostrožnem Rrdu; Kapelj Josip, posestnik v Zalogu; Klepčar Josip, posestnik v Nadanjem Selu; Sedmak Frančišek, posestnik v Nadanjem Selu; Barbiš Anton, posestnik v Nadanjem Salu; Valenčič Luka, posestnik v Nadanjem Selu; Penko Anton, posestnik v Nadanjem Selu; Žnidaršič Anton, posestnik v Nadanjem Selu; Penko Anton, posestnik v Nadanjem Selu; Kaluža Ivan, posestnik v Nadanjem Selu; Špilar Ivan, posestnik v Nadanjem Selu; Samsa Ivan, posestnik v Nadanjem Selu; Cvetnič Lovro, posestnik v Nadanjem Selu; Bratoš Anton, posestnik v Veliki Pristavi; Rolih Leopold, posestnik v Veliki Pristavi; Kuret Ivan, posestnik v Narinu; Stegu Jakob, posestnik v Narinu; Slavar
Anton, posestnik v Narinu; Želko Ivan, posestnik v Veliki Pristavi; Kaluža Ivan, posestnik v Narinu; Avčm Frančišek, posestnik v Narinu; Bukovac Pavel, posestnik in trgovec v Kraljih: Bojanec Frančišek, mlinar v Štnarjoti; Kodelja Ivan, posestnik v Ložah; Kobal Andrej, posestnik na Slapu; Kobal Ferdo, posestnik v Ložah; Semenič Anton, posestnik v Ložah; Malik Ivan, posestnik v Ložah; Fajdiga Matija, župan v Ložah; Funa Josip, posestnik v Loiah; Jamšek Matija, posestnik v Ložah; Jamšek Frančišek, posestnik v Ložah; Rehar Josip, posestnik v Ložah; Funa Frančišek, posestnik v Ložah; Dolenec Ivan, posestnik v Ložah; Jamšek Frančišek, posestnik v Ložah; Robida Anton, posestnik, v Zgor. Kašlju; Klešnik Ivan, posestnik in mlinar v Zalogu; Šenk Ivan, grajščinski logar v Polhovem Gradcu; Kafol Josip, posestnik v Ravnah; Bon Anton, posestnik v Zabrdju; Globočnik Mihael ml., posestnik v Vogljah; Ferfolja Janez, posestnik v Rožneplju; Sironič Petsr, posestnik v Trvižu; Feltrin Dominik, posestnik na Bukovem; Matajec Ivan, učitelj v Preserju; Knižek S'.'ečko, kapelan v Preserju; Trojar Frančišek, posestnik v Prevoljab; Volek Frančišek, posestnik na Jezeru; Suhadolnik Josip, posestnik v Podpeči; Kržič Frančišek, posestnik v Rakitni; Jerina Matija, posestnik na Goričici; Rogelj Janez, posestnik v Preserju; Kovač Jakob, posestnik v Preserju; Bovha Jakob, posestnik v Gornji Brezovici; Kovač Anton, posestnik v Dolnji Brezovici: Filipič Frančišek, strojar v Podpeči; Smole Janez, posestnik v Preserju; Ttlban Josip, posestnik in župan v Kamniku; Kržič Frančišek, posestnik v Gornji Brezovici; Drašlar Jakob, posestnik v Gornji Brezovici; Petelin Josip, posestnik v Gornji Brezovici; Kržič Janez, posestnik v Rakitni; Grdina Matija, posestnik v Prevoljah; Pršin Josip, posestnik v Prevoljah; Svete Josip, posestnikov sin v Pieserju; Grum Anton, posestnik v Dolnji Brezovici; Boltež Karol, posestnik v Kamniku.
Razglas
o oddaji čistokrvnih plemenih bikov belanske (cikaste) pasme, kupljenih z državno podporo.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe bode meseca maja kupil s podporo, ktero je dovolilo visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo za pospeševanje govedoreje, nekaj bikov belanske (cikaste) pasme.
Te bike bode odbor oddajal na podlogi došlih prošenj, in sicer z ozirom na potrebo čistokrvnih plemenjakov po dotičnih krajih.
Prošnje je vložiti do
S5. «liie meseca aprila t. 1.
pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Vsak prosilec za bika mora v prošnji naznaniti, oziroma zavezati se:
1.)	da je pripravljen bika vzprejeti o pravem času na oni bližnji postaji, ktera bode določena, in sicer tistega bika, kterega določi odbor;
2.)	da pošlje na račun precej, ko mu odbor naznani, da mu je bik prisojen. 10 gld., kteri zapadejo, če potem ne vzprejme od-kazanega mu bika;
3.)	da plača ob vzprejemu bika polovico tistih troškov, ktere je podpisani odbor imel zanj pri nakupu, in sicer odračunši pod točko 2. omenjenih 10 gld., in
4.)	da podpiše zavezno pismo, s kterim se zaveže imeti prejetega bika dve leti za pleme in, če ga iz kterega koli zadostnega vzroka z dovoljenjem podpisanega odbora proda, povrniti po 5 gld. za vsak mesec, kar ga pred časom odda.
Živinorejci, kteri bodo imeli prejetega bika čez 2 leti za pleme, in sicer najmanj 4 mesece dalje, dobodo po 20 gld. in za vsak nadaljni mesec po 5 gld. nagrade.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, 31. dne marcija 1897.
Razglas
o oddaji čistokrvnih izvirnih bikov simentalske (rumeno- in
belolisaste) pasme.
Podpisani glavni odbor odda 8 bikov čiste simentalske pasme v tiste kraje po Notranjskem, Dolenjskem in v okolico Ljubljane, koder marajo za pisano živino, ki je mlečna in daje velike vole.
Te bike bode odbor oddajal na podlogi došlih prošenj, in sicer z ozirom na potrebo čistokrvnih plemenjakov po dotičnih krajih.
Vsak prosilec za bika mora v prošnji naznaniti, oziroma zavezati se:
1.)	da je pripravljen bika vzprejeti o pravem času na družbenem poskusnem dvorcu na Viču poleg Ljubljane;
2.)	da plača ob vzprejemu bika polo vi co ti s tih troškov, kteie je podpisani odbor imel zanj pri nakupu in pri vzreji čez zimo. (Biki stoje dražbo do 300 gld. torej je polovična cena 150 gld.);
3.)	da podpiše zavezno pismo, s kterim se zaveže prejetega bika imeti dve leti za pleme in, če ga iz kterega koli zadostnega vzroka z dovoljenjem podpisanega odbora proda, povrniti po 5 gld. za vsak mesec, kar ga pred časom odda.
Živinorejci, kteri bodo prejetega bika imeli čez 2 leti za pleme, in sicer najmanj 4 mesece dalje, dobodo po 20 gld, in za vsak nadaljni mesec po 5 gld. nagrade.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V	Ljubljani, 31. dne marcija 1897.
Št. 5206.
Razglas.
Ker je glasom uradnega naznanila kuga v gobcu in na parkljih v ogerskem komitatu Šopronj zdaj samo v eni občini razširjena in je mestno ozemlje kraljevega svobodnega mesta Šopronj te kuge popolnoma piosto, zato deželna vlada razveljavlja s tu-uradnim razglasom s 26. dne marcija t. 1, št. 4825., glede mestnega ozemlja in komitata Šopronj izdano prepoved uvažanja pre-žvekovavcev (goveje živine, ovac in koza).
Ostale zaporne odredbe zgoiaj navedenega razglasa pa ostajajo v svoji moči po vsi vsebini.
To se razglaša z dodatkom, da je rok, s kterim je spet dopuščeno uvažati na Kranjsko prežvekovavce iz ogerskega komitata in iz svobodnega kraljevega mesta Šopronj, določen na 5. dan aprila 189 7.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 3. dne aprila 1897.
Št. 5418.
Razglas.
Tuuradni razglas s 26. dne marcija t. 1., št. 4825., ki je bil objavljen vsled razpisa visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari z 21. marcija t. 1., št. 8185. (in ne, kakor je bilo po zmoti navedeno, št. 8125), se popravlja tako, da kr. ogerski komitat Požunj ni privzet v zaporno ozemlje, obstoječe gledž kraljestva Ogerskega zaradi svinjske kuge, in da se zatorej smejo brez zadržka iz tega komitata pitani prašiči, ki imajo najmanj 120 kilogramov žive teže, uvažati v mestno klavnico v Ljubljani, kjer se morajo pa nemudoma zaklati.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 6. dne aprila 1897.
Št. 5513.
Razglas.
Ker se svinjska kuga v političnem okraju Kočevje vedno huje razširja, zatorej deželna vlada dotlej, dokler se ne ukaže
drugače, ta politični okraj v vsem svojem razsežaju zapira za izvažanje, uvažanje in prevažanje prašičev ter zajedno v tem okraju prepoveduje vse prašičje semnje.
To se razglaša z dodatkom, da se prestopki teh zakonitih odredeb ostro kaznujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1., št. 51.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 6. dne aprila 1897.
Št. 5580.
Razglas.
Tuuradni razglas s 27. dne marcija t. 1., štev. 4885., o zapornih odredbah proti bosensko-hercegovinskemn okupacijskemu ozemlju se popolnjuje s tem, da vsled tuuradnega razglasa s 30. dne januvarija 1897. leta, št. 1881., tudi okraj Prjedor z občino Piškavica, deželnega okraja Banjaluka, in okraj Krupa spadata k zapornemu ozemlju, ki se je poredilo zaradi ondot razširjene kuge v gobcu in na parkljih, zatorej je uvažanje prežvekovavcev (goveje živine, ovac in koza) tudi iz teh ozemeljskih delov na Kranjsko brezpogojno prepovedano.
To se razglaša dodatno k zgoraj navedenemu razglasu s 27. dne marcija t. 1.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 8. dne aprila 1897.
Listnica uredništva.
S. P. K. Če krava rada je in pije ter je vesela, pa se vzlic temu noče odebeliti, odkar je storila drugo tele, pot°m je le dvoje mogoče: Ali je krava zdrava in je take narave, ali pa ima vender kako skrivno notranjo bolezen. Pravi vzrok dognati more le živinozdravnik, kteri bi kravo pregledal. — Vi vprašate, ali je mogoče spoznati vrste sadja in kako? Odgovor na to vprašanje je prav lahek: Naučite se spoznavati vrste! V to svrho je pa treba dobrih knjig, ki imajo zlasti dovolj po naravi v barvah slikanih podob. Slovenske take knjige nimamo, pač pa več nemških, ktere pa so zelo drage.
J R. na L. Vi pišete, da je prišla čez Vaše čebele neka kuga, a ne razjasnite, v čem se pojavlja, zato Vam tudi ne moremo dati nobenega sveta. Če je vzrok, kakor menite Vi, strupeni dim tamošnje tvornice, potem ne opravite nič s postopanjem proti tvornici, kajti ugovori so bili umestni tedaj, ko je bilo objavljeno, da se bo tvornica zidala.
M. L. v Z. Za zvrževanje od Vas namenjene obrti si morate izposlovati dovoljenje pri okrajnem glavarstvu.
E.	T. v J. Soseda ne morete zabraniti, da bi ne smel svoje njive zasaditi s kakeršnim koli drevjem. Pač pa ne smejo segati ne veje ne korenine na Vaš svet.
F.	G. v L. Da se krava vzlic temu ne obreji, da je bila uže štirikrat pri biku, more biti več vzrokov. Morda je bik nesposoben, ali pa ni pripraven za dotično kravo; v tem slučaju je treba bika premeniti. Krava se pa tudi takrat ne obreji, če je bolna na spolovilih, če je preveč rejena in ima vsled tega zatolščene jajčnike, če je sploh bolna i. t. d. Pravi vzrok bo mogel najti le živinozdravnik, kterega izvolite vprašati.
J. G. v R. Po dotični slabi podobi soditi, so te kokoši „brabantke", ktere dobite pri Maksu Pauly-ju v Koflachu na Štajerskem.
B. D. v L. Ker ne vemo, kaj Vi imenujete rjo na drevju, Vam ne moremo dati nobenega sveta. Pošljite nam po nji napadeno listje, potem Vam hočemo dati pojasnil.
K. b. d. pri Sv. A. O hruški, ki bi bila sposobna za živo mejo, nam ni nič znanega.
Št. 1. Y Ljubljani, 15. aprila 1897. Leto XIV.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
„Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/, strani 8 gld,, na '/« strani 5 gld. in na »/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
METOVALEC
Ilustrovan gospodarski list«
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe ^^^^ Vojvodine kranjske.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	Ljubljani, 15. aprila 1897. (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja novo blago gld. 40.— kr. do gld. 45 — kr.; nemška detelja(lucerna)gld. 45 — kr. do gld.55,— kr.; gorenjska repa gld. 26.— kr.; laneno seme, domače ozimno gj^ io— kr.; konopno seme gld. 10.— kr. do gld. 10.25 kr.; kuminovo seme gld. 26,— kr. do gld. 28,— kr
Fižol:Rudeči ribniški gld. 6.—kr.; rudeči Hrvat gl.5,— kr.; prepeličar (koks) gld. 8.— kr. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.)	, ,
Snhe češplje: v dimu sušene gld. 16.50 kr. do gld. 16.— kr.
brez dima sušene gld. 18.— kr. do gld. 21,— kr.
" Orehi domači: gld. 14,- kr. do gld. 15 — kr.
Ježice nove: gld. 3.50 kr. do gld. 4.50 kr. za 100 klgr.
Med: od gld. 29.— kr. do gld. 30 — kr. Kože: Goveje, težke nad 40kg po gld. 33— kr. do gld. 34,—kr.
„ težke od 30 do AOkg „ „ 27,— , „ „ 28.— „ „ lahke	„ „ 28.— .. „ „ 29,— „
i Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr. klgr )
Telečje kože: 46 kr. za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.80 kr. do gld. —.90 kr.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 30 kr. za kg.
Druge vrste 18 do 20 „ „ „
Kože lisic po gld, 3.75 do 4,— |
»km n n 9-— » 10-~ [ za par. „ dihurjev „ „ 3.— „ 3.50 „ vidr „ „ 9,— „ 10,— |
Kože zajcev po 10 do 12 gld. za 100 komadov.
Pepelika (potošl) po gld. 16,— 100 kg.
Žito:
V	Ljubljani, 14. aprila 1897. Pšenica gld. 8.50 kr., rž gld. 6.50 kr., ječmen gld. 5.50 kr., oves gld. 6.50 kr., ajda gld. 7.20 kr., proso gld. 6,— kr., turšica gld 4.80 kr., leča gld. 12— kr., grah gld. 13.— kr., fižol gld. 10,— kr., seno gld. 2.40 kr., slama gld. 2.05 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Na Dunaji, 14. aprila 1897. Pšenica gld. 7.54 kr., rž gld. 6.36 kr., ječmen gld. 7.50 kr., oves gld., 5.83 kr., turšica gld. 3.69 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.)
V	Budapešti, 14. aprila 1897. Pšenica gld. 7.52 kr., turšica gld. 3.39 kr., oves gld. 5 53.
Goveda, meso ter živalski pridelki:
V	LJubljani, 14. aprila 1897. Goveje meso 64 kr., telečje meso 62 kr., svinjsko meso 66 kr., prašičje salo 70 kr., špeh svež 64 kr., špeh prekajen 68 kr., surovo maslo 95 kr. (Vse cece veljajo za 1 kilogram.)
Živinska sol
dobi se vedno in v vsaki množini po znižani ceni pri
Franu Fisclierju
v Kamniku.	(38-3)
Vezi iz pat. gume za požlahtnjevanje trt
po profesorju Gothe-ju kakor po dr. Kroczer-ju
razpošilja edino prave, nedosegljive kakovosti c. in kr. dvorna tovarna za gumo in celulojid
Glavna zaloga: J. Sclltlieitlle Podružnica: 7/2 Štiftgasse 19.	na Dunaji.	Graben 10.
Brzojavni naslov: „Gammischmeldler." (12—6)
Izvrstno pravo črno vino,
domači pridelek, postavljeno na vsako postajo Avstro-Ogerske, po 20—25 gld. 100 litrov; samo do Trsta postavljeno pa 18—22 gld. 100 litrov. — Dalje izvrsten naravni tropinovec 60—70 kr. liter, fino namizno olje po 60 kr. liter, semensko čebulico po 2 gld. za 5 kg s poštnino vred.	(41—3)
Alojzij Bratina?
grajščinski oskrbnik v Dubrovniku (Ragusa). Dalmacija.
Lepih vrtnic
čez tisoč komadov raznih vrst, odda po nizki ceni
Fr. Žerjav, vrtnar na Codellijevem v Ljubljani.
Vrtnice imajo lepe krone in so požlahtnjene v visočini 0 50 do 2 m. Odjemalci naj blagovolijo zglasiti se pri gori imenovanemu vrtnarju.	(48—2)
OVES
(Willkomm.)
Ta težka vrsta ovsa vspeva v vsaki zemlji, je najzgodnejša, da zelo obilo pridelka, visoko in prav dobro slamo za krmljenje ter nepreleži. Ker se ta oves redko seje, zadošča na oralo bOkg.	(29—4)
Razpošilja se z vrečo vred 25 kg za 5 gld.; 50 kg za 9 gld. 50 kr.; 100 kg za 18 gld. Vzorci v vrečicah po 5 kg se pošiljajo poštnine prosto (franco) ako se znesek I gld. 70 kr. naprej pošlje na
grajščinsko oskrbništvo Golice
pri Konjicah na Sp, Štajerskem,
Semenski krompir
„ rožnik" in „amerikanec" zgoden, kakor pravi češki in ogerski „onejidovec", lep češki ječmen in oves in več drugih vrst semen prodaja po nizki ceni
Josip Leve,
trgovec v Ljubljani.
Dalje kupuje vsakovrstne zgodnje rastline kakor: črešminovo lubje, črno čmeriko, lapuhovo cvetje, sladke korenince, jeternik, jelenov jezik, jezice, sme-rekovo seine itd. itd. po možno visoki ceni. (43—3)
H Mik. Hofmann,
JI tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-♦f talni, ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega
blaga narejena. "Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh nožarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd.
Reči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej in **	v najboljši kakavosti naredč. (8-5) H
txttntxnttttttmxxtmtnntit:tmtx
Največja zaloga
raznega semena
na pr. večne nemške detelje (lucerne), štajarske detelje, in-karnatke, turške in travniške detelje, raznih vrst velikanske pese, ki je splošno znana kot najboljša krma; potem travna semena za suha, mokra, peščena ali ilovnata tla. Velika zaloga raznih semen cikorije, dobra krma za prašiče, salate, kumar, peter-šilja, zelene, sladkega graha, fižola in drugih zelenjadnih vrst.
Mnogobrojnega poseta prosi	(5) (35—2)
PETER LASSNIK
v Ljubljani.
J. Blasnikova tiskarna
v Ljubljani na Bregu št. 12
se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot: knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe
za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večili barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto.
C. kr. privilig.
tovarna za izdelovanje poljedeljskih strojev
Frančiška Luttenberger-j a
v Weizu na Štajarskem,
priporoča svoje na tisoče razširjene in najvspešnjeje
%0T travniške brane -m®
(Wiesenmoos-Ketteneggen),
travniške stražnike, vsakovrstne pluge in poljedeljsko orodje, stroje za setev, vsakovrstne čistilnice, najboljše slamoreznice, rebljače, najboljše vsakovrstne ročne mline na kamne v vsakovrstni velikosti. — Popravlja vsakovrstne stroje. Posamezna dela k strojim in nože iz vlitega železa izvršuje točno, natančno in po najnižji ceni. Za vsako stvar in vsako delo se jamči. — Plačila tudi na obroke. — Ceniki brezplačno.	(33—3)
P
OOOOOOOOQOOOOOOQOOOOQOOOOOQOO(
Plutovino za cepljenje	?
(gobe)	C
za pritrjevanje cepičev pri požlaht-	j
njevanji trt prevrtane in prerezane	C
(tudi samo prerezane za tanke cepiče),	«
kakor tudi vsakovrstne druge gobe,	C
razpošilja po najnižjih cenah	{
L. NAIRZ, tovarnar (Korkfabrikant)	j
v Trstu. (16-6)	(
OOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOl
o o
Puškarske izdelke
j
Deloljubne
osebe — povsod — katere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod „Zukunftsvorsorge" Gradec, poste restante.	(28—3)
a TVilhelm Klenert
X	prej Klenert & 6eiger
a 1. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtniee
M	-- v Gradcl. -
Q (Ta dreTeBnica pripoznanakot ena naj*3čjih in najbolj rredjenih t Avstriji.)
Priporočamo veliko in izborno zalogo: ▼rtnlo, visokodebekiatih in pritličniL; sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahnitve : divjakov in podlag za pritllkovoe j jagodnega sadja; lepotlčnega drevja in grmovja, drevja (10—5)	za drevorede Itd.
A Razpošlljatev pravilno imenovanih oepldev vsih vrst sadja. A	Cenike je dobiti zastonj (n franko.
oooooooooooooooooooooooocooooooooooooo:
priporoča slavnemu p. n. občinstvu, kakor: vsakovrstne puškarske izdelke najnovejših sistemov, puške: lovske za brok ali kroglje, kakor tudi take za tarčo, sobne puške (Flobert), ter orožje v osebno obrambo.
Vsakovrstna popravila in predelovanja po najnižjih cenah.
Vse pri meni izdelano orožje je samo ročno delo iz najboljšega materijah; vse puške so uradno preskušene in dobro uravnane.	(1—7)
JKŠf* Za vsako delo sem vestni porok sam.
Obširne ilustrovane cenike, slovenske in nemške, do-pošiljam na zahtevanje poštnine prosto.
ANTON SODIA, puškar v Borovljah
(Ferlach) Koroško.
Jajca za valenje
od najboljših kokošjih pasem za kmetovalce
Houdan, Plymouth Rocks in Laške kokoši po 15 kr. eno
dobiti je pri	(44—3)
J os. Lenarčič-u na Vrhniki.
Zanesljivo pravo predenice (Žide) prosto seme domače (štajerske) in lucerne (nemške ali vočne) detelje dobiva se najceneje pri
Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene!
Vnovič znižane cene!
Try eri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor
hidravlične [vodovodne] preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (11—3)
IG. HELLER na Dunaju
II/2 Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!

Mala naznanila.
Vsak nd c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in sicer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to število plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med „Malimi naznanili" po 6 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Pluge in osipalnike po najboljši in skušeni sestavi izdeluje po 8 gld., močnejše po 9 gld. komad, Miha Preložnik, kovač v Hotinji Vasi, pošta Kranichsfeld, Sp. Štajersko	(30)
Ribniški fižol, izbran za seme, prodaja po 10 gld. 100 kg postavljen na postajo Ribnica Ivan Fajdiga v Sodražici.	(64)
Seme pravega ribniškega fižola, lepo izbranega, ima naprodaj Jakob Lovrenčič v Sodražici, postaja Ortenek.	(74)
30 hektolitrov vina, po 16>/, gold. hektoliter je naprodaj v žup-nišču na Planini pri Vipavi. Ivan Mikš, župnik.	(81)
50 m'1 zgašenega prav izvrstnega apna ima naprodaj Jak Strnad, posestnik na Cesti, pošta Videm pri Dobrepoljah. Cena po dogovoru.	(83)
Ribniški fižol, izbrano blago za seme, prodaja po 9 gld. 50 kr. 100 kg franco kolodvor Ribnica, Ivan Lovšin v Ribnici. (84)
25 prašičkov križaneov po l'/a mesec stare, ima naprodaj Janez Sajovic, pesestnik v Velesovem, pošta Cerklje na Gorenjskem. Cena po dogovoru.	(86)
Bik, zelo lep, rudeč-bel, 2 leti in 2 meseca star, zelo sposoben za pleme, še nelicencovan, je naprodaj pri Francetu Drešarju, posestniku v Savlah št. 25, pri Ljubljani. Cena po dogovoru. (88)
5 marjaščekov in 4 svinjce jorkšiiske pasme (od svinje, ki je uže drugi pot strila), 6 tednov stari, so naprodaj pri Josipu Hočevarju, posest, v Žejah, pošta Kamnik. Cena po dogovoru. (89)
Jajca za valenje, francoskih velikih rac „Rouen", oddaja po 15 kr. eno Anton Poljšak v Žapužah, pošta Ajdovščina.	(90)
Izvrstno Slivovko, pristno, naravno blago ima naprodaj Franc Weiss v Dol. Raduljeh, pošta Ručka, Dolenjsko.	(91)
300-400% pravega ovčjega sira, lanskega pridelka, kakor tudi 80 hI pristnega rumenega vina proda po primerni ceni Hinko Grabrijan v Vipavi	(92)
Bika, muricodolske pasme, 22 mesecev star, licencovan 147 cm visok in 565 kg težak, proda Frančišek Dolgan v Stari Sušici, pošta Sp. Košana, Notranjsko.	(93)
Velika prostorna kovačnica (fužina) s stanovanjem je oddati ped ugodnimi pogoji; vrejena z dvema ognjema, ktera se v potrebi lahko pomnožita, pihanje ognjev in bat (nore) je urejeno, da jih goni vodna moč Kovačnica leži ob deželni Reški cesti na kteri je živahen promet. Vprašanja naj se pošiljajo na gospoda Leopolda Dekleva v Košani.	(94)
Brockhausov Convers. Leksikon, več gosli, violo, violončel, razne trompete in klarinete proda Miha Debelak, učitelj v Kovoru, pošta Tržič.	(95)
Grajščina na Raki
pri Krškem (pošta Krško, postaja Videm), ima še na razpolago več t'soč na riparijo portalis, rupestris montikolo
in solonis na suho
(46-2)
cepljenih in okoreninjenih trt
z vrstami: rizling ital., kraljevina, španjol, veltlinec, sil-vanec, portugalka, kabernet sauvignon in nekaj mešanih in sicer po 14 gltl. naprej za tisoč cepljenk.
Dalje odda še več tisoč močnih, za cepljenje sposobnih korenjakov (bilf) po 20—24 gld. tisoč komadov.
Lastnikom srečk!
Prav mnogo je glavnih dobitkov, za katere se že leta nihče ne oglasi, da bi se mu izplačali. In zakaj ? Zato, ker lastniki srečk pregledujejo navadno le izkaze dobitkov ob žrebanju, onih zapisnikov pa ne pogledajo, v katerih so zaznamovani dobitki še ne vzdignjeni. Ni dosti, da bi koga naprosil, naj poišče, če ni morda kaj zadel, ampak sam naj sleherni pogleda, ako ni katera njegovih srečk že kedaj zadela dobitek. Napravil sem v ta namen knjigo, 84 strani obsegajočo, v kateri so vse do sedaj izžrebane srečke, tako imenovani »Restantenbuch«. Tu je najti natančen, pregleden in zanesljiv zapisnik vseh evropejskih srečk, katere so do sedaj, če tudi že pred več leti, zadele glavne ali postranske dobitke, pa niso še vzdignjene od lastnikov, ki niti ne vedo za svojo srečo. Kdor mi pošlje 80 kr., mu pošljem po pošti ta zapisnik ne-vzdignjenih srečk Nedavnej je gosp. J. S. z Moravskega pri nas naročil to knjigo ter v nji našel v svoje veselo izoenadenje, da je s svojo Stanislajevo srečko št. 5363 že pred 13 meseci zadel
veliki clol>itek!
Takoj me je pooblastil, da zanj vzdignem ta dobitek. Mestna blagajna v Stanislaju lahko spričuje. da sem jaz vposlal srečko z glavnim dobitkom.	(49 — 1)
Protok. menjalnica S. Fischer,
Dunaj, Schottenring 14.
Brzojavni naslov: Bank Fischer, Dunaj.
Pristna
dalmatinska vina,
kakor tudi druge vrste, priporoča gg. gostilničarjem in posestnikom od 56 litrov naprej po 17 5 — 22 kr. liter.
Dalje ima tudi v zalogi	(45- 2)
Živinsko sol
po znižani ceni in ktero oddaja v vsaki množini
TOMO TOLLAZZI,
trgovec v Dol. Logatcu. « *
H	™ H
J
štajerske vagerle, na pol pokrite kočije, tovorne vozovee itd. itd. izdeluje in ima vedno
v zalogi
(34-2)
Peter Keršič,
kovač in izdelovalec vsakovrstnih vozov
v Sp. Šiški pri Ljubljani.