Ljubljana, torek 9. aprila 1929 Cena 2 O in meaeteo 36 Din. M tnoiemstvo 40 Dia. Uredništvo i Ljubilan, KnaAiev« Aoa 5. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13- Telelo« 6t 440. CeHat Koceoova al. 2. Telefon Ke*. 190-Rokopisi m na vračajo. - 0«b® po tarfla. Upravalitvaf UutoHaaa, PreScrnov* m 64 Telefoo St. 3122, 1123, 1124. 3125, 312« laseraM oddelek: Ljubljana Prešerno* ulica C Telefon & 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cest It. 13 Teiefut) St 455 Podrafaica CeUe: ICocenov« ulica it 2 Telefoa tt io« Računi pri pošt ček ta vod h Ljubljana St. 11.842, Praha fiisto 78.180 Uie* Ht 105.241 Ljubljana, 8. aprila. Bolgarija je za letos koncentrirala dve svoji historični slovesnosti. Predvsem piaznuje tisoč.etnico najimenitnejšega vladarja stare Bolgarije, carja Simeona, ki je umrl 1. 9i7. Tisočletnica njegove smrti je bila tedaj že predlanskim. a praznovanje so združili s petdeseto obletnico obnove bolgarske državne samostojnosti, ki je bila dosežena z rusko pomočjo po rusko-turški vojni 1. 1877./78. Historični spomini so bili vedno važna gibala nacijonalnega pokreta in v dobi narodnega preporoda so povsod radi posegali v zgodovino po vzgledih in primerih, ki nai podpro samozaupa-nie in samozavest ljudskih množic. Bolgari so v zgodovini nastopili dovoli zgodaj. Njihova zgodovina se v pričetku srednjega veka razcepi na dvoje; en del gre k prvim Slovanom. ki so prišli na Balkanski polotok že pričetkom sedmega stoletja, drugi de! pa ima za izvor divje mongolske Bolgare, ki so prišli tjakaj v drugi polovici istega stoletja in zagospodovali nad nekaterimi slovanskimi plemeni. Iz tega rodu so bili seveda tudi vladarji in med njimi tudi car Simeon Veliki, sin in naslednik Kana Borisa, ki ie iz- , vedel pokristjanjenje in s tem ustvaril osnovo ne le za višjo kulturo, marveč tudi za spojitev obeh prvotno tako različnih ljudstev. Kajti pod vplivom krščanstva je kmalu izginila razlika; Mongoli kot mani številni so se brž slavizirali, kljub temu. da so ostali zmagovalci. Simeon Veliki ie dopolnil delo pokristjanjenja. on pa ie tudi silno dvigni! narodno kulturo in njegova vlada se po pravici imenuje zlata doba stare nolgarske književnosti. Imel je tudi drugače orjaške načrte: hotel si ie osvojiti bizantinsko cesarstvo in prestaviti svoio prestolnico v Carigrad Da bi to lažje dosegel, se je proklami-ral za carja, vendar pa se mu izvedba njegove silne zamisli ni posrečila. Preden je minilo pol stoletja po Si-meonovi smrti, je Bolgarska popolnoma propadla in ie za dve sto let sploh izgubila svobodo. Kasneje si ie sicer država zopet priborila samostojnost, toda Simeonove veličine ni doživela nikdar več. Vodilno mesto na Balkanskem polotoku ie pričela zavzemati Srbija. Turkom se Bolgari niso mogli dosti upirati in Bolgarija je med prvimi balkanskimi deželami postala turška provinca. A v 19. stoletju so se Bolgari, ako ne upoštevamo Albancev, kot zadnji na Balkanu osvobodili turškega jarma. Turški režim je tu trajal pol tisočletja in tradicija svobodne preteklosti je med Bolgari že domala povsem zamrla. Zato med njimi tudi ni bilo uporov, ki so se na srbskem ozemlju ponavljali neprestano in šele tik pred izbruhom rusko-turške vojne so se pričeli resni boji bolgarskih upornikov s Turki, ki pa so končali katastrofalno za Bolgare. Svetovno zmn ie postal na primer strahotni poko! Bolgarov v Bata ku. Osvoboienie i;m ie priborila šele Rusija in berlinski kongres ie potrdi! državno samostojnost Bolgarije, dasi seveda ne v tako velikem obsesru kakor ga je določila Rusija v sanštefanski mirovni pogo-dbi. Glavna zasluga za osvoboienie in postanek moderne Bolgarije gre torej Rusiji. Bolgari so se tega tudi zavedali in ruski ter preko niesra slovanski vpliv sta bila v Bolgariji ?7redno močna Šele pod pritiskom nemško orijenHraneea kralia Ferdinanda in nod enako močnim pritiskom makedanskih emigrantov se je oficiielna Bolgariia začela vedno bolj odtujevati Slovanstvu. Tako ie prišlo do bratomorne voine med Bolgarijo in Srbijo po porazu Turčije I. 1913. in do žalostnega dejstva, da se je Bolgarija v svetovni vojni uvrstila v proti-slovansko fronto. Ta protisrbska in protijugoslovenska miselnost ie v odločujočih bolgarskih krogih še danes izredno močna in vedno z nova ovira res prijateljski sporazum in tako nuino potrebno tesno zbli-žanje med Bolgari in nami. Vsak nriia-teli miru in konsolidacije na Balkanu mora zato iskreno žeelti. da bi Bo^ari iz proslave spomina na velike čase svoje preteklosti ne črpali netiva za nova nasprotja med seboi in nami. temveč da bi ostalo težišče historičnih refleksij usmerjeno na pozitivno stran. Iskreno sodelovanje med Bolgarijo in Jugoslavijo ie naiboliša garancija za naoredek Balkana in za boljšo bodočnost vseh južnih Slovanov. Svečana otvoritev pogajanj z Rumunijo Prva seja konference pod predsedstvom ministra Kumanudija - Prihodnje tedne bodo delale samo sekcije Beograd, 8. aprila t. Danes ob 5. popoldne se je vršila v veliki dvorani zunanjega ministrstva kjer se sestaja plenum vrhovnega zakonodajnega sveta, prva seia naše in ru-munske delegacije za rešitev raznih vprašanj med Jugoslavijo in Rumunijo Naši delegaciji ie danes načeloval zastopnik zunanjega ministra dr Kumanudi, rumunski de-legaciji pa poslanik Filodor; delovni šef naše delegacije je dr. Lujo Bakotič. Na današnji otvoritveni seji je zavzelo za dolgo zeleno mizo na kateri so ležale mape in ostalo gradivo za pogajanja, prostore 12 članov rumunske delegacije s poslanikom Filodorom v sredi, na nasprotni strani pa 20 članov naše delegacije z ministrom dr. Kumanudiiem v sredi. V ozadju dvorane in na stopnišču so bili prisotni tuii in domači novinarji. Minister dr. Kumanudi ie s prisrčnim nagovorom oozdravil rumunske delegate t>ri čemer je omenjal tradicijonalno prijateljstvo med obema državama, ki ga je treba še ojačiti z delom obeh delegacij. Za pozdravne besede se je zahvalil poslanik Filo-dor, ki je segel ministru dr Kumanudiju v roke. nakar so se na enak način pozdravili tudi ostali člani obeh delegacij. Takoj nato je prešla konferenca na delo in se najprej razdelila na sekcije. Rumuni so iz kurtuazi-je prepustili v vseh sekcijah predsedstvo našim delegatom. Delo posameznih sekcij bo trajalo približno mesec dni in ko bo dovršeno bo sklicana zopet plenarna seja obeh delegacij. Deset sekcij Beograd, 8. aprila č. Delegaciji za rešitev še neurejenih vprašanj med našo državo io Rumunijo sta se razdelili v deset sekcij: tehnično, administrativno, finančno, gospodarsko, socijalno, prometno, privatnopravno in tri druge sekcije. Brezu^o stani* vojvode Stenanovica Beograd, S. aprila p. Iz Čačka poročajo. da ie zdravstveno stanje vojvode Stepe Stepanoviča čim dalje nepovolj-nejše. Bolnik ie izgubil ves apetit. zaradi česar ie tudi telesno zelo opešnl remiperatura ie zelo visoka in bolnik »*e vso minulo noč prebil brez spanja. Glede na visoko starost se zdravniki boje. da pop-iumega vojvode ne bodo mogli več rešiti. Neresnične vesti o cnremembah v Sloveniji V Beogradu odločno demantirajo senzacije zagrebških »Novosti« o skorajšnjih upravnih spremembah v Sloveniji grebških »Novosti« od konca do kraja Beograd, 8. aprila p. Včerajšnje zagrebške »Novosti« so objavile na uvodnem mestu vest, da bosta v zvezi z reformo državne uprave ukinjeni dosedamii samostojni oblastni samoupravi v Sloveniji in združeni v eno upravno telo, ki bi obsegalo teritorij vse Slovenije. Te informacije, ki jih je posnel po »Novostih« včerajšnji »Ponedeljek«) gredo celo tako daleč, da se navajajo tudi razna imena kandidatov za mesto velikega župana združene Slovenije in za mesto oblastnega komisarja nove oblastne samouprave. Na merodajinem mestu je bilo vašemu dopisniku izjavljeno, da je ta vest za- izmišljena. Vprašanje reorganizacije oblasti bo prišlo na dnevni red šele pri sestavi novega zakona o razdelitvi države na oblasti, a ta zakon bo postal aktualen in bo prišel na dnevni red šele v trenotkii, ko se bo sestavljala nova ustava. Pa tudi sama domneva zagrebških »Novosti«, da bo Slovenija tvorila v bodoče le eno oblast, ne drži. Razdelitev države na upravne oblasti bo izvedena tako. da se bo pri tem čuvalo narodno in državno edinstvo in zato ni verjetno, da bi se meje novih oblasti krile z zgodovinskimi ali plemenskimi mejami. Nove hiše so oproščene tudi oblastnih in občinskih doklad Važna odločba generalne direkcije neposrednih davkov — Zgradbe, ki jih ne obdavči država, tudi samouprave ne smejo obdavčiti Beograd, 8. aprila, p. Na tozadevno vprašanje nekaterih oblastnih in občinskih samouprav je izdala generalna direkcija neposrednih davkov glede odmere samoupravnih doklad na zgradbe, kf uživajo davčne ugodnosti od strani države, pojasnilo, da takih zgradb (gre v prvi vrsti za novo zgrajene stanovanjske hiše) tudi oblastne in občinske samouprave ne smejo obremenjevati z dokladami. Za vsa ona poslopja, ki plačujejo samo 3 odst. minimalni davek na zgradbe, so torej nedopustne vsakršne občinske in oblastne doklade. Zožen krog zaščitenih najemnikov Pričetek zaključne redakcije novega stanovanjskega zakona. Krog zaščitenih najemnikov bo zmanjšan Beograd, 8. aprila, r. Danes popoldne je nadaljevala v ministrstvu socijalne politike komisija, ki proučuje vprašanje podaljšanja veljavnosti zakona o zaščiti stanovajskih najemnikov. Komisiji, ki se bavi s tem vprašanjem. predseduje načelnik ministrstva dr. Jeremič. Ministrstvu so bili predloženi trije načrti od organizacij hišnih lastnikov in stanovanjskih najemnikov. Kakor se doznava od informirane strani, je za enkrat gotovo le toliko, da sta- novanjska zaščita ne bo podaljšana v vsem dosedanjem obsegu, da pa tudi docela ukinjena ne bo. Minister socijalne politike se bo najbrž odločil za kompromisno rešitev s tem, da bo zaščitil slabše plačane državne nameščence, upokojence in njihove vdove, ročne delavce s slabimi prejemki, invalide ter vdove in sirote padlih vojakov. Ali bo vseboval zakon tudi kake določbe o višini stanarine za nezaščitena stanovanja, še ni odločeno. Solunske konvencije ratificirane Beograd. 8. aprila, p. Zunanie ministrstvo je izdalo naslednje službeno obvestilo: Včerai je naša vlada potrdila sporazume, podpisane med našo državo in Grčijo v Ženevi tekom minulega meseca, ki se nanašajo na našo svobodno cono v Solunu. TI sporazumi so stopili v veliavn že 17. marca. Nota o ratifikaciji sklenjenih konvencij ie bila danes po zastopniku zunanjega ministrstva izročena tukajšnjemu grškemu poslaniku. Uradniški zakon Beograd, 8. aprila, p. Glede sestave novega uradniškega zakona je vaš dopisnik izvedel na merodajnem mestu, da je nastal v tem delu trenutno zastoj, ker hoče vlada najprej v podrobnostih izvesti novi zakon o vrhovni državni upravi. S tem zakonom bo izvedena temeljita reorganizacija in bodo ukinjene ter deloma preurejene posamezne državne ustanove Na podlagi teh sprememb se bo šele nato moglo definitiv-no fiksirati in statuirati stanje uradništva pri posameznih uradih in ustanovah. Ni dvoma, da bo treba število uradništva v nekaterih strokah precej reducirati. Novi uradniški zakon bo na podlagi tega stanja definitivno rešil uradniško vprašanie in uredi! tudi ma-teriielni noložai uradništva. ki bo na vsak način v primeri s sedanjim znatno izboljšan. Agrarna banka Beograd, 8. aprila, p. Minister pravde je sklical za 10. t. m. ob 9. dopoldne v finančno ministrstvo konferenco vseh oblastnih direktorjev za poljedelski kredit. Na konferenci se bo vršila razprava o zakonskem načrtu glede osnovanja Agrarne banke. Rešiti je treba zlasti še vprašanje, kje naj se osnujejo podružnice, odnosno poveri,eništva. Na podlagi sklepov te konference bo nato definitivno sestavljen načrt zakona o Agrarni banki. Delavski zastopniki pri ministrskem predsedniku Beograd, 8. aprila č. Danes ob 11.30 dopoldne je sprejel predsednik vlade general Živkovič zastopnike delavskih zbornic, ki so mn izročili svoje predloge o nredkvi delovnega časa. Znižana železniška tarifa za papir Beograd, 8. aprila p. Prometno ministrstvo je dowMlo za prevoz tiskarn iške ga papirja (časopisnega). pisemskega in svilenega papirja počen Si od 1. aprila ugodnost po železniški tarifi 2. del pri prevozu s postaje Beograd. Zagreb, Domžale, Zalog, Zidani most in Sušak do vseh ostalih positaj v državi. Angleški izletniki v Splitu Split, 8. aprila, č. Davi je priplul v Split Cosulichev luksuzni parnik »Sfella d' Italiac, s katerim se je pripeljalo nad 200 angleških turistov, ki potujejo po Sredozemskem morju. Izletniki so ei ogledal i Split in okolico, zvečer pa se zopet odpeljali. 20 žrtev steklega psa Sarajevo, 8. aprila č. Danes so v državno bolnico pripeljali iz sela Hadži6i 20 oseb, ki tfli je uBrSze-1 stekel pes. Uudie so psa preganjali, ki se Je ranjen skril v neki hi$i pod posteljo, nakar ga Je ustTelil neki logar. Sporazum med Vatikanom in sovjeti Pogajanja so že v teku nekaj tednov - Glasilo kurije želi, da pride do obnovitve diplomatskih stikov Pariz, 8. aprila h. Pariška izdaja »New-york Heralda« sporoča iz Rima, da je verjetno. da bo v kratkem skienjena pogodba med Vatikanom in sovjetsko Rusijo. Zaradi tega so se vršila že nekaj tednov pogajanja med državnim tajnikom Gasparijem in sovjetskim poslanikom v Rimu Kur-skim Oba diplomata se sicer nista sestajala osebno, temveč vršila pogajanja s posredovanjem bivšega poslanca Cingolaniia. Ce bi prišlo do sklenitve pogodbe, bi bili obnovljeni diplomatski odnošaji med Vatikanom in sovjetsko Rusijo Sovjetska vlada bi v tei pogodbi priznala, da verski pro- blemi ne spadajo v območje njenega opazovanja in da bi zaradi tega uživala katoliška cerkev v Rusiji, ako se njeni zastopniki ne bi vmešavali v notranje zadeve države. popolno enakopravne z drugimi vd» rami. Rim. S. aprila h. »Osservatore Romano« zavzema stališče glede govoric o zopetnem ^bližanju med Vatikanom in sovjetsko Rusijo in izjavlja, da bi bilo zelo želeti, da pride do te obnovitve, seveda pod pogojem, da bi prenehalo zasledovanje katoliške duhovščine, ki divja zadnjih 10 let v Rusiji. Avstrijska vlada bo sestavljena še ta teden? Vladna koalicija želi sporazuma z ooozicijo — Zahteve po razpustu oboroženih zasebnih organizacij Dunai, 8. aprila g. Danes se je sestalo krščansko-socijalno strankino vodstvo, ki pa je imelo le pogajanja sekundarnega pomena Mnogo važnejša bodo posvetovanja jutrišnjega dneva. Jutri se vrši tudi seja parlamenta, ki pa bo samo formalnega sna-čaja Kakor zatrjujejo, bo nova vlada morda sestavljena že v četrtek Ce pa bi tega termina ne bilo mogoče držati, kar se zdi precej gotovo, je danes gotovo toliko, da hočejo večinske stranke sporazum z opo- zicijo, toda ne v tem smislu, da bi se podvrgle temeljitemu novemu programu. Program nai bi bil zvezan tudi z načrtom nekake razorožitve, ker se posebno v kmečkih krogih izraža želja, da bi bilo konec terorističnih činov in neprestanih pretepov med Heirmvehrovci in republikanskim Schutzbundom. Ta posvetovanja se bodo vršila istočasno s posvetovanji v parlamentu. Bombni atentat v indijski zbornici Socijalisti so vrgli v parlamentu dve bombi, ki sta ob eksploziji ranili ministra financ in nekoliko drugih poslancev Bombav. 8. aprila lo. Danes ie bila napovedana v indijskem zakonodajnem zboru generalna zaključna debata o proračunu za leto 1930. Po prečitanju zapisnika in imenskem Dozivaniu noslancev ie stooil na govorniško tribuno predsednik zakonodajne skupščine, da bi odgovoril na napade levičarske opozicije zaradi kršenja poslovnika. Jedva pa je razgrnil pred seboj nekaj pol papirja, sta padla dva kot pest velika železna predmeta pred sedeže finančnega ministra. V isteh hipu ie že sledila strašna eksplozija, ki je zagrnila celo razpravno dvorano v oblak dima in prahu. Med preplašene vzklike članov zakonodajne skupščine. ki so v paničnem strahu bežali proti izhodom, so se mešali kriki težko ranjenih poslancev. Na pomoč poklicana skupščinska policija je naglo zaprla vse dohode ter hitela nuditi ranjencem prvo pomoč. Vsega skupaj je ležalo okoli čisto razbitega predsedniškega pulta šest poslancev, katerim so bombni drobci prizadejali težke poškodbe. Posebno nevarne so rane dveh poslancev o katerih sodijo zdravniki, da bosta ranam podlegla. Policiji se ie posrečilo aretirati dva ma-skirana neznanca, ko sta hotela skočiti z okna prvega nadstropja skupščinske palače, da bi pobegnila v spodaj čakajočem avtomobilu. Oba sta bila oborožena z revolverji in bombami. Pri zasPševanju odklanjala vsak odgovor na stav!:ena vorašania. Mila obsodba atentatorja v Nemčiji Sodba govori o upravičenem ogorčenju nemških vojnih oškodovancev zaradi počasnosti birokracije Berlin, 8. aprila be. Po enomesečni obravnavi ie bila danes razglašena sodba proti farmerju Langkoppu. Mož je pred dobrim letom prišel v urad za razdeljevanje odškodnin nemškim kolonistom in zagrozil ranatelju urada, da ga bo pognal v zrak s celim uradom skupaj, ako mu takoj ne izplača zahtevanih 100.000 mark. V ta namen je tudi prinesel s seboj nad deset kilogramov težak peklenski stroj, nabit s črnim smodnikom, ki ga je položil pred ravnatelja, češ, da ga bo takoj sprožil, čim mu ne izpolni želje. Ravnatelj urada se je dolgo časa pogajal z Langkoppom ter mu naposled utekel pri stranskih vratih. Poklical je na pomoč ostalo uradništvo. ki je skušalo zlepa odstraniti odločnega nemškega Afričana. Langkopp pa je potegnil revolver in priče! streljati na uradnike, katerih dva sta obležala težje ranjena na mestu. Besneža je ukrotila šele policija in ga izročila državnemu pravdništvu. Za Langkoppa pa se je zavzela vsa nemška nacijonalistična javnost, v prvi vrsti nemška nacijonalna stranka. Dolgotrajna preiskava ie razgalila poslovanje nemške birokracije ter znatno doprinesla k razbremenitvi obtoženega Langkoppa, tako da je pri razpravi priznal upravičeno njegovo razburjenje celo državni pravdnik ter predlagal samo 14mesečno kazen. Sodišče pa ie bilo še bolj uvidevno ter obsodilo Lans-koppa le na pet mesecev zapora, ki ga ie že odsedel v preiskavi. Kot razlog za milo kazen je navedlo »upravičeno ogorčenje in razburjenje nemških vojnih oškodovancev.« Češkoslovaški proračun za leto 1930 Praga, 8. aprila, h. V finančnem mini. strstvu so že zaključene priprave za za. ključni račun za leto 1930. V zvezi s tem so objavili nekateri listi senzacijonalno vest, da je prihodnji proračun narastel za milijardo. Sedaj izjavlja finančno ministr. stvo oficijelno, da so vse take vesti neres. nične, ker bo prihodnji proračun narastel največ za prav neznatne vsote. Poljska vladna kriza Varšava, 8. aprila g. Maršal Pilsudski, ki je v sobotnih listih vladnega bloka tako vehementno opseval poslance sejma in jih nagnal z lopovi in banditi. ki so pripravljeni se vsak hip prodati, je danes in včeraj nadaljeval razgovore z ministrskim predsednikom Bartlom. Namen razgovorov je bil najti najprikladnejšo rešitev poljske vladne krize. Zaenkrat pa še ni padla odločitev o tem vprašanju, vendar je mogoče računati s tem, da je sklenil maršal Pilsudski prevzeti v svoje roke vodstvo vladnih poslov. Končna odločitev pa bo padla najbrže šele po povratku državnega predsednika, ki ga pričakujejo sredi tedna. Volilno gibanje na Angleškem London, 8. aprila, lo. Dosedaj je postav. Ijenih že 1640 kandidatov za volitve v no* vi angleški parlament Od teh ie 580 kon« servativcev, 495 liberalcev in 565 labtrri. stov. Volilnih upravičencev je vpisanih v volilne imenike preko 28 milijonov. Amerika proti mehiškim upornikom Newyork, 8. aprila. nw. Ameriški gene. raJni štab je zbral na mehiški meji preko 10.000 mož, ki imajo nalogo z orožjem v roki preprečiti prehod bežečih uporniških band preko meje Nekateri oddelki teh čet so že ponovno nastopili proti mehiškim četam in iih razorožili, ko so prekoračile mejo pri Elgasu. Prijateljska pogodba med Francijo in Italijo Pariz, 8. aprila, d. Kakor smo že poročali se pripravljajo med Parizom in Rimom diplomatski razgovori o rešitvi raznih spor. nih vprašanj Po ugodnem poteku teh raz. govorov, za katere se je posebno zavzel lord Chamberlain je pričakovati, da bo sklenjena med Italijo in Francijo tudi pri. jateljska in arbitražna pogodba ter trgo» vinska pogodba, ki bi uredila tudi vpraša, nje italijanskih državljanov nastanjenih v Franciji in nje afriških kolonijah. Latinska Amerika proti USA Newyork, 8. aprila. wa Voditelj nikara. ških upornikov general Sandino je naprosil predsednika Argentinije, naj skliče konfe. renco ameriških latinskih držav, ki bi raz. pravljala o nikaraškem vprašanju. Prepis tega pisma je sprejel tudi predsednik Hoo. ver in vlade vseh ostalih ameriških držav. V washingtonskih diplomatskih krofih do= mnevajo, da je storil general Sandino ta korak na pobudo svojih angleških prijate. Ijev, ki hočejo na vsak način organizirati južnoameriške države proti vedno boli na= raščajoči premoči Zedinjenih držav Zasedanje nemškega državnega zbora Berlin, 8. aprila be Danes dopoldan 'c pričel po velikonočnih počitnicah zopet z zasedanjem nemški državni zbor Držn ni kancler Miiller se ie popoldan razgova-;aI z voditelji vladnih strank o njihovem s4 a. lišču napram nameravani sestavi vc;'ke koalicije. Jakost ameriške mornance VTashington, 8. aprila. \va. Po poro ameriškega mornariškega urada bo i ameriška vojna mornarica kcmcerr ga leta preko 700 edinic in tvorila c ^ ; močnejSih ter najmodernejših vojnih naric na svetu. Kako je zmagal g. Mussolini Informacije beograjske »Politike« o poteku zadnjih plebiscitnih volitev v Italiji Pod naslovom »Kako je zmagal g. Mussolini- objavlja včerajinja beograjska »Politika« na uvodnem mestu naslednje inior-nia-ije o poteku Dlebi>dtritve m-^d Slo"enci 'n Italfani no vzele du M!is*ol;niig in o"oež^ ^licno veiico ie izročil D"doš'3tti na vTšču No Loik n* pr narrpti (normalen)« »Vora?anie kdo ie e^s^val »proti« al: »za* n° r>r'"ha:q v noš'ev "'dor ip elasoval proti ie b:' nravi Junak Fa?'sfi so ?e pre' iavno razorlasih' da b<->do nad-'!--']! ehso ve Tako 'e tud' b'lo Člani Vo^nisiie so bik sami fašisti nre^sedniki oolnokrvt" fašisti Glasovnice so b:'e spsfav!iene v ob1oslovanje tega urada ima važen vnliv na socijaine potrebe delavstva, je pa tudi delen izraz stanja gospodarskega življenja v drža vi in izraz splošne urejenosti razmer v državi Poročilo se deli v dva. finančno - gospodarsko samostojna dela: v poročilo o bolniškem zavarovanji! in v poročilo o nezgodnem zavarovanju Bolniško - zavarovalna ra noga je zaključila z brutto deficitom od 4.51102^77: fa deficit izgine in se pretvori v računski suficit od 542.51884 Din z boni fikarijami tej panogi zavarovanja po ne zrodno zavarovalni panogi na račun bre mena upravnih stroškov nezgodne panoge, na račun odpisa inventarja v breme nezgod nega zavarovanja in na račun bremena am fcnlantnib stroškov nezgodne panoge Iz te ga bi sledilo, da nezgodno - zavarovalna panoga bolniško panogo razbremeni za . a 5 milijonov; nastane samo vprašanje, ali je ta znesek previsok ali prenizek z ozirom na izvajanje nezgodnega zavarovanja po uprav nem in ambulatoriiskem aparatu bolniške panoge. Imam utis. da je znesek po razmer ju in obsegu poslov prenizek in da iz upravne unifikaciie obeh panog prof i tira nezgodno zavarovalna panoga Končni efekt medsebojnega obračuna med bolniško in nezgodno panogo je ta. da so upravni stro lici za vsako od obeh panog prikazani v enaki izmeri, kar ne more biti pravično in bi inorala nezgodna panoga dejansko več ho nificirati bolniški nanogi. ker moraio uprav ni stroški nezgodne panoge vsekakor biti man'ši kakor oni bolniške. Celotni predpisani dohodki bolniško zavarovalne panoge so v 1. 1927. znašali 239.461 003 0?! Din. dočim so izdatki na pod porah članom dosegli 193.438 260.32 Din ali 80 78 % vseh predpisanih dohodkov Če upoštevamo, da v drugih državah fa izda tek dosega 60—70 spoznamo, da ie v našem zavarovanju nemogoče primerno in tudi efektivno dotirati potrebne reze-vne fonde za slučaj enideniii itd. Nedostatek bol-niško zavarovalnih dogodkov karakterizi-ra tudi činien'"ca. da so okrožni uradi plačali 1.983 824 88 Din samo na obrestih za zneske. katere so izposodili od nezgodno zavarovalne panoge Pasivnih okrožnih uradov ie bilo v tem letu 1-1 in je bil osrednji urad prisiljen za nekatere urade zvišati zavarovalni prispevek. Zaradi zanimivosti navaiamo. da je celo-kttoni bolniško - zavarovalni predpis od pričefka poslovanja okrožnih uradov, t. j. od 1 julija 192*2 do 31 decembra 1927 znašal nekai čez eno miliiardo Din. Nezgodno zavarovalna nanoga Je zaključila z deficitom od 5 481 ^92 02 Din. s čemer se je poslovni primanikMai iz preišnjih let zvišal na 28.677 184 Din ki se oa zniŽT s povišanjem obrestno mere Poročilo po vdana ootrebo. da se nezgodno zavaroval na tarifa 7viša od 6 na 7 % \Pr.f(im'čninP so izkazane z zneskom od 6".i75 54?43 Din pri čemer n pr zgradba t-jLt-rk.iloznega zdr»vU:5*s „Kl°n"vnik« pr-! iavlia postavko 19*88 219 49 Din in v številk' ni vpoSteta t v'0'pi prednjs pp7redsedn;k v voli'nem prostoru vprašal znanega trgovca Lustie Bednar-ca oo volitvi loko se zove. V Roianu in nri Sv Ivanu so oredsednik: iavno nmsovali delavce k; so glasoval' nroti (Ako ie oo fašis'ičnih informacijah vo'i'ec 'z^dal snm-liiv ie nreiel e'asovnico iz oo^bneea kuna Predsednik ie tako' iziavil članom ko-Tiisiie kako ie volilec glasoval Pri čemur se ie navadno posluževal naslednieea trika Ako ie b;1 elas od^an »nroti« ie predsednik deial Ivan Kerže ie elasoval. Ako ie bil glas oddan »za« ie nredsednik rekel obratno 0!"proti<. Ko pa se je razvedelo. kako stvari stoje, ni bil ni^če več tako hraber, da bi glasoval »proti« Član komisije je imel nalogo, da zapiše vsakogar, kdor glasuje »protir Komisija je kasneje zaoisnik izročila nrefekturi To so kasneje priznali sami Člani komisije Iz tega se zakliučuie da je bil na men plebiscita ludi ta da prešteie »nasprotnike fašističnega režima;. »Prntinrona'/ande vobče ni bilo Izdano je bilo le geslo za abstinenco Razmere na niso iopuščale sis|emaf'čne akciie Po vaseh so hib razširjeni lepaki v narodnem in komunističnem duhu Govori se. da so bili komu oisti?ni lepaki natisnieni v Rimu« »Trž^čani so se iavno smeiali volitvam Vlasa ie docela apatična Kr;za ie ve'ika. Po Rrunner u se napovednj^io drugi veliki kon-kurzi Za one ki so glasovali nroti. med temi je tudi osem odvetnikov, ve vse m^stp. Liudie sp čudiio. kako se je inozemski lisk dal prevariti »Reichsorštar ie n pr. pisala, •la so Tirolci v gomilnh odhaiali na volišče za fnšiste, in sicer zaradi lateranske pogodbe!« unorabliena v kanitalno kritje rezerv za izplačevanje rent Celotni upravni stroški nezgodnega zavarovanja so iz^^nani z 11 miliioni 382 053 88 Din nM 17.25 ed česar •dnade na unravne str^1'? osrednipga urada 7.614 39P Din ali 11.54 % ostanek je b;l bonificiran okrožnim uradom v kritje onih večjih upravnih stroškov, ki tem uradom nastajaV> zaradi posredovanja v izvajanju "PTrerlnpcra zavarovania Tzdatki na dragin?«kih do^-lad^h starim rentnit^m iz Slovenije in Dalmacije so dosegli 1.R53 717 19 Din kar ie bilo deloma krito z dofaciio Pokrai.inskega pokojninskega urada v znesku 1.709 4? Din. razlika ie bila krila z rednimi dohodki nezgodnega zavarovanja Celotna nepokrita svota vseh draginiskih doklad je dosegla 1.25° 5^3 Din katero je moralo nositi redno nezgodno zavarovanje. ki pobira prispevke samo za rentnike po 1. juliju 1922 ponesrečene. Een-rp.d. 8. aprila p Dijaki ljubljanske trgovske akademije, ki se mude na turneji po Bilkanu. so prispeli včeraj v Carisjrad. Shišatelji tamošnje univerze so jim prire« dili čajanko, na katero so bili povabljeni nredstavniki turšk h oblasti zastopniki ju--Soslovenske kolonije in predstavniki naše države v Carigradu N^flotakliiV hrastov park Beograd, 8 aprila č. Danes dopoldne je bila iz kabineta ministrstva za šume in rudnike izdana objava, da je minister La* za Radivojevič odredil naj se rezervira v znaTstvene svrhe 100 oralov hrastovega gozda v Prašniku na področju direkcije šum v Vinkovcih Na tej površini bo pre« povedano vsako sekanje in drugo izkori* ščanje gozda da se bosta mo^li flora in favna na tem ozemlju popolnoma svobod* no razvijati po naravnih zakonih Našim gozdarskim ustanovam bo ta prirodni park nudi! ugodno polje za razna proučavanja in primerjanja. Umor v Novem Sadu Beograd, 8 aprila, p. Po vesteh iz Nove* ga Sada Imbre Lerinc. ki je bil aretiran na madžarski meji pod sumom, da je izvršil umor nad šoferiem Mijatovičem ni pri* znal deiania (O aretaciji je poročal »Po« ncdeljek«) On zatrjuje da so pri tako* zvanih rimskih šancah napadli avtomobil neznani roparji, ki so šoferja ubili in iz» ropali, doc m je njemu uspelo, da je z av= tomobilom pobegnil Policija je danes ves dan zasliševala osumljenca, proti katere« mu govore vsi zbrani dokazi V Novem Sa« du so razširjene tudi vesti, da bi mogel biti Lerinc v zvezi z umorom Tonija Schle« gla, ker se je kritičnega dne mudil v Za« grebu Preiskava se vrši tudi v tej smeri. Zagoneten samomor sloven-r»c'icista v 7agrebu Zagreb, 8. aprila, n. V zagrebški javno« sti je napravil velik vtis samomor Sloven« ca. policijskega stražnika Marka Šetinca, ki si je v poslopju policijske direkcije v Petrinjski ulici prerezal žile. Zapustil jc ženo in dve mali hčerki Svoiečasno si je zgradil na Trešnjevki malo hišico V poli« cijskem oddelku, kier ie bil zaposlen, so oregledali vse rakune in kniige pa so na> šli vse v nailepšem -edu Šetinc je imel v svojih rokah že m liione ki iih ie nosi' za iztVa do plač zagrphsk' polici ii tz dr« žavne M^oaine vendar pi ni n:kdar povzročil nobene nerednosti Vzrok samomo« ra je zato docela neznan. Po obisku bolgarskega kralja v nagi H. — Praga, 8. aprila. Poset bolgarskega kralja borna je ostavil ziasti v političnJi krogih pomemben dojem; tisk je posvečal kraiju in Bjigariji večjo pozornost nego se posveča običajno podoonim obiskom v tujini, širša javnost pa je pokazala da je že davno pozabila, kar se je godilo v svetovni vojni. Izmed novin je edino glasilo nemških nacionalistov »Bolic-mia« porabila poset kralja, da je na..brž po inspiraciji s tuje strani, udarila po čsl. zunanji politiki. Glasilo Madžarov je priobčilo takisto očividno iz tujih di-piomatskh krogov inspirirani članek z naslednjimi informacijami: »Ta poset je s političnega gledišča značilen v dveh pogledih. Po eni verziji se hoče kralj Boris pogajati z uradnimi čsl. činitelji v stvari koburških veleposestev na Češkoslovaškem, da bi zadevo čimpreje in končnoveljavno uredil. Po drugih vesteh pa ie njegovo potovanje v Prago v zvezi z bolgar-sko-jugoslovenskimi pogajanji v Piratu. Kralj Boris je odločen pristaš italijanske smeri bolgarske politike Odno-šaji med Češkoslovaško in Bolgarijo so od padca Stamholijskega zelo slabi. Poset v Lani ima tedai tudi s te strani pomen, ker se zdi. da je delo predsednika vlade Ljapč°va. ki se nagiba k jugosiovenski orientaciji politike Bolgarske. V ostalem pa ie tisk. z izjemo izrazito bolgarofilskih »Narodnih Listov« in »Češkega Slova« skoro namenoma objavljal samo uradne informacije agrarnega tiska Javnost še dobro pomni nedavno tesno zvezo agrarne stranke z vodjo bolgarskih agrarcev. zato so nasprotni listi Driobčevali uradna obvestila iz agrarnih listov z nekako posebno radostjo Kliub napornemu prizadevanju bivšega čsl poslanika v Sofiji. Bogdana Pavlova, agrarca ki je poskusil vse da bi zag adil prepad med naivečk) čsl stranko in novim režimom v Bolgariji ni prišlo do izmirjenja med obema Zato je smatrati kot resničen oolitični usneh okoliščino da je predsednik republike povabil v Lano na intimni obed v čast kra!ja Bo-isa predvsem predsednika čsl. vlade agrarca Udržala. »Prager Presse« pripisu e veliko važnost temu obedu, češ da sta Udržal in krati Boris pri tej priliki izmenjala svoje misli... Isti list v obširnem članku naglasa, da je praško potovanje kralja Borisa služilo njemu samemu v informaciio. Konkretno da obisk n;ma političnega pomena, ker se je krali zanimal predvsem za kulturne in eos-odarske zadeve. vendar norne^i oiačenje mirovne DClitike na Ba'kanu in s tem tudi v Srednji Evrooi. »Češke 5'ovo« je podčrta valo v člankih naučno delovanje kral;a Borisa v prirodoslovnih panogah. »Narodni L;stv« so očividno v zvezi z bolgarskim posetom priobčili v nedeljo uvodnik »K prijateljskemu paktu med Jugoslavijo in Grško«. List pozdravlja z zadovoljstvom doseženi sporazum in naslavlja na Bolgarijo sledeče besede: »Proti skupnemu nastopu Grške in Jugoslavije bi na Balkanu ko?:aj kdo kai lahko podvzel z nado na usp h. Zato je bil beograjski sporazum sprejet razmeroma zelo hladno s strani onih bolgarskih življev ki preveč nestrpno občutijo posledice neuillvske mirovne pogodbe in se preveč radi udaja.io tujim vplivom. Želeli bi iskreno, da bi bila pirotska pogodba s katero so bile nedavno rešene nekatere pereče obmejne zadeve med obema državama, začetek nadatjnega prizadevanja za sporazum med obema sIovansk:ma sosedoma. Ne dvomimo, da bi se pri obojestranski dobri volji dalo doseči, da se slovanska Bolgarija končno iztrga iz družbe »poraženih« narodov in postane ravnopraven sestavni del novega Balkana, ki nai o njem odločajo balkanski narodi«. V nadalinem izvajanju povdarja članek, kako je Venizelos z veliko diplomatsko rutino odlomil paktu protiitalijansko ost in končuje s sledečimi besedami: »Vendar je gotovo, da italijanska* diplomacija ne smatra svojega delovanja na Balkanu za zaključenega. kajti gotovo ni pripravljena dopustiti, da bi bil sporazum vseh balkanskih narodov, čigar jedro bi lahko postala sedanja grško-jugoslovenska pogodba, izveden v drugih smereh in z drug;mi cilji, nego odgovarja to italijanskim interesom.« Za popolnost poročila je treba dodati. da je imel praški poset kralja Borisa tudi osebni in ro-dbinski pomen. Vladajoča rodbina Koburgov ima na Češkem velika posestva in niso brez pomena zagotavljanja oseb iz kraHeve okolice, da rma tudi prejšnji bolgarski kralj Ferdinand prelepe spomine na češke dežele, zlasti na Moravsko V celoti krali Boris iz Prage ni mogel ponesti drugega, nesro prepričanje, da cenijo odločilni činitelji v Pragi vse svetovne dogodke in vse dogodke na Balkanu samo po tem. kako le-ti utrjujejo mednarodni mir kako iačijo prijateljske stike Kralj je gotovo dobil dojem. da se da danes dos°či kaj samo z mirno, iskreno in spravljivo politiko. Vsaka težnja, ki bi lahko porušila ravnotežje bi oorrenila vznemirienie za+r> bi jo pri nas ocenili zo,o nebubeznivo. Odgovorni č;nitelii v Praei si n° las*e nokižaia svetovalcev in nocrpdn',lem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni, je pametno, da izpišete nekai dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franc Josef greneče« V zdravniški praksi se »Franc Josef voda« radi tega sosebno vpoTablja, ker naglo odstrani vzroke mnog:h pojavov bolezni. Dob: se v vseh lekarnah, drogenjjah in špecerijskih trgovinah. niki soglasno zanikali njuno krivdo, nakar sta bila oba oproščena. Agato je zagovar« jal c ivetnik dr. Lipold, Štefana pa odvet* ni!- dr. Miillcr. Detomor. Tudi oprostilna sodba 20 letna samska služkinja Antonija Vi' čar je bila od julija preteklega leta usluž« bena pri posestnici Ceciliji Spindler v Berkoveih. Ker je nosila vedno širok pred* pašnik, ni gospodinja niti opazila, da je Tončka v blagoslovljenem stanju. V noči na 26. oktobra 1928. se je gospodinji zdelo, da je šla obtoženka večkrat ven iz hiše in jo je zato vprašala, kaj ji je. Vičarjcv a je odgovorila, da ni nič posebnega... Delo« dajalka je zato ni spraševala naprej. Čez nekaj časa pa so pričeli šušljati ljudje da je bila Vičarjeva noseča in da je poro* dila dete. ki je umrlo. Ko je za to govo» rico doznalo orožništvo, je uvedlo poiz* vedbe in kmalu aretiralo obtoženko. ki je v polnem obsegu priznala detomor. Dela« la je. da je že meseca septembra inislii* na to, da hi otroka spravila vstran. Ko je čutila, da bo porodila, je šla b gnojišču, tam ob petih zjutraj porodilr živo dete moškega spola, vrgla nanj gnoja, da se je dete zadušMo. Dop<"'dne je potem izkopa« la mrtvo dete in ie pokopala poieg jabla« ne. Pravi, da otroka ni marala, ker je po« stala prisiljeno noseča, ko je služila lansko zimo in pomlad v Batočini v Srbiji. Porotniki so rekli, da je izvršila Vičnr. jeva cietomor v zmedenosti in je bila zate oproščena. Zagovarjal jo je odvetnik dr Šnuderl. Danes popoldne ni bilo porotnih razprav. Dopoldanski je vodil vdss. Guzelj z vo* tantoma dss. dr. Tombakom in dss dr. Fcn:OTjem. Javni obtožitclj je bil državni pravdnik dr. Stoinik. Jutri bodo sodili o zavratnem roparskem umo-ru, o uboju in tatvini. Pred sodniki Nevarna kupčija Dcl-vec Karol iz ljublj ->?ke okolice se je v zaporu seznanil z uzmovičen- Jožo Malnarjem, ki se še zdaj n <.tepa po svetu in se izmil rokam pravice. Jože je lani decembra ukradel v Ljubljani nekemu Ma* teju P. suknjo in prišel z njo k Karolu ter mu suknjo ponudil. Karol je vedel, da je Jože suknjo ukradel, vendar s.iu je da,' zanjo svoj površnik, pa še 100 Din mu je doplačal. Ker je Karol tako hitro pozabil svoje prijatelj' iz ietršnice. bo sedel zo« pet 2 meseca, da si bo bolje zapomnil sum* ljive tipe. ki krad io po svetu. t— Koncert učiteljskega pevsket*,. zbo» ra, ki sc je vršil v nedeljo po( dne v So» kolskem domu, je uspel sijajno. Velika dvorana sokoKkega doma je bila napolnje--na do zadnjega kotička. Na koncert je pri* šlo tudi mnogo tujcev iz vsega Posavja. Zbor je bil izvrstno razpoložen in od pu* blike burno aklamiran. Po zadn:: točki jo navdušenje naraslo do vrh inca in pevski zb<"T je moral *-jnoviti nekaj točk. Sloven« sko učiteljstvo je lahko nonosno na svoj zbo~, ki ima v osebi g. Srečka Kumra iz* vrstnega dirigenta. rr*--- IW Očarljivo in nepozabno! Film ljubezni, lepote in razkošja! W1 VRT EDEK - Veseloigra po znani, istoimenski drami, v glavni vlogi bajno lepa Corinne Griffitli Mladostni sen uboge deklice. Želja po slavi operne pevke. Beg cd doma. Angažirana v zloglasnem varijeteju. Prvi nastop — prozorna obleka — gola na odru. Razočaranje. Z garderoberko v Monte Carlu. Novo življenje v pravljičnem svetu. — Kakor Adam in Eva v paradižu. Ljubezen — sreča! Popolnoma novo! United Artistsiilm! Umetnina na filmskem polju! _ Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. . j* Očarljiva godba! Premijera danes. Elitni KU10 MatlCa ^ IA Naročite takoj vstopnice. Telef. 2124. ški &L>c_:_9U% * acetat/j— — »JUTRO« si 82 ---Torek, 9. IV. 1929 Domače vesti * Službene dodelitve v voiskl. Za vršilca dolžnosti komandanta sedmega žandarmeriiskega polka je imenovan podpolkovnik Gustav V. Štajpfl za pomočnika komandanta prvega žandarmerijskega polka, podpolkovnik Alozi I. Bari, ki jc bi! do sedai pomočnik komandama M. žandarmeriiskega polka, za vršilca dolžnosti oficirja za in-specijska dola 1. žandarmeriiskega polka ie imenovan major Miloš H. Jedl:čXa, za upravnika stalne vojne dravske bolnice in n tem da dalje vrši siužbo šefa notranjega oddelka iste bolnice je imenovan sanitetni polkovnik dr. Matej S. Justin. Za vršilca dolžnosti načelnika intendature II. pomorske komande je imenovan ekonomski major v mornarici Josip K. Blenveis. ki je do-sedaj vršil službo v rečni obalski komandi. * Smrt vzglednega šolnika. V nedeljo je za večno zatisnil svoje trudne oči učitelj g. France Ciale. Pokojnik ie bil rodom Ljubljančan in je služboval najprej daljšo ilibo v Šiški in pozneje do upokojitve v Ljubljani. Bil je tihe in mirne narave, a vendar odločno naprednega mišljenja. Bil ie ljubezniv družabnik in zvest tovariš. Ko • e bil odkrit Vodnikov spomenik v Ljubljani 1SS9., je imel pokojnik pri popoldanski siavnosti na Vodnikovem rojstnem domu pri Kamniti mizi kot tedanji šišenski učitelj slavnostni govor. V šoli je bil vesten in s;rog. a v potrebi Ijudomil učitelj. Imel ie več otrok, katere tnu je zavratna bolezen pred leti pobrala v kratki dobi vse. Od tedaj je mož pričel počasi hirati. Blag mu bodi spomin! * Jubilej g. Riharda Jakopiča. Šestdeset-letnica Riharda Jakopiča bo v petek 12. t. m. V soboto 1-5. t. m. zvečer bo v zbornici univerze ob !8. predaval o Jakopiču prof. univ. dr. Izidor Cankar. Prijatelji Jakopiča in njegove umetnosti vljudno vabljeni. V nedeljo 14. t. m. opoldne bo v Jakopičevem paviljonu otvoritev kolektivne razstave jubilantovega umetnostnega deia. To bo prva, koliktivna in retrospektivna razstava Jakopičevih del sploh. Doslej smo jih videli raztresene po raznih razstavah, sedaj pa bo mogoče študirati Jakopičev razvoj prav od najstarejših del dc najnovejših. * Ustoiičenje prvega pravoslavnega škofa za Dalmacijo in Istro v Šibeniku. V nedeljo dopoldne se je vršilo v Šibeniku slovesno ustoiičenje prvega pravoslavnega Črnogroski dobrovoljci. V Beogradu se mudi dcputacija dobrovoljcev Črnogorcev, koloniziranih v Vojvodini in Južni Srbiji. Povod te deputacije jc različno tolmačenje zakona o donrovoljcih in pravilnika, ki je bil pred nekaj meseci izdan. V tem zakonu se označuje, da je dobrovoljec »vsakdo, ki je tekom vojne po svoji lastni volji stopil v srbsko ali črnogorsko vojsko do 5. novembra 191 S«. Pravilnik pa prizna-je dobrovoljstvo samo onim. ki so kot podaniki stopili v srbsko ali črnogrosko vojsko. Zaradi tega protislovja so črnogorski dobrovoljci odposlali svojo deputacijo v Beograd. Deputacija ie posetila vojnega ministra in predsednika vlade. + Zanimiva statistika o tujcih. Zagrebška oblast .ie izdelala zanimivo statistiko o tujcih, ki so se naselili na njenem področju. Ta statistika ne vsebuje samo podatkov, koliko tujcev pripada tej ali oni državi, kako so razdeljeni po profesi.ii, Kt^ko dolgo so živeli na področju itd. Iz statistike tud: razvidimo, iz katerih gospodarskih in socijalnih razlogov izvira to naseljevanje. Ugotovljeno je, da so se v prvi vrsti naselili pripadniki Avstrije in Češkoslovaške kot strokovnjaki raznih podjetniških panog in kot trgovci. Z njimi pridejo Bolgari, Madžari, Nemci in Italijani, od kadili je do dve tretjine naših rojakov. Zanimivo je z Bolgari. Oni so skorai vsi vrtnarji. Vrtnarsho preživlja po večini tudi me Bolgare, ki študirajo na raznih šolskih zavodih. Veliko število je Rusov, a njih ečina .ie še iz vojne dobe. Ostali so tu kot • jui ujetniki, mnogi so se poženili in ima-•i /e lastna gospodarstva. Brez Rusov je oblasti 289! tujcev, od teh 389 Avstrii--v, 396 Čehosjovakov, 583 Italijanov, 274 dgarov, 24S Madžarov, 186 Nemcev itd. * Uprava oblastne kmetijske šole v Št. uriju ob južni železnici javlja, da se pre- ' oži ta zaradi neugodnega vremena in zasedbe prostorov po učiteljskem tečaju oba Jvodnevna vrtnarska tečaja po binkoštih, h sicer za učitelje in učiteljice na 24. in -5. maj, za ostale udeležence pa na 21. iii 22. maj. * Smrtna kosa. V 64 letu starosti je po kratki bolezni preminul v celjski javni bolnici gin+naziiski profesor v pokoju g. Josip •J o r e č a n. Pogreb priljubljenega pokojnika bo 10. t. m. ob 4. popoldne izpred bol-•lice na celjsko pokopališče. — V visoki starosti 81 let ie umrla 5. t. m. v Dolenii vasi prj Cerknici splošno spoštovana gospa Alojzija I) e i 1 i Z o 11 i j e v a. vdova po stroi-niku ju/ne železnice. — V Slovenski Bistri-Ji jc izdahni! za pljučnico v nedeljo v sta-: osti 49 let g. Vinko Gaj, davčni nadupra-•\itelj. Bil ie bla-gega značaja in dober urad-:rk. Pogreb bo v torek ob 16. — V hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani je umrl bivši dolgo-ctrii uslužbenec pivovarne »Union« g. 2ani K r u 1 c. Pogreb bo danes popoldne ob 2. /. hiralnice. •— Kakor smo že poročali, je umrla v Ljutomeru vdova po gostilničarju ■■ta. Josipina V a u p o t i č e v a. Pogreb spoštovane pokojnice ie bi! v nedeljo ob številni udeležbi prebivalstva. Njena gostilna je bila včasih središče družabnega in drušnenega življenja ljutomerskih Sloven- cev. Stari poznavalci Ljutomera se gotovo spominjajo gledaliških predstav in narodnih veselic na vrtu te gostilne. — V Ljubljani jc- preminula včeraj ga. Karla M u d r o -c h o v a, rojena Valentova. Pogreb spoštovane pokojnice bo danes v torek 9. t. m. ob pol 18. iz hiše žalosti v Zarnikovi ulici. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše so-žalje. * Filmska centrala ZKD. Ponovno opozarjamo društva, da ima Zveza kulturnih društev na razpolago dva izredno zanimiva in poučna kulturna filma »Sumatra in »Lov na divje zveri v džunglah Afrike«. Oba imenovana filma izposoiuje ZKD včlanjenim društvom, ki vodijo lasten kinematograf, obenem pa prireja s temi film! predstave s svojimi lastnimi aparati pri društvih, ki jih žele. Ker je povpraševanje za posojilo filmov pri ZKD zelo živahno, naj društva čimprej zaprosijo za filme in jih hitro predvajajo, ker jih mora centrala koncem tega meseca že zopet vrniti v Zagreb. Prošnje po 1. maju bi bile tedaj že brezuspešne. * Atomobilski promet Črne gore. Redni avtomobilski promet se ie razviial po črni gori že od nekdaj po glavni cesti iz Koto-ra preko Lovčena v Cetinje - Kolašin - An-drijevico - Peč. V hudi zimi se je le s težavo vršil promet od Kotora do Podgorice in še ta prometna proga :'e bila na več mestih dalje časa pretrgana. Od Podgorice naprej je avtomobilski promet šele sedaj zopet uveden. Avtomobili pa niso prišli dalje kakor do Kolašina in bo na nadalje-vsnje prometa zaradi ogromnih množin snega na Trešnjeviku pred Andrijevico proti Peči treba čakati še dalje časa. Pozor! Pozor! Ko se rušilo Me Drama burnih dogodkov in krasnih prirodnih posnetkov iz švicarskih Alp z izvrstnimi igralci v glavnih vlogah. Ljubezen zdravnika in služabnice. Ljubosumnost. Z!o-čin pod vplivom alkohola. Mladi športnik in njegovi do-življaji v gorah. Ljubosumni mož vžge svoji ženi strašno znamenje...! Nesreča v Alpah! Lavine — — lavine! Danes ob 4., pol 6., pol 8, in 9. uri. Najnižje cene! KINO IDE AL. * Madžarski telefonski kabli do jugoslo-venske tneje. Madžarski državni proračun predvideva za bodoče finančno leto 6.3 milijone pengov, to je okrog 63 milijonov dinarjev za položenje telefonskih kablov Budimpešta - Szeged. Iz Szegeda bo sledilo priključenje na rumunski in jugoslovenski kabel. * Dvesto angleških turistov v Splitu. Iz Splita javljajo, da je v nedeljo prispelo tjakaj s parnikom Cosulicheve družbe »Steila d* Italia« dvesto angleških turistov, ki se nahajajo na potovanju po Sredozemskem morju. * Zakup lova. Lov krajevne občine Rob pri Vel. Laščah se bo oddajal v zakup na javni dražbi 11. maja ob enajstih pri sre-skem poglavarju v Kočevju, kier se tudi lahko dobe informacije dražbenih. pogojev. Zakupna doba bo trajala od 1. junija 1929 do 31. marca 1935. Izklicna cena 3000 Din. * Rogaška Slatina najbolj renomirnno zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnik kamnov, srca. ledvic in jeter. Najuspešnejše in ceneno zdravljenje v maju, juniju in septembru! Zahtevajte prospekte! * Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. ITO — zobna pasta najboljša! * Slamniki v suaženje se sprejemajo do konca tega meseca pri P. Magdič, Ljubljana. Iz LiwWiaiie u— Veliki župan Baltič v Ljubljani. V Ljubljano je prispel beograjski veliki župan g. dr. Vilko Baltič. u— Slovo Jana Skale. Po dveli lepih dne-vili bivanja v Ljubljani, kjer je prav številno ljubljansko občinstvo seznanil z življenjem svojega rodu in obenem sam navezal prijateljske stike s celo vrsto slovenskih in-teligeniov, se je včeraj ob pol 9. dopoldne odpeljal %. Jan Skala iz Ljubljane proti Zagrebu. Na kolodvoru so se od odličnega gosta poslovil: razni njegovi stari in novi znanci, posebej še predstavniki narodnih in obrambnih organizacij. O. Jan Skala ie olj slovesu vnovič zatrdil, da odnaša iz Ljubljane kar najlepše spomine; zabeležil jih bo v svoji reviji »Kulturvvehr«, ki izide za april in maj v skupnem zvezku in bo obravnavala manjšinske probleme Jugoslovenov. Iz Zagreba bo g. Jan Skala nadaljeval pot proti Beogradu, nato pa bo obiskal še Sarajevo in Split. Na vsej turneji ga spremlja stud. rer. pol. Vekoslav Bučar. u— Iz gledališke pisarne. V sredo, 10 tm. se bo pela v operi za premierski abonma Gounodova opera Faust z gostom g. Iliči-čem v naslovni partiji. Poleg odličnega gosta izvajajo glavne vloge ga. Zinka Vilfanih unčeva, ga Polič ev a ter gg. Rumpelj in Janko. Dirigira kapelnik g. Balatka. — V četrtek U. t. m. bo gostoval v operi g. Marij Šimenc in sicer na našem odru prvo-krat v vlogi Manrica v Verdijevi operi Trubadur. To veliko'tenorsko partijo ie na- studiral g. Šimenc za beograjsko oipero ter io izvaja tam z izredno velikim uspehom. Gostovanje bo izven abonmaja po običajnih opernih cenah. u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi na mesečno zborovanje v torek 16. t. m. ob pol 18. 113 kirurškem oddelku. Predavali bodo: dr. J. Pimar o prof. dr. Vinku Kemu ob stoletnici smrti; dr. R. Jug o urologiji praktičnega zdravnika in dr. Fr. Debevec o zdravljenju s tube rk uit nom. u— Predavanje v »Pravniku«. V sredo 10. t. m. bo predava! na sestanku društva »Pravnika« univ. profesor g. dr. Aleksander Bilimovič o racionalizaciji gospodarstva. Predavanje se bo vršilo ob šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba š:. 79. K obilni udeležbi vabi odbor. u— Krajevni odbor Rdečega križa za mesto Ljubljano bo priredil v sredo 10. t. m. ob pol 21. družabni večer v restavraciji »Zvezda«. Na sporedu bo kratek govor g. Otona Fetticha o namenu in cilju Rdečega križa ter petje priznanega kvarteta Glasbene Matice, v katerem sodelujejo gg. Pelan, Pečenko, Završan in Skalar. Družabni večer je namenjen članom in prijateljem Rdečega križa ter prijateljem lepega petja. K obilni udeležbi vabi odbor. u— Jubilej dela. Danes praznine 40Ietni-co odkar se je posvetil zvonarskemu poklicu. g. Ivan Vertl, zvest uslužbenec Samas-sove zvonarne, ki je sedai last Strojnih tovarn in livarn d. d. Celih 40 !et ie vestno služil enemu podjetju in je navzlic težavam livarskega priklica še vedno veder, č:I in zdrav. Jubilantu iskreno čestitamo, želeč mu še mnogo let zdravja in sreče. u— Pisarna slovenskega planinskega društva naznanja, da se je preselila iz Frančiškanske ulice v palačo Ljubljanske kreditne banke, IV. nadstropje. u— Umetno gnojilo za cvetlice v droge-riji A. Kane, sinova. Židovska ul. u— Odvetnik Leon Tornago je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, v Šelenburgovi ulici štev. 7-1, poslopje Jadranske Podunavske banke. u— Klub ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani bo priredil 14. t. m. pomladansko vzre.ino tekmo ptičar.iev v loviščih Ljubljana in Moste. Zbirališče in ocena psov ob 7. zjutraj na vrtu restavracije na glavnem kolodvoru. Kosilo pri »Sedmici« v Mostah. Zvečer ob 20. se razglasi izid tekme in razde!e darila v gostilni »Čitikole«. — V Mariboru se vrši pomladanska vzrejna tekma dne 28. aprila 1929. v lovišču Slivnica - Skoke-Orehova vas. Zbirališče in ocena psov ob 7. zjutraj v hotelu Meran. Odhod v lovišče z vlakom ob 8.24 do postaje Orehova vas. Hkrati obvešča klub svoje člane, da se vrši občni zbor dne 13. t. m. cb 20. zvečer v gostilni »Činkole«. Članom kluba je strokovni list »Oesterreichs - Weid\verk« na razpolago v kavarni »Prešeren« na Sv. Petra nasipu. u— Dražba različnih predmetov na Ce-lovški cesti 50-1 (Moslavina) se nadaljuje danes ob po! 14. u— Gozdovniki! Danes zvečer se bo vršil važen posvet vseh članov o reorganizaciji rodu. Udeležba obvezna. u— V ljubljanskem šahovskem klubu se je te dni končal mešan! turnir, katerega se ie udeležilo 14 igralcev I. in II. razreda. Izid je naslednji: 1. mesto Milan Vidmar, mlajši s 13 točkami (100%). 2. Gabrovšek Ludovik z 12 točkami, 3 mesto Hren Ladislav z 11 točkami, 4. mesto Bezrukov Pavel z 8 in pol točke slede še Remžgar 6 in pol, Šorli in Rupnik 6 ter ostali. u— Predavanje o potovanju preko prelazov sv. Gottharda, Fnrke in Grimsela bo priredilo SPD v torek 9. t. m. Predava! bo prof. dr. Brežnik. Predavanje bo spremljalo nad 70 krasnih planinskih in ztmsko-sportnih slik iz najlepšega predela švicarskih Alp. Ker bo to predavanje v vsakem oziru poučno in velezanimivo tako za planince kakor za ostalo občinstvo, ga toplo priporočamo Predavanje bo v veliki dvorani hotela »Untona«. u— Podivjana gosta. V Petrovčičevo gostilno na Dunajski cesti 31 sta stopila predsinočnjim Albin Š. ter Andrej M. in pričela, še preden sta sedla, nadlegovati ostale goste. Kakor da sta domenjena, sta jela groziti vse vprek ter žaliti vsakogar, ki jima je odgovarja!. Slednjič se je vnei med njima ter dvema ostalima gostoma prepir, nakar ie prišlo do pretepa. Pri tem je Albin postajal čedalje bolj divji. Kakor bi trenil, je raztrgal neko zaveso, nakar je udaril z roko po šipi v vratih, potem pa grabil po steklenicah in jih lučal po sobi. Na pomoč so morali prid stražniki, ki so oba aretirali. Razgrajača sta napravila v gostilni nad 200 Din škode, ki io bosta morala poravnati. tt— Ker je bila osumljena tatvine, je hotela v smrt. V nekem gostilniškem lokalu v Kolodvorski ulici je bila predsnočniim zbrana večja družba, ki je bila prav dobro razpoložena. Tekom večera je nekdo iz te dražbe pričel kazati okrog zlato uro, ki je šla iz rok v roke. Zraven je prišla tudi natakarica Marica O., ki je stregla goste. Ko se je družba pozno zvečer razšla na vse strani, je dotičnik, ki je kazal uro. opazil, da mu je ura zmanjkala. Takoi zjutraj je prijavil zadevo na policiji in je bila kot osumljenka, da si je pridržala uro. pozvana k zaslišanju natakarica Marica. Marica je cd zaslišanja prišla domov vsa razburjena, na kar se je takoj zaprla v svoio sobo ter izpila v samomorilnem namenu večio količino lizola. Obupanko so našli zvijajočo se v krčih ostali gostilniški uslužbenci, ki so takoj obvestili rešilno postajo in je bila obitpanka prepeljana v splošno bolnico. Tamkaj so ji iz.pra!i želodec in je sedaj že izven nevarnosti. u— Slabo spravljeni čevlji. Hlapec Albin Spes, zaposlen v Bohoričevi ulici 31, je kupil pred nekaj dnevi nove čevlje za 300 Din. Zaupljivi Albin, ki prenočuje na hlevu, je zavil čevlje v dežni plašč ter jih zakopal nekam v seno. Bil pa je pri tem vse premalo previden, kajti ni videl, da ga opazuje pri te-n poslu dvoje radovednih oči. Bi! ie to neki potepuh I.oize Tavzeli. kj «e pod? okrog brez posla, prenočevat pa hod navadno na isti hlev, kjer počiva tudi Spcs. Čim je spes zjutraj odšel na delo. ie Tav-zelj čevlje takoj odkopa! ter neznano kam izginil. Tat, ki ga policija zaman išče. je čevlje gotovo kje prodal, denar pa zapil. u— Otrok se je izgubil. Posestnik Josip Jamnik i i v nemščini. e— Čudna zabava. Včeraj ponoči ie bi! prijet na Novi cesti v Gaberiu delavec France K., k: je grede t z gostilne domov tako vriskal in prepeval, da je spravil na noge ne samo stražnika, temveč pol Ga-beria. Ko je bi! vprašan po vzroku nočnega koncerta, je dejal, da ie vriskal in prepeval v lastno zabavo, ki pa bo zanj precej draga. ^ e— Tatvina ročne torbice. V sobofo zvečer je ukradel neznan tat zasebnici Tinc.» Rakuževi v dvorani Narodnega doma, kier sci je vršil II. ples tukajšnjega aerokltiba »Naša krilat sivo ročno torbico z raznovrstno vsebino. Torbico je pustila Ra. kuževa v času, ko je odšla plesat, na mizi, ko se je vrnila, torbice ni bilo več. Tatvine je sumljiv neki pleskarski pomočnik, ki s? je nahajal pri mizi, pa je pozneie nenadoma izginil. e— Nesreča pri delu. V soboto popoldne se je pripetila pri razkladanju sodov na dvorišču tukajšnje tovarne »mlinskih barv Brauns v Kocenovi ulici težja nesreča. Delavcu Rudolfu Čemažariu iz Ce. l.ia je okrog 16. pri razkladanju z voza zdrknil okrog m kg težak sod iz rok in mu pritisnil z vso silo desno nogo k zidu. Če-mažar, ki ie star šele 33 let. ie bil pri tem težje poškodovan. Zlomljeno ima namreč desno nogo nad gležnjem. Tvrdka je takoi dala odpeljati ponesrečenca v celjsko ja\% no bolnico, kjer so ga obdržali na zdravljenju. Nezgodo je pripisati zgolj nesrečnemu slučaju. —e Precenena obleka. Včeraj dopoldne ie bil aretiran v Prešernovi ulici 30-Ietni brezposelni pekovski pomočmk Franc G iz celjske okolice, ker -e prodaja! neki sta-rinarici skoro novo obleko za 200 Din. G trdi. da je obleka njegova in da io jc prodajal. ker je rabil denar. Iz Maribora Mariborska redakcija »Jutra« Ima ielefon številko 440 a— Meteor ali kaj? Prijatelj našega lista nam piše: Včeraj, v nedeljo ob pol H. zvečer sem sta! slučajno pri oknu svojega stanovanja v Gajevi ulici ter gledal proti evangelijski cerkvi. Opazil sem naenkrat višnievo-žarečo veliko kroglo, ki je letela navidezno prav nizko, nad strehami okolu Figov>:a, od desne t. j. Dunajske ceste, na levo. t. j. v smeri proti Kamniški železnici. Prizor ie trajal kaki 2 sekundi, ne dali. Ka' je to bilo. meteor ali kaka raketa, ne morem reči. Morda se bo še kdo drug: og!asi!, ki je prizor slučajno vide!. a— Gledališki repertoar. Danes ob 20. uprizorc Grofa Luksemburškega za aboTien-e reda B. Jutri v sredo bo gledališče zaprto. a— Sprememba posesti. Na splošno željo potujočega občinstva, ki mora na Pra-gerskem zaradi neugodnih vlakovnih zvez prečuti vso noč v čakalnici, je kupil kolodvorski restavrater na Pragerskem stanovanjsko hišo vis-a-vis kolodvora, katero bo preuredil v spopolnitev restavracije v udobna prenočišča, iia kar se potujoče občinstvo opozarja, a— Himen. V nedeljo se je v Mariboru poročil Anton Lukman z gdč. Liziko Fanin-gerjevo. hčerko najemnice kavarne Park. Bilo srečno! a— Smrtna kosa. V Slov. Bistrici ie v nedeljo umrl davčni nadupravitelj tamoš-njega davčnega urada Vinko Gal v 49. letu. Podlegel je pljučnici. Pogreb pokojnika, ki ie bil splošno priljubljen, bo danes ob 16. v Slov. Bistrici. Blag mu spomin! a— Izginil je neznanokam trgovec in gostilničar Fdvard Simonič od Sv. Miklavžu v Slov. goricah. Minulo sredo ie odšel >: doma v Ormož po opravkih. Odtam ie poslal svojega hlapca z vozom, sam pa je ostal v Ormožu, češ. da bo prišel kasneje domov. Od takrat manjka o n.iein sleherna sled. Ker so pri niem opažali zadnji čes znake zamišljenosti, ni izključeno, da je izvrši! celo samomor v valovih Drave. a— Tatovi zooet na delu. V soboto se je neznan svedrovec s ponarejenimi ključ, vtihotapil v stanovanje podjetnika Karla Goleža na Aleksandrovi cesti in odnesel iz zaklenjene omare raznih oblek v vrednosti 10.000 Din. O storilcu ni doslej nobenega sledu, vendar pa ga bo policija na podlagi daktiloskopskih odtisov skušala izslediti. a— Sredi ceste se je zgrudil v petek popoldne 25 letni urarski pomočnik Fianjo Barok. Na Aleksandrovi cesti je oslabel in pričel bruhati kri. Rešilni avto ic odpeljal mladeniča v bolnico. a— Oživljeno delo v lahaškem društvo. V sredo se je vršil v restavraciji pri -Zamorcu« ob obilni udeležbi članstva prvi redni občni zbor Ko!a jahačev v Mariboru. Iz poročil društvenih funkciionarjev je bilo posneti, da "e društvo kljub precejšnjim oviram v prvem letu svojega delovanis doseg'o vendarle znatne uspehe t\ novdi. Jahalnega športa. V novo izvoljeni nora- { tako nedisciplinirano publiko, so: predsednik podpolkovnik Miliutin Pr_,vak L,NPa ASK Primorje je v Celov« cu dosegel za slovenski nogomet zelo ča* sten uspeh. Porazil Je KAC s 7 : 1 (1 : 1). Najvažnejša prvenstvena tekma v naši državi se je vršila v Beogradu. Bilo je to srečanje med starima rivaloma BSK. in Ju* goslavijo. Zadnja je s 1 : 7 ,1 : 3) doži* vela naravnost katastrofalen poraz, ki ga ni zaslužila, ker je mnogokrat imela igro d -la v svojih rokah. V Zagrebu so bili rezultati naslednji: Gradjanski : Sparta 9 : 2 (4 : 0), Hašk : Železničarji 1 : () (0 : 0), Viktorija : Der* by 11 : 1 (4 : 1 j. Concordia : Croatia 3 : 2 (2 : 1). Mednarodno športno javnost pa je naj* bolj zanimala tekma med Avstrijo in lta* 1 o. ki se je vršila na Dunaju. Italijani so se izredno pripravili za to tekmo, saj jim je šlo za to, da . prvič porazijo avstrijsko reprenzentanco. P i ni šlo. Avstrija je zmagala s 3 : 0 (3 : 0). Tekma je bila zelo ostra m nefair. S surovostjo so začeli Itn* lijani. Avstrijci pa so jim vrnili. Tekmo je gledalo nad 50.000 gledalcev. Hajduk je na domačih tleh porazil Flo* ritlsdorfer AC z 2 : 0 (l : 0) ter se s tem revanžiral za svoj sobotni poraz. SK. Železničar jc priredil v Mariboru ze* lo uspeli težkoatletski miting, katerega so se deležili poleg domačih atletov še atleti ljubljanske Ilirije. V dviganju so zmagali Ilirijani, v rokoborbi je Železničar porazi! Croatijo s 4 : 2. v boksu pa »o Za* grebčani nadkrilili Mariborčane. go vi so Vukotič, podpredsednika industrijca Hubert Lukman in dr. Adolf Obran, blagajnik poštni kontrolor Marko Kumer. tajnik prof. Tomaž Canjkar. Novi odbor si ie sestavil za prihodnje poslovno leto velikopotezen načrt in bi bilo želeti, da pristopijo k društvu vsi ljubitelji lepega jahalnega športa. Novi člani se sprejemajo v jahalnici Kola jahačev v Cvetlični ulici. a— Ljudska knjižnica ie dobila pred kratkim zopet nekaj subvencije, tako da ie bilo omogočeno nabaviti ceio vrsto zanimivih novosti iz slovenske, srbohrvatske in nemške literature. Knjižnica posluje \ prostorih Narodnega doma trikrat na teden, in sc sprejemajo tamkaj vedno tudi novi člani. Kočevsko pismo Kočevje. 6. aprila. Velikonoč smo preživeli v znamenju pr* ve pomladi. April pa nas je topot pošteno potegnil. Dobili smo snega in blata, ki smo ga sicer vajeni kakor berač črnega kruha. Temperatura je znatno padla in je bilo treba privleči na dan zopet težke zimske suknje. Delo na polju, ki se je komaj pri* čelo, počiva; namestu, da bi kmet oral in sejal, mora žalostno gledati križem rok, kako venomer z neba prši Sicer pa bo le* fos za setev, še bolj pa za žetev silno žal* tava. Krompir je ves zmrznjen in redko kdo si ga je očuval v tej zimi pred mra* zom. Tudi z ozimino ne bo nič. Zopet bo treba Kočevarjem zadeti koš na ramo in iti po svetu krošnjarit. _ Cene živilom so se tu znatno podražile. Krompir se prodaja po 2 Din kg in še dražje. Fižola, dobrega, je težko dobiti. Ljudje sedaj še najbolj kupujejo meso, ki pa tudi ni tako poceni, da bi si ga vsak privoščil. V mestu samem vlada na mno* gih krajih strašna revščina, kar se opaža »lasti na deci, ki hodi v šolo v slabih, raz* trganih oblekcah Povečini opaziš blede in Suhe obraze, upadle oči, početne kali straž? nc ljudske bolezni — jetike. Letošnjo pomlad se nam obeta zopet ve* Irk dotok delavstva. Nova predilnica, ki po svoji strukturi in številu objektov znat* no presega staro tekstilano, bo začela le« tos obratovati v vseh objektih in bo zapo* slovala na stotine delavstva. Z dotokom novega elementa v Kočevje pa se odpira za občinsko upravo vse polno novih težav. Ljudje bodo tu, v veliki večini z družina« mi, v mestu samem pa je že sedaj ogrom» no pomanjkanje stanovanj. Človek bi mi* »lil, da mesta kakor Ljubljana, Maribor in dr. edina trpijo na stanovanjski mizeriji. A tudi drugod ni bolje. V Kočevju moraš eno samo stanovanje iskati mesece in me* sece, in če ga po vseh težavah še dobiš, moraš zanj precej odrajtati. So stanova* njo, kjer moraš plačati mesečno po 400, 500 pa tudi 1000 Din Sedaj pa še novi do* šieci! Mi smo že enkrat opozorili, da naj podjetje, ki zida v Kočevju kako tovar* no, zgradi za svoje delavstvo stanovanj* ske hiše. Dosedaj je nova predilnica zgra* dila eno samo in še to pritlično poslopje. V mestu vlada bojazen, ko se odpravi do* sedanji stanovanjski zakon. V tem primes ru bi bilo stanovanjskih odpovedi nešte* to. Stanovanjska stavbna zadruga, ki se je pred leti ustanovila v mestu, je najbrž za* spala. Na mestni občini je sedaj, da ona /apoene z njo. kajti drugače jo bo sila pritirala do tega Delo v mestni občini teče sedaj normal* no. Na zadnji seji je bilo sprejetih v do* movinsko zvezo več oseb z družinami. Sprejel se je tudi sklep, s katerim se po* makneta mestni tajnik in mestni stražnik v višjo skupino. Za vlagatelje v mestno hranilnico in posojilnico je važna zlasti zadnja seja premoženjske uprave mesta Kočevje, ki je sprejela sklep, da se dovoli mestni hranilnici kočevski najeti pri ka* kem varnem denarnem zavodu posojilo 2 milijona Din, katerega se obveže povr* niti seveda hranilnica sama. vendar pa bo premoženjska uprava plačevala letne obre* sti in amortizacijsko kvoto toliko časa, dokler ne bo hranilnica zmožna povrniti ostali dolg kreditorju; obresti in že plača* no amortizacijsko kvoto pa premoženjski upravi. Premoženjska uprava pa zahteva od direktorija mestne hranilnice, da pred* loži sanacijski načrt za zavod, katerega bodo potem odposlali velikemu županu ljubljanske oblasti. Za vlagatelje s tem činom odpade vsaka '■krb za svoje vložke Občni zbor ŽSK Hermes Nedatvno se je vrši! X. redni oboni zbor Her-mesa. Iz poroči! posameznih funkcijonarjev Je bito razvidno, da je bilo delo kluba v preteklem letu dokaj uspešno Ln pto donosno. Klub štele približno 300 članov. Od sekcij le najbolj nspeš-no delovala nogometna, ki ie pod vodstvom svojega trenerja g. Dolinarja dosegla zelo častne rezultate Da je moštvo izvrstno ter tehnično s&oral prednja <3 vsem drugim našim klubom, ie zasluga klubskega trenerja in pa moštva, ki je pokazalo v zimskem treningu mnogo vztrajnosti. Kiub proslavi letos v juniju desetletnico svojega obstoja. Ob tej pritekli namerava prired«; velik turnir, na katerem bodo sodelovali poleg domačih tudi najboljši žel. klubi Jugoslavije. \ to svrho je bil izvoljen posebni o 7. ure 0. Soleče vzhaja ob 5.30, zahaja ob 18.36, luna vzhaja ob 5.15, zahaja ob 17.1, Najnij« temperatura danes v Ljubljani: 13 C, najnižja —2 C. t>«n*faša vremenska napoved za torek: Neprijazno vreme bo trajalo dalje. Sprva še iniio, toda močno oblačno in eemintjn s padavinami. = Za ustanovitev tekstilne šole v Kranju. Kakor smo že napovedali, se j" v četrtek vršila v prostorih ljubljanske oblastne samouprave anketa za ustanovitev tekstilne šole v Kranju. Anketi, katero je vodil oblastni komisar dr. Natlačen, je med drugim prisostvoval tudi načelnik trgovinskega ministrstva gosp. Korenič, ki je podal "neka j zanimivih informacij c svojem študijskem potovanju po Češkoslovaški, kamor je bil poslan z nalogo, da prouči ustroj tekstilnih iu usnjarskih šol. Priznaval je potrebo take šole v Kranju. Kuratorij. ki naj bi se ustanovil za uresničenje te ideje, bi lahko ostal kot stalna ustanova z nalogo, da skrbi za redno upravo šole. Pri šoli na} se ustanovi tudi kemični laboratorij za znanstveno preiskavo materijala. Otvorila naj bi se najprej tkalska šola. v katero bi bilo sprejel! Je absolvente meščanskih šol ali 4 razredov srednjih šol. Ker ie treba šele dobili primerne učne pripomočke, naj bi se šola ne otvorila pred septembrom 193(1. Iz debate ie bilo razvidno, da je kranjska občina pripravljena skrbeti za kurjavo in razsvetljavo ter .ie na razpolago tudi primerno novo poslopje. Sredstva za vzdrževanje se bodo zbirala potom prostovoljnih prispevkov posameznih podjetij, poleg tega pa bo pa vzdrževanje skrbela oblastna samouprava, ki bo izdelala tudi načrt statuta za kuratorij. = Dre veliki insolvenci v Sloveniji. Po poročilu Jugoslovenskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu sta v početku tek. mesena postali insolventni dve veliki tvrdki tekstilne tvrdke v Sloveniji, in sicer neka tvrdka modnega blaga v Ljubljani s pasivami od 6 milijonov Din in neka manufakturna tvrdka v Mariboru •< pasivami od 7 milijonov Din. Uvoz avtomobilov. Uvoz avtomobilov, ki je od 1. 1925. stalno nazadoval, se je lani zoj>et naglo povečal. Osebnih avtomobilov smo uvozili 211-1 v vrednosti W milijon. Din napram 1/15 Cf>9 milijonov Din) v letu 1927. 2008 (79 milijonov Din) v letu 1926. in 2301 (92 milijonov Din) v 1. 1925 Preko polovice vseh osebnih avtomoholivo smo uvozili iz Zedinjenih držav, in sicer 1201 (predlanskim samo 665), dalje pa sledijo Nemčija z 232 (predlanskim 117), Francija z 26* (231), Italija % 266 (2G7) in Avstrija s 103 (72). Tudi uvoz tovornih avtomobilov se ie povečal na 212 v vrednosti 9 milijonov Din. napram 194 v vrednosti 5.2 milijona l)ln v 1. 1927. = Mednarodni urad za vino (»Office In-ternalional du Vin:) v Parizu je sprejel Jugoslavijo za svojo članico. Prihodnja seja urada bo koncem meseca junija ali v početku julija t. 1. Naša vlada j.e bila pozvana, da določi svojega delegata. Kakor se čuje, bo našo državo zastopal gosp. dr. Velimir Slojkovič, načelnik kmetijskega ministrstva. Zabeležiti je treba tudi vest, da se bo direktor Mednarodnega urada za vino g. Douarch meseca junija udeležil Judi mednarodnega kmetijskega kongresa v Bukarešti ter bo pri tej priliki obiskal Beograd, odkoder namerava prepotovati najvažnejša vinska ood-ročja Jugoslavije, da se osebno seznani z našimi vinogradniškimi razmerami. Potrebno bi bilo. pravočasno ukrenili korake, da se gosp. Douarch na tem potovanju seznani tudi s slovenskim vinogradništvom. F. — Ljubljana dobi dva davčna odbora. Po zakonu o neposrednih davkih se davčni odbori postavljajo za okoliš vsakega davčnega oblastva. po potrebi pa sme finančni minister v okolišu enega davčnega oblastva postaviti tudi več davčnih odborov. V tem primeru sme j*> pravilniku finančni minister odrediti v krajih r preko 50.000 prebivalci. da se postavijo posebni davčni odbori za posamezne kategorije zavezancev, in sicer posebej za obrt (strokovni obrtni odbor) in posebej za vse ostale osebe zavezane pri-dobnini (strokovni trgovsko - industrijski odbor). Na inicijativo Zbornice za TOI ie generalna direkcija davkov sedaj odločila, da se za področje uprave za mesto Ljubljana postavita dva davčna odbora, eden za trgovce in industrijce, drugi pa za obrtnike in vse ostale davkoplačevalce. Za vse ocene v smislu odredb čl. 34.. 35. in 36. zakona o neposrednih davkih bo pristojen strokovni trgovsko-industrijski odbor. — Stanie Narodne banke od 31. marca. (Vse v milijonih Din: v oklepajih razlike napram stanju od 22. marca.) Aktiva: kovinska podlaga 301.2 (+2-4). saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 480-6 (+14-5), posojila na menice 1399*9, na vrednostne papirje 255-8, skupaj posojila 1655-1 (4-63-5): pasiva: obtok bankovcev 5265-2 (+ 179-7), žirovne obveznosti napram državi 291-4 (— 138-2), razne obveznosti 728-9 ("h 39-?) in sicer po žirovnih računih Odločite sami pri sledečem izboljšanju čevljev! Ne usnjate pete nego samo Palma peto! Ra/logi: Prihranek in zdravje. To je razum in napredek! 402-3. po raznih računih 326-5. — lz gornjega izkaza ie razvidno, da se je devizna podlaga Narodne banke ponovno povečala za preko 15 milijonov. Ker se je dobro-imetje države zmanjšalo za 138 milijonov Din, ni verjetno, da so bi!č'2e vnešene devize od ostanka prvega obroka švedskega Posojila, ki znaša 1*25 milijona dolarjev ali okrog 70 milijonov Din. Zaradi povečanja posojil, dotoka deviz in zmanjšanja obveznosti napram državi se ie obtok bankovcev no izredno nizkem zadnjsm stanju povečal za skoro 180 milijonov Din. = Načrt zakona n riharstvu. V kmetijskem ministrstvu se izdeluje načrt zakona o ribar-stvu, ki bo obsegal pomorsko, rečno in jezersko ribarstvo. Načrl bo poslan zaiut-re-siranim korporacijam in udruženjem v izjavo. — Semenski krompir. Kmetijska družba za Slovenijo razglaša, da se bo dobava semenskega krompirja lelos zaradi mraza nekoliko zakasnila. Družba je dobila brzojavno obvestilo iz Poljske od 6. t. m., da je tam sedaj zopet 10 stopinj C pod ničlo, zato je takojšnnja odpošiljatev nemogoča. To v obvestilo iu ravnanje vsem onim. ki so naročili inozemski semenski krompir. = Prodaja. Dne !>. t. m. ob 3. uri popoldne se bo vršila pri Glavni carinarnici T. reda (skladišče A) v Ljubljani prodaja večje množine kravat in samoveznie ter 1 pisalnega iu 1 šivalnega stroja. — Dobave. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg portlandske-ga cementa. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 1550 komadov električnih žarnic. Direkcije državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 27. I. m. ponudbe glede dobave ognjegnsnih aparatov (:Minima\- in ■sTetra •-). — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 26. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 30()0 komadov hrastovih pragov, razne pločevine in zakovic; 2?. t. m. glede dobave 1000 kg svinčenega minija, 3000 kg firneža iu 1800 kilogramov sive oljnate barve ter glede dobave 3800 komadov hrastovih pragov; 20. t. m. pri ministrstvu za vojsko in mornarico, oddelek za mornarico v Zemunu. glede dobave raznih barv in lakov; 27. t. m. pa glede dobave 15.500 parov čevljev. (Predmetni oglasi so ua vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) =r Oddaja »akujia kolodvorske restavracije na postaji Pragersko se bo vršila potom ofertalne licitacije 23. t. m. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za 701.) — Oddaja del za gradbo kuhinje za pp;a-dijski bataljon v škofji Loki bo vršila potom ofertalne licitacije dne 16. aprila t. 1. pri inženjerskem oddelku dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani. (Načrti in pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 24. t. m. ponudite dede dobave 400n kg tračnih žebljev. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 23. I. m. pri ministrstvu za vojsko in mornarico, oddelek za mornarico v Zemunu, glede dobave 96.000 m različnega platna in 5000 m gradla; 25. t. m pa glede dobave 50.000 kg mila za pranje; 23. t. m. pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave večje množine cigaretnega papirja; 25. t. m. pn glede dobave 603.000 m pločevinasith sprrnic. (Predmetni ogla«! so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI. kreditna po odbitku kupona (9 Din) trgovala po 123. Med industrijskimi j»apirji h, bili zabeleženi zaključki v Trboveljski po 465 i'i 47(1. v Slavoniji po 5 in v Luionu ((t j-) po 176.5. Jadranska piovidba je bila zaključena nekoliko nižje i>;> G3<). Dubrovačka j < je ostala dalje čvr.-ta pri 55l bri-z prometa. Ilfvitc in mlin* Ljubljana. Amsterdam 22.SO -22.N»i cJ-J.vt). Berlin 13 4*5—13.515 (13,50). Bruselj 7.9096. Budimpešta 9.926. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9S5—8.015 (8.00), London 275.98— 276.78 (276.38). Nevvvork 56.825. Pariz 221.48—223.48 (222.48). Praga 166.25 -109.06 (168.66). 1'rst 296.65-298.65 (297.65). Zagreb. Amsterdam 22.8') . _ 22.86, Dunaj 7.985 — 8.015. Berlin 13.485 13.515. Budimpešta 9.911 _ 9.9-11. London 27538 — 276.78. Milan 290.647 2t)8.647. Nevvvirk 56.725 _ 56.925. Pariz 221.48 — 223.48. Praga 168.26 — 109.0«j. Curih l'»94.4 _ 1097.4. Curih. Zagreb 9.125. Pariz 20.30. Lon k.n 25.22125. Nevvvork 519.50. Milan 27.16. !Jr.,-!>a 15.375. Dunaj 72.975. Budimpešta 90.555, Berlin 123.20. Bruselj 72.17. Amsterdam 208.4U, Varšava 58.30. Bukarešta 3.09 Efekti. Ljubljana. Celjska l5s den.. Ljubljanska Kreditna ekskupoh 123 deu. Praštediona 850 den. Kreditni zavod 17" den. Vevče 120 den., Ruše 250—200 den Stavbna 50 den.. Sešir 11 »o deri. Kranjska iud. dr. 285 den. Zagreli. Državne vrednoti-: Vojna škoda 417.5 _ 418, kasa 416.5 — 418. za' april 419 do 420. za maj 423 — 423.5. za december 449 — 450.0. investicijsko 8<>.5 «7; bančne vrednote: Praštediona 850 - 8. Narodna 734o 7400. do Borze S. aprila. Na ljubljanski bor/i je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah na Loudon, Curih in Prago. Razen malenkostne potrebe v devizah na Dunaj in Trst je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Deviza na Dunaj je popustila od 8.0044 na S.—, deviza na Trst od 297.92 na 297.65. deviza na Prago pa se je za malenkost okrepila. Med efekti je Ljubljanska kreditna po odbitku kupona (9 Din) notirala 123 den. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda včeraj ponovno popustila za nekaj točk. Za aranžma se ie trgovala ;>o 418. za kasa po 416, za april po 419 in za maj po 424 do 423. Tudi investicijsko je popustilo na S6.5 zaključek, dočim je v Beogradu obdržalo višji tečaj. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 852.5, v Srpski po 146. v Zemaijski po 140. v Lnion-bauki po 57, v_Jugobanki po 85 in 86. v Po-ljodelski po 15.5, dočim je Ljubljanska Blagovna tržišča Položaj na hmeljskili tržiših. Na niirnber-?kf m Jimeljskem trgu sp tendenca pretekli teden ni bistveno spremenila. Cene so ostale iste kakor koncem zadnjega tedna. Na carinarnici se je trgoval tranzitni hmelj po 40—70 mark za 50 kg (10.80 - 18.90 Din za kg). — Na žafeškem tržišču je bilo povpraševanje pretekli ieilr-n dalje precej živahno. Ker pa je bila prnudb:1 večja, so cene srefi-njevrstnemu hmelju nekoliko popustile (na 1100 — 1250 Kč). dočim je cena prvovrstnemu hmelju, ki ga je le ie malo. ostala nespremenjena (1350 — 1450 Kč). Na tranzitnem tržišču so bile cene tlačene. Pri slabem prometu se je gibala pena tranzitnemu hmejlu med 40 !0. za a uri I po 300 — 302.50. za maj po 305 — :«»7-50; koruza: laplatska. zacarinjena. slov. post., plač. 30 dni. promptna po 325 — 327.50, za junij po 320 — 322.50. za julij — september po 312.50 _ 315. baška. promptna po 322.50—325. za april po 330 — 335. za maj [>o 337-5 — 340; moka: ".Og . feo. Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 420 — 425: oves: baški. slov. post. [x> 305 — 310; iečmen baški ozimni. '>7-HS kg po 330 — 332.50. Novosadska blagovna borza (8. t. nt.) Tendenca slaba. Promet: 17 vag. pšenice. 12 vag. moke. 18 vmo\ koruze 14 vag. otrobov. — Pšenica: baška 245 — 247.5: banaška in gornjebanaška 240 — 242.5: «reni-ska 247.5 — 25o. Jc-emen: baški iu ba-naški 255 — 200 baški. nomlmlni 27n do 280. 0?fs: baški Jn ba:,aški 248.5 — 252.5. Koruza: barka in srenrska 265 — 267.5; za maj 272.5 — 277.5. >;oka: baška >Ogi iit »Ogg' 340 _ 350; -,2< 320 — 330; >5-- 300 do 310. Otrobi: baški 180 — 182.5; banaški 177.i di. 182.5. Konstantin D Balmont - Ob prihoda velikega ruskega pesnika v Slovenijo Včeraj zjutraj je prispel v Ljubljano znameniti ruski pesnik Konstantin Balmont. Na kolodvoru so odličnega gosta sprejeli podpredsednik in tajnik PEN-kluba gg. dr. Izidor Cankar in dr. Leben. kot predstavnika Ruske Matice predsednik vseuč. profesor Bilimovič in lektor dr. Nikolaj Preobra-ženski. Tekom dopoldneva se je g. Balmont seznanil z nekaterimi ljubljanskimi inieisktualci. popoldne pa je z avtom pohitel na Bled. da si ogleda biser i\p.še domovine. Danes ob 20. bo g. Balmont imel v dramskem gledališču zanimivo predavanje, po katerem bo recitiral nekaj svojih najboljših pesini. Večer bo otvoril s pozdravnim govorom predsednik ljubljanskega PEN -kluba Oton Župančič, v kratkih besedah pa bo očrtal značaj in pomen Balmontove-ga dela lektor dr. Preobraženski. Nocojšnji večer bo značil literarni dogodek prve vrste. Balmont je utemeljitelj ruskega simbolizma in glasnik misli slovanskega edin-žtva. Ljubljanskemu občinstvu moramo kar najtopleie priporočiti, da se v častnem številu udeleži današnje soareje v dramskem gledališču, da čuje in pozdravi pesnika Bal-monta. Konstantin D. Balmont Na Predvečer svetovne vojne in revolucije je bila z Ralniontovo poezijo v tej ali oni obliki prepojena vsa ruska književnost in sploh izobražena javnost. Po povratku z dolgega potovanja po tihooceanskih otokih je doživel v Moskvi naravnost veličasten »prejem. Tudi literarna zgodovina je naklonila pesniku častno mesto: brez njegovega mogočnega ustvarjanja sploh ne bi doživela ruska poezija sedanjega burnega razcveta. Leta 1S(i7 rojeni Konstantin Dmitrijevič Balmont se je pojavil v ruski literaturi v trenutku najtežje krize pesniškega ustvarjanja. Poezija je prebila začarani krog narodne pesmi (ki je po svojem apostolu Kolj-covu tako vplivala tudi na slovensko moderno), toda zunanji vzroki so ovirali njen nadaljnji razvoj. Rusija ie postajala iz nekdanje kmečke in plemiške dežele vedno bolj velemestna, industrijska. Umetni poizkusi, dati poeziji »graždanski« značaj duševno preprostih šestdesetih let. niso uspeli. To dokazujejo danes že čisto pozabljene pesmi z lesenim, okorelim ritmom in obrabljeno, splošno - človeško sentimentalnostjo, kakor so nastale okoli leta 1900. Balmont je poeziji začrtal novo smer, čeprav je moral dolga desetletja kljubovati ogorčenim napadom kritikov, ki so odklanjali »simbolizem* in »impresionizem*, kakor je bilo to ludi pri Čehovu Bodočnost pa ie dala pesniku prav. V krasnih sonetih je izvojeval neodvisnost svojemu ustvarjanju in ga rešil ponižne naloge »koristne pridige«. Dolg niz Balmontove ubrane lirike: od knjige »Pod severnim nebom« (1890) in do >Kje je moj dom?* (iz^la je že v emigraciji) je pravo ogledalo vseh dušnih struj teh let: bogoiskateljstva in pagan=tva. revolucije in ljubezni. Visoko izobraženi in neumorno delavni pesnik je prevedel v ruščino vsega Shelleya. prevajal je tudi Cald^rona in druge klasike različnih narodov. Njegov svetovni nazor odlikuje idealno, solnčno navdušenje in vera v zaključno zmago dobrega ter lepega. Ob začetku svetovne vojne je zapel v nasprotju 7. mnogimi drugimi, da sni vojna — sovraštvo«. Pripravljen kot pošteni vojak »dobro merit' in brez skrbi umreti«, ni pozabil, da »smo vendar vsi bratje, in le za trenutek zaslepljeni, pa ne po naši krivdi«. Težkega srca .je zapustil nad vse ljubljeno domovino, kjer je bil srečen kljub mrazu in stradanju: a ni si pustil vzeti ponosne duševne neodvisnosti. Zvest svojemu prvemu manifestu, poje zdaj o solneu *udi sredi hude noči . . . Seveda so zadnji usodni dogodki prizadejali težke udarce kultu osebnosti, pesniške trenutne vzhičenosti. Literatura je morala postati bolj preprosta in sirova. A pod Bal-niontovim vplivom so zdaj. tudi pesniki, ki so mu sicer popolnoma nesorodni. To se ne !iče zgolj tehniške, zunanje melodike: novih ritmov, stikov, nove mrzlične skladnje brez povedka in nove besedne ubranosti, n. pr. aliteracij (prevladajoči L v pesni o luči in lilijah, V za veter, B za burjo, č za čoln itd.). Važnejše je, da brez Balmontovega kulta samostojne besede ne bi bilo mogoče sedanje pravilno sorazmerje oblike z vsebino, vsa pot. na kateri beleži svoje uspehe jiovo ustvarjanje . . . Dodati je še. da je Balmonta njegova ljubezen do Rusije pripeljala k vseslovenskemu navdušenju. Ubral je »slovansko piščalko« in v zvezi s svojim splošnim blagim svetovnim nazorom opeval zgodovinsko trpljenje ter objokaval medsebojne bratske spore. Tudi tu je Balmont veliko prevajal: od modernih Kasprovicza ter O. Brezine do srbskih junaških pesmi. Naposled je objavil v pariški »Rusiji in slovanstvu« t. 1. zanimiv članek o slovanski duševnosti na temelju narodne pesmi. V ruščini bo predaval o tem predmetu v zbornici na univerzi jutri. f sredo 10. t. m. pod okriljem Ruske Matice, dočim tvori snov današnjega javnega predavanja Pen-kluba v dramskem gledališču bogastvo. duh in zgodovinska usoda ruskega jezika. Pesnik, knez ruske besede, bo po izdajanjih v srbo-hrvaščini tudi recitiral svoje pesmi. Balmontov obisk v Ljubljani, na zgodovin-jkih slovenskih tleh, pomeni nov dogodek v razvoju naše vzajemnosti. Lepota, katere je glasnik. n?s vodi k osamosvojitvi in poglob-ljenju izraza naše lastne duševnosti. Zato pozdravlja bela Ljubljana Ralnionta prav tako iskreno, kakor poprej Praga, Varšava in Beograd. Iz Balmontove lirike Preložil Alojz Gradnik. ZAVEZA BITIJ. Svobodne vetrove sem vprašal: »Da mlad bom, kaj nai naredim?« Odvrnili so mi vetrovi: »Kot mi bodi vzdušen. ko dim.« In vprašal mogočno sem morie, v čem bitij sorodni ie glas. In reklo mi šumno ie morje: »Da si polnozvočen. ko iaz.„ In vprašal visoko sem solnce, kako bom svetlejši od dne? Ni dalo odgovora solnce, a čulo je: »Gori!« srce. DO POSLEDNJEGA DNE. Mogoče, ko poideš od mene proč, da zame bolj hladno bo (voie srce: a vse to življenje, do zadnjega dne boš moja samo. kot si bila nekoč. Vem dobro. priš'e bodo nove strasti in z drugim spoii!a te nova bo vez. v spomin pa prejšnja podoba bo vmes in stara ljubezen še vedno bo tlela. Trpela boš v hioih ljubezni slasti: ko v motnem boš svitu mriočega dne na vzglavju se z drugim v omami objela. zgrozila se bodeš — v spominu na me. USPAVANKA. Že zaduhtele so lipe cvetoče . . . Sni moja radost, zaspi! Mlačne noči naju krijejo mraki, v ognjih žare na obzorju oblaki, veter taiinstveno v dalii šumi. Daj. da pretekle pozabiva dni, daj. da pozabiva boli bodoče . . . Spi moja radost, zaspi! O. moje dete bolnd in plašno! Malo na tvoje prebridko življenje radost rosila ie. več je trpljenje. Kakor se sklanja nad mračno vodč vrba žalujka. si vsa se sklonila nad moio dušo otožno in v nji iščeš odgovora in tolažila. Spi moja radost, zaspi! O, moja lastovica, duša mila, v hladnem vsemirju sama, v povračilo bol in radost si bova delila. K srcu tesneje še. zdaj, se privij, skupaj zdai bova vse dni in noči . . . Srce pri tebi se bo vpokojilo . . . Spi moja radost, zaspi! KRMAR. — Kdo si? — »Broda krmar.« — Kje ie tvoi brod? — »Zemlja vsa.« — Zvesto krmilo? — »Tu sredi srca,« — Sinje morie? — »Razuma je dar.« — V dobro in zlo. za veselje in tugo? »Veslo mogočno je eno in drugo.« — Pristan. — »Sen.« — Luč? — »Do- mišljija.« — Cilj"3 — »Polnosti bo harmonija.« — Polnost voda. a potem? — »Širja pustinj — sladnost v vsem.« — Slast, sen. ko pa se zdani? — »Plaval bom. plaval v brezbrežnosti.« Kultura Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LJUBLJANSKA HRAMA (Začetek ob 20.: spremembe označene-l Torek. 9.: Recitacije ruskega pesnika Balmonta. Sreda, 10.: Pravkar izšlo. C. LJUBLJANSKA OPERA. (Začetek ob pol 20.; spremembe označene.) Torek. 9.: Zaprto. Sreda. 10.: Faust. Gostuje g. Iličič. Premijer-ski abonma. MARIBORSKO GLEDALIŠKE. Torek. 9.: ob 20.: Grof Luksemburški. B. Sreda, 10.: Zaprto. CELJSKO 0!,PT>AL'SČE. Sreda. 10. ob 20.: Učiteljica. Gostovanje Mariborčanov. »Religiia i kultura« je naslov članku dr. Dušana Stojanoviča. ki ga je objavil »Letopis Matice krnske <■ v aprilski številki. Pis°e premotriva najnovejši spje slovečega ustanovitelja psihoanalitične šole dr. Sigmunda Freuda iDie Zukunft einer Tllusion«. V tej knjigi se dunajski učenjak bavi s probl°-mom v^re in verstev, zlasti še z odnosom med znanostjo in religionznim verovanjem. Freud vidi v religioznosti infantilni izraz človeškega mišljenja o svetu in življenju, ki poteka iz dobe, ko še ni bilo resne znanosti. Rolj ko napreduie znanost in prosve-ta pronika v široke liudske plasti, boli se približuje 3>konec velike iluzije«. V novem duhovnem svetu, ki ga pripravlja sodobna znanost, bo človek prepuščen samemu sebi. brez verskih obetov in tolažil, toda njegova kultura bo stvarna in resnična, ker ne bo prožeta z iluzijami. Te Freudove misli ie podvrgel dr. Dušan Subotič odločni kritiki. Freudovo pojmovanje kulture je preveč nacionalistično; sloni na veri, da je mogoče zadovoljiti vse človeške potrebe spoznanja in iskanja z nacionalistično - dogmatičnim sistemom. Toda Freud se moti, če misli, da ho človeštvo lahko živelo od same učenosti in modrosti. Razen mehanskega reda obstoji še biološki in psihološki, ki ie kvalitativno različen od fizičnega. Človeško življenje se ne da omejiti s samim razumom. Religija je zadeva izkušenj in le-te. naj bodo sicer še tako subjektivne, bodo vsekdar govorile zoper nekatere argumente čistega razuma. Če ideja o Bogu ne bi bila potrebna, je sploh ne bi bilo. Dočim je tedai religioznost ozko združena s človeško naturo. je drugo vprašanje. kako bo v bodočnosti s konfesijami Le-te so bile vedno izpremenliive in bode tudi v prihodnjosti. Odvisna utopija pa je. da b? se mogla kultura kdaj popolnoma ločiti od vsake religioznosti. Nova izjava Maksima Gorkega. Pisatelj Maksim Gorkij. ki se je lani vrnil v Rusijo, ho po vsej verjetnosti ostal v domovini. Vse kaže, da je zavrgel zadnje pomisleke glede novega stanja v Rusiji. Nedavno je izšlo v visoki nakladi Gorkega odprto pismo iuski k buržoaziji. To pismo lahko smatramo za xbIago.sIov«, ki ga je dal prvak proletarskih pisateljev sedanjemu moskovskemu režimu. Tu pravi: »Vidim, kako tvorno in pozitivno se vliva v naše življenje nova energija — energija delavskih slojev — in verujem v njeno zmago.« Važnejše nove češke kniige. Pri Aventinu je izšla nova filozofska knjiga Tomaža Trnka >Človek in svet«. Ista založba je začela izdajati v prevodu ogromno delo francoskega geografa A. Damangeona ^Zemljepis sve-ta-r. Delo bo obsegalo več kot 6000 strani. _ V češkem prevodu so začeli izhajati zbrani spisi »drvečega reporterja«, nemškega žurnalista Egona Ervina Kischa. Antoni Lange. V Varšavi je umrl poljski pisatelj Antoni Lange, star 66 let. Bil je član tako zvane »Mlade Poljske«, gibanja, ki ima odlično mesto v poljski književnosti. (Pri nas je obširno pi«al o tem pokretu dr. I. Prijatelj v »Ljubli. Zvonu*.) Izdal je več pesniških zbirk. Njegove poezije se odlikuiejo po formi in miselni globini. Pisal je tudi v prozi in za oder ter odlično prevajal iz svelovnih literatur. Or. Fr. Bradač. Češko-slovpnsi slovar. Stiki s češkoslovaškim narodom so bili pri nas vedno živahni, v novejšem času pa se še poglabljajo smotreno in organizatoncno. Dočim danes študira v Pragi manj naših di- ni število ljudi, ki se prostovoljno uče če-ščine in seznanjajo s češk» kulturo pri njenem viru. Ti in vsi drugi, ki imajo praktične ali le knjižne stike s češkim jezikom, bodo pozdravili češko - slovenski slovar, ki ga je priredil za zbirko slovarjev Jugoslov. knjigarne dr. F. Bradač. #\vtor je znan kot pievajalec iz češčine in poklicni jezikoslovec. Njegov slovar popolnoma ustreza svojemu namenu in ga lahko le toplo priporočimo vsem. ki se zanimajo za češki jezik. Ker je Zavadilov »Česko-slovinsky slovnik« že zdavnaj razprodan, izpopolnjuje* Bradačev slovar važno vrzel. V platno vezani izvod stane 70 Din Dobiva se tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. jakov nego pred vojno, raste na drugi stra-Nova študija o Descartesu, fiiozoiu, ki je eden izmed utemeljiteljev zapadne kulture novega veka. je izšla pri Rieder.iu v Parizu (-Descartes, le philosophe au mas-que«). Avtor. Maxime Lero.v, proučuje velikega misleca kot človeka in sklepa iz njegovih osebnih lastnosti in navad, kako so se razvijali njegovi filozofski nazori. Prikazuje ga kot filozofa, ki je bil zmerom pod krinko: razdvojeno bitje, iščoče iasnosti in rešitve. Kritika označuje Lerolevo delo kot eno najboljših in najzanimivejših knjig o Karteziju. MIha Maleš: Rdeče lučke »In to, kar je zraslo drugim v pesmi, sestavljene iz črk, se je meni zlilo v linije.« Tako pravi avtor v uvodu. Res je, ta knjiga je zbirka liričnih pesmic v risbi. Zgodbo ljubezni mlaue deklice je narisal: cd pomladne slutnje in prvih, komaj zavednih hrepenenj do pisemca, od poijuoa in sreče do razočaranja, do smrti. Miha Maleš je erotik: ne morda pesnik strasti in omame, mehak, nezei. sanjač je. Sam prav'i: Kaj je na svetu lepšega od oči 16-letne deklice? Oskar Bie — se mi zdi. pravi nekje, da bi oilo moči umetnike razdeliti kakor prirodo na tri carstva. Ce je tako, tedaj bi spadal Maleš brez dvoma v drugo carstvo. (Kako nadvse značilen zanj je njegov poznani motiv deklice z režo. Mislim, da mu deh slabo usljgo kritik, ki mu imputira borbenost v smislu internacionalne »moderne Sachlichkeit*.) Maleš ustvarja naivno - primarno, neposredno In kadar je ves svoj, ie močan. V perorisbab se je omejil na najenostavnejše, na minimum sredstev. In je najboljši tam, kjer operira s čisto linijo ter najskromnejšimi pripomočki v svrho diierencijacije rtiaterijaiov. Glede uporabljanja pikic se mi zdi. da je mnogo boljši tam, kier uporablja to sredstvo v oznako tvarine (Ločitev! kakor pa tam. kier skuša tako doseči reliefno tnodelacijo. (Meditacija). Iluzija trodimenzionainosti je pri načinu njegove risbe nebistvena Izmed njegovih najboljših Pi omenil: V posteljici. Vest v pismu, Ločitev. Konec. Mlad:i mati. »Rdeče lučke« so vsekakor edinstven pojav ua našem književnem trgu. Pri nas bi jim komaj lahko našel predhodnika v »Kralju Matjažu«, na zapadno - evropskem književnem trgu bi omenil kot slične publikacije Masserelove romane v lesorezih in zbirke Oeorgea Grosza. Maleš ie s svoio knjigo utrl pot: umetnost treba popularizirati! Sledili mu bodo brez dvoma mnogi, zavest pionirja pa mu ostane. Knjiga je efektno in okusno opremljena. Sezite po nji! Nikolaj Pirnat. Kadar se duševno dela Duševno delo zahteva mnogo večjo potrošnjo energije nego delo mišic v dvakrat daljšem času. Rad: tega obračajte na svoio intelektualno silo mnogo večjo pažnio tedaj, kadar ste okutpiratni po intenzivnem duševnem delu. Vedite, da je potrebna zdrava in tečna hrana, ki vnese v telo vse one hranitae elemente, ki so potrebni za ohranitev zdravja, katere more telo lahko izkoristiti, da bomo v stanu obdržati ravnotežje našli duševnih in telesnih sil. predstavlja najboljše sredstvo, da nadomestimo dnevno izgubo organskih sil. Dobi se povsod za ceno 1S.50 dinarjev za škatljico. Zahtevajte brezplačni vzorec, sklicujoč se na ta list, od dr. A. Wandera d. d. Zagreb Društvo za zaščito zakonskih mož proti hudobnim ženam V Londonu se je ustanovila tajno društvo z nalogo, da ščiti dostojanstvo in pravice zakonskih mož. kadar iih jim kratijo njihove žene. Ustanovitelji in člani tega društva so samci, prepričani. da so v domačih zapletljajih :n sporih žrtve skoro vedno le možje. Namen društva ie, napraviti družinsko stanie srečno ali vsaj znosno. V društvenih sejah se poroča o primerih ženske tiranije in posebna komisija pretrese posamezne dogodke, na kar dobijo prizadete žene pisma, ki ostro obsojajo njihove zakonske zablode. Včasih zadošča že tako pismo, da se vrne v zakon mir. Ako ostane žena trdovratna ali postane še boli hudobna, ji društvo odtegne meža ter ga drži v svojem krogu, da se le za prav malo časa vrača domov. Žena dobi pismo z nasvetom, da naj se spreobrne in poboljša pa '00 mi ž zopet redno doma Malčki! Zopet nekaj lepega za Vas Izšla je lepa knjiga Kralj Debeluh in sinko De s 120 risbami o vprav čudežnih prigodah teh dveh popotnikov - junakov. Mnogo od vas je te velezanimive prigodbe že čitalo iz »Jutra«. Sedaj bo pa branje še vse bolj prijetno,* ko boste lahko brali kar naprej, brez presledka. Oni pa, ki teh prigedb še niso čitali, naj pa kar hitro prosijo svoje mamice, da naročijo knjige, da ne boste prikrajšani za to čudovito istorijo. Knjiga stane Din 12-- in se dobi v Oglasnem oddelku „JUTR&" v Ljubljani, Prešernova ulca štev. 4. — Po pošti stane Din 13-— ter v podružnicah ,,Jutra" v Celju in Mariboru V zalogi je tudi še knjiga o prigodah Kdor hoče imeti zbrano vso našo mladinsko knjižnico, naj si naroči tudi to knjigo« Mictiei Zčvaco: 95 V kremo! h irk/z'c"e 'godi'* 'r>^k omar. Za trenutek je zamišljena obstala na mestu in si obrisala solze. »Muj aobtčtk,« jt rtkia nato, »moj ao-biček pri vsej tej stvari ie samo gotovost, da sem bila krščena, preden sem postala ciganka. Kakor v dite, nisem dosti na boljšem.« Giraida je bila na pol pogamka, zato je tudi tako neprisiljeno govorila o krstu. Don Cesar ie bil vzgojen v goreči krščanski vernosti. Čeprav so ga bile izkušnje, knjige in družba učenjakov napravile v teku let prizanesljivega, se vendar ni mogel povsem odtegn.ti duhu časa. Zato je resno odvrnil: »Ne govori tako, Giraida. Prav narobe je. To dejstvo te bo poslej ščitilo pred inkvizicijo, ki bi te drugače utegnila sežgati zaradi krivoverstva. Toda — al nisi rekla, da so te ugrabili na ukaz neznane princese?« »Prav za prav ni bilo čisto tako. Ko sem se zagledala v pesteh Centuriona in njegovih ljudi, me je pograbi! strašen obup Mislila sem, da me hočejo spraviti k Rdečebradcu. Predstav; si moje radostno iznenadenje, ko sem zagledala pred seboj visoko gospo, ki je nisem bila še nikoli videla! S prijaznimi besedami me je poto-lažila in mi prisegla, da mi ne preti nikaka nevarnost, ampak da lahko vsak trenutek odidem, ako hočem.« »In vendar s: ostala! Zakaj te je dala princesa ugrabiti? Kaj je nameravaj in kai ima do tebe?« Don Cesar jo je v naraščajoči nerveznosti obs:pal z vprašanji. Giraida. ki je uganila, da ga spet popaoa ljubosumnost, je krotko odgovorila: »Kakšna vprašanja ljubi gospod! Da, princesa me je poznala. Odkod? Povejte mi, kdo v vsej Sevilji pa ne pozna plesalke Gira'de?« »To e res.« je zamrmra! don Cesar. »Prav za prav me pr ncesa ni dala ugrabiti. Bolje bi rekla, da me ie osvobodila. Kakor veste, me je Centurion že dolgo zalezoval. Da ni bilo g(sreda de Pardailiar.a. bi bila nedavno tega gotovo ostala v njegovih pesteh. Po kdo ve kakem naključju pa služi Centurion tudi princesi in videti je. da ima ona veliko več moč do njega nego Barta Roia. Centurion je rroral povedati princesi, da so mu naročili, raj me igrabi, ona pa trni je ukazala, naj me spravi naravnost k njej. Tako je rroral tudi storiti.« »Zakaj? Zakaj se je princesa, ki je niti ne poznaš, tako živo zanimala zate?« »Po naključju. Videla me je. Ljubkost mojih plesov — tako pravijo — ji je šla do živega in povprašala je o meni. ne da bi bila iaz kaj vedela o tem Bogata in mogočna, kakor je. je v nekaj dneh z lahkoto dognala vse česar iaz v dolgih let h iskanja nisem mogla izvedeti. Zaželela me ie bliže spoznati; v to je porabila prvo priliko — tem ra ša. ker me ie obenem reš:la iz velike nevarnosti.« »Po tem takem sem ji dolžnik za veliko uslugo,« je rekel Torero majaje z glavo. »Za večjo, nego mislite, Cesar,« je resno odvrnila Gralda. »Vprašali ste tudi. zakaj sem ostala, ko bi bila lahko odšla? Zato, ker mi ie princesa 7s*r5nt> da preti nekomu, ki ga dobro poznate. smrtna nevarnost, ako me sreča preje, nego mine štiri in dvajset "r. Jaz. ki ljub;rr. ttga r.ekoga bolj.cd svojega ž.vijenja, bi se bila dala ra.ša živa pokopati, r.ego da bi ga spravila v pogubo. Prin-ctsa je tudi rekla, da te, kfcar rr:re vsaka nevarnost, sama obvestila rekiga, raj priče pene. Ali nai vam povem, kdo je ta nekdo, don Cesar?« ie s porednim nasmeškom dodala Girai-aa. Kakor je bil Torero preje vznemirjen, tako je zdaj ves zasijal od radosti. Nežnost in tolažba sta se toli burno usuli iz njegovih-ust da je oblila deklico rdečica sre>;e. Toda prejšnje začudenje se ie kmalu spet oglasilo. »Tedaj pozna princesa tudi mene?« je vzkliknil. »Kaj jo more zan mati _r.a takem siromaku? In kakšna nevarnost bi mi utegnila pretiti? Čirj. draga, vse to ie videti zelo nenavadno.« »Ni tako čudno, kakor vi mislite. Rekla sem vam. da je princesa enako dobra, kakor je leta; že to bi lahko zadoščalo v pojasnikl njenega zanimanja za vas. Vem pa še nekaj: ona pozna vaš ro-J in ve, kdo ste.« »Ona pozna moj rod? Ime mojega očeta ji je znano?« »Da, Cesar,« je resnobno dejala Giraida. »Ali ti je povedala to ime?« »Ne. Prav:, ca ga ne pove nikomur dirgemu kakor vam.« »Kako! Rekla ti je, da mi namerava odkriti tajnost mojega rojstva?« je vprašal Torero, ves tresoč se od upanja. »Da, gospod, kakor hitro vam bo drago, da jo povprašate.« »Oh.« je vzkliknil Torero. »še jutri hočem govoriti s princeso in slišati ,kai mi pove. O. vedeti! Vendar že zvedeti, kdo sem in kdo so b ii moji ljudje!« je vzneseno pcnovil. Med tem ,ko sta se ljubimca tako pogovarjala, ne da bi zmenila zanj. ie Cervantes ugibal: se Sreda, 10. aprila. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. - 13. Napoved časa in repr glasba. — 13.30 Borzne vesti. _ 17: Koncert radio-orkestra - 18.30 Pravljice, pisatelj Milciriski. — 10. Srbohrvaščina. — 19.3o: Prenos iz opere. — ZAGREB 1315: Reproducirana glasba. — 17: Koncert lahke godbe — 20-35 Koncert romunske glasbe _ 22 Reproducirana glasba — BEOGRAD 12: Napoved časa m poro čila. — 12.30: Gospodarske in borzne ve sli. — 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 17 Pravljice. _ 20: Dramski večer — 21.10 Poročila. — 21.30: Češke pesmi. - 2240 Godba za ples. - PRAGA 1905 Orkestra len koncert lahke godbe. _ 20 Koncert ro -a Vsem svojim sorodmkom, znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest. da ie naša ljubljena mat. tašča in stara mati. gospa Karla Mudrochova roj. Va entova dne 8. aprila 1929 ob 4. uri zjutraj po krajši a mučni bolezni nenadoma umrla. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v torek 9 aprila 1929 ob poil 18. uri pop -z h:še žalosti, Zarnikova ul. št. 18, na pokopališče pri Sv Križu. V LJUBLJANI, dne 8. aprila 1929. RODBINA DR. KLEPCA Vsem. ki ste izkazali zadnjo čast našemu iskren j. bljenemu soprogu, očetu, staremu očetu in tastu gospodu Edvardu Smer izrekajo tem potom svoio srčno zahvalo Vevče, Ljubljana, 8. aprila 1929. ŽALUJOČI OSTALI. jflg šsB .»se Svetovna tvrdna za i utomotii.sk nu ' e rn za motocikls 61 s stalnim skladiščem v Beogradu, v Srbiji že dobro uvedena marka, šče ppoda;a'ce za vsa več a mesta Jugoslavije. — Ponudbe z navedbo nogoiev pod šifro »100« na Jugoslovensko R Mn^e B°osfra(j j*Braa*Bsa m m Slimo najcenejše, prvovrstna ^amota za eči in Ste ilnik fte* r mo rr C -JN i Pitona 8ahrenmte ing GUZEU i u^^s^s V lorp p«»a c. r fe efen Is« *2S2 (»■■•nima Osi - S Direkcija državneg i rudnika v Mostaru razpisuje za dne 11 aprila t 1. direktn pismeno pogodbo za preda o v tak p zenii cra fcl n be ons dh ae za nov hi d la k na ril lil feu v Mosiaru Proračunska svota za ta dela znaša Din 302.408.— Tro-skovnik. načrt:, oponi in specieJni pogoji se dobe pri ome- njeni direkciji. Iz kancelarije Direkcije državnog rudnika broj: 25.^0'29 od 27 -narta 1929 Mostaru. 5151-a Po.tland-cemeuna t< varna d. d., Dov(e-Mo,sirena USTANOVLJENA 1892 priporoča Svo prUEU StSB Š?dz! k Dobavlja se piompt.io iz tovarne, kakor tudi od zaloge o J20H h *'iadi>č;h. LJ SLJslift £221 j •-;•.'■•>' -..v; ■ *: ' -••.•:.• ....' '; Po otvoritvi trgov! da se vpelje, dajem po najnižjih cenah blago svetovno znanih znamk: Dobro, oprano X # 5139 a t kolesa »Diirkopp« "rez posebnega oazaamiM gramofone, plošče šivalne stroje »Minerva« Sinoči ob 19 uri se je odpovedalo življenju v cvetu mla *osti dvoje ljubečih se src in iicer tipografa Branka Hrena ter trg sotrudnice Milke Knafelc Da ugodimo njuni sadni- želi,, izročimo zemeljske ostanke ,tx:h »kojnikov v skupen grob na pokopališču v Studencih v 'orek. dnt 9 aprila ob 18 (6.) uri Studenci • Nova vas pri Maribora, dne 8. aprila 1929. Žalujoče rodbine: HREN, KNAFELC, LINTNE Prijatelje in znance oros:m< tihega sožalja. kupuje tovarna »IKA« v Kranju. Vam pošljemo na ogled eno žtpvilko iluftr. re-ije Domači prijatelj in NAŠ OBiOR ližite dopi-nn*o aa uprav« Ljubljana. Miklošičeva 13 »Columbia« »Odeon« in v to stroko spadajoča dela Izkoristite to priliko, da kupite blago iz prve roke v moji spe-cijalni trgovini, — Prodaja na obroke. — Pridite in oglejte'si! i,Tehnik" Josip Banjai L nbljana, Pražafiova &llca (LJuH jans i dvor) r % %• 7% Iz življenja in sveta Dva bolgarska robca za italijansko princeso Ženitev kralja Borisa s princeso Giovanno izključena stvar -Spor zaradi prestolonaslednika, ki še ni rojen 2e v nedeljo je »Jutro« poročalo med brzojavnimi vestmi, da se je že« nitbeni poskus bolgarskega kralja Bo« risa na italijanskem dvoru definitivno izjalovil. Še nedavno pa je bila situa« cija docela drugačna. V Sofiji so upa« li, da se bo poslaniku Vlkovu, ki je šel v Rim kot poseben zaupnik kralja Bo« rira, posrečilo pridobiti vatikanske kroge za kompromis, ki bi obstojal v tem, da bi se bolgarski kralj oženil najprej po rimsko«katoliškem, potem pa še po pravoslavnem obredu. Papež je baje vztrajal samo na tem, da mora ostati princesa Giovanna tudi kot bol« garska kraljica rimska katoličanka. Izjavil se je pripravljenega trpeti, da se morebitni princ iz tega zakona kr« sti po obredih pravoslavne cerkve, glede drugih morebitnih otrok pa je postavil zahtevo, da morajo biti, ka« kor njihova mati, rimski katoličani. Na tej podlagi je bil že skoro dosežen sporazum, kar poseže vmes bolgarskii metropolit Stevan in zahteva, da bodi bodoča bolgarska kraljica pravoslav« nega veroizpovedanja. Vatikan pa ni mogel iti tako daleč v popuščanju in tako se je ženitev bolgarskega kralja Borisa z italijansko princeso Giovan« no dokončno razbila. Pri načrtu za to bračno zvezo so bili kakor toliko merodajni tudi zuna« njepolitični motivi. Jasno je namreč, da bi imel takšen zakon tudi nekaj vpliva na politiko Bolgarije. Zato sta se v imenu evropskih velesil oglasila v Sofiji Pariz in London, ki sta kralju odsvetovala poroko z italijansko prin« ce so in namignila, da bi v obeh centrih evropske politike rajše videli, če bi se krali ozrl po kakšni drugi nevesti. Oče kralja, bivši car Ferdinand Ko« burški. je tudi potem, ko je zasedel bolgarski prestol, ostal rimski katoli« čan in je dovolil sinu prestop v pra« voslavno vero, ko je dovršil sedmo Ie« to. Zaradi tega koraka ie papež carja izobčil iz rimskokatoliške cerkve in ie ekskomunikaciio preklical šele po« ♦em. ko se je Ferdinand odpovedal prestolu v korist svoiega sina. Pogajanja za poroko kralia Borisa * Giovanno so se vodila več let. Pre« Stoletnica Theodora Bilirotha Dunaj se spominja stoletnice enega tvojih največjih mož: Theodora Bili« rotha. Njegovo ime je znano vsakemu zdravniku, a starejša generacija naših izobražencev še dobro pomni svetovni sloves tega dunajskega operaterja, ki je ime! na vsem svetu le malo enakih. Na začetku Billrothove zdravniške karijere je bila moderna kinirgija še v mladostni dobi; asepsa in narkoza pa sta ji že odpirali veliko bodočnost. Dunajska univerza je imela takrat iz« borno medicinsko fakulteto s prvo« vrstnimi strokovnjaki. Billroth je bil c.!en nj ih naiboljših absolventov in kmalu je po svojem teoretičnem in zlasti še praktičnem delovanju preko« sil vs. ostale. Billroth ie no^imno iz« vršil prvo stirpacijo krhlja, nrvo re« sekcijo želodca, on je tudi utemeljil kirurgijo čreves. Ker je bila aseptična praksa šele v povojih, je Billroth prvi upelial na dunajski kliniki takrat naj« moderneiši, danes povsod uzuelni na« čin operiranja, ki z aseptičnimi meto« dami obvaruje bolnika pred infekcijo operacije. Njegova klinika je postala vzor vseh bolnic i. je imela velik vpliv na preureditev lolnic v nekdanji av« 6tro«ogrski monarhiji. Billroth je zapustil za sabo odlične medicinske spise, ki so mu zasigurali trajno mesto v zgodovini zdravilske vede in mnoge operacijske metode, ki so mu zanje lahko hvaležni še danes tisoči in tisoči bolnikov. Bil je tudi vzor ljudomilega zdravnika: strog napram sebi, mil in prijazen nasproti drugim. Bil je odločen zastopnik etič« nih in človekoljubnih teženj v zdra« vilstvu, vpliven učitelj večih zdravni« ških generacij in velik človek, čigar spomin ne bo živel samo v njegovih spisih, temveč tudi v njefovem do« brem vzgledu. Razvaline, ki se podirajo Iz Beiruta poročajo, da je zadela svetovno znane kraljevske grobove v Palmiri, ki so stari nad 5000 let, velika nesreča. Večji del ogromne dvorane, ki se je raztezala cel kilometer daleč, se je zrušil. Stebrovje je popokalo in sc zvalilo na tla. Zdi se, da bo tudi ostanek te prastare zgradbe zadela ista usoda. Med prebivalstvom vlada velika razburjenost, ker gre govorica, da pi aeni zrušitev kraljevskih grobov bližnji konec sveta. Zanimivo je, da preti podobna nevarnost tudi prasta« rim ostankom templa v Raalbeku. Ko« misija, ki so jo poslali, da preišče sta« nje teh razvalin, je ugotovila, da se bodo ogromni, 20 m visoki stebri ome. njenega svetišča vsak čas zrušili, ker so iim nepoklicani zbiratelji starin in obiskovalci odnesli brončene temelje. Nad tem vandalizmom vlada v Beiru« tu razumljivo ogorčenje, saj nredstav« Ijajo ti ostanki kot zadnji ostanki starokaldejske 1 Jture v Siriji velikan« sko arheologično vrednost. prosto bolgarsko ljudstvo je bilo uver« jeno da bo italijanska princesa prej ali slej sigurno zasedla bolgarski pre« stol kot »carica Ivana«. V Sofiji si je nadel., to ime že neka slaščičarna in pravijo, da je imela mnogo oLiskoval* cev. Zgodilo pa se je še več. Nekega dne je prišlo na naslov princese Gio« vanne v Rim veliko pismo. Razpeča tila ga je in našla v njem dva krasno izvezana robca v bolgarskih narodnih motivih, zraven pa prošnjo za sliko s podpisom. Konzularni uradnik je iskal naslovnico, ki se je na pošiljatvi ozna« čila za »mladenko« in je moral na svojo žalost ugotoviti, da je »mladen« ka« že postarna ženska in povrhu še lastnica fotografskega ateljeja. V za meno za dva bolgarska robca si je ho« tela poceni preskrbeti avtentično sliko princese Giovanne s podpisom, da bi jo pozneje, ko stopi Giovanna kot kraljica na bolgarski prestol, razmno« ževala in prodajala z lepim dobičkom. Princesa Julljana, holandska prestolonaslednlca, se bo, kakor poročajo, poročila z nekim princem iz nemške hiše Saško-Koburške. Justificirani hipnotizer V Liverpoolu so justificirali mlade« ga pustolovca in hipnotizerja Reginal« da Clarkeja, ki je bil zavratno umo« ril svojo taščo. Pred kaznilnico se je zbrala velika množica ljudi, ki je ho« tela obs jenca osvoboditi, tako Ja sta morala nastopiti policija in voja« štvo. Usmrčenec ie imel za sabo navzlic svoji mladosti kaj pisano in burno preteklost. S 16. letom je bil odšel v Ameriko, kjer je študiral psihologijo. Obdarjen je bil z neobičajno iiipnotič« no silo. ki jo je izrabljal rad nad žen« skami. Značilno je. da ga je zaročenka v zaporu obiskovala, čeprav ji je bil umoril mater in jo je hotel tudi samo zadaviti. Nacča^ka v aeroplanu Preko Londona prihaja vest o straš« nem doživljaju nekega pasažirja, ki se je vozil iz Brisbanea v Avstraliji ter je imel za sopotnika kačo naočar« ko. Letalo je bilo do starta spravlje« no v hangarju. Ne pilot ne drugi niso opazili v njem nič posebnega in start se je izvršil prav gladko. Sedaj, ko se je začel aeroplan dvigati v zrak, pa se je nenadoma vzpela iz dna letala kača n očarka. ki ie doti ' ležala zvi« ta v klopec in potuhnjeno čakala v skrivališču. Potnik je imel s seboj fotografski aparat, ker je hotel posneti prizor ob vzletu. Zato se je skuša! z njim ubra« niti pred kačo, seveda brez uspeha. Naočarko ie s to obrambo naravnost razdražil, da se je začela viti k nje« mu. Ker je bilo med njim in pilotom precej razdalje, je stopil na sedež, meneč, da se bo kače na ta način uspešnejše ubranil. Skušal je naočarki streti glavo z obuvalom, kar se mu je pa še manj posrečilo. Naočarka se je vzpenjala vedno višje k njemu in ga je končno prisilila, da se je umaknil naravnost na krilo letala. Tedajci se je čisto slučajno ozrl po njem pilot, ker se je letalo nagnilo in je začelo kolebati v zraku. Videvši, da gre za boj na življenje in smrt, je usmeril le« talo k zemlji, kjer je pasažir skočil na tla in s pilotovo pomočjo ubil kačo, ki mu je ogražala življenje. Vojvoda Gloucesterski, mlajši sin angleškega kralja, se ]e podal na po. tovanje na Japonsko. Kamgariie najfinejše češke in angleške vsako množino že od Din SO naprej nudi samo tvrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Novo Einsteinovo delo Komaj je minulo nekoliko tednov, od kar je slavni fizik predal svetu svoje zadnje delo, v katerem postavlja teorijo o enotnosti silnih noli in v ka« teri di med drugin, da se električna in gravitacijska polja medsebojno vplivajo, že poročajo o novem delu, ki ga je pravkar predložil pruski Aka« demiji znanosti. Imenuje se »Teorija o enotnosti polj in Hamiltonov prin« cip«. V njem izvaja dosedanje enačbe o poljih iz nekega zakona, ki ga je po« stavil angleški matematik in astronom Hamilton v prvi polovici prošlega stoletja. Kazimir Bartel, predsednik odstopivše poljske vlade. Plombe za pljuča Zdravn:k rof. Hauk^ . Vratislavi (Breslau) je izumil senzacijonalen na« čin zdravljenja tuberkuloznih pljuč. Votline v dihalnem organu, ki se po« javljajo v razvitejšem stadiju bolez« ni, napolnjujejo po odpretju prsnega koša s 600 do 100 g parafina. Ta način je preizkusil že na tridesetih pacijen« tih. ki se počutijo razen enega vsi prav dobro. Dihanje jim je normalno, kom« plikacij ni bilo niti v enem slučaju. Kakor poročajo, trajajo te nenavadne plombe nespremenjene celih pet let. Križarka z mrličem Francoska križarka »Tourville«. ki pelje truplo pokojnega ameriškega poslanika Myrona Herrlcka čez Ocean v Aaieriko. Iz francoske lake so Jo spremljan dvanajst m!IJ daleč trije francoski tor. pedni čolni, pri Brestu pa se Je srečala z angleškim vojnim brodovjem, ki Je Izstrelilo na čast umrlemu 19 topovskih strelov. Slon med steklom V Reutiingenu na Nemškem so ušli štirji sloni cirkusa Krone svojim pazn;kom. Eden se je podal v sredino mesta, kjer je obiskal najprvo neko trgovino s svetiljkami, potem proda« jalno nekega ontika, nato trgovino z muzikalijami in ir zadnje .-ko trgo« vino i moško drobnarijo. Posledice teh p^setov si lahko vsak sam pred« sta vi j a. Bilo je. kako. da je šel mimo potres. Pred zasledovalci je slon ube« žal v mestni vrt in nato v predmest« je, pri čemer .ii pozabil pustiti na levi in na Jesni spomine na svoj mimohod. Končno so ga "-li ž njegovimi tremi tovariši, ki so se bili pr ducirali v istem predmestju. Eden izmed pazi.i« kov je dobil udarec za spomin, da so ga morali prenesti v bolnišnico. Koliko stane zabavna vožnja z»Zeppelinom« Mednarodni potniški uradi že spre« jemajo prijave za drugi sredozemski polet »Zeppelina«, ki je določen za dan 15. aprila. Voznina znaša nekaj nad 40 tisoč Din našega denarja. Ame« riški polet »Zeppelina« pa ie napove« dan za 10. maja in se bo vršil narav« nost iz Friedrichshafna. Vožnja v Ameriko bo stala nad 100 tisoč Din. ali ne, čeprav je zborovala celih 12 ur. Sodnik je obsodil Duveena na plačilo 50.000 dolarjev odškodnine Hahnovi, ki baje trpi zaradi Duveenove kri« tike! Pesniku v spomin V Malllaneu na Južnem Francoskem so odkrili spomenik slavnemu pesniku Fredericu Mistralu. Knez Jusupov v Rumuniji Ruski knez Jusupov, ki je svojčas z velikim pogumom odstranil največje« ga škodljivca na ruskem carskem dvo« ru, zloglasnega meniha Rasputina. je pred kratkim dobil službo v Rumuniji. R 'munski princ Karel ga je postavil za upravitelja svojih posestev, ki so zelo obsežna. Jusupov, ki je tudi v s >= rodu z rumunskim dvorom, je že od« potoval iz Francije in nastopil svoje mesto. Obsojen, ker je razžalil sliko Pri sodišču v Nevvvorku je milijo« narka Mrs. Hahnova tožila trgovca z umteniškimi predmeti Johna Duveena. ker je razžalil njeno sliko »Lepo Fer« rarčanko«, delo Leonarda da Vincija, rekoč, da ni original, ampak kopija. Hahnova je zahtevala odškodnine 100 tisoč dolarjev! Jurv strokovnjakov se ni mogla izjaviti, ali je slika original Koliko poštnih znamk porabijo Zedinjene države Obseg držav je velik, zato je narav« no število poštnih znamk, porabljenih tekom enega leta. ogromno. Dnevno se natisne 60 milijonov znamk v no« mina'ni vrednosti 1.5 milijona dolar« jev. To znaša na leto 18.6 milijard ko« madov v vrednosti 450 milijonov do« larjev. Dnevno porabijo za izdelek znamk 3 tone papirja. Poraba tiskar« ske črnine se giblje med 260 in 270 to« nami. Na vsakega prebivalca pride dnevno 160 znamk. 125 papirnih znamk stane samo 1 cent. Zaljubljen v črko »e«. V Londonu je izšla knjiga »Eve' s Legend« (Evina legenda), v kateri je avtor porabil samo takšne besede, ki vsebujejo samoglasnik »e«. Drugi sa« moglasniki so izključeni. Malce dolgo« časna bo po vsej priliki, čeprav hoče bržkone zabavati. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi dne 16. aprila t. 1. 5000 n m »Splentior T" Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenie, št. 3449. __5132-c Trgonina z železom ki obstoja že 25 let na pančevskem trgu, je z lokali ali brez njih naprodaj. — Podrobna pojasnila daje Pančevačka Pucka Banka v Pančevu. 5126 a Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje na dan 16. apr. t. 1. nabavo: ZGOO U tionme svinjske masti Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, št. 3454. __51-30 a Mlad stavb, risar z obrtno šolo in sposoben betonski polir dobita službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod štev. 67. I BEOGRAD JUGOSLAVENSKO tehncn:bfc GANZ 215,16 (aradiordievo ul. 75 Telefon 23-90,44-33 OrcšKovičeva ul. DefniiKa družba Soeci ašni oddefe* za lomnjsče Stroj' ca opeko m opekarsko ndustriio v vseh vel kostih n vseh kapacitetah Valjke za lom! enie Valjke za fino predelavo Stroji za mešanje Avtomatski razdelilnik Miza za rezanje Stiskalnice za zidake Valjčne naprave ?a drobi jt nje kamna Ročna stiskalnice Dvigalke Bobni za sortiranje Stroji za sekanje kamna Oezintegratorji Mlini za mletje mokrega ma-terijala St skalnice za Grešnike Pro »to Revolver stiskalnice Naknadne stiskalnice Lomilci za kamenje Obrazna naprave za lomljenje Valjčne naprave za mletje kamenja Stiskalnice za rezani strešnik Kro ni lomilci (Kollergang) Ceneno Sigurno v pogonu I Zahtevajte detajlne brezplaine ponudbe i Poset inženirja bre plamen - Brezbrojne reference iz vser. de ov sveča Detajlni prospekti e o se brezplačno • S*mo GANZ Povscd «r e c. Naročilo, tn, ust, dopuM, tuL&&t,jo, olahJv oglcusov jt, poslah, ma. Oglasno od, ctalak Jutra,' hubJjarux, Vr%štrnovo, TaL it Hah* oglasu, ^a, slu xjljo o posr~ J)ist 5 - Za pošiljanje sonudb in dajanje naslovov je plačati ooseHno pristojbino Din 2.— kličite telef štev 3492, 2W> ter eksoo^nro v telef *tev 3203. Za naslove L K'a i*: Kuharico dobro in ' Joorimi spričevali za oen^ioa za dobo o'l 1. junija do 1 septembra sprejmem Naslov pove eprava lista Oglasiti »e med 15 ia 16. uro 9161 Dober bilancist(ka) dobi takoj službo za me seo dni Ponudbe pod »Tr govina z mešanim blagom na deželi« na ogl. oddelek »Jutra« 9398 »VorreiBer-ja« bi ob enem gaterista f prakso pri bukovim za nesijivo, starejšo moč sprejmem takoj Ponuibe na podr Jutra v Celju pod šifro »zanesljive 9246 Dva mizarja Samostojna, izurjena ki Fe razumeta tudi pr. strojih, ter strugarja za les želi za takojšen nastop tovarna lesnih izdelkov v Jurklo štru v-ia Laško. 9233 Vpokojenca ki se razume v vrtnarstvu in sadjarstvu. sprejmem na manjše posestvo v ne posredni bližini Ljubljane. Dobi prosto stanovanje in plačo po dogovoru Na-to-p; laliko takoj Javiti se je pod »Sposobnost 40« na oglasni oddelek »Jutra« * 9443 Vrvarskega pomočnika ocenjenega ali samskega. ki je popolnoma izvežban v Vseh običajnih vrvar^kih delih, sprejme takoj -Janez 6tromayer. vrvar v Ptuja. 9230 Žensko pisar, moč sprejmem na dvamesečno poskušnjo. če obvlada nemščino. Pisane ponudbe na poštm predal 1S3. Ljubljana. 9139 Hotelska kuharica zanesljiva, dobi službo v času letne sezije Nasto-p službe 1 julija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9418 Vajenca najraje z dežel" sprejme takoj tvrdka J Košar, kleparstvo in vodovodna inštalacija. Ljubljana [Tre nova ulica št 7. 9466 Čevljar, pomočnika za fina na rom šivana dela sprejme takoj Frane Bo hinc. Skofja Loka 96 — Gorenjsko. 9464 (Mizarski pomočnik prvovrsten, vešč tudi v po-litiranju. dobi mesto — Bergant Fran, Dravlje 108 9486 Kroj. pomočnika vajenega naročenega m konfekcijskega dela vseh vrst sprejmf takoi v stal no »Inžbo Anton S o r n. Klane 7. Kranj. 9491 Perilo ! Prodajalka j £ sprejmem v pranje in fino [ izučena na deželi v trgovi-' g likanje Naslov v oglas ni z mešanim blagom, va w oddelku »Jutra« 9431. jena tud, nekoliko šivanja S želj premeniti službo s 13. S aprilom ali 1 majem Po ■ nudbe na oglasni oddelek S »Jutra« pod »Dobra moč i £f 224«. 9125 Prva oblast soncee-ijoniran; Šoferska šoia »mernik Ljubljana Jugu avto) Dunajska cesta 3tj I eltfoD 2236 Strokovnjak teoretični oonk m prakttč ne vožnje na različnih ino ternih avtomobilih. » mri č«tkcm vsakega prvega 254 Francoščino kakor tudi vse predmete za nižje ter višj- razrede liceja in realke poučuje najuspešneje tehničar p3 riške fakultete Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ultra rapide« 9321 Konservatoristinja poučuje tlavir in nemščino — Mikluš. Sv Petra cesta hotel »Lloyd«. 9301 Mizar, pomočnika dobro izurjenega v stavbnem in pohišt delu ter vajenca tpreime Franc Miku?, ini-tar Notran e gorice št 06 pošta Brezovica pri Ljubljani. 9447 Pošteno služkinjo za vsa dela -prejme Slavka Petan. Frižkcvcc št 3. 9441 Učenca za trgovino z mešanim blagom sprejmem v industrijskem kra ju v bližini Sfaribora — imeti mora primerno pred izobrazbo in obvladati slo venski in nemški jezik — Hrana in stanovanje v hi Si Pogoji po dogovoru Pismene ponudbe as upra vo »Večernikai v Mariboru pod šifro »Trj»»vina z mešanim blagom« 9415 Dva vajenca ta mehaniko sprejmem brez hrane in stanovanja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9362 Čevljar, pomočnik dobro izvežban v linejših, tudi šivanih delih, dobi stalno službo s hrano in stanovanjem v hiši Franc Traunik. Trebnje. 9433 2 čevljarska pomočnika vajena finega šivanega dela na rom. komtes in zbi-tega ter dobro izurjene prešivalko ali vrezovalca. zmožnega najfinejših del, sprejmem Oziram se le na prvovrstne moči — Ivan Hafner, Skofja Loka. 9365 Droglsta mlajšega, spretnega, veščega parfumeriiske stroke, sprejme drogerija Mr Ph. F Weinberger, Zagreb — Uica 6. 9116 Kuharico samostojno, zdravo, pridno. snažno m redno sprejme trgovska hiša v mestu fin deželi Oseh 12 — Ponudbe i navedbo dosedanjih služb, plačilnih zahtev in s prilogo slike na ogl. Oddelek »Jutra« pod šifro »Dolenjsko« 9420 Fotografa za izdelovanje razglednic sprejmem Ponudbe n3 ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Najceneje« 9497 Samskega hlapca voznika k umetnemu mli nu sprejme tako : Kari Oolčnik. Fram pri Mari boru. 9506 Postrežnico iščem za čez dan Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9499 Pozor, jugoslov. delavci v Franciji! Potrebujem takoj več gozdnih delavcev za de: o blizu Grenoble Zaslužek nad <0 fr dn-v no Tisti, ki hoče dobro zaslužiti in st rešiti rud nika ali tovarne naj piše po informacije Priložiti ie znamko za odgovor — Joseph Inkret Chef »quipe bneheron, Cafe Eiucerve Guiguet 3 Sappey. Isere 9484 Potnike zanesljive in poštene zastopnike ter agente sprej_ me proti dobri provizij; tvornica pijač — Ponudbe pod »Zanesljiv 28« na od oddelek »Jutra«. 9403 Potniki! Vinska veletvrdka v Dalmaciji išče potnika za Slovenijo za prodajo vina v steklenicah 10 % provizije — Tovarna mila v Sloveniji sprejme potnika za mariborsko oblast — Ri'i mora dobro vpeljan Naslov v pi.-arni društva trg. potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani Go-seosvetska cesta 2. dvorišče. 9483 Zastopnike za Maribor, Ptuj, Novo mesto in za vse druge kraje išče zavarovalnica. Ponud.be na oglas oddelek »Jutra« pod »Zastopnik« 9406 Žaganje v vsaki množini po znižani ceni prodaja parna žasa V. Scagnetti. 108 G. Tb. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtom Kinooperater mlad. vojaščine prost želi mesta s 1 ali 15 aprilom Ponudbe na podr Jutra, Celje pod »Zanesljiv« 'J203 Računski uradnik vešč slov srbo-hrv m nemščine verziran v knji govodstvu lesni mampula ciji in obratni kalkulaciji iaposlen je bil pn vele industriji. želi službe za takoj Gre tudi kot skla liščnik Cenj ponudbe oa "glasni oddelek lista poa »Dobre svodočbe« 9143 Šivilja pomočnica stara 18 let. s triletno učno dobo in z ž tečajema za prikrojevanje in beio oenlo i dobrim uspehom. \ Mariboru, želi mesto ori boljši šivilji v mestu — četudi samo za hrano m stanovanje, v svrho popolnega izvežbanja. — Maren berg št 26 9288 Prodaialka z večletni prakso želi mesta na deželi Nastop takoj ali pozneje Cenj dopise na podr Jutra Ce Ije pod »Poštena 8« 92-17 Službo paznika ali hišnega mizarja š č e izučeD mizar, poročen brez otrok Ponudbe na podruž nice »Jutra, v Celju pod značko »llizar« 9428 Trgovski pomočnik mešane stroke, dober ma nufakiurist želi namešče nja za takoj Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« poT »Vojaščine prost 22« 9436 Kolarski pomočnik samostojen delavec išče delo za takoj ali pozneje Vzame tudi delavnico v najem Ponudbe pod šifro »Kolar« na upravo »Jutra« v Celju 94.9 Strokovnjak v lesni industriji, ekonomiji. živinoreji vrtnarstvu in sadjarstvu, pošten ter zanesljiv dober in prakti čen delavec želi primer nega mesta. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Strokovnjak« 9407 Absolventinja meščanske šole išče brezplačne namestitve, kjer bj se imela priliko priučiti nemščine — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Ab-ol-ventinja« 9358 Mesto blagajničarke išče gospodična za takoj Ponudbs na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Začet niča 99« 9472 Bivši trgovec ki obvlada slov, nemški in italijanski jezik per fektno ter deloma -rbohrv sprejme primerno zaposle-nje — Ima lasten pisalni stroj ter sprejme deio tu di na dom Ponudbe na: Šubičeva ulica 3/1. levo 9477 E P Razumna vsaka gospodinja s i gotovo, da se z nami strinja: i premnog oglas ji razodene, 5 B kako nai pametno ukrene. 5 «taBBBBC£B8BBSBBBBBBBBBBBSBB&5 Kuharica srednjih let. želi stalno mesto pti manjši družini Najraje t>' šla za gospo dinjo Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 9503 Učenka s 3 razredi meščanske šole se želi izučiti trgovine. vso oskrbo v hiši — v aH tzvrn Ljubljane Na slov pove oglasni oddelek »Jutra« 9502 Puhasto perje azposiljam po povzetju naimanj o kg pc Din 3S kg — Izkoristite priliko lokler traja zaloga - L. Brozovič. Zagreb (lica 82 Kemična čistilnica perja 189 Vrtnice raznobarvne te' plezalke, nispljen? bre-kve nizke n visoke ciprese špargei ne - dveletne sadik« mlade rastline asparaguse ter vsakovrstne cvetpčne in telenjadne sadike po so tidru ceni razj-ošilja Ivan -Jemec. vrtnarstvo Maribor 80119 Divji petelin in 'sokol nagačena poceni naprodaj Na--lov v oglas, oddelku »Jutra« 9302 Pesek za zidavo prima najboljši beton iz delovanje cementne opeke dobavlja po najnižji brez konkurenčni ceni tvr Ika Mihael Omahen. Višnja ,'ora. ■ 9271 Strešno opeko (bobrovec). staro prodam Več v trgovini Zajec Sla ri trg 9 Ljubljana 92U1 Sadna drevesa lepa. za presaditev jabolka fcobovec po 5 Din. boljše vrste hruške po 6 Din in Ia breskve po 5 Din razpošilja dokler traja zaloga po povzetju Franjo Moian, Celje. 9417 Avtotaksno koncesijo prodam, v najem pa oddam lokal za mlekarno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9409 2 otroška vozička e v popolnom.--- dobr-nr stanju naprodaj 1 štiriko lesen za peljati in 1 za učiti hoditi Pojasnila daje skladiščnik Javnih skla iišč na Dunajski cesti 33. 9455 Gospodična trg. naobraž-jna. ? 5000 Din kavcije, zmožna s]ov.. deloma Italijan in nemškega jezika išče službo prodajalke v špecerijski trgovini Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna II« 94U Strojnik izuf.en strojni kliučavničar išče službo pri parnih strojih ali Dieselmotorjih — Nastopi lahko takoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strojnik« 9452 Kopalni, plavalni in kabinski mojster vojaško preizkušen, z a v. toriziranimi spričevali, želi službo v kakem kopališču. Ponudbe na ogla-s oddelek »Jutra« po-d šifro »Plav. mojster«. 9433 Delo korespondenta iščem za popoldanske ure. Zmožen sem slov., srbn-hrvafr-fcega. nemškega in francoskega jezika popolnoma. deloma pa tudi an-glpškega Cenjene ponudbe ria oglasnj oddelek »Jutra« pod šifro »Korespondent«. 9369 4. In tuka) vidimo Meto. ki že od svojega šestnajstega leta zvesto siuži vrli dvojici, kar ie vsekako čudež v teh hudih časih. Koncesijo za trg. z mešanim blagom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9450 Kdor prodaja al) kupuje AUTO naj se obrne na naslov: Karo' Cnmernik Ljubljana. Dunaiska cesta 36 (Jugo Auto telefon 2S30) in vpo Sije popis voza kakršnega želi orodati ali kupiti Pri tem posedovanju se naj bo1j varujejo interesi pro dajalca in kupca. 23 Avtomobili Več osebnih CHEVROLET avtomobilov v ceni od 25 000—33 000 Din: PEIGEOI žsedežni polto vorni takse prost nove gume 19 000 Din; PEIGEOI'. 4sedezni - s spremenljivo karoserijo, zelo dobro ohranjen DLn 27 000: ITROEN 4sedežnl odprt. 25 001' Din; ItOLLAVD PILAI.N 4sedei- ni Din 30 000 informacije daje V Bare-šič Oo. Ljubljana. Dunajska cesta S8n7 Avto 5-15 polt-ovorni. takse prost prodam Ponudbe na podružnico Jutra v Celin ped »YV"anderer« 92-15 Damsko kolo prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9444 Družabnika strokovnjaka sprejmem k tovarni tiskarskih barv Ponndbe pod »Voditelj« na oglasni oddelek »Jutra« 9367 Poslovodjo ali družabnika, strokovno ali trgovsko naobraženejra sprejmem takoj k meni industriji Ponudbe na ogl oddelek »Jutrac pod šifro »50.000 Din«. 9493 Družabnika večjim kapitalom išče dobro idoče podjetje Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kapital 1929« 9500 n Hiša ob glavni cesti olizu trga pripravna za vsakega ro kodelc« aii vpokujtnva — obstoječa iz 3 sob pred sobe kuhinje »hramne m delavnice, ioh» umije, vodovod vse v Dajbolj šem stanju naprodaj za 35 (MMi Din - lstotako je naprodaj za 50 000 Din — radi selitve hiš* z gozdom ■n njivo 3 km od trga. ob.-toieča 1» 2 soh pred sobe kuhinje m shrambe Pojasnila daje g Cizelj. Vransko pri Celjn 9121 Večje ključavničarsko podjetje obstoječi iz delavnice, ko-vačnice. skladišča, stano- ^ . ___ vanja z vrtom, njivo in v dobrem stanju: zn 600 velikim fSl!nilI1 vrtom h Din naprodaj na Zaloški prostora za tovarniško pod- ceeti 27 94.34 Vsakovrstno rlato k upu oc iaivišjit -^nai Č e r n e — luvelir Mohtjana Woltov» »Men i 38 Wf. Pohištvo za dve spalnici in kt»n njo prodam Pri nakupu se lahko prevzame stanovanje. Vprašati v vili »Savinji«. Breg pri Celju 9207 Stekleno omaro za delikatesno trgovino ku-p- Antonija Koiar. trgovka Liubijana VII, Medv-dova 23 9439 Manjša trg. oprava naprodaj Ogledati med 12. in 14 uro Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 9253 Tovarno tiskarskih barv poceni prodam radi odpo-tovanja — Ponudbe pod »Ugodna prilika« na oglas, oddelek »Jutra« 9368 2 narodni peči pristni, poceni naprodaj na Poljanski cesti št 1:'/IT. levo. 8913 Garnituro trinožno mizico s 3 stoli, 2 nočni omarici z marmornatimi ploščami in visoko dvokrilno omaro poceni prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9460 Lepo spalnico jesenovo. politirano proda Bergant Franc. Dravlje št. 108. 9485 Otrogki voziček ponikljan. dobro ohranien. poceni ]woda Indof. Sv Petra cesta 54. podstrešje. 9473 Športni voziček še dobro ohranjen, poceni prodam Na ogled med 11. in 3. uro Naslov v clas. oddelku »Jutra«. 9474 Štedilnik malo rabljen, prodam. — Vožarski pot 4. 9480 Vagon hmelovk in vagon hrez nroda Julc« Klemene, Ljubljana 9489 Zložljiva postelja ž"lrzna. počen; naprodaj. Naslov v oglasnem odde'1-u ♦Jutrac. 9301 Gospodična odvetniško prakso, vešča t"''i strojepisja in stenografije. išče popoldan- n skega 7apo=len ia. event K^diO-aparaf tudi v večernih urah Po- štiricevni. kompleten, nudbe na oglasni oddelek zvočnikom prodam za 2300 ».Tntra« pod »Odvetniška i Din. Naslov v oglasnem pr«fcsa« 94021 oddelku »Jutra«. ^ 9150 Boo (srebrne lisice) pri=tno pro- dam po ugodni ceni Sa- lendrova ulica 4/II. 9443 jetje, blizu kolodvora pro da žara li odhoda v ino zemstvo Franjo Kan. Sev niča ob Savi. 8228 Lepo posestvo v bližini Celja. y, ure oddaljeno, od bele ceste 2 minuti. 7 lepim poslopjem, njivami, travniki in gozdom. skupno 10 oralov naprodaj Kdor želi kupiti, naj si ».gleda na licu mesta Naslov: Apolonija Sovine. poprej Heinšck If-piua štev 8. pošta Celje. 9430 Posestvo 9 oralov zemljišča, hiša v ob iki vile lep sadonosnik. gozd. vinograd in obširno čebelarstvo pri kolodvoru Grobelr.o prodam Pripravno za letovišče Cena Din mO.OilO - Pojasnila daie Sila. Grobelno. 9413 Vila s 5 sobami in I"pim vrtom, tik mesta naprodaj. Poizve se v Mariboru. Koroška cesta 90. 9252 Posestvo obsegajoče 12 oralov, med tem 3 orale gozda, z zidano hišo. v lepi solnčni le-g' v ravnini naprodaj za 55 000 Din Ponudbe pod »55.000 Lin« na ogla-ni oddelek »Jutra« 9432 Zrcalo brez okvirja 2 m dolgo in 80 cm do 1 in široko, kupim Ponudbe f ceno na oglasnj oddelek »Jutra« pod šilro »Zrcalo«. 93-10 Trgovski lokal odda Vokač, Krekov trg št. 10. 9181 Mizarsko delavnico z inventarjem poceni oddam v najem Vodna moč. po dogoveru tudi stanovanje Frančiška Nagli"-, Zg Bela nad Kranjem. 93S2 Vegeterijan. hrano s]>ecijalno. nudim abonen-tom po zmern; ceni Vprašali v Tavčarjevi ul. 4/ITI levo. 9410 Nagrobni spomenik marmornat, kupim. Naslov | . ^rejmeni v oglasnem oddcKu Jutra hrano „ Rt;UVanjc 2 mlajši deklici Poceni čebulo »crljenac«, zdravo in čebulo »sadivko« nudi Em. Eben«.pangerja nasl. v B:e-lovaru 9232 Sladkega sena 3 vagone zdravega, vezanega ima takoi naprodaj Franc Komovc trgovec in gosti'ničar ter pt-estnik v Lazah pri Planini. Cena po dogovoru. 9422 tzumauz) Hišni posestniki! ■stantvinja Ki iih oddajate bodisi w maj ali poznejši i-rmin prijavte oddajo tvrdki »Posest«. Mikloši ieva eost> 4 f*njava m posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno 73 Starejši zakon, par brez otrok išče opremljeno -tanovanje |>o možnosti ? kopalnico Ponudbe na poštni predal 230. 9080 Stanovanje 2 ali 3 sob. s pritiklinami oddam s 1 majem. Nj-lov v oglasnom oddelku -Iit*m 9359 Stanovanje sobe in kuhinje, najraje v Sp Šiški aii bližini iffe zakonski pai brez otrok Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Šiška SHO« 9376 Dosmrtno prosto stanovanje ene sobe s kuhi ijo, v lepem kraju Gorenjske. 20 minut od žel po-taje dobi starejši ' gospod ali gospa, ozir zakonski par brez otrok, ki posodi do 20.00U Din. Na željo tudi z vso oskrbo Pravice se lahko zemljeknjižno zavarujejo Podrobnejši pogoji po dogovoru Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Preskrbljen«. 9142 Stanovanje 1 ali 2 sob išče mirna stranka na Poljanah Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9457 Stanovanje 2 sob in kuhinje išče ta maj dobra stranka Cenj ponudhe na oglas oddelek »Jutra« pod »Točen plač nSk«. 9173 Miren zakonski par brez otrok išče stanovanje dveh sob s pritiklinami po možnosti v sredini mesta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Solnčno« 9094-a Za 1200 Din mes. oddam i maiem južno sta novanje v vili v Tivoliju. 2 veliki soM, poeelska sobica. kuhinja, pritikline. kopalnica, pralnica, elektrika vodovod, plin — Ogled mej 10 in 13. uro — Na.-lov v oglasnem od delku »Jutra« 9436 Stanovanje 1 ali 2sobno želi zakonski par br-z ctrok Plača za pol leta naprej Ponudbe pod šifro »1 maj 155« na oglasni oddelek »Jutra« 9231 Zračno sobo oddam a 15. ajirilom v centru mesta — Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra« 9426 Sobico oddam « 1. majem v bližini opere. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 9427 Sobo s posebnim vhodom, event. s hrano išče v centru mesta gositod za takoj Cera 450—500 Din. Poru ibe na ogla«, oddelek »Jutra« pod 9434 Opremljeno sobo oddam. Na-lov pove ogla', oddelek »Julra«. 9435 Sobo s separatnim vhodom oddam. Naslov v ogla-ncm oddelku »Jutra«. 940S Prazno sobo lepo in solnčno. v centru mesta oddam takoj mirni in solidnj osebi. Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra« 9300 Preprosto sobico s posebnim vhodom odda Ilaclar, Rožr.a ulica 33 I. 9404 9440 Tihega družabnika ali družabnico za podjetje na deželi. Dopise prosim pod »Tujski promet« na oglasni oddelek »Jutra«. 9374 Kdor posodi lastniku cca 25.000. ima zase ali za svojo obitelj, na deželi, pol ure od največjega zdravilišča Slovenije sobo in domačo hrano celoletno na razpolago. — Najprikladueje za rekonvl-lescenta ali slabotnega študenta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zrak ia mir«. 9286 Lepo sobo s posobnim vin lom in clek-čno razsvetpavo oddam Rimski cesti 10/11. de-mi. Naslov v oglasnem oddelku 9462 »Jutra«. 9388 Sobico z elektriko in posebnim vhodom oddam za 200 D.n Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9448 Sobico majhno in zračno, brez pohištva iščt mirna gospo dična, kj ves dan odsotna Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Sobica« 9451 Sobo lepo in solnčno oddam « 15. aprilom Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 9449 Sobico z električno razsvetljavo oddam takoj gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 04t)5 Gospoda sprejmem na stanovanje Krakovski ulici štev. 11. 9131 Sobo oddam gospodu ali dijaku v Gradišču. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 917'? Sobo lepo opremljeno, mesta oddam gospodu Naslov oddelku »Jutra«. v sredini stalnemu v ogla-. '9461 Opremljeno sobo v bližini Bleiweisove ceste z vsem komfortom in po sobnim vhodom išč m za rakoj ali pozneje — Po uudbe na poštni preda! P" 9470 Lepo sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam 2 osebama Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9490 Primerno sobo za upo abo kuhinje išče mirna vdova z enim otiu-konr Naslov pove og'a*ni oddelek »Jutra«. 9465 Prazno sobo s štedilnikom oddam za ino Din Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šiir>> »100«. 94SS Sobico solnčno. pro-tim vhodom v mestu išče višješolec proti odškodn ni v primer-nj zaposlitvi parkrat na teden v kaki pisarni ali v mštrukciji - Cenjene po nudbe na oglasn, oddcick »Julra« pod šifro »Hitro-9479 Sobo s kuhinjo iščem proti dobremu plačilu za takoj. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod -Sama«. 9409 Gospodično sprejmem na stanovanje Klavii na razpolago. Naslov pove og!a.-ni oddelek »Jutra«. 9402 Gospodično sprejmem v lepo. veliko sobo Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. " 9491 Kabinet v bližini pošte oddam za 300 Din stalnemu gospodu Vprašati v Knaf-ljevi ulici 13/1 94«7 Lepo sobo takoj oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9495 Opremljeno sobo na Taboru oddam, najraje gospodični Naslov v ol:!. oddelku »Jutra« 9498 Mirno sobo s strogo senariranim vhodom. v sredini mesta išče boljši gospod za takoj — Ponudbe na og'-is oddelek »Jutra« pod >15 april« 9931-a Sobico s popolno oskrbo oddam v Gorupovi ulici 3/11, levo. 950S Želim poznanstva mlajšo gospodično v starosti do 18 let. ne lene zunanjosti, ki li mi nudila iskreno prijateljstvo Dopise na oglasni oddelek •sjutra« pori značko »Poštenost 91«. 9412 Gramofon popolnoma nov. po jako nizki celil prodam. Na-: v v oglasnem oddelku Jutra 9446 Sezonsko godbo kvartet ali kvintet iščem za kopališče Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanju in zabti-vkov na: .lugomosse. Zagreb. Zrinje-vac 20, pod šiiro 23 B«. 9123 Siavica! 26. Ti ni bilo mogoče ^riii — 28 deževno, pa si šla iskrt ostanke, smula zares — Slavko! 9431 Po Nanos, gozdovih skače mlada srna. kje je srnjak, da bi jo vlovil pol šifro »Srna«. 0437 P. Joško Sredo. 10 aprila čakam ob 1?.57. ur; na kolodvoru Celje. Te vroče po jub-lia Frani ka. 9419 Damo v cblteljski družbi, 1; je v n"deljo zvečer sedela v kavarni Union, prosi gospod vis-a vis za sestanek Dor>is na oglasni oddelek »Jutra« pod št 888. 9476 Znanja želi 211e(ni inteligentni gospod 7. gospodično Pismo e -ii-ko je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Žejni jelen«. 9490 Eden Danes 9. t. m. ob 6 južni kolodvor. Emona. 9)82 Violino dobro obran eno prodam Na-slov v ogl. odd »Ju ira« 9378 Nov gramofon (kovčeg) s 13 prvovrstnimi ploščami prodam za 1250 Din Nislev v oglasnem oddelku »Jutra«. 9299 »Undervvood« pisalni stroj zelo lobro ohranjen ceno naprodaj Na--lov v ogi. odd »Jutra«. 93o0 Šivalne stroje " za gumbnice (Knopfloch-masehine) proda Vokač. Krekov trg 10. 9182 Tiskarski stroj za pisarno proda Vokač. Krekov trg KL 9180 Tračna žaga lahke železne konstrukcije, za ročni, event za motorni pogon, uporabna za kolar-je. odnosno mizarje, je naprodaj za 1800 Din. Kje po ve ogla-ni oddelek Jutr* 93:» Šivalni stroj znamke »Singer«, dobro ohranjen ugodno prodam. Ponudbe na oglas, oddelek ■ Jutra« pod »Singer« 9478 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibši-r. Ljub-liaca Sv Petr« cesta Registrir. blagajno dobro ohranjeno zamenjam za dober motor. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 943$ mm mM MBCa/BF&Sai PL9V8&SA MA4tft»BKfc