Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 23. decembra 1965 Leto XVII. — štev. 49 Cena 50 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK "LJUDSKI GLAS," NATO OD JULIJA 1952 KOT "OBMURSKI TEDNIK,« DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE "POMURSKI TISK" V M. SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ
—	LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK STEFAN BALAŽIČ NASLOV UREDNIŠTVA
—	MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL 4. TEL. 21-383
OB OBČINSKIH KONFERENCAH SZDL V LJUTOMERU IN RADGONI:
Kooperacija na tehtnici
Nedavni občinski konferenci Socialistične zveze v Ljutomeru in v Radgoni sta si bili v marsičem podobni, kar ni zgolj slučaj. Dveletno obdobje od zadnje podobne konference je v obeh občinah prinašalo na površje popolnoma sorodne probleme, ki jim je gospodarska reforma dala nekatere nove perspektive. Obe konferenci sta bili živahnejši v prikazovanju aktualnih vprašanj in razreševanju teh kot katerakoli prejšnja konferenca.
Konferenci sta izhajali iz ugotovitev in problematike, ki so jih obravnavali na nekaterih konferencah člani Socialistične zveze. Ob tem je razumljivo, da je tako v Ljutomeru kot v Radgoni prevladovala kmetij, problematika, ne bi pa mogli reči, da delegati niso obravnavali tudi druga področja.
In kaj je bilo takorekoč v prvem planu glede kmetijstva? Ocena kooperacije. V Ljutomeru so ugotavljali, da je kooperacija v zadnjih letih nazadovala. To, kar danes imenujemo kooperacijo, ni nič drugega kot sklepanje pogodb zaradi premij, kreditiranja in dobave reprodukcijskega materiala, je bilo rečeno, v razpravi v Radgoni so ugotavljali, da so lani sklenili s kmetovalci 4814 pogodb, letos 6481. Toda bolj malo je bilo prepričljivega povedanega tudi o tem, ali se je ob povečanem številu sklenjenih pogodb izboljšala tudi vsebina teh, ali so se odnosi na relaciji kmetijska delovna organizacija — kmetovalec tudi kvalitetno izboljšali.
Ni mogoče zanikati, da v zadnjih nekaj letih ne bi na osnovi pridobljenih izkušenj napredovali. K temu so nas prisilila nekatera dejstva. Če namreč ocenjujemo dosedanjo pot in razvoj proizvodnih odnosov med družbenim in zasebnim sektorjem kmetijske proizvodnje, moremo ugotoviti, da je šlo tukaj pogostokrat za sodelovanje dveh neenakovrednih partnerjev. Zadruga ali kombinat sta se v raznih inačicah izkazovala kot edina legitimna predstavnika interesov širše družbene skupnosti, kar je imelo za posledico, da se je kooperacija v mnogih primerih zbirokratizirala in oddaljila od pogojev, v katerih živi zasebni proizvajalec. Zato niso izmišljene tolikokrat
ponovljene kritike, da je sodelovanje med zadrugo ali kombinatom ter kooperanti še vedno premalo tesno, da se kaj rado omeji le na poslovni stik, ko gre za sklepanje pogodbe ali plačilo usluge, ki jo je kooperantu izvedla zadruga. Iz enakih razlogov bi lahko dejali, da se v ljutomerski občini integracija v kmetijstvu ni izvajala hitreje. Zasebni kmetovalci namreč niso nikoli postavljali zahtev, da želijo v svojem kraju lastno zadružno delovno organizacijo, če smo jim objektivno prikazovali, da s tem pravzaprav nič ne zgubijo. Da je tako, so nam na pr. v soboški občini pred kratkim potrdili rezultati referenduma: večina zadružnikov se je odločila za večjo, enotnejšo in s tem tudi močnejšo kmetijsko delovno organizacijo, pa čeprav je to kombinat, s katerim so včasih tu in tam strašili, da je novi korak k podružabljanju proizvodnje.
Kmet naj postane v večji meri tržni proizvajalec in to s specialno proizvodnjo. Izkušnje so pokazale, da to ni tako enostavno izvesti. Težko se je namreč otresti miselnosti, da mora kmečko gospodarstvo proizvajati vse, poleg tega pa pomeni vsaj danes in v naših razmerah popolna specializacija za kmetovalca negotovost. Samo primerjajmo, kaj bi bilo z onimi kmetovalci, ki bi se v prejšnjih letih posvetili izključno proizvodnji mleka, ko pa so tudi zasebni kmetovalci prav tako kot naša družbena posestva ugotavljali, da se reja pitancev bolj izplača. Če so to danes še nekoliko premalo obdelana vprašanja pa ni rečeno, da se kmetijska proizvodnja ne bo razvijala v to smer, ko bomo kooperantu lahko dovolj prepričljivo dokazali, da je njegovo mesto v dopolnjevanju družbene proizvodnje.
Toda to lahko dosežemo samo z dokazi, ne s prepričevanjem.
V preteklih letih smo kaj radi primerjali naše razmere z Vojvodino, je bilo rečeno med drugim na konferenci v Radgoni, čeprav vemo, da je taka primerjava popolnoma nerealna. Razdrobljenost zemlje, ki pa je takorekoč do zadnjega hektarja obdelana, zasluži popolnoma nove poglede na to, kako iz teh razmer snovati specifično kmetijsko politiko, predvsem pa praktično izvajanje te politike, vključno s tem, da enkrat dokončno prenehamo dokazovati, da je za zasebnega kmetovalca, ki je še vedno pomemben blagovni proizvajalec, potrebna tudi manjša mehanizacija.
Krajevne konference, prav tako pa tudi obe omenjeni občinski dokazujejo, da naša vas politično živi, da pa pogostokrat nimamo pravilnih prijemov kako to aktivnost realizirati v večji občutljivosti samoupravnih organov do posameznih pojavov in predlogov. Ni namreč dovolj, da samoupravni organ v občini ugotovi, da je nek predlog občanov določenega kraja ali področja neizvedljiv zaradi pomanjkanja sredstev ali da so pri tem ovire popolnoma drugačne narave, ki jih pa pristojni občinski organ ne more rešiti. O vsem tem bi naj bili občani hitro obveščeni. Le tako se bo ustvarjalo večje zaupanje volivcev v samoupravne organe.
Zaključki obeh konferenc bodo koristno služili novoizvoljenim odborom pri nadaljnjem delu, prav tako pa bodo bogat material za bodoči republiški kongres Socialistične
VČERAJ JE JUGOSLOVANSKA ARMADA PROSLAVILA SVOJ ROJSTNI DAN. Z NJO PA JE SLAVILO TA PRAZNIK DELOVNO LJUDSTVO VSE NAŠE DOMOVINE IN ČESTITALO PRIPADNIKOM ARMADE NA USPEHIH PRI OBRAMBI DOMOVINE.
Praznik JLA v lendavski občini
Letošnje praznovanje dneva JLA je poteklo v izredno lepem razpoloženju. Skupine mladincev so obiskale karaule na področju občine in se z vojaki pogovarjale o njihovem delu. Skupina mladincev je obiskala tudi vojašnico v Lendavi, kjer so pripadnikom armade priredili program. Predstavniki občinske organizacije rezervnih oficirjev so prav tako obiskovali karaule, priredili pa tudi prijateljsko srečanje s predstavniki JLA. V okviru praznovanja so vojaki in starešine obiskali nekatere delovne kolektive, v katerih so jim strokovnjaki obrazložili potek proizvodnje in jih seznanili z delavskim samoupravljanjem. Na predvečer praznika so pripadniki JLA in mladinci, kakor tudi člani TVD Partizana priredili lepo uspelo akademijo. Podobne svečanosti so bile tudi v Kobilju in drugih obmejnih vaseh.
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM REPUBLIŠKEGA VODNEGA SKLADA JANOM ROSOM:
Mura je med prvimi objekti
Na enem od posvetovanj o posledicah letošnjih poplav v Radgoni, je bilo rečeno, da imamo v pogledu investicij v vodnogospodarske objekte v Sloveniji »preširoko , fronto«, zato ne moremo posameznih objektov v primernem času dokončati in nam lahko poplave uničijo tudi tisto, kar smo že zgradili. Tovariš Ros, kako ocenjujete to trditev?
— Problem je pravilno nakazan. Toda ne gre toliko za »preširoko fronto« pri izgradnji vodnogospodarskih objektov. Ni mogoče očrniti gospodarskih organizacij, občinskih skupščin in državljanov, ki so zbirali in dajali sredstva vodno gospodar-
skim skupnostim ali drugim komunalnim podjetjem za izgradnjo posebnih vodnogospodarskih objektov kot so tudi vodovodi in kanalizacije. Splošno je namreč znano kolikšni so v vsej Sloveniji problemi zaradi nedovoljmh količin in kakovosti pitne vode
in kakšno je stanje glede kanalizacije. Omenjena problema sta tudi v Pomurju pomembna in to v vseh štirih občinah, zato ni čudno, da smo že nekaj let priče naporom kako v Murski Soboti omogočiti dokončno kanalizacijo in izgraditi vodovod, kje dobiti sredstva in kako urediti tudi vodovod v Ljutomeru, odkod speljati vodovod v Radgoni, enak problem pa je tudi v Lendavi. Ne gre pa samo za mestna področja. E-(Nadaljevanje na 3. strani)
NAŠ MALI INTERVJU
Zmogljivosti še niso izkoriščene
RAZGOVOR S TAJNIKOM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA OBČINE LENDAVA TOV. ROŠIC MUJAGO
Minula občinska konferenca je sprejela vrsto sklepov, ki v določeni meri kažejo na spremembo metod dela občinskega 'sveta in sindikalnih podružnic. Kakšna bodo po vašem mnenju te metode dela?
Sklepi konference narekujejo predvsem tesnejšo povezavo s sindikalnimi podružnicami, to pa vpliva tudi na nekatere metode dela, ki jih bo potrebno spremeniti. Po našem mnenju naj bi v bodoče svoje delo usmerili v dve smeri. Občinski sindikalni svet naj bi organiziral širša posvetovanja v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in strokovnimi odbori, na teh posvetovanjih naj bi se izoblikovala stališča, ta pa bi s po-
močjo sindikalnih podružnic skušali spraviti v življenje. Tako delo zahteva izredno dinamičnost občinskega vodstva na eni strani, po drugi strani pa organizacijsko, predvsem pa idejno utrditev sindikalnih podružnic.
Katere so trenutno najaktualnejše naloge in v katerih se mora aktivnost sindikatov čutiti bolj kot doslej ?
Analiza, podana na konferenci, je jasno pokazala, da naše gospodarske zmogljivosti še vedno niso izkoriščene. Iz tega se jasno nazira tudi akcija za večjo izkoriščenost kapacitet, kakor tudi za dvig produktivnosti. Zavedajoč se, da to ne more biti kampanjsko delo, smatramo, da je potrebno v sleherni delovni organizaciji akcijski program,
po katerem in s pomočjo katerega bi se premaknili z mrtve točke. Posebno poglavje so tudi osebni dohodki. Ne zagovarjamo uravnilovke niti dviga osebnih dohodkov na račun skladov, temveč dvig osebnih dohodkov na povečani produktivnosti. Ena izmed nalog, smatramo da je izredno pomembna, je odnos do stanovanjskega gospodarstva. V bodoče se bodo sredstva v ta namen stekla v sklade skupne porabe. Ob vsem tem se postavlja vprašanje, kako zagotoviti, da bo tudi delavec dobil stanovanje? Bistvo vidimo v tem, da je pravilen odnos do tega problema že v delovnih kolektivih, tako v velikih kot v malih. Obstoja še vrsta drugih nalog in problemov, toda te so po našem mnenju največje, če že ne ključne.
Po sprejetju ustave se bodo prihodnje leto prvič uveljavljala načela reelekcije. Kaj menite o tem problemu in kako daleč je s pripravami v lendavski občini?
Mi smo že po konferenci obravnavali vprašanje reelekcije in prišli do zaključka, da je potrebno sklicati vse prizadete komisije in organe. Na posvetovanju naj bi prišli do stališč glede notranjih predpisov v delovnih organizacijah. Smatramo namreč, da statuti delovnih organizacij niso v skladu z ustavo in zakoni, vsaj tisti členi ne, ki
govore o reelekciji in rotaciji. V prihodnjem letu pade pod zakon pet delovnih organizacij: Elektro mlin, gradbeno podjetje, lekarna in šole Odranci in Velika Polana. Ob tem tako važnem problemu bo potrebna kolektivom pomoč. Po našem mnenju bodo delovni kolektivi razpisali delovna mesta v prvi polovici januarja, opozarjamo pa delovne organizacije, da k problemu pristopijo temeljito in na human način. Naša pomoč pa se bo morala posebej izražati v izdelavi kriterijev za razpis, ker so le ti po statutih zelo pomanjkljivi.
Ob koncu bi vas prosil, da si sami zastavite vprašanje in odgovorite nanj.
Vprašanje bi formuliral tako: O čem v delovnih kolektivih največ razpravljajo?
In odgovor?
Občutek imam, da vse preveč govorimo o dinarjih, manj pa oziroma skoraj nič o odnosih v kolektivih. Smatram, da odnosi tako ali drugače vplivajo na »dinar«, zato bi bilo izredno pomembno tudi o tem spregovoriti. Delovni ljudje namreč v razpravah izven delovnega kolektiva čestokrat izredno objektivno in kritično sodijo ta ali oni postopek, ali osebo, na organih upravljanja pa ostanejo nemi, pred neskončno dolgimi analizami uspehov, izraženih vedno v dinarjih. Sodim, da so seje organov upravljanja čestokrat zelo suhoparne, neživljenjske in odbijajoče. Delovni ljudje, tak je moj občutek, zahtevajo odkritost, od svojih vodilnih tovarišev v kolektivih pa poštenost in neopravičeno moralo. Tam kjer tega ni, ni dobrega samoupravljanja, obstoja pa cela vrsta kritik, toda vedno zaradi bojazni izven delovnega kolektiva.
J. Dominko
DELOVNI KOLEKTIV NAFTE JE ZA INTEGRACIJO
Po predhodnih razgovorih in razpravah na organih upravljanja delovnega kolektiva Nafte o integraciji INA Zagreb, je delavski svet kolektiva razpisal referendum, na katerem naj bi se člani delovne skupnosti odločili za ah proti integraciji. Minuli teden je na referendumu glasovalo od 766 članov delovne skupnosti 686 članov. Za integracijo se je odločilo 629 članov, proti njej pa se je izreklo 48 članov. Velika večina delovnega kolektiva je tako podprla prizadevanja v smeri iskanja vseh možnosti za še večji razvoj podjetja, ki ima v okviru integracije in specializacije dela realne možnosti.
KONFERENCA ZK V LENDAVSKIH ŠOLAH
Minuli teden v soboto je bila konferenca ZK lendavskih šol. Komunisti so razpravljali predvsem o položaju izobraževanja po reformi. Poseben poudarek je bil na vsebini dela v vzgojnih ustanovah, kakor tudi na doseganju večje kvalitete v delu. Člani ZK v prosveti so obsodili nekatera mišljenja, ki v določeni meri škodujejo šolstvu in zavirajo izobraževanje. Sistem financiranja kulturno prosvetne dejavnosti je še vedno izredno pomanjkljiv in se ta dejavnost zaradi tega ne more hitreje razvijati, čeprav se močno čutijo potrebe. Konferenca je izvolila tudi novo vodstvo.
VREME
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 23. decembra do 2. januarja
Okrog 23. decembra večje padavine z občutno ohladitvijo. Razjasnitev oziroma suho vreme se pričakuje okrog 24. decembra in od 31. decembra do 2. januarja. V ostalem oblačno s pogostimi padavinami. Temperatura negotova, bržkone mraz.
Dr. V. M.
Izseljenski koledar - novoletno darilo za drage
Če se še niste odločili, kaj bi poslali svojcem in prijateljem v tujino za novoletno darilo, potem jim naročite lepo in zanimivo knjigo
SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR 1966
Knjigo dobite pri Slovenski izseljenski matici v Ljubljani, Cankarjeva ulica l/II. nadstropje. Če želite, da pošljemo knjigo na vaš naslov ali na naslov rojaka v inozemstvu, sporočite točen naslov in nakažite za koledar 3.750 dinarjev po poštni nakaznici ali na naš bančni račun številka 501-608-51.
OD TEDNA
DO TEDNA
UKINJENI VIZUMI Z AVSTRIJO
Na Dunaju je bil podpisan sporazum o ukinitvi vizumov med Jugoslavijo in Avstrijo in v torek je že začel veljati. Po sporazumu, bodo ukinjeni, vsi vizumi, razen potrebnih tistim, ki se nameravajo zaposliti v Avstriji. Tako bodo jugoslovanski in avstrijski državljani lahko izkoristili te ugodnosti, ki jih daje sporazum, že na potovanjih med novoletnimi prazniki.
Sporazum o ukinitvi vizumov so na obeh straneh ocenili kot dokaz prijateljskih in dobrih sosedskih odnosov med državama. Avstrijski zunanji minister dr. Bruno Kreisky je po podpisu izjavil, da bo sporazum pomagal ustvariti še ugodnejše razpoloženje ob bližnjem obisku predsednika Tita v Avstriji. Ta ukinitev vizumov bo vsekakor mnogo prispevala tudi k nadaljnjemu razvoju turizma.
DE GAULLE SPET PREDSEDNIK
V nedeljo so morali Francozi po štirinajstih dneh zopet na volišča. Tokrat je bila udeležba na volitvah tolikšna, kakšne ne pomnijo v Franciji, saj je volilo 84,31 odstotkov volivcev. Kot je bilo pričakovati, je največ glasov dobil de Gaulle in sicer 55, 18 odst. ter tako še nadalje ostal predsednik republike. Vendar ta uspeh ni tako prepričljiv, kakor izgleda, saj je kandidat združene levice dobil mnogo glasov, kar lahko po ocenah šteje levica za velik uspeh.
Takoj ko so bili znani rezultati, so se v raznih državah pojavili komentarji, v katerih se je skušalo ugotoviti, kako politiko bo de Gaulle vodil v prihodnje. Po vsem sodeč bo predsednik de Gaulle nadaljeval tam, kjer je obstal v času volitev in da torej kakih večjih sprememb ni pričakovati.
KATASTROFA STOLETJA
Konec prejšnjega tedna je po vzhodnem Pakistanu pustošil ciklon, ki je po neuradnih podatkih terjal preko 20.000 žrtev. Menijo, da je to najhujša elementarna katastrofa v našem stoletju. Silni vetrovi, ki so dosegli 140 kilometrov na uro v širini 130 kilometrov, so vzdignili velikanske valove, ki so razdejali vse, na kar so naleteli.
Območje vzhodnega Pakistana je znano ciklonsko območje. Ob ciklonu, ki je divjal nad vzhodnim Pakistanom 1960. leta, je bilo ob življenje blizu 10.000 ljudi, leta 1963 pa je terjal ciklon 14.000 ljudi.
ODNOSE PREKINILO 9 DRŽAV
Po preteku roka, ki so ga v svojem ultimatu postavile afriške države Veliki Britanijo, je diplomatske odnose s to državo prekinilo že 9 afriških držav. Več afriških držav pa še okleva in zato so se pojavili predlogi za ponoven sestanek zunanjih ministrov afriških držav, na katerem bi se naj odločneje zavzeli za izvršitev sprejetih sklepov.
Wilsonova vlada še nadalje vztraja, da bo z gospodarskimi sankcijami prisilila Smithov režim k predaji. Predstavniki britanske vlade med drugim tudi izjavljajo, da gospodarske sankcije že delujejo in da v Južni Rodeziji nastajajo velike težave.
PLENUM ZMS LENDAVA
Na minuli seji občinskega komiteja mladine so prisotni razpravljali o programu dela. V programu, ki je sprejet, med drugim predvidevajo organizirati mladinsko politično šolo. šolo za življenje, kakor tudi seminar za vodstva mladinskih aktivov. Da bi delo občinskega komiteja potekalo nemoteno, so na seji spregovorili tudi o dolžnostih in nalogah članov komiteja. V nadaljnjem delu je poleg utrjevanja že obstoječih mladinskih aktivov, potrebno skrbeti tudi za ustanovitev novih aktivov, kajti v občini je še veliko naselij, v katerih ni aktivov.
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE MURSKA SOBOTA
Zdravstveni center: da ali ne?
Bo v Pomurju še naprej deloval zdravstveni center? To vprašanje zaskrbljeno zastavljajo občani, medtem ko republiški predlog predvideva pripojitev tega centra k mariborskemu. Na zadnji seji občinske skupščine — bila je minulo sredo — so odborniki, domala iz vseh predelov soboške občine zavrnili predlog o pripojitvi ter zahtevali, da se o tem pogovorijo na skupnem sestanku poslanci s tega območja.
Na zahtevo, odbornikov so se v ponedeljek v Murski Soboti sestali poslanci socialno zdravstvenega zbora republiške in zvezne skupščine ter predstavniki občinskih skupščin in političnih forumov, v torek pa so razgovor nadaljevali ob prisotnosti predsednika socialno zdravstvenega zbora republiške skupščine. Iz razprav je vela težnja, da zdravstveni center na tako zaokroženem območju, kot je Pomurje, še naprej obstaja, saj je od njega odvisnih blizu 27.000 zavarovancev, zato naj se razvija na dosedanjih osnovah.
O nalogah, uspehih ter načrtih zdravstvene službe smo slišali dokaj obsežno poročilo tudi na zadnjih seji občinske skupščine v Murski Soboti, ki prav tako potrjuje, da sedanjih zasnov zdravstvenega centra ter organizacije zdravstvene službe ne kaže krniti.
Ko so odborniki govorili o delu tržne inšpekcije, so neka-
teri menili, naj bi se ta služba v bodoče vse bolj uveljavila s preventivnimi posegi. Ta inšpekcijska služba ima široko
področje dela, saj sodi v njeno pristojnost 1.871 poslovnih enot v vseh štirih pomurskih občinah, ob tem pa so zaposleni le štirje inšpektorji. Povsem je torej razumljiva ugotovitev, da so v desetih mesecih pregledali le tretjino poslovnih enot; čeprav so si delo porazdelili ter organizirali.
Na seji so za tem sprejeli, odlok o občinskem prometnem davku, ki je pri prodaji na drobno, razen alkoholnih pijač, določen v višini štirih odstotkov. Prometnega davka pa so oprostili kovaške, kolarske, sedlarske, čevljarske, dimnikarske in nekatere druge storitve.
Tudi o popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov so odborniki živahno razpravljali, zlasti o vrednosti točke, ki bo v soboški občini določena na 900 dinarjev. Ob koncu so ukinili še štiri sklade zaradi poenostavitve financiranja posameznih dejavnosti ter ustanovili zavod za stanovanjsko gospodarstvo.
DEDEK MRAZ
V MURSKI SOBOTI
27.	decembra 1965
Ob 16. uri predstava otroškega filma v dvorani DPD »Svobode« v gradu; ob 17.30 uri prihod Dedka Mraza na prostor pri'spomeniku zmage.
28.	decembra 1965 Dopoldne ob 11. uri kulturni
program v dvorani kina »Park«. Program so pripravili učenci osnovnih šol iz Murske Sobote. Predstava bo za učence nižjih razredov osemletke
I.	in II.;
popoldne ob 15. uri za učence višji razredov osemletke I. in
II.
29.	decembra 1965
Dopoldne ob 12. uri kulturni program v dvorani kina »Park« za učence osemletke
III.
popoldne ob 15. uri predstava z istim programom za predšolske otroke;
ob 17.30 uri prihod in poslovitev Dedka Mraza.
PREDSEDNIK OBČINE OBISKAL
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Z namenom, da se podrobneje seznanita s problemi in delom krajevnih skupnosti, sta predsednik in podpredsednik radgonske občinske skupščine te dni obiskala vse predsednike krajevne skupnosti na področju občine. Ugotovila sta, da nekatere skupnosti svoje naloge zelo dobro opravljajo, kar velja posebno za krajevne skupnosti Apače, Stogovci, Kapela in Radenci, kjer so pri komunali in ureditvi cest napravili v zadnjem času toliko, kot še nikoli doslej. Povprečno so se sestali v tem letu sedemkrat. Slabše je šlo v tem pogledu pri Vidmu, Negovi in tudi v Gornji Radgoni. Zlasti je nedelavna krajevna skupnost v Negovi, kar so kritizirali tudi na letni konferenci krajevnega odbora socialistične zveze. Toda tudi ta kritika ni zalegla, saj se člani te krajevne skupnosti tudi ponovno sklicanega sestanka niso udeležili.
IKA
SERVIS S TEHNIČNIM MATERIALOM V MURSKI SOBOTI
V okviru Občinskega odbora ljudske tehnike v Murski Soboti že dalj časa deluje servis za preskrbovanje osnovnih šol s tehničnim materialom za pouk tehnične vzgoje. Ta servis je pričel delovati na pobudo učiteljev tehnične vzgoje na osnovnih šolah in je prav gotovo šolam v veliko pomoč, saj razpolagajo z najrazličnejšim materialom. Ker pa pouk tehnične vzgoje na osnovnih šolah še vedno ponekod nima svoje prave vsebine, kar je glavni vzrok pomanjkanje finančnih sredstev, organizira Obč. odbor LT Murska Sobota akcijo za zbiranje raznega odpadnega materiala, v kateri naj bi sodelovali učenci višjih razredov osnovnih šol ter si tako prislužili del finančnih sredstev za izboljšavo tehničnega pouka. Občinski odbor LT upa, da bodo tudi prosvetni delavci podprli akcijo z razumevanjem, saj bodo s tem nedvomno v veliki meri razbremenili vodstvo šol skrbi za nabavo tehničnega materiala, učiteljem za tehnično vzgojo pa olajšali delo.
Kdaj bo več sadja v Prekmurju?
(Odgovor KIK »Pomurka« na članek, ki je pod gornjim naslovom izšel v Pomurskem vestniku z dne 9/12-1965).
POLEMIKA
Pisec članka povezuje razvoj sadjarstva na Goričkem s predlogom Kmetijske zadruge Grad, da naj bi kombinat ustanovil na Goričkem posebni sadjarski kombinat, ki naj bi obsegal področje KZ Grad, Prosenjakovci, Petrovci, Šalovci in Cankova. Ker kombinat ni sprejel tega predloga, izraža pisec zaskrbljenost nad razvojem sadjarstva na Goričkem, češ kombinat je z zavračanjem predloga KZ Grad postavil v negotovost razvoj sadjarstva. Smatramo, da tako pisanje ne služi objektivnemu obveščanju bralcev in so zaključki površni.
Pri obravnavi takih vprašanj je pač nujno potrebno, da se
pregledajo vse objektivne okolnosti in da se analizirajo vsi objektivni pogoji, ki narekujejo eno ali drugo odločitev. Po predlogu KZ Grad bi se naj v okviru kombinata formirala dva obrata za kooperacijo in to KZ Murska Sobota in KZ Grad. Takoj je treba omeniti, da na predlog KZ Grad ni pristala nobena od goričkih zadrug.
V programu kombinata pa je le en kooperacijski obrat in sicer KZ Murska Sobota. Osnovna vprašanja kooperacijske proizvodnje so v reševanju organizacijskih, delovnih in proizvodnih vprašanj na področju kooperacijske proizvodnje. Kooperacijsko proizvodnjo je treba postaviti na popolnoma nove osnove in uporabljati pri tem nove metode in oblike. Dosedanjo kooperacijo je treba v osnovi spremeniti, to predvsem zahtevajo tudi novi odnosi v našem kmetijstvu, kjer ne more biti več nobenih sentimentalnosti in bo lahko uspeval le tisti, ki bo v svojem poslovanju upošteval načela ekonomičnega poslovavanja.
Značilnosti kooperacijske proizvodnje so predvsem v tem, da je večina sredstev za proizvodnjo (zemljišča, gospodarska poslopja itd.) v rokah zasebnih gospodarstev. Organizac. tržne proizvodnje na takih gospodarstvih zahteva novo vsebino dela kmetijskih strokovnjakov kot organizatorjev kooperacijske proizvodnje in š tem aktivnih udeležencev v procesu tržne proizvodnje. Kaj pomeni aktivni udeleženec? Aktivni udeleženec pomeni, da mora — preprosto povedano — kmetijski strokovnjak svoje delo usmerjati tako, da bodo tržni viški čim večji. Ne bi želel razpravljati o dosedanjih dosežkih ko-
operacijske proizvodnje, vendar bo kooperacijska proizvodnja šele tedaj dosegla svoj namen, ko bosta tako zasebni kmetovalec, kot tudi seveda na drugi strani organizator kooperacijske proizvodnje zavestno čutila, da ni napredka, da ni razvoja brez čvrstega sodelovanja, dokler ne bosta obe strani čutili tudi ekonomskih koristi, ki jih daje kooperacijska proizvodnja. Na drugi strani pa sedanja gospodarska situacija, ki nas sili, da proizvajamo čim več, ne dovoljuje ustanavljanja organizacijskih oblik, ki bi posamezne dejavnosti podvojevale. Jasno je namreč, da bi z organizacijo dveh obratov nastajali dodatni stroški, ki pa niso potrebni, če je jasno, da bi bilo delo v enem obratu, pod enotnim vodstvom, po enotni metodologiji boljše. Dosedanji kooperacijski obrat se je z novimi oblikami dela že močno uveljavil (npr. brojlerji, kokoši nesnice, krave molznice itd.). Ustanavljanje dveh obratov bi nadalje pomenilo tudi drobljenje sredstev, pa tudi strokovnih sil, kar bi še bolj zmanjšalo uspehe kooperacije.
V okviru enotnega kooperacijskega obrata se bodo s specializacijo proizvodnje posamezne dejavnosti razvijale tam, kjer obstojajo za to najprimernejši pogoji. Jasno je torej, da specializacija omogoča, da bi se lahko sadjarstvo razvijalo tudi na območju KZ Grad in je praktično vsaka bojazen o zapostavljanju sadjarstva v okviru enotnega obrata popolnoma odveč. Na drugi strani pa je dvomljivo, če bi na Goričkem sadjarstvo dajalo kdaj toliko tržnih viškov, da bi bilo možno govoriti o popolni specializaciji oz. obstoju enega sadjarskega kombinata. Kmečka gospodarstva bodo še nadalje tržni proizvajalci tudi ostalih vrst tržnih presežkov (živine, mleka itd.) zato popolna specializacija ne bi imela pomena oziroma gospodarsko ne bi bila opravičljiva.
Vsebina predloga KZ Grad je le v fizični združitvi, ki pa sama brez ustreznih organizacijskih oblik dela, brez spremembe metode dela ne pomeni nobenega napredka.
Pejnović Ivo, dipl. ing. agronomije
Včasih je bilo sadja toliko, da nismo vedeli kam z njim, zadnja leta pa ga nimamo
Vrtci niso zadosti izkoriščeni
V celotni gornjeradgonski komuni sprejmejo vzgojno-varstvene ustanove 250 predšolskih otrok, vendar kapacitete niso stalno izkoriščene, saj je v vrtcih povprečno le 177 otrok od skupnega števila 2.843 predšolskih otrok.
Prav gotovo je delovni čas vrtcev neprimeren, saj so ti odprti od 6.30 do 14.30, medtem ko delajo delavci na Kmetijskem kombinatu Gornja Radgona od 8. do 16. ure. V več primerih so vrtci neprimerni za ustrezni otrokov razvoj. Po drugi strani pa so
nepravilno razmeščeni, saj je npr. otrok iz družin, katerih starši so zaposleni na KK G. Radgona samo okrog 30, pa čeprav je v KK zaposlenih čez 900 ljudi.
Trenutno je na področju gornjeradgonske komune šest vrtcev, medtem, ko jih je bilo v lanskem letu še sedem. Vrtec v Žibercih so zaprli, ker ni bilo nikogar, ki bi kril nastale stroške.
Svet za socialno varstvo pri Skupščini občine Gornja Radgona je o tem problemu že večkrat razpravljal. Povabil
je tudi vsa podjetja, da naj po svoji moči prispevajo za otroško varstvo. Podjetja so kljub sedanjemu težkemu položaju prispevala nekaj nad milijon dinarjev.
O varstvu šolskih otrok pa v gornjeradgonski komuni ne moremo niti govoriti, saj za 3.346 šolskih otrok ni niti ene tovrstne ustanove.
V bodoče bodo morala večja podjetja, kot je KK, Zdravilišče Radenci in Elrad prav gotovo posvetiti še več pozornosti vzgoji in varstvu otrok, katerih starši so zaposleni v teh podjetjih.
Zagovor na nepravem mestu
MNENJA
Na nedavnih konferencah krajevnih organizacij Socialistične zveze v radgonski občini so kmetovalci zatrjevali, da kmetijski strokovnjaki premalo prihajajo med kmetovalce. To so govorili na konferencah v Apačah, Lutvercih, pri Negovi, v Ivanjcih delno pa naj bi veljalo to tudi za Videm. Nekateri kmetovalci so zatrjevali, da škropljenje sadnega drevja ni bilo izvedeno tako kot bi bilo treba, da ni dovolj škropilnic, da kmetijska inšpekcijska služba ni dovolj učinkovita pri izvajanju posameznih odlokov, kritizirali so način prevzema živine. Odpis davkov zaradi škode, ki so jo povzročile poplave in toča se izvaja prepočasi. S kooperanti so bili predvideni razgovori po posameznih krajih, toda to je bilo doslej izvedeno le na območju VG Kapela.
To so bile v glavnem pripombe kmetovalcev. Zato so se prejšnji teden v Radgoni sestali kmetijski strokovnjaki s celotne radgonske občine, da bi ugotovili kje so vzroki za posamezne pomanjkljivosti. Ker je bilo na letnih konferencah
veliko govora tudi o sadjarstvu v radgonski občini so kmetijci ugotavljali, da so bila dosedanja prizadevanja za obnovo sadovnjakov prepičla. Kombinat je imel sicer predvideno, da v nekaj letih obnovi blizu 500 ha sadovnjakov, toda obnova je bila izvedena le na 95 hektarih. Kot vzrok, da nismo pri obnovi v sadjarstvu bolj hiteli so navajali predvsem neprimerne cene za sadje. Zasebnega kmetovalca pa je od obnove sadovnjakov odvračalo predvsem to, da je taka investicija rentabilna (ali pa tudi ne) šele čez osem let. Vedno je primanjkovalo primernih sadik, predvsem za one vrste sadnega drevja, ki je v teh krajih udomačeno in sorazmerno odporno. Enoletne sadike se pri zasebnih kmetovalcih navadno niso obnesle, ker zahtevajo prav posebno nego. Stanje v zasebnem sadjarstvu se bo še poslabšalo, saj na območju radgonske občine ni niti enega vzornega sadovnjaka. Kmetijci so ugovarjali trditvi, da se kooperacija v zadnjih letih ni izboljšala, predvsem glede kakovosti uslug. Hektarski
donosi v kooperaciji skoraj ne zaostajajo za donosi v lastni proizvodnji v kombinatu. Kmetovalci zahtevajo v kooperaciji tudi enake tehnološke posege, enak način gnojenja in pod. kot v lastni proizvodnji. Kmetijci so prav tako ugotavljali, da so imeli izvedene razgovore o kooperaciji po mnogih krajih, zimsko škropljenje pa da so v redu opravili razen nekaj primerov v Zbigovcih in da so prodali le nekaj obrabljenih škropilnic.
In kaj naše kmetijce pri njihovem delu najbolj ovira? Predvsem to, da pri organiziranju kmetijske proizvodnje nikoli ne vedo, ali bo proizvodnja, ki jo zagovarjajo čez leto ali dve še aktualna. Tak primer je proizvodnja mesa ali mleka. Kmetijec kooperantom nekaj obljublja, ne ve pač, da bo lahko svojo obljubo izpolnil. Kmetijski kombinat je sicer sprejel plan kooperacije, toda vprašanje je, ali so plan sprejeli kmetovalci. Zato naj bi bilo v prihodnje ob izdelovanju proizvodnih programov za kooperacijo več sodelovanja med kombinatom in zasebnimi
proizvajalci. Vse to zastavlja pred naše kmetijce vprašanje ali živijo dovolj z našo vasjo.
Kot pomemben zaključek omenjenega posvetovanja naj navedemo, da so se kmetijci radgonske občine odločili, da čim prej pričnejo z zimskoizobraževalnim delom na vasi in da pričnejo s pripravami za dolgoročnejši program razvoja kmetijstva na območju občine.
Tak razgovor kot so ga imeli kmetijci radgonske občine pretekli teden je bil vsekakor koristen. Toda, če ga primerjamo s pripombami občanov na konferencah, moramo reči, da je bil to zagovor na nepravem mestu, zato se ne bi smelo ponoviti, da kmetijci ne bi dajali odgovorov na posamezna vprašanja ali pripombe prav na takih sestankih naših občanov, kot so krajevne konference Socialistične zveze, javne tribune in zbori volivcev. Predpogoj za to pa seveda je, da se kmetijski strokovnjaki v večjem številu udeležijo delovnih razgovorov naših občanov.
- jm
OB DNEVU JUGOSLOVANSKE ARMADE
V RADGONSKI OBČINI
Predstavniki občinskega komiteja mladine, vojne pošte in mladinskega aktiva v Radencih so sklenili, da bodo v počastitev dneva JLA organizirali tekmovanje v streljanju, odbojki, namiznem tenisu, in šahu. Skupno s pripadniki JLA je pripravil radgonski mladinski aktiv svečano akademijo. Ostali mladinski aktivi in pionirji so obiskali graničarje v karavlah Mele in Petanjcih in jih obdarovali. Priredili so jim krajši kulturni spored. Proslave dneva jugoslovanske armade so bile po vseh drugih središčih radgonske občine. K.
POMURSKI VESTNIK, 23. december 1965
2
Mura je med prvimi objekti
(Nadaljevanje s 1. strani)
nak problem je v vseh obmurskih vaseh pa tudi drugod. Zato zasledimo tudi iniciativo občanov, ki ob minimalni podpori širše družbene skupnosti urejajo vodnjake oziroma vodovode. Iz omenjenih razlogov so sredstva, ki jih dajemo za te namene brez dvoma racionalno vložena.
Poseben problem pa so seveda vzroki zaradi katerih nam vsakoletne poplave povzročajo veliko materialno škodo. Pristojni republiški organi so ocenili, da so nam poplave v zadnjih desetih letih povzročile za 44 milijard dinarjev škode. Samo letos je znašala ob poplavah škoda na cestah in vodnogospodarskih objektih 14,5 milijarde dinarjev. Na Muri in njenem porečju pa so ocenili letošnjo škodo na okrog 4 milijarde dinarjev. Ob tolikšni škodi si popolnoma upravičeno postavljamo vprašanje ali smo dovolj storili za odpravo vzrokov zaradi katerih nastajajo poplave.
Moram priznati, da smo na področju celotne Slovenije očitno premalo vlagali v redno vzdrževanje vodnogospodarskihobjektov in za izgradnjo novih varstvenih objektov.
Vzrok za tako stanje v največji meri izhaja iz nerešenega sistema financiranja vseh vodnogospodarskih del. Po dosedanjih predpisih o zbiranju vodnega prispevka so se v republiki zbrala minimalna sredstva, okrog 600 milijonov dinarjev letno, in to v lanskem in letošnjem letu, odkar obstoja republiški vodni sklad. Pretežno pa so se sredstva zbirala pri vodnih skupnostih, ki so izgrajevale one objekte, za katere so se s svojimi člani dogovorili na občnih zborih. Ker je šlo v takih primerih za namensko vlaganje sredstev, so se v večini primerov izgrajevali vodnogospodarski objekti, ki so bili za lokalno področje sicer velike vrednosti, niso pa predstavljali prioritete nasproti onim objektom, ki so ključnega pomena, da bi v Sloveniji onemogočili ali vsaj močno omilili poplave.
Lani je zvezna skupščina izdala zakon o vodah, ki omogoča smotrnejšo politiko na področju vodnega gospodarstva. Zakon določa tudi način financiranja po načelih ekonomizacije vode: vsak koristnik plača vodni prispevek odvisno od količine izkoriščene, onesnažene vode, elektrogospodarstva pa od proizvedenih kilovatnih ur. Ta sredstva se zbirajo v republiškem vodnem skladu in se porabijo v skladu z zakonskimi določili prvenstveno za redno investicijsko vzdrževanje varstvenih vodnogospodarskih objektov. V kolikor se zadosti omenjenim potrebam pa se smejo ta sredstva uporabljati tudi za melioracije in za posebne vodnogospodarske objekte, pri čemer imajo prednost objekti za čiščenje voda. V Izvršnem svetu in republiški skupščini pravkar potekajo priprave za sprejetje republiškega zakona o vodnem prispevku za leto 1966. Na osnovi tega zakona naj bi se zbrala v republiškem vodnem skladu sredstva v višini do 3,5 milijarde dinarjev.
Ali ima republiški vodni sklad dolgoročnejši načrt — prioriteto za posamezne objekte in kako je v tem pogledu z Muro?
—	Republiški sklad je doslej razpolagal z minimalnimi sredstvi, a je vendar znaten del teh sredstev namenil za raziskave in zlasti za obdelavo vodnogospodarskih osnov. Vse študije še niso končane, vendar so že omogočile dolgoročnejšo programiranje del, zlasti onih, ki bi v Sloveniji onemogočile poplave. Vrednost takih objektov znaša okrog 27 milijard dinarjev. V tem programu je zajeto tudi porečje Mure, seveda z Ledavo in Ščavnico ter vsemi pritoki. Porečje Mure spada vsekakor v skupino prioritetnih del.
Vodne skupnosti kot sedanja oblika delovnih organizacij za izvajanje vodnogospodarskih del ne vedo kakšna bo organizacija teh organizacij po novem republiškem zakonu o vodah, in, zakaj zakon še ni sprejet?
—	Po zveznem zakonu odredijo republike s svojim zakonom vodna območja. Razprave so o tem, da naj bi bile v SRS 4 taka vodna ob-
močja: porečje Drave in Mure, potem porečje Savinje, porečje Save in celotno primorsko področje. V skladu z zveznim zakonom se morajo sedanje vodne skupnosti reorganizirati v vodnogospodarske organizacije s statusom podjetja. Nadalje je rečeno, da za eno vodno območje ali za več lahko obstoja le ena vodnogospodarska organizacija. Ni pa s tem rečeno, da ne bi mogle poleg štirih vodnogospodarskih organizacij obstojati tudi vodne skupnosti ali vodne zadruge, ki bi na lokalno pobudo omogočale izgradnjo vodnogospodarskih objektov za določen kraj ali ožje področje. Pomen vodnih skupnosti ali zadrug je predvsem v namenskem zbiranju lokalnih sredstev, operativno izvajanje del pa naj bi bilo prepuščeno bolje mehaniziranim in tudi drugače usposobljenim vodnogospodarskim organizacijam.
Doslej so 'bili primeri, da vodne skupnosti še v sredini leta niso vedela s kolikšnimi sredstvi bodo razpolagala. Ali bo to sistem financiranja spremenil?
— V bodoče bo več sistematike. Vodna gospodarstva bodo v glavnem že vnaprej vedela s kolikšnimi sredstvi bodo razpolagala za prihodnje gospodarsko leto. Vrednost dosedanjih objektov bo ocenjena in podjetjem prepuščena amortizacija za vzdrževanje objektov. Tudi za nova vlaganja bodo viri stalnejši. Republiški zakon bo sprejet — da do konca odgovorim na prejšnje vprašanje — v prvi četrtini prihodnjega leta. Razlogov, da sprejetje republiškega zakona o vodah kasni je več, vsi pa izhajajo predvsem iz tega, da zakon na novo ureja odnose do vode kot pomembnega gospodarskega faktorja. V prehodu na novo financiranje je bilo potrebno izračunati ekonomske učinke, da se obremenitve vskladijo ne samo s potrebami temveč tudi z gospodarsko zmogljivostjo zavezancev pri plačevanju vodnega prispevka. Odprta so še vprašanja glede hudournikov in erozijskih področij, kako formirati stališče preko katerih uveljavljati lokalno iniciativo za klitje lokalnih potreb in še vrsta drugih vprašanj. Smatram pa, da z zakasnitvijo republiškega zakona ne bomo nič zgubili, ker je prav, da vsa ta vprašanja predhodno razčistimo.
In kakšen bo položaj zasebnih kmetovalcev, zavezancev prispevka po določilih novega zakona?
Zvezni zakon omogoča, da se predpiše lahko enoten prispevek glede na katastrski dohodek in sicer za vse kmetovalce. Republiški zakon tega ne bo predpisoval. Še vnaprej bo ostalo tako, da se bodo lokalni organi dogovarjali s kmetovalci za višino letne odškodnine za zemljo, ki se z izgrajenimi objekti brani pred poplavami, osušuje ali namaka.
-jm
VSE ZA VAŠE LJUBLJENE MALČKE — — TUDI V ZIMSKEM ČASU
PRODAJNI SERVIS
LJUBLJANA - MARIBOR
Spet o društvenih dejavnostih mladine
Konec tega meseca bo imela mladina v M. Soboti po dolgem času svojo prvo družabno-plesno prireditev. Ena lastovka še ne prinese pomladi, ob tej vesti pa imamo več razlogov za slutnje, da se je v mladinskih vrstah nekaj zganilo.
Občinski komite ZMS v M. Soboti se že nekaj časa ukvarja s problemom, kako razgibati aktivnost mladine. V skladu s tem je izoblikoval komisijo za društveno aktivnost mladine. Ta komisija bo po vsem videzu igrala zelo pomebno vlogo, kakor hitro se bo pokazalo, da si hoče mladina koristno in zabavno urejati svoj prosti čas. Vsekakor pa je komisija prejšnji teden že sklicala tudi posebno posvetovanje, ki bi naj začrtalo prve programske smernice. Posvetovanje, kamor so povabili predstavnike iz treh delovnih kolektivov, predstavnike petih MKUD po šolah in nekatere aktivne delavce na kulturnem področju, se je udeležilo okrog 30 mladih ljudi.
Osrednja tema posvetovanja je bilo kajpak vprašanje, kako dvigniti kulturno zabavno življenje mladine. Sicer pa si je organizator posvetovanja tako ali tako zamišljal delovni sestanek, zato je tekla beseda tako o (prešibkem) delu v preteklosti kakor o nujnosti (velike) aktivnosti v prihodnje, tako o splošnih oblikah in vsebini dela kakor o povsem konkretnih vprašanjih.
Poskusov za poživitev kulturno zabavnega dela mladine je bilo dovolj že v preteklosti. Včasih je bilo nekaj dobrih rezultatov. Primer za to je bil Dom pionirjev in mladine s svojimi sicer skromnimi dejavnostmi. Toda do danes je to že zdavnaj zaspalo. Novejšega datuma so poskusi, kot je bil nedavno brigadirski večer, ki pa ni mogel nuditi veliko spodbudnega za prihodnost, ker je bil že sam zelo slab. V tem šolskem letu pa je bilo spet le troje plesov — in to samo plesov, kar ni razveseljivo niti po obsegu niti po vsebini. Če pri vsej tej nerazveseljivi bilanci še upoštevamo, da ni bilo nobenih posebnih težav zaradi prostorov, je še toliko bridkejša ugotovitev, da si mladinska vodstva že dolga leta nazaj niso preveč prizadevala poživiti dejavnosti v vrstah svoje organizacije.
Letos si pa nemara mladina lahko obeta kaj več. V čem je
utemeljenost teh pričakovanj, ko pa zaskrbljuje že to, da se je komite lotil akcije šele zdaj, ko sta mimo vsaj že dva meseca nove sezone? Kakor smo rekli uvodoma, opogumlja to, da bo čez nekaj že prva prireditev in pa da je komite zadolžil posebno skupino ljudi, ki bi naj skrbeh za društveno aktivnost mladine. Kar pa je še bolj razveseljivo, je spoznanje, ki so ga udeleženci posvetovanja znova in znova poudarjali: da je potrebna res dobra organizacija take dejavnosti. Če tega spoznanja ne bodo izgubili iz vida, dobrih uspehov najbrž ne bo primanjkovalo. Zaradi slabe organizacije je propadel brigadirski večer, da ne posežemo še po kakem drugem primeru. Organizacija pa kajpak ne more ležati na ramenih enega samega človeka, pa čeprav je obenem neizbežno — o tem govore izkušnje — da je nekdo povsem konkretno odgovoren. Njen nosilec mora biti skupina, nekako akcijsko telo, kakršnega nemara predstavlja komisija, ki jo je osnoval komite.
Posvetovanje je bilo res delovnega značaja, saj bi naj med drugim kar že izdelalo program dela v zdajšnji sezoni, ali pa niti ne samo v sezoni. Zamisel, kolikor se je pač izoblikovala, predvideva prireditve, ki bi se naj ponavljale v več ah manj enakih časovnih presledkih. To bi naj bili tudi plesi, a ne samo plesi, ampak
družabna srečanja s kratkim kulturnim in zabavnim programom, kjer bi se lahko shajala in zbliževala šolska in delavska mladina. Take prireditve pa seveda ne bi bile edine oblike društvene aktivnosti, vendar pa bo za začetek morda dovolj, če jih bo čim več in če bodo dobre. Torej — če bodo tudi dobro organizirane. Vsekakor je vprašanje organizacije zdaj preizkusni kamen za lepo in vneto iniciativo komiteja ZMS v M. Soboti. Če bo ta preizkušnja srečno mimo, je prva bitka dobljena.
Drago Grah
POSVETOVANJE O FINANCIRANJU POMURSKE TURISTIČNE ZVEZE
Na posvetovanju, ki so se ga udeležili predstavniki zdravilišča Radenska Slatina, gostinskega podjetja in trgovskega podjetja Sloga in občinske skupščine v Gornji Radgoni, so se strinjali s predlogom o financiranju pomurske turistične sezone za prihodnje leto, o katerem so razpravljali že samoupravni organi. Po tem predlogu financiranja bi naj bila gostinska podjetja od bruto prodaje plačevala 0,4, trgovska pa 0,1 odstotka, s tem, da bodo predložila programe in sklenila pogodbe s turistično zvezo. Občinska skupščina bo pri financiranju udeležena le toliko, v kolikor bo materialno pomagala turističnim društvom. Cilj vsega tega je, da pride končno pomurska turistična zveza na lastno financiranje.	IKA
Vedno več prošenj za socialne podpore
V takih občinah, kakršna je Gornja Radgona, je vedno težje reševati prošnje ostarelih viničarjev in kmetovalcev. Sredstva za podpore ne naraščajo, kvečjemu se zmanjšujejo, pomoči potrebnih pa je vedno več. Bivši viničarji so vedno manj sposobni za delo, pravic do pokojnine pa nimajo, ker po osvoboditvi niso bili nikjer v rednem delovnem razmerju. Zato pač iščejo ti ljudje rešitve v socialnih podporah. Lani je komisija za reševanje socialnih podpor obravnavala 218 primerov, letos pa že 235. Vsi ti so zaprosili za socialno pomoč, bodisi redno podporo, za zvečanje podpore, za enkratno ali občasno pomoč, ali za zmanjšanje oziroma črtanje bolniških stroškov. Socialne podpore se gibljejo od 1.500 din do
11.000	din mesečno. Redne socialne podpore prejema mesečno 222 oseb, lansko leto jih je prejemalo 190. izmed sedanjih uživalcev jih 6 prejema samo v zimskem času).
Enkratne denarne podpore, ki jih je bilo v tekočem letu podeljenih 53 so se gibale od
5.000	do 20.000 din. Poleg tega je treba za 141 podpirancev plačati socialno zavarovanje. Prispevek znaša letos 4.000 din za podpiranca mesečno, medtem, ko je znašal lansko leto 2.500 din. Proračunska sredstva za letošnje leto znašajo za socialne podpore din 9,249.000.—- medtem ko je bilo lansko leto potrošenih 9,367.000 din. Zaradi tako nizke postavke proračunskih sredstev, komisija za reševanje socialnih podpor mnogim, tudi utemeljenim prošnjam ne more ugoditi.
Čeprav so socialne podpore tako nizke, so podpiranci leteh veseli. Vsekakor pa bo potrebno, da bodo minimalne podpore drugo leto višje. O tem je razpravljal tudi svet za socialno varstvo pri Skupščini občine Gornja Radgona. Ta je predlagal, da naj bi bila v prihodnje najnižja socialna podpora 4.000, najvišja pa
12.000	din. Seveda pa vse to zavisi od proračunskih sredstev. Tudi v prihodnje bo komisija upoštevala, da je boljše večjemu številu podpirancev dati nižje vsote, in so tako vsaj delno rešeni več socialnih problemov.
Med podpiranci je tudi 12 ostarelih, osamelih kmetov. Nekateri teh bi svoja posestva radi dali v sklad za preživninsko varstvo kmetov, katerega je skupščina občine sicer ustanovila konec marca letos — toda nima lastnih sredstev, občinska skupščina pa mu ne bo mogla dodeliti denarja, zlasti ne zdaj, ko je vso občino prizadela še poplava v mesecu avgustu in je prizadejala občini čez 1 milijardo dinarjev škode.
Temu perečemu problemu gornjeradgonske komune bo potrebno v prihodnje prav gotovo posvetiti malo več pozornosti, kajti število socialno ogroženih iz leta v leto naglo narašča.
»KURIRČEK«
TUDI V RADGONSKI OBČINI
V zvezi s III. festivalom »Kurirček« so bili literarni nastopi tudi v radgonski občini. Književnik-pesnik Jože Šmit iz Ljubljane in mladinska pisateljica Matič iz Zagreba sta ob sodelovanju pripadnika jugoslovanske armade obiskala šole v Apačah, na Kapeli, v Negovi, Radencih, v Radgoni in vidmu ob Ščavnici. Skupino, ki je pripovedovala pesmi in prozo s tematiko narodno-osvobodilne borbe, so po vseh šolah navdušeno sprejeli. V Radencih jih je sprejel mladinski pevski zbor.	K.
PRIZNANJA DRUŠTVOM
Občinski svet za telesno kulturo občine Lendava je ob zaključku tekmovanja v občinski nogometni ligi predal najboljšim društvom skromne nagrade. Nogometno moštvo iz Čentibe je kot prvoplasirano v minulem tekmovanju prejelo nagrado 30.000 dinarjev, društvo iz Pinc 25 in društvo iz Dolge vasi 20 tisoč dinarjev. Ob zaključku tekmovanja so se predstavniki društev dogovorili tudi o sodelovanju občinskega prvaka v pomurski nogometni ligi. V kolikor bi v prihodnjem letu občinski svet dobil več sredstev, bi podprl taka prizadevanja. Na svečanosti so podelili pokal nogometašem iz Doline, kot najbolj uspešnemu društvu v tekmovanju za pokal maršala Tita.
UKRADLI SO MOPED IN DVE KOLESI
28. nov. Je bil izpred gostilne Vaupotič v Noršincih ukraden moped Slavka Loparnika iz Logarovec. Istega večera je bilo ukradeno nezaklenjeno kolo Mirka Novaka iz Murske Sobote. Kolo je pustil pred hotelom Central v Murski Soboti. En dan prej pa je bilo ukradeno kolo Darinki Kolmanič, ki ga je pustila nezaklenjenega pred bufetom Zvezda v Murski Soboti.
t.c.
Zlorabljen uradni položaj
Preiskave o razmerah v soboški bolnišnici kažejo, da so se posamezniki že dalj časa okoriščali z družbenim premoženjem. Doslej je uspelo preiskovalnim organom v Murski Soboti odkriti med drugim tudi številna kazniva dejanja, zlorabe uradnega položaja na delovnem mestu.
Glavnega krivca, bivšega ekonoma v Splošni bolnišnici v Murski Soboti Štefana Debelaka, ki je trenutno v priporu, bremeni doslej zbrani material, da je zlorabljal uradni položaj in z različnimi malverzacijami povzročal veliko škodo bolnišnici. Obdolženi Debelak je izkoriščal stike z zaseb-
nimi obrtniki ter ponarejanjem dokumentacije ah pa z neindentificiranjem računov segal najbolj globoko v blagajno bolnišnice.
Značilne metode njegovega škodljivega delovanja kažejo, na to, da se ni oziral pri okoriščanju na sklepe samoupravnih organov in drugih, ampak je samovoljno odločal o zadevah, ki niso bile v njegovi pristojnosti.
Če je bilo tako veliko družbeno premoženje prepuščeno brezvestnemu okoriščevalcu, — doslej ugotovljeno eni osebi — se bomo upravičeno vprašali kakšen obseg škodljivega delovanja bodo preizkovalci še ugotovili.
Sledovi samovoljnosti posameznikov peljejo nazaj, saj je pred tem varnostnim organom uspelo odkriti neupravičeno »izposojanje« denarja iz blagajne ekonomata, katerega vodja je bil prav Debelak. Zori Nagy so namreč dokazali, da je brez vednosti uprave bolnice vzela iz blagajne okrog 319.000 dinarjev. Vse okolnosti kažejo da je v soboški bolnišnici, v kateri je bilo glede poslovanja dokaj kritik v javnosti, končno počil obroč in, da se bo klopčič, ki se je začel odvijati, pokazal še kaj več.
Soboški preiskovalci še naprej raziskujejo.
DOBROVNIK: Snažilec
Delovna skupnost Osnovne šole »Joško Talanyi-Janez«
Dobrovnik razpisuje delovno mesto za 1 snažilca, začasno, do vrnitve stalno zaposlenega snažilca z zdravljenja.
Plača po Pravilniku o delitvi OD šole.
Rok prijave — takoj.
VOLKSVVAGEN-HITRA DOBAVA!
VW-1300, typ 113, 1285 ccm, 40 KS = DM 4.375 (ali Sch 28.438) + 790.000 din.
VW-1300, typ 117 — s pločevinasto premično streho (tehnični podatki kot typ 113) = DM 4.615 (ali Sch 29.998) + 835.000 din.
VW-1500, typ 315, 1493 ccm, 45 KS = DM 5.365 (ali Sch 34.873) + 934.000 din. VW-1600 TL, typ 311, 1584 ccm, 54 KS = DM 5.725 (ali Sch 37.213) + 1,180.000 din
Vse informacije vam nudi generalni zastopnik AG, Wolfsburg:
za tovarno Volkswagenwerk
„ INTEREXPORT“
PODJETJE ZA MEDNARODNO TRGOVINO BEOGRAD
PREDSTAVNIŠTVO. LJUBLJANA. Titova 25
TELEFON 312-061 — 312-062
POMURSKI VESTNIK, 23. december 1965
3
NOVOST NA PODROČJU 4-TAKTNIH MOTORJEV
velika moč — majhna poraba
AUDI
AUTO UNION Z MOTORJEM MERCEDES BENZ
1700 ccm 72 KM
pospešek od 0—80 km 9 sek., poraba na 100 km 8, 41, od 0—100 km 14 sek., trajna hitrost 150 km/h.
KVALITETNO IZDELANA KAROSERIJA KONSTRUKCIJE MERCEDES Z DODATNO OPREMO BREZ DOPLAČILA
Eksportna cena z dvoje vrati DM 6.000-carina, davek,stroški 1,323.000 din
DALJE IMAMO NA ZALOGI:
F 11 enobarven	DM 4.094.— din 763.000.—
F 12, 40 KS, enobarven DM 4.262.— din 792.000.—
F 12, 45 KS, enobarven DM 4.627.— din 847.000
F 102, 2-vrt.. enobarven DM 5.374.— din 896.000.
Vse informacije in hitro dobavo vam daje:
»AUTOCOMMERCE«
GENERALNO ZASTOPSTVO
Ljubljana, Trdinova 4
PREDSTAVNIŠTVA:
Beograd, Zagreb, Rijeka, Novi Sad, Skopje, Split, Sarajevo.
Monografija Jožeta Horvata
Pri Pomurski založbi je pred dobrim mesecem izšla monografija slikarja Jožeta Horvata — Jakija. Monografija je res reprezentativna z uvodno besedo Zorana Kržišnika in to v petih jezikih, z dvainštiridesetimi reprodukcijami, pregledom razstav samostojnih in skupinskih, na katerih je Jaki sodeloval in tudi. pregledom večjih sestavkov, ki so bili o njem napisani.
Monografija predstavlja Jakija in skuša odgovoriti na vprašanje, kdo je Jaki, ki se mu kljub vsem uspehom in priznavanju njegovih slikarskih kvalitet še tolikokrat pritakne naziv »slikar-amater«. Kržišnik ga v svojem uvodu primerja z vulkanom, ki nenehno snuje in bruha iz sebe podobe vseh mogočih vtisov. O Jakiju je bilo napisanih mnogo sestavkov, v katerih se je pa predvsem občudovalo njegovo izredno močno ustvarjalno energijo, presenetljivi način slikanja, obvladanje različnih slikarskih tehnik, manj pa govorilo o mestu, ki mu gre v umetnosti. Zato ni nič čudnega, da se kljub vsem prizadevanjem in tudi občudovanju Jakija kot človeka in ustvarjalca njegova umetnost nekam izmika, da je to opus, v katerem se zgubljamo, ker je tako obsežen, da ga ne moremo s svojimi predstavami dojeti niti ne prečistiti in iz njega izločiti tisto, kar bi po kriterijih za ocenjevanje umetniškega
dela imelo trajnejšo vrednost. Zato nam tudi monografija bolj ali manj predstavlja Jakija in ni izbor najboljšega, kar je ustvaril. Tak izbor tudi ni mogoč, saj je toliko časa prevladovalo prepričanje, da so Jakijeve podobe morda le plod manire, s katero želi presenečati in da se bo prej ali slej ustalil, postal bolj discipliniran pri ustvarjanju, bolj prečiščen, celo več, pogosto se nam je vsiljeval občutek, da bo moral to storiti, če noče, da se bo pogreznil v pozabo kakor vse modne novosti. Toda Jaki je ostal nadalje samosvoj, neugnan, vsiljiv in kljub dvomom ne samo zanimiv, temveč tudi privlačen ter nas polagoma prisilil, da smo njegovo umetnost priznali in čeprav ne ravno lahko tudi sprejeli. Ne moremo si sicer odgovoriti na vprašanje, ki je osnovno pri vrednotenju vsakega umetniškega dela, niti še tega dela prečistiti oziroma iz njega izluščiti dobro in slabo, niti ga ne popolnoma sprejeti, niti ne odkloniti. Skratka dokaj zapleten odnos, kakor je tudi Jaki sam v svojem delu pogosto nedoumljiv.
Da je pa Jaki kljub vsemu s svojim delom pričujoč in ga ni mogoče prezreti, potrjuje tudi monografija, za katero je bilo precej zanimanja doma in tudi v inozemstvu, saj je Pomurska založba poslala na nemški trg 500 izvodov, kar je tudi lep uspeh.
Štefan Balažič
Študiraj, ni važno kaj in ne kdaj
Dolgost življenja našega je kratka, nemara zato vsi hitimo, da bi čimprej dosegli svoj cilj. Nekdo se po končani osnovni šoli zaposli, nekdo konča šolo in postane tehnik, nekdo, ki ima za to pogoje, pa postane akademsko izobražen državljan.
Takšno je življenje, tak pa tudi sistem izobraževanja. Tako je temu vsepovsod, ljudi vleče študij in želja za izpopolnjevanjem. Ker so vsepovsod izjeme, so tudi tu. Kot že rečeno, izjeme so, pa se je nemara zato nek akademsko izobražen občan-veterinar v lendavski občini odločil za izredni študij. Taka odločitev pa seveda sama po sebi ni narobe, če bi se odločil za postdiplomski študij, to bi namreč bilo realno. Naš občan se je odločil za višjo komercialno šolo. Svet delovnega kolektiva mu je to tudi odobril.
Taka odločitev pa je marsikoga presenetila, toda dogaja se marsikaj, vsa sreča je v tem, da se ni nekdo s končano fakulteto še vpisal na srednjo šolo. Želja za študijem je razumljiva vse dotlej, dokler se nekdo ne vpraša, kdo pa bo delal? Če pa je temu tako, če v takih odločitvah ni nepravilnosti, potem občani študirajmo, saj ni važno kaj in kdaj, nekdo bo že delal za nas, samo vprašanje je: kako dolgo?
-dom-
Komentar
V programu pa nekaj manjka
Raznovrstna razprava na letni skupščini Kluba prekmurskih študentov in številni predlogi so služili kot osnova novemu odboru kluba, ko je sestavljal predlog delovnega programa. O predlaganem programu bodo člani govorili na naslednjem sestanku in pričakujemo lahko, da ga bodo v celoti sprejeli.
In kaj vsebuje predlog programa?
Utrjevanje vezi med študenti in družbenopolitičnimi organizacijami v lendavski in soboški občini. Prvi razgovori o tem so bili že minuli teden v Murski Soboti. Cilj teh razgovorov pa je, vključiti študente v reševanje problematike doma, prav tako pa bolj zainteresirati predstavnike omenjenih organizacij, pa tudi občinskih skupščin in delovnih organizacij za delo in težave študentov. Pogostejši razgovori o nekaterih vprašanjih razvoja v posameznih občinah, pa naj približajo študentom življenje doma, jih seznanijo s prizadevanji ter vzpodbudijo študente k sodelovanju na različnih področjih družbenega delovanja.
Program predvideva tudi organizacijo krajših izletov in ekskurzij v okolico Ljubljane ter v delovne organizacije v lendavski in soboški občini. Člani kluba naj bi sodelovali tudi pri različnih proslavah, predvidena je organizacija literarnega večera ter končno še srečanje s člani »sekcije starejših« članov kluba in morebitni izlet na Madžarsko v prihodnjem letu. Seveda ne bosta izostali tradicionalni prireditvi »brucovanje« in »bujta repa«.
Tudi urejanju socialno-ekonomskih vprašanj bo, dan poseben poudarek. Klub bo sku-
šal utrditi odnose med štipenditorji in štipendisti ter aktivneje sodelovati pri reševanju vprašanj, ki jih vsebuje urejanje politike štipendiranja v prihodnje.
Zadnje poglavje predlaganega programa pa govori o športni dejavnosti študentov, o različnih športnih srečanjih in tekmovanjih z drugimi pokrajinskimi klubi in s športnimi organizacijami in društ. vi v Prekmurju.
In kaj v programu manjka?
V predlogu pogrešamo poglavja, ki bi govorila o skrbi kluba za boljše študijske uspehe. Študijski uspehi sicer niso slabi, lahko pa bi bili mnogo boljši. Ni malo primerov, ko študentje »pavzi-rajo« po eno ali dve leti. Če se to zgodi zaradi neurejenih ekonomskih razmer, v katerih so posamezniki, jim mora klub pomagati. Ko pa je »pavziranje« rezultat neresnosti in neodgovornosti posameznikov, pa mora klub odločneje ukrepati. Pa četudi na videz v »škodo« kolegov — študentov. Uspešen študij je končno le osnovna naloga slehernega študenta, zatorej bi iz predloga programa dela Kluba prekmurskih študentov ta sklop nalog ne smel izostati.
LENDAVA
Na pobudo Zavoda za zaposlovanje in občinskega sindikalnega sveta je bilo minuli teden sklicano posvetovanje predstavnikov delovnih organizacij in šol. O vlagi direktorja kot organa upravljanja in o nekaterih vidikih zaposlovanja je udeležencem posvetovanja predaval sodelavec višje kadrovske šole iz Kranja. Po mnenju predstavnikov delovnih kolektivov je bilo posvetovanje koristno.
Smejte se z nami
Prireditve zabavno humorističnega žanra se le poredkoma javljajo na soboških odrskih deskah. Veseli večer o ... direktorjih, tajnicah, različnem pojmovanju družbene lastnine, mladi in stari generaciji... veseli večer, s katerim so v prvi polovici tega meseca nastopili dijaki enega izmed soboških gimnazijskih razredov, je znova opozoril na potrebo, da nenehno gojimo to gledališko zvrst v M. Soboti.
»Smejte se z nami« — to je v bistvu javna produkcija. Vsa razredna skupnost je — deloma na deskah, v enaki meri pa prav gotovo tudi v vseh obširnih razpravah, ki brez njih v takem primeru ne gre — pokazala ne samo to, kaj sploh zmore, ampak kaj zmore na zelo določenem področju. Priznati je treba, da je izbrala nemara najtežjo pot. Zaokroženo dramsko delo, ki zahteva maloštevilno skupinico nastopajočih in tedaj tudi le nekoliko karakternih interpretacij, bi predstavljalo lažjo nalogo.
Veseli večer s svojimi številnimi točkami, z menjavanjem scene, z različnimi vložki, s povezujočim konferansjejskim besedilom (ali s podobno rešitvijo) in pri vsem tem torej z nenehnim prekinjanjem je vse prepoln specifičnosti. Toliko večje priznanje si zasluži ansambel za svoj pogum. Vsekakor je prireditvi moč marsikaj očitati, pogum pa vendarle odtehta mnogo stvari. Skupina pod vodstvom režiserja in prevajalca, prof. Jožeta Hradila, je zaorala skorajda v ledino, saj na soboškem odru komaj da pomnimo prireditve podobne vrste. Mnoge napake veselega večera so posledica začetništva, kar že pionirstva — in so torej neizbežne. Drugače bi bilo, če bi imel tak odrski žanr že določeno tradicijo med murskosoboškimi amaterji. Razen tega
pa gre za ljudi, ki so zvečjega prvič na odru, ki so prireditev pripravili poleg svojega rednega učenja v šoli, ki najbrž vsi niti ne stanujejo v mestu ipd. Potem pa — oder, ta tesni kotiček, ki je bilo treba na njem uresničiti tako obsežen koncept!
Res je, opravičiti je treba marsikaj že zaradi odra. Če bi bilo prostora dovolj, bi bila scenska rešitev brez dvoma domiselnejša. Menjanje scenskih rekvizitov včasih ne bi bilo mučno za gledalca (in tudi za nastopajoče najbrž), saj je odpadlo skoraj pol časa od tiste poldruge ure, kolikor je trajala predstava, na golo prihajanje in odhajanje, prenašanje, drenjanje in čakanje. Ob dovoljšnjem prostoru in le neznatni režiserski spretnosti bi se dalo vse to izvesti, ne da bi publika od tega mnogo opazila. Tako pa ni mogel niti konferansje »mašiti lukenj« med posameznimi točkami. Konferansi pa res lahko očitamo, in to ne glede na vse objektivne ovire, da je bila vse premalo izdelana. Konferansa pa pomeni pol uspeha za take vrste prireditev. In ne le konferansa — tudi njen nosilec. Slednjega pa kajpak ni moč najti in priučiti kar čez noč.
Program je bil vsebinsko pester, za kar gre vsekakor priznanje prof. Jožetu Hradilu, ki ga je sam sestavil. Vse domislice in pšice in žebljice programa pa bi bilo seveda še mnogo bolje čutiti, če bi predstava tehnično in izvajalsko bolje tekla. Tako pa lahko pohvalimo pogum, vnemo, pionirstvo, živahnost in dokajšnjo kritičnost vsebine, nekaj dobrih individualnih nastopov in precejšnjo režisersko spretnost. Kar pa je nezadovoljivo, je najbrž v tolikšni meri posledica objektivnih težav in ovir, da skoraj ni razloga za kako bolj kritično besedo.
Drago Grah
Miljevič .: Privredni sistem Jugoslavije. Beograd 1965.
Spoljnotrgovinska arbitraža. Knj. 12. Beograd 1965.
Zivanovič S., Stajkovac. M. Bajič:	Anatomija i fiziologija.
Bgd. 1965.
Jankovec I.: Pomorske havarije. Beograd 1965.
Bukljaš I.: Priručnik o organizaciono-pravnim radnjama za poslovanje poduzeća. Zagreb 1965.
Pretner L.: Inostrani dokumentarni akreditivi v teoriji i praksi. Zgrb. 1965.
Bijelo biserje Jugoslavije. Zagreb 1965.
Ranke L.: Srpska revolucija. Beograd 1965.
Tajna prepiska Roosevelt — Staljin. Zagreb 1965.
Bihačka republika. 4. 11. 1942 do 29. 1. 1943. Knj. 1, 2. Bihač 1965
Panorama hrvatske književnosti 20 stoljeća. Zagreb 1965.
Godar E.: Umetnost Irana. Beograd 1965.
Hronologija dogadjaja u radničkim, narodnooslobodilačkim i drugim progresivnim pokretima. Knj. 1. 2, 3. Beograd 1965.
Bouin E.: Devojčice. Beograd 1965.
Kosidovski Z.: Biblijske legende. Beograd 1965.
Cvijević J.: Autobiografija i drugi spisi. Beograd 1965.
Novakovič S.: Selo. Beograd 1965.
Konjović P.: Ogledi o muzici. Beograd 1965.
Popa V.: Pesme. Beograd 1965.
Smiljanič D., M. Mijušković: Drama braka i porodice. Beograd 1965.
Dante i mi. Zagreb 1965.
Lekič D.: Aktivnost u nastavi. Beograd 1965.
Janjič M.: Pravni režim pronalazaka stvorenih u radnom odnosu. Bgd. 1965.
Nomenklatura i cene proizvoda pod društvenom kontrolom. Beograd 1965.
Kolendić A.: Neokolonijalizam. Zagreb 1965.
Maretič M.: Finalna obrada drva. Zagreb 1965.
Odgojni problemi u suvremenoj porodici. Zagreb 1965.
Hevesi Gy.: Neka pitanja ekonomičnosti i organizaciona pitanja. Zgb. 1965.
Marič M.. I. D. Očak: Danilo Sr-
dič crveni general. Beograd 1965.
Uspjeh i neuspjeh djeteta u školi. Zagreb 1965.
Birs E.: Neobične priče. Beograd 1965.
Todorovič M.: Oslobadjanje rada. Beograd 1965.
Supek R.: Automatizacija i radnička klasa. Zagreb 1965.
Todorovič A.: Uvod u sociologiju grada. Beograd 1965.
Krneta L. & M. Potkonjar & N. Potkonjar: Pedagogija. Beograd 1965.
Umetnost Egipta. Beograd 1965.
Kumrovec. Zagreb 1965.
Ljetopis JAZU. Knj. 68. Zagreb 1963.
Matanič N.: Tehnologija materijala. 3. izd. Zagreb 1965.
Mišić S.: Sabrani spisi. 1. knjiga. Beograd 1960.
Godišnjak 1964. Beograd 1965.
Bukljaš I.: Pravo industrijskog vlastništva. Zagreb 1965.
Domainko D.: Industrijsko podu-
zeće. Varaždin 1964.
Marjanovič J.: Socijalistički savez oblik prevazilaženje klasičkog partijsko političkog organizovanja. Beograd 1965.
Matvejevič P.: Jean - Paul Sartre. Zagreb 1965.
Cejvan I.: Otok Vis u narodnooslobodilačkoj borbi. Knj. 3. Beograd 1964.
Zotović M.: Problematika poznog doba života u savremenom društvu. Bgd. 1965.
Nastavni plan i program. Zagreb 1965.
(Križanič) P.: Karikature. Beograd 1965.
Statistički godišnjak. SFRJ 1965. God. 12. Beorad 1965.
Togliatti (P.): Fragmenti iz dela. Beograd 1965.
Filipovič F.: Metodika nastave fizike. Zagreb 1965.
Schenk G.: Na pragu poslednjih spoznanja. Zagreb 1965.
Smith G.: Radio astronomija. Beograd 1965.
Rocco F.: Istraživanje sredstava stava za proizvodnju. Beograd 1965.
Zelahi L.: Grad izbeglica. Novi Sad 1965.
Galič D.: Ratni dnevnikg bez datuma. Zareb 1965.
Sokolov B.: Još čemo se sresti pukovniče Krebs. Beograd 1965.
Tošovič R.: Čovek i kamen. Sarajevo 1965.
Durovič D.: Ognjevi. Sarajevo 1965.
Ljubibratić D.: Mlada Bosna i sarajevski atentat. Sarajevo 1965.
Ady E.: Odabrane pripovetke. Beograd 1965.
Fiedler K.: O prosudivanju dela likovne umetnosti. Beograd 1965.
Šoljar A.: Trogodišnja kronika poezije Hrv. i Srb. 1960—1962. Zagreb 1965.
Šaranović L.: Mesto i uloga društveno-političkih organizacija u našem društvu. Beograd 1965.
Srbija 1914. Beograd 1965.
Koturovič L. & D. Jeričević: Korektivna gimnastika. Beograd 1965.
Pali nepobeđeni. 1944—1964. Beograd 1965.
Mladi vedež. Ljubljana 1965.
Stevanovič V.: Plivanje. 2. dop. izd. Beograd 1964.
Nišavić M.: Igre u fizičkoj kulturi. Beograd 1964.
MATERE
DEKLETA
ŽENE
Ste že razmišljale, kako se počuti vaš sin, fant ali mož kje daleč od doma, daleč od ljudi, ki jih ima rad?
DEKLETA, MATERE, ŽENE! Verjemite, v tujem kraju domača pisana beseda olajša samoto in domotožje. — Vam je 50 din na teden preveč, da osrečite svoje drage? — Verjetno ne. — Naročite jim MLADINO, tednik, ki je namenjen vsem mladim po letih in srcu. — Tednik Mladina jim bo vsako soboto pomenil veliko, morda toliko kot pismo iz domačega kraja.
OPOZORILO:
Letna naročnina je 2500 din za SFRJ in 5000 din — oziroma 4 dolarje za tujino. Če plačate celo letno naročnino za leto 1966, znaša za SFRJ 2000 din in za tujino 3750 din.
Mladina
Ljubljana, Titova 3 Poštni predal 36/1.
POMURSKI VESTNIK, 23. december 1965
4
OPEL KADETT - najnovejše v široki izbiri
2 vrata — 4.770 DM ali 31.005 Ösch in okrog 800.000 din carinskih dajatev.
4 vrata — 5.180 DM ali 33.670 Ösch
Dodatna oprema po želji kupca — Ugodni dobavni roki.
Zastopa:
„AVTOTEHNA“
LJUBLJANA, Titova 25
telefon št. 312022
Vse informacije: »AGROSERVIS« Murska Sobota telefon št. 21321
Možnosti za hitro dobavo v 10 dneh iz avstrijskih carinskih skladišč.
STALNO NA ZALOGI TUDI OLJE VALVOLINE IN GUME CEAT
Prijetno silvestrovanje
vam pripravlja kolektiv Gostinskega podjetja »Zvezda« Murska Sobota v Hotelu »Zvezda« v Murski Soboti
Konzumacija samo 3.000 dinarjev. — Jedilnik: aperitiv, domača šunka s hrenom. PEČENI PURAN, rizi-bizi, solata, doboš torta, turška kava. — In še eno presenečenje za cenjene goste na silvestrovanju pri »Zvezdi«.
31. decembra 1965 in 1. januarja 1966 vso noč veselo rajanje v Hotelu »Zvezda« v Murski Soboti — ob vedrih melodijah ansambla »Plavih 6«!
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO — vam želi kolektiv Gostinskega podjetja »Zvezda« — Murska Sobota.
PRALNI STROJI
SUPERAVTOMATIČNI. VSEH ZNAMK
SAMO ZADNJI MODELI — NOVE IZVEDBE Plačate lahko s kakršnokoli valuto!
VSE POTREBNE LISTINE ZA IZVOZ PRISKRBIMO!
AUDIOVISION
TRST. Via Tarabochia 10
Devizni račun št. 3327'6 pri CASSA DI RISPARMIO, TRIESTE
Izšel je Kmečki koledar 1966
IZŠEL JE KMEČKI KOLEDAR 1966 S PRILOGO. CENA 700 DIN. KUPITE GA LAHKO V VSEH TRAFIKAH IN PRODAJALNAH ČASOPISOV; PRAV TAKO TUDI V UPRAVI POMURSKEGA VESTNIKA IN POMURSKE ZALOŽBE, MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA 4.
DIMNIKARJE
VABIJO
DIMNIKARSKO PODJETJE V LJUBLJANI sprejme takoj
3 KVALIFICIRANE
DIMNIKARJE
mlajše, trezne, neporočene.
Prenočišče zagotovljeno. Ponudbe pod šifro »Samski« pošljite »Jugoreklamu«, Ljubljana, Kidričeva 5.
Pred klanjem prašičev ne pozabite nabaviti v trgovini že pripravljeno mešanico
Salsa
odlično sredstvo za konserviranje suhega mesa in klobas.
Uporaba salamure »SALSA« daje mesu in klobasam prijeten okus in lepo rdečo barvo.
Pred klanjem prašičev zahtevajte v vaši trgovini
SALAMURO »SALSA« izdelek: KOLINSKA —
LJUBLJANA
VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO prodaja po sklepu delavskega sveta
— osebni avtomobil »ŠKODA — 1201« v voznem stanju. Izklicna cena 500.000 din.
— lesene stiskalnice — uporabne: Rožički vrh
80.000	din; Kocjan — 70.000 din; šola Murščak —
100.000	din; Radenski vrh — 100.000 din.
Licitacija bo 27. decembra 1965 ob 10. uri na upravi podjetja.
Ta teden v črnem okviru
Z DIMOM SE JE ZADUŠIL
V	soboto se je na svojem domu na Radenskem vrhu zadušil z ogljikovim monoksidom Franc Karoli. Do nesreče je prišlo, ker je Karoli prišel vinjen domov in je s prižgano cigareto odšel v posteljo, kjer je zaspal. Po vsej verjetnosti mu je morala cigareta pasti iz ust in je začela tleti posteljnina, v sobi pa ni bilo toliko svežega zraka, da bi se razširil.
S PLINOM
STA SE ZASTRUPILA
V	Kolodvorski ulici št. 25 v Lendavi so našli Ludvika in ženo Pavlo Belovič, ki sta se zastrupila s plinom. Takšno je bilo tudi zdravniško mnenje. Oba sta bila takoj prepeljana v soboško bolnišnico, kjer se zdravita. Po vsej verjetnosti sta se zastrupila s plinom, ki naj bi izhajal iz peči.
MOŽ IN ŽENA STA NAPADLA MILIČNIKA
Pred nedavnim je iz vzgojnega doma pobegnil Ladislav Horvat iz Gomilic. Miličnikom je uspelo ugotoviti, da je mladi Ladislav Horvat v Gomilicah in zato sta ga prišla dva miličnika v soboto ob 20. uri iskat. Pri tem pa sta naletela na odpor, ki sta ga miličnikoma pripravila Karel in njego-
va žena Elizabeta Horvat. Horvatova sta bila odpeljana v pripor zaradi kaznivega dejanja.
NEZNANEC VLOMIL V DVOJE GOSPODARSTEV
V	sredo je neznanec vlomil pri Mariji Lanščak iz Budinec št. 51 ter odnesel nekaj orodja. Za tem je še vlomil pri Štefanu Bediču, prav tako iz Budinec št. 52, v shrambo za orodje, ter odnesel razno mizarsko orodje.
POŽAR
V PREKAJEVALNICI MESA
V	zgodnjih jutranjih urah je v petek izbruhnil požar v prekajevalnici mesa, last VŽK, obrat Simentalka v Ljutomeru. Nastalo škodo cenijo na okrog 1,5 milijona dinarjev. Do požara je po vsej verjetnosti prišlo zaradi velike vročine v prekajevalnici.
MOPEDIST JO JE PODRL IN PUSTIL NA CESTI
V	sredo ob 5.30 uri je šla po cesti iz Gančan proti Beltincem Milica Sabo iz Gančan. Za njo se je pripeljal z mopedom Štefan Matjašec iz Renkovec št. 154, ki je pri prehitevanju zadel Sabojevo ter jo zbil po cestišču. Pri nesreči se je Sabojeva poškodovala. Mopedist se ni zmenil za njo in jo je pustil na cesti. Vendar so Štefana Matjašeca varnostni organi izsledili še istega dne ob 15. url popoldne.
PADEL V JAREK IN UTONIL
Po cesti III. reda se je peljal s kolesom iz Martjanec proti Sebeborcem Ludvik Grah iz Sebeborec št. 48. Ko se je pripeljal izven vasi Martjanci, ga je začelo zaradi vinjenosti
zanašati in je zavozil na levo stran cestišča ter padel v en meter globok jarek. V jarku je bilo okrog 20 centimetrov vode, v kateri je utonil.
AVTOBUS V JAREK
Zaradi poledenele ceste in zaradi ostrega ovinka je v petek zjutraj ob 5,55 zapeljal s ceste v Tišini avtobus, ki je vozil v smeri Murska Sobota — Maribor. Avtobus je opravljal Vendel Ozvald iz Maribora. V tem času se je peljalo v avtobusu 22 potnikov, ki pa niso bili telesno poškodovani. Materialna škoda na avtobusu znaša okrog 20.000 dinarjev.
PRI VOŽNJI NI BIL PAZLJIV
Tečajnik Janez Grah se je v petek pod vodstvom inštruktorja Štefana Hozjana iz M. Sobote učil praktične vožnje na Lendavski cesti v Murski Soboti. Za njimi je peljal z osebnim avtomobilom Franc Marjanovič iz Ljutomera. Voznik Grah je nenadoma zavrl, a Marjanovič ni bil pazljiv in je trčil v osebni avto. Telesnih poškodb ni bilo, medtem ko znaša materialna škoda po nestrokovni ocenitvi okrog 100.000 dinarjev.
Z OSEBNIM AVTOMOBILOM V PRIKOLICO TRAKTORJA
Ob 10. uri v petek se je dogodila na Tišinski cesti v M. Soboti pred mostom razbremenilnega kanala lažja prometna nesreča Voznik oseb. avtomobila reg. št. ZG 21-93 Serdija Gašpar iz Zagreba je nameraval prehitevati traktor kmetijske zadruge Murska Sobota, ki je bil parkiran ob robu cestišča. V tena trenutku je nasproti pripeljal tovorni avtomobil, tako da je bil Gašpar prisiljen zavirati. Ker pa je bila cesta poledenela, ga je začelo zanašati in je trčil v prikolico traktorja. Telesnih poškodb ni bilo, materialna
škoda pa znaša okrog 40.000 dinarjev.
VOZNIK TRČENJA
NI MOGEL PREPREČITI
Do prometne nesreče je prišlo na cesti II. reda v vasi Kapca pred hišo številka 86. Iz Lendave se je peljal z osebnim avtomobilom reg. št. MS 17-91 Albin Geč. Ko je pripeljal pred omenjeno hišo v Kapci, je iznenada prečkal cesto 65-letni Mirko Horvat iz Kota. Zaradi spolzke ceste voznik osebnega avtomobila trčenja ni mogel preprečiti. Pešca, ki je bil hudo telesno poškodovan, so prepeljali v soboško bolnišnico. Materialna škoda na avtomobilu pa znaša po nestrokovni oceni okrog 100.000 dinarjev.
Z MOPEDOM JE PADEL
Po cesti I. reda se je peljal v soboto v Dolgi vasi z mopedom Štefan Gal iz Genterovec. Med vožnjo je zavozil na gramoz, ki je bil na cesti na novo posut in ga je zaneslo ter je padel. Pri padcu je dobil lažje telesne poškodbe.
VINJEN MOPEDIST
PODRL PEŠCA
Vinjen mopedist Ignac Merklin iz Spodnje Ščavnice se je peljal po cesti II. reda iz Gornje Radgone proti Spodnji Ščavnici. Zaradi vinjenosti je pri prehitevanju zadel pešca Jakoba Fridaua iz Lamonoš, ki je pri trčenju padel. Pri tem je dobil pretres možganov in je bil prepeljan v soboško bolnišnico.
MOPEDIST V MOTORISTA
V torek se je peljal po Partizanski cesti v Gornji Radgoni z motornim kolesom reg. št. MS 10-52 Vinko Budja iz Gornje Radgone. Budja je vozil pravilno po desni strani cestišča in pred trgovino »Pogon« želel parkirati. V tem času pa je za njim pripeljal z
mopedom Franjo Ilič iz Gornje Radgone, ki je prepozno opazil, da se Budja želi zaustaviti. Tako je Ilič s prednjim delom mopeda zadel v zadnji blatnik motornega kolesa ter padel in se lažje poškodoval. Materialna škoda, ki je nastala na vozilih, je minimalna.
VINJEN TRAKTORIST V JAREK
Med Martjanci in Fokovci je v torek ob 20.30 uri upravljal traktor Kolman Lazar iz Sela št. 18. Koloman se je peljal iz Martjanec proti Fokovcem. Ker se je med vožnjo oziral nazaj in tudi zato, ker je bil vinjen, je pri gostilni Jožeta Škrileca v Zgornjih Moravcih zapeljal s ceste v jarek in nato dalje po njivah, kjer se je prevrnil. Nastalo materialno škodo cenijo na okrog 150.000 dinarjev.
V KRVODAJALSKIH VRSTAH PREMALO MLADINE
Na letnem občnem zboru Rdečega križa krajevne organizacije Beltinci-Bratonci, ki je bil minuli teden v klubu občanov v Beltincih, so člani ob polnoštevilni udeležbi, katere ne pomnijo že vrsto let nazaj, ugodno ocenili delo organizacije v minulem obdobju. Tako so se zavzeli, da bi krvodajalstvo v prihodnje še povečali, saj so imeli za letošnje leto planiranih 60 krvodajalcev, od katerih pa je dalo kri kar 45. Vendar so ugotovili, da v vrstah krvodajalcev ni mladine in da bi v prihodnje bilo nujno, da bi v to humano organizacijo pritegnili tudi več mladih. Ob koncu so tudi ugodno ocenili delo podmladkarjev Rdečega križa na šoli, ki sistematično skrbi za higieno med učenci in za razna zdravstvena predavanja učencev. Podmladkarji so za občni zbor RK pripravili tudi bogat kulturni program.
T. C.
RTV
Ljubljana
Nedelja, 26. decembra
8.05 Mladinska radijska igra — Miroslav Košuta: Nikinikec in njegovi; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I; 10.00 Še pomnite, tovariši ... a) Zeko Vojvodić: Napad na Dobravine, b) Franjo Kreis Zatišje po burji; 10.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	II; 13.30 Za našo vas; 13.45 Ansambel Dobri znanci in Trio Avgusta Stanka; 14.00—17.00 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Znamenite arije — slavni pevci; 17.30 Radijska igra Eme Vészi: Statistika; 18.13 Nekaj glasbe devetnajstega stoletja; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 21.00 Simfonije Franza Schuberta; 22.10 Nočni zabavni zvoki.
Ponedeljek, 27. decembra
11.15	Nimaš prednosti!; 12.05 Bamberški simfoniki igrajo Haydna; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Leon Kocjan: Istočasno preprečevanje širjenje tuberkuloze pri ljudeh in živalih; 12.40 Mariborski komorni zbor poje skladbe in priredbe Radovana Gobca; 14.05 Šopek domače koncertne glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 V svetu opernih melodij; 18.00 Poročila
—	aktualnosti doma in v svetu; 18.20 »Signali«; 18.45 Narava in človek — Miran Borko: Toplota na zemlji; 20.00 Slovenske zabavne melodije; 20.15 Simfonični koncert.
Torek, 28. decembra
11.15	Nimaš prednosti!; 12.05 Slavni virtuozi igrajo; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Slavica Šinkovec: Boljše izkoriščanje grozdnih tropin; 12.40 Kvintet Avsenik in Trio Vitala Ahačiča; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Od parnega stroja do atomske centrale; 14.35 Pet minut za novo pesmico — Borut Lesjak: Dedek Mraz; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Iz studia 14; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.00 Moški pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja; 20.20 Radijska igra — Ernst Bruun Olsen; Knjigarnar ne more spati.
Sreda, 29. decembra
11.15	Nimaš prednosti!; 12.05 S solisti zagrebške opere; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Mastnak: Ali kaže rediti ovce?; 12.40 Pevska zbora »Ljubljana-transport« in »Ivan Cankar« iz Ljubljane; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Ilustrator mladinske knjige; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Skladbe slovenskih skladateljev za komorne ansamble; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 20.00 Pol ure z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 20.30—
23.00	Jacques Offnbach: Hofmanove pripovedke.
Četrtek, 30. decembra
11.15	Nimaš prednosti; 12.05 Francoske skladbe v instrumentalnih zasedbah; 12.30 Kmetijski nasveti
—	Dr. Jože Maček: Pomen pravilnega varstva pri breskovi kodravosti; 12.40 Čez hrib in dol; 14.05 Srečno 1966!; 14.35 »Enajsta šola«;
15.15	Prenos smučarskih skokov na novoletni skakalni turneji v Obersdorfu; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Odskočna deska. Nova vrsta; 18.45 Jezikovni pogovori;
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer — Charles Vildrac: Sovražna očetu; 21.40 Glasbeni nokturno.
Petek, 31. decembra
11.15	Nimaš prednosti!; 12.05 Iz Oper G. Verdija; 12.30 Kmetijski nakveti — Radovan Komelj: Ob zaključku leta; 12.40 Dvajset minut slovenskih narodnih; 14.05 »Vlak želja«; 15.30 »Veseli tobogan«; 17.05 Voščila za Novo leto; 17.35 L. M. Škerjanc: Juri Muri v Afriki; 18.05 Novoletni razgovor; 18.25 »Ob kaminu«; 20.00—23.50 »Kronika 1965«. 23.50 Minute pred polnočjo; 24.00 SREČNO 1966!; 00.05 V veselih ritmih v Novo leto; 01.00 Kar po domače; 02.00 Spomini in želje; 03.00—
04.00	Novoletni coctail.
Sobota, 1. januarja
8.05	Prva radijska matineja tega leta; 9.05 Mladinska radijska igra
—	Jurij Gruša: Zapletena pustolovščina vojaka Blatocepka in njegove sence Senčke; 10.00 »Da bi bilo . . .«; 11.00 Novo leto med gorami; 11.25 »Pevčeva pratika«; 12.05 Novoletni potpuri; 13.15 Satira s potnim listom; 14.00—16.00 Praznično športno popoldne; 16.00 Melodije s festivalov 1965; 17.05 Od republike do republike; 17.36 Uspehi slovenskih reproduktivnih umetnikov v svetu v dvajsetih letih; 20.00 Zveneče kaskade; 20.15 Ivan Rob; Deseti brat; 21.15 V preteklem letu ste jih radi poslušali; 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Ples v novem letu.
TELEVIZIJA
Četrtek, 23. decembra
10.00	TV v šoli; 11.00 Angleščina;
16.10	TV v šoli: O skupščini SRS;
17.10	Od zore do mraka — oddaja za JLA; 17.40 Združenje radovednežev — oddaja za otroke; 18.25 TV obzornik; 18.45 Reportaža studia Sarajevo; 19.10 Koncert resne glasbe; 19.40 TV pošta; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Na konicah prstov — baletna oddaja; 20.45 Medicina — svet in mi: Možganska operacija; 21.45 Poezija Laze Kostiča; 21.55 Pol ure z Dukom Ellingtonom — glasbena oddaja; 22.20 Zadnja poročila.
Sljeme, Avala
18.25 Informativne oddaje; 19.45 Propagandna oddaja; 19.54 Lahko noč, otroci; 20.45 Odprto v četrtek; 21.55 Informativne oddaje.
Petek, 24. decembra
10.00	TV v šoli; 16.40 Zgodbe za mlade učence ruščine; 17.00 Učimo se angleščine; 17.30 Pogovori o slovenščini — 6. oddaja; 18.00 Vzdolž in počez — oddaja za otroke; 18.25 TV obzornik; 18.45 Naši delavci v Avstriji — oddaja iz cikla Ljudje med seboj.
Sljeme, Avala
18.10	Narodna glasba; 18.25 Informativna oddaja; 19.54 Lahko noč, otroci; 20.30 Zabavna glasba; 20.40 Sprehod skozi čas; 22.00 Dr. Kildare; 22.50 Inormativne oddaje.f
POMURSKI VESTNIK, 23. december 1965
5
Dvajset let kulturnega društva
Kulturno društvo Črešnjevci je prav gotovo najbolj delovno v radgonski občini. Pred nekaj dnevi je praznovalo že 20-letnico svojega obstoja. Med najmarljivejšimi je prav gotovo dramska sekcija, ki vsako leto uprizori po eno igro ali pa celo več. Prvo predstavo
je sekcija uprizorila že v letu 1945, to je bila partizanska zgodba »Komandant Stane«.
Danes šteje društvo 120 članov, v glavnem so to sami delavci in kmetje. Društvo dela v zelo težavnih pogojih. Dotacije občine so minimalne. Tako je letos prejelo društvo samo 120.000 dinarjev.
Kmetijski kombinat Gornja Radgona — delovišče Črešnjevci, gre društvu precej na roke, nudi mu brezplačno prostore za delo in na ta način delno pomaga kriti izdatke, ki niso majhni, saj vsako leto vsaj dvakrat ali pa celo trikrat priredijo tudi »večer humorja«.
Ob 20-letnici svojega obstoja je društvo pripravilo veseli večer in nato vsem članom, ki delajo v društvu od samega obstoja, podelilo skromna priznanja.
Društvo sedaj študira ljudsko veseloigro »Klopčič«. To igro bo uprizorilo na spomlad v prihodnjem letu.
AKTIVNO
GASILSKO DRUŠTVO ZBIGOVCI
Gasilsko društvo Zbigovci— Lastomerci je zelo aktivno, saj se razen urjenja v spretnosti in rednih vaj, ki je potrebno gasilcem, ukvarja z drugimi dejavnostmi. Tako je letos uprizorilo veseloigro »Charlyjeva teta«. Društvo ima lastne prostore, ki so skromno opremljeni.
Darovalci krvi
Od 6. dec. — 18. dec. 1965
Valentina Kukel, četrtič, iz NB M. Sobota, Marjeta Öri, drugič, iz Pomurskega tiska Murska Sobota, Štefan Janašik, devetič, iz Bliska, M. Sobota, Katarina Denša, tretjič, iz Lipe, Marija Piškur, devetič, iz Kramarovec, Marija Smodiš, sedemindvajsetič, iz Petanjec, Janez Sreš, Mihael Fras, drugič, Drago Ferenc, Marija Ferenc, Jožefa Muler, Jože Šonaja, Janez Ferenc, Anton Ferenc, vsi iz Veržeja. Koloman Kuplen, dvaindvajsetič, iz Prosečke vasi, Janez Miholič, dvanajstič, iz Dokležovja, Katarina Kelenc, dvanajstič, iz D. Bistrice, Janez Veršič, enajstič iz Sp. Ščavnice, Ana Horvat 9., iz Turnišča, Štefan Marič 5., iz Bodonec, Jožef Čuk, enajstič, iz Hrastja Mote, Gustika Hajdinjak, četrtič, Marija Šinko, četrtič, Franc Recek, Štefan Šinko, Franc Mehič, Nada Kološa, Janez Šinkec, drugič, Blanka Gutman, drugič, vsi iz Rogaševec. Karel Gider, Erik Gaber, Karel Kikec, drugič, Franc Nemec, drugič, Štefan Stoti, Marija Nemec, tretjič, Marija Hajdinjak, Alojzija Smodiš, drugič, Anica Hajdinjak, Helena Gomboc, Franc Gomboc, Matilda Hajdinjak, vsi od Jurija. Marija Flegar, Marija Horvat, Emilija Bertalanič, drugič, Miha Kuzmič, drugič, Štefan Šajt, Franc Kuronja, vsi iz Serdice. Terezija Bertalanič, Franc Turza, oba iz Nuskove. Anton Rogan, Štefan Ficko, Štefan Recek vsi iz Večeslavec. Franc Šalamon, Alojz Ivanič, oba iz D. Slaveč. Viljem Sukič, drugič, Angela Markoč, Justina Krenos, drugič, Marija Žbul, Sidonija Gurman, Marijan Turk, Marija Gaber, Herman Cener, Karel Cener, Jože Cener, Herman Unger, Emil Horvat, Oto Lapoši, Marija Gurman, Marija Prem, Stanislav Oblak, vsi iz Sotine. Jožef Magdič, Marija Magdič, oba iz Renkovec Terezija Černjavič, štirinajstič, iz Gradišča.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje
Transfuzijska postaja M. Sobota
LETNA KONFERENCA SO ZA KOŠARKO MURSKA SOBOTA
Uspešen razvoj košarke
V nedeljo je bila v Murski Soboti letna konferenca strokovnega odbora za košarko pri Občinski zvezi za telesno kulturo Murska Sobota. Iz poročila in razprave povzemamo, da je košarka v zadnjih dveh letih kljub nekaterim težavam vendarle dosegla določen napredek. To zlasti velja za člane in pionirje, čeprav so nekatere članske ekipe kot Old boys, Grafičar, Lendava in Ljutomer, čim so se pojavile težave s sredstvi in igralci, odstopile od ligaških tekmovanj in se le od časa do časa vključujejo v tekmovanja. Nedvomno pa imajo zasluge za nadaljnji razvoj košarke v Pomurju tudi strokovni učitelji po šolah in društvih, ki so navduševali mladino za to igro.
Po analizi dela izvršnega odbora za košarko pa je ugotovljeno, da je košarka v Pomurju v zad-
njem času tudi dosegla širši razmah. Tekmovanja so se v letnem času prenesla na odprta igrišča, sistem tekmovanja je postal pestrejši, v tekmovanja so bili zajeti poleg članov in članic tudi mladinci, mladinke, pionirji in pionirke. V zadnjih dveh letih pa je strokovni odbor uspel formirati tudi zimsko košarkarsko ligo, ki je zelo zanimiva poleg seveda rednih tekmovanj v pomurski članski in srednješolski ligi. Tudi pionirska tekmovanja potekajo redno vsa zadnja leta v obliki turnirjev, letos pa je bilo prvič organizirano tekmovanje mladincev in mladink. Poleg ligaških tekmovanj je strokovni odbor za košarko v Murski Soboti v preteklem obdobju tudi zelo uspešno vodil košarkarska tekmovanja v okviru JŠI za člane, mladince, pionirje in pionirke. Razen tega so bili organizirani še občasni košarkarski turnirji v Murski Soboti, Radencih in na posameznih šolah. Najbolj znana sta postala turnir ob dnevu republike v Murski Soboti in novoletni turnir v Radencih. Posamezne osnovne in srednje šole pa v okviru športnih dnevov organizirajo tudi prvenstva šol v košarki.
Strokovni odbor za košarko v Murski Soboti je vzporedno z razvojem tekmovanj posebno pozornost posvečal tudi gradnji košarkarskih igrišč in vzgoji kadrov. Tako so bila po zaslugi nekaterih forumov, društev, šol in posameznikov v preteklem obdobju zgrajena košarkarska igrišča v Lendavi, Beltincih, Radencih, Murski Soboti (2), Cankovi ter v Radgoni (telovadnica). Strokovni odbor za košarko pa je skupaj s KZ Slovenije organiziral vsako leto tudi sodniški tečaj v Murski Soboti. Kljub temu pa zaradi odhoda mladine na študij ostaja sodniški kader nadaljnji problem.
Na letni skupščini so poudarili, da je potrebno za nadaljnji uspešen razvoj košarke v Pomurju formirati strokovne odbore za košarko tudi pri ObZTK v Ljutomeru, Radgoni in Lendavi, ki bi organizirale košarkarska tekmovanja v okviru svoje občine, hkrati pa prevzele skrb za razvoj košarke v svoji občini, kar bi prav gotovo olajšalo delo strokovnemu odboru za košarko v Murski Soboti, ki vodi tekmovanje pomurskih lig.
Naposled so na letni konferenci izvolili novi izvršni odbor strokovnega odbora za košarko ter izrekli priznanje najzaslužnejšim športnim delavcem na področju košarke.
LETNA KONFERENCA SO ZA ROKOMET MURSKA SOBOTA
V Pomurju tekmuje nad 1000 rokometašev
V prostorih Srednje šole za telesno kulturo v Murski Soboti je bila tretja letna konferenca strokovnega odbora za rokomet pri ObZTK Murska Sobota. Konference so se poleg predstavnikov klubov in društev udeležili tudi zastopniki nekaterih ObZTK. Poročilo o delu strokovnega odbora za rokomet v preteklem obdobju je podal predsednik tov. Franc Kous.
Rokomet v Pomurju je v zadnjih desetih letih dosegel velik razmah, saj se je število ekip od 5, ki so tekmovale leta 1957, ko je ustanovljena Rokometna podzveza za Pomurje, do danes povečalo na 58 ekip. V letošnjem letu je v najrazličnejših pomurskih tekmo-
vanjih sodelovalo nad 1000 rokometašev in rokometašic, kar je lepo število. Najzanimivejše je vsekakor tekmovanje v enotni pomurski rokometni ligi, kjer v moški konkurenci nastopa 9, v ženski pa 6 ekip. Poleg tega se redno vršijo tekmovanja v občinskih ligah ter področna pionirska tekmovanja. Strokovni odbor za rokomet pri ObZTK Murska Sobota pa je zelo uspešno vodil tudi občinska tekmovanja v okviru JSI ter sodeloval pri organizaciji letošnjega festivala »Bratstva in enotnosti« v Gornji Radgoni. Da je rokomet v Pomurju dosegel tako množičnost pa ima gotovo največje zasluge prav strokovni odbor za rokomet pri ObZTK M. Sobota, ki je zelo uspešno nadaljeval začeto delo bivšega okrajnega strokovnega odbora za rokomet. Kljub doseženi množičnosti rokometa v Pomurju pa je z odstopom rokometašev Beltinec iz štajerske lige zaradi finančnih sredstev, kvaliteta nekoliko padla. Nekaj boljših rokometašev je tako odšlo v Ormož, kjer zastopajo barve tamkajšnjega kluba v republiški ligi. Nasprotno pa se je kvaliteta ženskega rokometa s formiranjem rokometne ekipe pri TVD Partizan Murska Sobota, kjer so se zbrale nekatere najboljše, vendar ne vse, nekoliko izboljšala.
Z ozirom na doseženo množičnost rokometa v Pomurju pa povzroča vse večje težave pomanjkanje strokovnih kadrov. V Pomurju namreč primanjkuje kvalitetnih sodnikov, pa tudi trenerjev in organizatorjev. Strokovni odbor za rokomet pri ObZTK Murska Sobota sicer vsako leto prireja sodniške tečaje, ker pa so sodniki v glavnem
srednješolci, ki odhajajo na študij v Ljubljano in Maribor, nastopajo vsako leto težave. Da bi izboljšali trenutno stanje sodniškega kadra bi bilo potrebno v najkrajšem času organizirati za rokometne sodnike, z obstoječimi pa večkrat prirejati sodniške sestanke. Formirati bi bilo potrebno tudi trenersko organizacijo, ki sploh ne obstoja. Na konferenci so tudi poudarili, da bi bilo potrebno proučiti tekmovalni sistem, formirati lige za pionirje, ki naj bi se nadalje vršila po področjih ter morda ločiti srednješolske ekipe od društvenih ekip. S tem v zvezi pa bi bilo treba sklicati tudi posvetovanje s klubi, ki nastopajo iz ostalih občin ter z njimi rešiti vprašanje financiranja. Naposled so na letni konferenci izvolili novi izvršni odbor strokovnega odbora za rokomet, podelili pokale zmagovalnim ekipam, občni zbor pa je podaril dosedanjemu predsedniku tov. Francu Kosu za večletno prizadevno in uspešno delo pokal.
Moštvo Nafte jesenski prvak II. vzhodne slovenske lige
BOGAT PROGRAM TEKMOVANJ
Strokovni odbor za namizni tenis pri ObZTK v Murski Soboti je izdelal program letošnjih tekmovanj v namiznem tenisu, ki je zelo bogat. Tako se bo 9. januarja v Radencih vršil drugi turnir jesenskega dela prvenstva pomurske lige, 16. januarja bo v Murski Soboti pionirsko prvenstvo in mladinsko prvenstvo Pomurja za posameznike in dvojice in 30. januarja bo v Murski Soboti nadaljevanje pomurske namiznoteniške lige. V mesecu februarju bo v Lendavi prvenstvo Pomurja za člane in članice ter dvojice ter drugi turnir spomladanskega dela prvenstva pomurske namiznoteniške lige. Dne 13. marca pa bo v Murski Soboti prvenstvo osnovnih šol Pomurja.
TELOVADNA AKADEMIJA V RADENCIH
V počastitev dneva republike je TVD Partizan priredilo telovadno akademijo, na kateri je nastopilo 180 tekmovalcev. To je bila že tretja tovrstna prireditev in je uspela. S programom so bili številni gledalci zelo zadovoljni in si želijo več takih prireditev.
HLADEN IN ANTONIČ ZMAGOVALCA
Na občinskem prvenstvu Gornje Radgone v namiznem tenisu je med pionirji zmagal Hladen pred Erjavcem in Štefanecom, vsi iz Radenec, v tekmovanju dvojic pa sta zmagala Štefanec-Erjavec.
Šolsko Športno društvo
PETROVCI
Na osnovni šoli v Petrovcih so te dni ustanovili šolsko športno društvo ter sprejeli program dela. V času šolskih počitnic bodo organizirali smučarski tečaj ter prvenstvo posameznikov v smučanju in smuških skokih. Poleg tega bodo še organizirali prvenstvo aktiva ZMS za Petrovsko območje ter izgradili rokometno in odbojkarsko igrišče.
POMURSKA ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA
Enotnost I. jesenski prvak
V zaostali prvenstveni tekmi pomurske zimske košarkarske lige za člane je Partizan Murska Sobota premagal Puconce z rezultatom 49:42. Tekma med Radgono in Enotnostjo II ni bila odigrana, ker je tekmovalna komisija ekipo Radgone izločila iz nadaljnjega tekmovanja zaradi predaje dveh tekem
brez borbe. S tem pa v tabeli niso upoštevane tekme, ki so jih odigrali košarkarji Radgone.
Tako je prvi del prvenstva v pomurski zimski košarkarski ligi končan. Prvak je presenetljivo, vendar zasluženo postala ekipa Enotnosti I. brez poraza, ter s prednostjo štirih točk. Ekipa Partizana Murska Sobota in ESŠ, ki sta pred tekmovanjem veljali za najresnejša kandidata za osvojitev prvega mesta, sta doživeli dva nepričakovana poraza ter zasedli drugo odnosno tretje mesto. Za največje presenečenje so vsekakor preskrbeli košarkarji Rakičana, ki so sicer pristali na četrtem mestu, vendar imajo isto število točk kot Partizan Murska Sobota in ESŠ, z malo več sreče pa bi njihova uvrstitev lahko bila še boljša, če ne bi zadnje srečanje z Enotnostjo I. izgubili v zadnjih sekundah igre, ko so takorekoč imeli zmago že v žepu. Vidno sta napredovali tudi ekipi Radenec in Puconec, čeprav še za vodečimi zaostajata.
Najuspešnejši strelec v prvem delu tekmovanja je bil Podlesek (Enotnost I.), ki je dosegel 187 košev. Sledijo: Hladen (Radenci) 167, Horvat R. (ESŠ) 134, Grmič (Rakičan) 115, Ferenčič (Enotnost I.) 108, Zelko (Sobota) 102, Glažar (Sobota) 99, Podlesek II (Enotnost II.) 77, Cifer (Sobota) 73, Barbarič (Enotnost I) in Vrbančič (ESŠ) po 69 košev itd.
Tabela jesenskega dela
Enotnost I.	6	6	0	440:273	12
P. Sobota	6	4	2	447:309	8
ESŠ	6	4	2	384:276	8
Rakičan	6	4	2	340:352	8
Radenci	6	2	4	344:416	4
Puconci	6	1	5	245:358	2
Enotnost II.	6	0	6	253:469	0
RAZGOVOR Z MOJSTROM JUDA STANETOM IRŠIČEM
USPEL JUDO TEČAJ
V	Rogaševcih je bil te dni končan judo tečaj, katerega je obiskovalo 22 tečajnikov. Tečaj je vodil mojster juda, trener zveznega Ugaša Maribora ter dvakratni državni in trikratni republiški prvak v poltežki kategoriji Stane Iršič iz Maribora. Tečaj v Rogaševcih je nadvse dobro uspel, zato smo izkoristili to priložnost ter tov Iršiču postavili nekaj vprašanj, na katera nam je ljubeznivo odgovoril.
Judo Šport je v Pomurju šele v razvoju, saj je poteklo le nekaj let, ko je bila pri TVD Partizan M. Sobota formirana judo sekcija. Kaj menite o dosedanjem razvoju juda v Pomurju?
V	zadnjem času je judo šport v Pomurju zelo napredoval in tudi
med mladino je veliko zanimanje za to športno dejavnost. Da je prišlo do tako naglega razvoja, je predvsem zasluga judo sekcije pri TVD Partizan v Murski Soboti in pomoči ObZTK Murska Sobota. Lahko trdim, da je to edina ObZTK, ki je razumela naša prizadevanja ter nudila vso moralno in materialno pomoč v okviru svojih zmogljivosti in lahko zasluži za vzgled ostalim ObZTK, ki tega razumevanja nimajo oziroma nočejo imeti.
Kot mojster juda ste vodili že več tečajev v Pomurju. Zanima nas, koliko je bilo teh tečajev in kako je uspel tečaj v Rogaševcih?
Doslej so bili v Pomurju trije tečaji in sicer dva v Murski Soboti in eden v Rogaševcih. Moram povedati, da sem prijetno presenečen nad tečajem v Rogaševcih, saj je vseh 22 tečajnikov pokazalo izredno zanimanje in se tudi redno udeleževalo treningov. Tečaj v Rogaševcih je tudi pokazal, da je med mladino precej nadarjenih judoistov, ki bi se ob strokovni vadbi lahko razvili v dobre tekmovalce. Lahko pa upravičeno pričakujemo, da se bo kvaliteta juda v Pomurju izboljšala.
Kaj bi bilo potrebno po vašem mnenju storiti, da bi judo šport v Pomurju dosegel še širši razmah?
Potrebna je večja povezava judoistov v Murski Soboti, Lendavi in Rogaševcih, ki imajo približno enako znanje juda. S prijateljskimi srečanji se bo prav gotovo izboljšala kvaliteta, hkrati pa bi taka medsebojna srečanja prispevala tudi k popularizaciji judo športa v Pomurju. ObZTK pa bi morale pokazati tudi več razumevanja glede finančnih sredstev, ki so potrebne za nabavo najnujnejših rekvizitov, brez katerih ni mogoče vaditi.
Vaše želje?
V imenu Judo zveze Slovenije in v svojem lastnem imenu bi se rad zahvalil ObZTK Murska Sobota, sekretarju strokovnega odbora tov. Kosu ter tov. Šinkecu in trenerju Hajdinjaku iz Rogaševec za vsestransko pomoč pri organizaciji judo tečaja v Rogaševcih. Vsem 14 uspešno opravljenim tečajnikom pa želim čim več uspeha pri njihovem tekmovanju.
Feri Maučec
OBČNI ZBOR ŠŠD LUDVIK ROGAN NA TIŠINI
Na letnem občnem zboru Šolskega športnega društva »Ludvik Rogan« na osnovni šoli na Tišini so ugotovili, da je bilo društvo v minulem obdobju dokaj delavno. Poleg društvenih tekmovanj, ki so jih organizirali v atletiki, rokometu in šahu, so se udeležili tudi občinskih tekmovanj ter dosegli nekaj vidnih uspehov. Organizirali so tudi smučarski tečaj ter nekaj srečanj s sosednjimi društvi.
Šahovski turnir V LENDAVI
V počastitev dneva JA je bil v Lendavi organiziran šahovski turnir, na katerem so nastopile ekipe JA, Nafte, TSS, EM in ekipa osnovne šole. Prvo mesto je zasedla ekipa Nafte, s 13,5 točkami, drugo mesto osnovna šola z 12,5 in tretje mesto ekipa JA z 10,5 točkami. Turnir je bil dobro pripravljen, prikazana igra pa zelo dobra.
Uspešno posredovanje pri nakupih in prodajah vam zagotavlja
AGENCIJA
MURSKA SOBOTA

Kocljeva 16 Telefon 21-139
NUJNO
POTREBUJEMO
večje število avtomobilov, vseh vrst hiš, gospodarskih poslopij, traktorjev in kmetijskih strojev, stabilnih motorjev, motornih koles, mopedov itd.
Srečno in gospodarsko uspešno novo leto 1966 vam želi kolektiv — AGENCIJE, Murska Sobota, Kocljeva ulica
IZ OBRATA »AGROMERKUR« — KIK »POMURKA« MURSKA SOBOTA
GRADIJO VELIKO HLADILNICO
Obrat »Agromerkur« v okviru Kmetijsko-industrijskega kombinata »Pomurka« v Murski Soboti se je od nekdanjega, predvsem trgovskega poslovanja odločilno preusmeril v proizvodno podjetje, z ugodno razvojno in gospodarsko perspektivo: predelavo perutnine in povrtninskih pridelkov. Njegovo vlogo in gospodarsko poslanstvo v okviru kombinata pa bo potrebno pozorno proučiti, da bi lahko še pocenili proizvodnjo — z usklajenim sodelovanjem Obrata za kooperacijo, ki zaradi kritja potreb »Agromerkurja« po surovinah že sedaj vzpostavlja s kmetovalci — kooperanti čvrste proizvodne odnose — pravo kooperacijo — pri reji piščancev.
»Agromerkur« proizvede letno predvsem za potrebe domačega tržišča okrog 1300 do 1500 ton mesa ali 150 vagonov — torej vsak drugi dan 1 vagon! — očiščene in za trg pripravljene perutnine. Doslej je imel rejski bazen za piščance v sosednjem Medžimurju, toda letos je prišlo do odločilne usmeritve na kmetijski prostor Prekmurja: nekateri kmetovalci so se v sodelovanju z Obratom za kooperacijo že odločili za pretežno proizvodno usmeritev k reji piščancev za potrebe »Agromerkurja«. Vedno več je tudi že pri nas kmečkih dvorišč — malih farm piščancev! Mnogi kmetje vidijo v taki reji tudi ugodno računico. In še ena prednost: piščanci iz take reje so tudi bolj kvalitetni, saj kmetje sami popestrujejo hrano in tako plemenitijo meso piščanca. Zato so piščanci soboškega »Agromerkurja« zelo iskani na domačem tržišču, te dni pa so odposlali prvo poskusno 30tonsko pošiljko piščancev v Čehoslovaško. Tako se je soboški »Agromerkur« prvi v Sloveniji vključil v izvoz piščancev, v Jugoslaviji pa
mu delata družbo samo še dve podjetji. Vzhodno tržišče pa kane biti velik odjemalec naših piščancev, zato si že od teh prvih poskusov vključevanja v izvoz obetajo precejšnjo perspektivo.
Začeli so s klavnico v provizorijih — garažah, kjer delajo še sedaj. Močno občutijo pomanjkanje hladilnih naprav in prostorov. Zaradi povečane lastne proizvodnje v okviru kombinata pa so se odločili za izgradnjo večje hladilnice, ki bo predvidoma začela obratovati avgusta prihodnjega leta. V hladilnico bodo vložili okrog 400 milijonov din- zavzemala pa bo površino okrog 1.200 kvadratnih metrov. In še kratek opis: hladilnica bo imela med drugim sušilni tunel s specifično kapaciteto pri 00 Co, zmrzovalni tunel pri —450 C s kapaciteto 4.500 komadov piščancev na 12 ur in večji skladiščni prostor pri —180 c za okrog 100 ton mesa, kar je še posebno velika prednost, saj so morali sedaj meso dajati za ceno izdatnih stroškov na globoko hlajenje v hladilnice drugih podjetij. V hladilnici bo rezerviran tudi prostor za 3 milijone jajc. To bo v
Jugoslaviji prva specialna hladilnica jajc s tako tehniko hlajenja, ki jo zahtevajo jajca. Tako bodo lahko potrošniki dobili sveža jajca tudi v zimskem času.
Od nove hladilnice si veliko obetajo, ko bo stekla v njej proizvodnja: predvsem bo omogočila uvedbo dveh delovnih izmen, zmanjšanje proizvodnih stroškov in izdatno povečanje proizvodnje, saj računajo, da bodo lahko v njej prihodnje leto pridelali že nad 2 milijona piščancev iz domače ko_
operacijske reje.
V »Agromerkurju« pa sodijo, da niso prav nič manj ugodne perspektive podjetja pri predelovanju povrtnine. Perspektive so velike tudi na tem področju, toda sedanji rezultati so še znatno pod možnostmi. Zato bo potrebno tudi tej kmetijski stroki posvetiti večjo pozornost. V obratu predelajo sedaj letno okrog 200 ton kumar, 40 do 50 ton korenčka in nad 1000 ton sadnih pulp.
GPS
Proizvodni detalj iz klavnice »Agromerkurja«
Radio
Murska Sobota
Četrtek, 23. decembra:
14.30	Radio Murska Sobota; 14.35 Oddaja v madžarščini; 14.45 Glasba za razvedrilo; 17.00—18.00 Z nami v novo leto! Glasbene čestitke delovnih kolektivov, obrtnikov, gostilničarjev.
Petek, 24. decembra:
14.30	Radio Murska Sobota; 14.35 Oddaja v madžarščini; 14.45 Glasba za razvedrilo; 16.00 Glasbene čestitke delovnih kolektivov, obrtnikov, gostilničarjev; 17.00 Domača poročila, obvestila, objave; 17.10 Vsega po malem — za vsakogar nekaj 17.35 Naš petkov razgovor: še o kmetijstvu; 17.45—18.00 Želeli ste — poslušajte.
Sobota, 25. decembra:
14.30	Radio Murska Sobota;
14.35	Oddaja v madžarščini; 14.45 Glasba za razvedrilo; 17.00—18.00 Glasbene čestitke delovnih kolektivov, obrtnikov, gostilničarjev.
Nedelja, 26. decembra:
9.05 Petinpedeset minut v glasbi in besedi z delovnim kolektivom INDIP Lendava; 11.40 Na valu 202; 12.00 Domača poročila; 12.05 V nedeljo opoldne: Dedek Mraz pred durmi— Mali nedeljski koncert — beležka — Pišta in Franca; 12.45 Oddaja v madžarščini; 13.30 Prenos sporeda RTV; 14.00—17.00 Želeli ste — poslušajte (vmes ob 15.00 poročila RTV).
Ponedeljek, 27. decembra:
14.30	Radio Murska Sobota;
14.35	Oddaja v madžarščini; 14.45 Glasba za razvedrilo; 17.00—18.00 Z nami v novo leto! Glasbene čestitke delovnih kolektivov, obrtnikov in gostilničarjev.
Torek, 28. decembra
14.30	Radio Murska Sobota;
14.35	Oddaja	v	madžarščini;	14.45
Glasba za razvedrilo; 16.00 Glasbene čestitke delovnih kolektivov, obrtnikov in gostilničarjev; 17.00 Domača poročila, obvestila, objave; 17.10 Zabavna glasba — vmes reklame; 17.30 Tedenski športni pregled; 17.40—18.00 Igrajo orkestri balalajk.
Sreda, 29. decembra:
14.30	Radio Murska Sobota;
14.35	Oddaja	v	madžarščini;	14.45
Za dobro voljo in razvedrilo; 17.00 —18.00 Glasbene čestitke delovnih kolektivov, obrtnikov in gostilničarjev.
Četrtek, 30. decembra
14.30	Radio Murska Sobota;
14.35	Oddaja	v	madžarščini;	14.45
Od melodije	—	do melodije;	16.00
Glasbeni vrtiljak za kooperante (KIK Pomurka — obrat za kooperacijo v kmetijstvu); 16.30 Trg. podjetje MERKUR M. Sobota svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem; 17.00—18.00 Z nami — v novo leto! Čestitke delovnih kolektivov, obrtnikov in gostilničarjev.
Petek, 31. decembra:
14.30	Radio Murska Sobota;
14.35	Oddaja v madžarščini; 14.45 Glasba za razvedrilo; 17.00 Domača poročila, obvestila, objave; 17.10 Vsega po malem — za vsakogar nekaj; 17.35 Naš petkov razgovor; 17.45 V valčkovem ritmu; 18.00— 19.30 Kakor vsako leto, ko se že poslavlja staro, in na vrata trka novo leto.
Nedelja, 2. januarja:
12.00 V nedeljo opoldne: novoletna inventura; 13.00 Oddaja v madžarščini; 13.00 Prenos sporeda RTV; 14.00—15.00 Želeli ste — poslušajte.
POMURSKI VESTNIK, 23. december 1965
6
BRANKO IVNIK:
RAZMAJANI MEJNIKI
PREOBRAT
Komaj so nemške čete zasedle Sudete, je Nemčija spremenila svojo politiko do Poljske. Hitlerjev zunanji minister Ribbentrop je izročil poslaniku Lipskemu Hitlerjeve »prijateljske predloge za dokončno ureditev nemško-poljskih odnosov«. V teh »prijateljskih predlogih« je zahteval Hitler nenadoma nič več in nič manj kot vključitev Gdanska nemški rajh, eksteritorialno cesto in železnico skozi poljski »koridor«, podaljšanje prijateljske pogodbe na petindvajset let, izselitev vseh Židov iz Poljske in skupno politiko do Sovjetske zveze na podlagi tako imenovanega »pakta proti Kominterni«. Sledilo je še nekaj »prijateljskih razgovorov« Hitlerja z Lipskim in Beckom, toda Poljaki so vztrajali pri svojem: priznali so, da je Gdansk nemško mesto, toda o vključitvi tega mesta v Hitlerjev rajh ne more biti govora.
Po vkorakanju nemških čet v Prago je postal Hitler energičnejši. 21. marca 1939 je Ribbentrop sprejel Lipskega, tokrat pa ne več »prijateljsko«, temveč strogo uradno. V razgovoru Ribbentrop ni le podčrtal »pogumne in edinstvene firerjeve pobude«, temveč je tudi izjavil, da ne bo nemška vlada trpela nobenega zavlačevanja. Lipski se je odpeljal v Varšavo, poročal o tem »zavitem ultimatu« in se vrnil z odgovorom,da je Poljska sicer pripravljena na sodelovanje z Nemčijo, toda priključitev Gdanska k Nemčiji odločno odbija.
»NEOMAJEN SKLEP«
Šele na nüriberškem procesu proti vojnim zločincem so prvič javno prečitali zapisnik tajne konference, ki je bila 23. maja 1939 v firerjevi delovni sobi. Med drugim so bili na tej navzoči tudi Göring, Raeder in Keitel.
»Brez vdora v tuje države ali napada na tujo lastnino ne bomo mogli izpolniti načrtov, ki smo si jih zastavili,« je razpredal na tej konferenci Hitler svoje misli. »Zadnja leta smo popolnoma izkoristili. Vsi naši koraki so bili usmerjeni k temu cilju. Dosegli smo nacionalno politično zedinjenje Nemcev. Nadaljnjih uspehov pa ne bomo mogli doseči brez krvi.«
Nato je razvil svoje načrte:
»Pri Poljski ne gre za Gdansk. Gre za zaokroženje našega življenjskega prostora na Vzhod in zagotovitev prehrane. V Evropi ne vidimo nobene druge možnosti.
Če nas bo kdaj usoda prisilila, da se bomo morali boriti z Zahodom, bo dobro, če bomo imeli na Vzhodu dovolj prostora. Torej odpade vprašanje, ali bomo s Poljsko ravnali v rokavicah. Moj neomajen sklep je, da bomo o prvi priložnosti Poljsko napadli.
Ne smemo si utvarjati, da se bo ponovila češka. Prišlo bo do borbe. Naša naloga je, da Poljsko izoliramo. Odločilne važnosti je, da nam to izoliranje uspe. Napad na Poljsko nam bo uspel le tedaj, če ostanejo zahodne države nevtralne.«
V nadaljevanje svojega govora je Hitler razvijal svojo teorijo vojne:
»Stremeti moramo za tem, da prizadenemo nasprotnike takoj v začetku uničujoč udarec. Pri tem ne igra vprašanje pravice ali 'krivice nobene vloge. Tudi pogodbe niso važne.
Kratka ali dolga vojna? Vsaka vojska oziroma državno vodstvo stremi za tem, da bi bila vojna čim krajša. Toda državno vodstvo se mora pripraviti na vojno, ki bo utegnila trajati tudi deset do petnajst let. Ni dvoma, da bi presenetljiv napad dovedel do nagle rešitve.
Pripraviti se torej moramo na dolgo vojno. Suhozemska vojska mora zasesti položaje, ki so važni za mornarico in letalstvo. Če nam uspe zasesti Nizozemsko in Belgijo ter potolči Francijo, potem smo si ustvarili bazo za uspešno vojno proti Angliji.«
Takoj po tem Hitlerjevem tajnem govoru se je pričela vojska pripravljati. Vrhovni poveljnik suhozemske vojske Walter von Brauohitsch je izdal podrobna navodila za operacije. Povelje se pričenja z besedami:
»Operacijski cilj je uničenje poljske vojske. Politično vodstvo zahteva, da pričnemo vojno s presenetljivimi, močnimi udarci in jo privedemo k naglim uspehom.«
Hkrati s temi tajnimi pripravami je pričela teči tudi Goebbelsova »psihološka vojna«. Že 26. marca 1939 — torej deset dni po Hitlerjevem vkorakanju v Prago — je dal Goebbels nemškemu tisku navodilo, naj prične poročati o »izgredih proti Nemcem na Poljskem«.
Kaj takšne vesti pomenijo, je svet vedel iz izkušnje z Avstrijo in češkoslovaško.
GARANCIJA
Po nemški zasedbi češkoslovaške je pripravljala angleška vlada skupno angleško-francoskorusko-poljsko izjavo, ki naj bi preprečila nadaljnjo nacistično agresijo. S to izjavo naj bi se vse štiri države zavezale, da bodo skupno razpravljale o ukrepih v primeru, če bi bila neodvisnost kakšne evropske države ogrožena.
Ta načrt pa ni bil nikoli uresničen, ker je Poljska odločno odbijala vsako sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Namesto tega je predlagala Poljska — spričo naglice s katero so se odvijali dogodki — dvostranski angleško-poljski sporazum. Zaradi poljske odklonitve Hitlerjevih »predlogov« so na Zahodu domnevali, da bo Nemčija vsak hip vkorakala v Poljsko. Zato se je angleška vlada odločila, da bo skušala preprečiti novo nasilje s tem, da je naglo objavila garancijo, v kateri se je zavzela, da bo »v primeru kakršne koli akcije, ki bi ogrožala poljsko neodvisnost in ki bi se ji ta morala z vojaško silo upreti«, priskočila Poljski na pomoč.
31. marca 1939 je britanski ministrski predsednik Chamberlain sporočil v parlamentu sklep vlade, da bo garantirala poljsko neodvisnost, in pristavil, da »stoji Francija v tej zadevi na enakem stališču«. Britanska vlada je hotela s tem ukrepom preprečiti bodoča nasilja, kljub temu pa je bila še naprej pripravljena, da 'bi razpravljala o razumni reviziji nemške vzhodne meje.
Poljska, ki se je čutila velesilo, je s svoje strani 6. aprila garantirala obstoj britanskega imperija. Nemčija pa je odgovorila na te izjave s hrupno propagando o »obkroževalni politiki« Anglije in Francije.
Poljski zunanji minister Beck je nato poklical k sebi nemškega poslanika grofa Molltkeja in mu sporočil, da »bo poljska vlada smatrala vsako dejanje nemške vlade, ki bo imelo namen, da spremeni obstoječe stanje v Gdansku, za napad na Poljsko.« Pripomnil pa je, da je Poljska voljna razpravljati o vsakem razumnem predlogu nemške vlade.
»To se pravi, da želite razpravljali na konicah bajonetov!« mu je odgovoril Moltke razburjeno.
Beok je na to hladno pripomnil:
»Po vašem sistemu,«
ROOSEVELTOVA PONUDBA
Vkorakanje Nemcev v Prago je poučilo svet, da Hitler ne prelomi samo »vsiljenih« pogodb, temveč tudi tiste, ki jih prostovoljno sklene, in da se ne bi ustavil niti pred vojno, če bi zagotovo vedel, da jo bo dobil. Spomladi 1939 se je odločil Roosevelt, da bo »prijel bika za roge«; predsednik Združenih držav je ponudil nemškemu diktatorju nekaj, kar je ta nujno potreboval: izrazil je svojo pripravljenost, da mu odpre pot na svetovna tržišča, Hitler pa naj da v zameno za to nekaj, kar si želi ves svet — mir. Da bi onemogočil vsako nejasnost in izbegavainje, je poslal Roosevelt 15. aprila Hitlerju in Mussoliniju seznam tridesetih držav In ju prosil, naj svečano zagotovita, da teh držav deset let ne bosta napadla.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 24, decemb. — Eva Sobota, 25. decemb. — Dušan Nedelja, 26. decemb. — Stefan Ponedeljek, 27. decemb. — Janez Torek, 28. decemb. — Živko Sreda, 29. decemb. — Tomaž Četrtek, 30. decemb. — Branimir
dežurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
24.	decembra — dr. Kocjančič
25.	decembra — dr. Gregorčeva
26.	decembra — dr. Gregorčeva
27.	decembra — dr. Lopert
28.	decembra — dr. Gregorčeva
29.	decembra — dr. Županjevac
30.	decembra — dr. Vlajeva
ZOBNA AMBULANTA — STANJE PRIPRAVLJENOSTI
Ponoči od 20. ure zvečer do 5. ure naslednjega dne — ob nedeljah in državnih praznikih ves dan in tudi ponoči v že navedenem času.
Od 1. do 10. januarja 1966 dr. MARTIN TOTH, Murska Sobota, Lendavska ulica 10-A, pritličje.
Izredno zobozdravniško pomoč iščite samo v nujnih primerih!
KINO
M. SOBOTA — 24. in 26. decembra ameriški barvni kinemaskopski film: »Popoldansko streljanje«; 27. in 28. decembra ruski kinemaskopski film: »Balada o Moskvi«; 29. in 30. decembra italijanski barvni kinemaskopski film: »Korziški bratje«.
G. RADGONA — 24. decembra domači film: »Velika sodba«; 25. in 26. decembra ameriški barvni kinemaskopski film: »Devetintrideset stopnic«; 29. decembra ameriški barvni kinemaskopski film: »Razbita ladja«.
LJUTOMER — 25. in 26. decembra jugoslovanski film: »Valovito poletje«; 27. decembra italijanski barvni film: »Nenavaden svet«; 29. in 30. decembra jugoslovanski barvni kinemaskopski film: »Obračun — kapetan Leši«, II. del.
LENDAVA — 24. in 26. decembra ameriški film: »Zmešani profesor«; 28. in 29. decembra angleški vistavisionski film: »Doktor in ljubezen«.
ČRENSOVCI — 25. in 26. decembra francoski kinemaskopski film: »Kdo ste vi, mr. Sorge«.
BUČKOVCI — 26. decembra film: »Vrnitev v mesto Pejton«; 30. decembra film: »Bitka na Volgi«.
V. POLANA — 25. in 26. decembra angleški film: »V soboto zvečer, na željo zjutraj«.
ŠALOVCI — 25. in 26. decembra ameriški film: »Črni narednik«.
BELTINCI — 25. in 26. decembra poljski film: »Nocoj bo umrlo mesto«.
VERŽEJ — 25. in 26. decembra barvni film: »Karolina Reška«; 29. decembra barvni film: »Milijonarka«.
PRODAM
2 ZENSKA IN 1 MOŠKI ZIMSKI PLAŠČ prodam. Partizanska 1/1-6, Murska Sobota. M-775 SPALNICO, kompletno, prodam. Jože Gider, Razlagova 3, Murska Sobota. Ogled samo v nedeljo.
M-777
ŠTEDILNIK v odličnem stanju ugodno naprodaj. Ulica 17. oktobra 4, Murska Sobota. M-778 KAVČ, rabljen, in žensko kolo, prodam. Kajuhova 1, Murska Sobota.	M-780
KUHINJSKO KREDENCO z mizo in stoli prodam. Oglasiti se: Kidričeva 50 a, Murska Sobota.
M-785
FIAT 600 ugodno prodam. Karel Savel, Projektivni biro, Murska Sobota	M-706
ENOSTANOVANJSKO HIŠO, komfortno, z veliko parcelo, prodam. Stefana Kovača 40, M. Sobota. Informacije vsak dan od 14. ure naprej.
M- 784
SOBE
OPREMLJENO SOBO za 4 dekleta oddam. Naslov v upravi lista.	M-781
zaposlitve
Rimo-katoliško župnišče sprejme GOSPODINJO — KUHARICO; najraje upokojenko. Razen vrta in ohišnice ni posestva. Nastop službe čimprej.	M-776
STAREJŠO ZENSKO ali dekle iščem za varstvo otroka. Ostalo po dogovoru. Informacije: Kreft, Murska Sobota, Žitna 6.
razno
AVTOGARAŽO dam v najem. Temlinova 11, Murska Sobota.
M-779
Traktorji
KMETIJSKI STROJI
IN CEMENT
vprežne in motorne kosilnice, drobilci-šarotarji, stabilni bencinski ali diesel motorji vseh vrst — vedno na zalogi po zelo ugodni ceni pri firmi
Pentek
Radkersburg
UGODEN NAKUP
Velika izbira moških in ženskih plaščev po zelo ugodnih cenah, kakor tudi moške, ženske in otroške obutve in ostalih oblačil; harmonik, radioaparatov, gramofonov in kratko krilni klavir.
PRIPOROČA SE VAM KOMISIJSKA TRGOVINA
STRAH FRANJO
G. RADGONA PRI CARINI
POTREBUJEM
sobne peči, radijske aparate, mopede, pralne stroje in raznovrstne električne kuhalnike. Ugodna provizija!
Toplo se priporočam!
dražbeni oklici
Riz 15/65
24. januarja 1966 ob 8. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 17 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Bratonci, vl. št. 186.
Cenilna vrednost 156.000 din.
Najmanjši ponudek 104.000 din.
Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 11. 12. 1965
izgubljeno
ZENSKO ZAPESTNO URO sem izgubila v četrtek, 16. decembra na poti od Cankarjeve štev. 14 da zdravstvenega doma skozi park. Najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne v pisarni Šolskega centra za blagovni promet M. Sobota.
DENARNICO z denarjem in dokumenti sem izgubil od Polane do Brezovec. Najditelja prosim, da dokumente vrne, denar pa obdrži za nagrado.	M-783
Vabilo za silvestrovanje
Kolektiva Kolišča Bobri in Kmetijske zadruge Črensovci vam želita vesel prehod v novo leto 1966!
Za vse svoje drage goste — tudi za vas bo kolektiv na Kolišču Bobri pri Dolnji Bistrici pripravil VESELO
SILVESTROVANJE
Ustavite se ob novoletnih praznikih na Kolišču Bobri, kjer bo poskrbljeno za vaše dobro razpoloženje — Godba za ples — Domače specialitete, pristna lendavska in štajerska vina!
Cenjenim potrošnikom!
Novoletni prazniki so pred vrati. Trgovsko podjetje »Merkur« vam je ob tej priložnosti pripravilo 20 merkurjevih nagrad.
Zato se vas še enkrat dovoljujemo opozoriti:
Od 19. do 29. t. m. je 10 merkurjevih in vaših dni! Pohitite z nakupom novoletnih daril; presenetite svoje najmlajše, prijatelje, soproge in starše, obenem pa boste lahko postali eden izmed srečnih dobitnikov ene izmed 20 merkurjevih nagrad:
1.	kamagarn za moško obleko s priborom;
2.	sobno peč;
3.	žensko volneno blago in še 17 drugih praktičnih nagrad.
Potrošniki, ne pozabite, da skrbi za vas Trgovsko podjetje »Merkur« iz Murske Sobote z bogato zalogo raznovrstnega blaga v vseh poslovalnicah. Ne pozabite, da boste z nakupom blaga pri »Merkurju« osrečili sebe, ker boste kupili poceni, in svojega darovanca, ker mu boste poklonili lepo in praktično darilo.
Imena srečnih dobitnikov bodo objavljena v prihodnji številki Pomurskega vestnika in oddaji Radia Murska Sobota »Na valu 202«
Vabi vas in želi slehernemu potrošniku mnogo sreče z nasvetom: 10 merkurjevih in vaših dni — in 20 merkurjevih nagrad.
Srečno in uspeha polno novo leto 1966 želi vsem potrošnikom
Trgovsko podjetje „MERKUR“
MURSKA SOBOTA
KOMUNALNA SKUPNOST
za socialno zavarovanje Murska Sobota
OBVEŠČA • SPOROČA •SVETUJE
KMETOM — BORCEM NOV!
Kmetje — borci NOV, ki so stopili v Jugoslovansko ljudsko armado pred 15. majem 1945, so deležni vseh ugodnosti, ki jih daje zakon kmetom — borcem NOV. Postopek za priznavanje teh ugodnosti je zelo poenostavljen; zadostuje samo vpogled v vojaško knjižico ali overenje o demobilizaciji borca iz JLA. Sporazumno z Oddelkom za narodno obrambo pri Skupščini občine M. Sobota lahko take osebe pokažejo odgovornemu uslužbencu na Zavodu vojaško knjižico ali overenje o demobilizaciji.
Vabimo vse kmete — borce NOV, ki tega niso še storili, da vložijo zahtevke po priznanju teh ugodnosti na Zavodu najkasneje do 31. decembra 1965, saj jim bodo v tem primeru priznane ugodnosti tudi za nazaj — od 1. aprila 1965, ko je začel veljati zakon. Kasnejši zahtevki pa bodo upoštevani le z datumom vložitve zahtevka za uveljavitev teh ugodnosti.
KMEČKIM ZAVAROVANCEM!
Zakon o kmečkem zavarovanju je obvezen za vse kmetovalce in njihove družinske člane. Na to opozarjamo vse tiste kmetovalce, ki se še niso prijavili za kmečko zavarovanje. Dosedaj se je namreč večkrat dogodilo, da je prišlo do prijave šele takrat, ko je nosilec kmečkega zavarovanja ali njegov družinski član huje zbolel in je potreboval večjo zdravniško ali bolnično pomoč. V takih primerih je moral plačati za nazaj vse prispevke — za čas od 1. aprila 1960, ko je izšel ustrezen zakon. Tako bomo potem ravnali tudi v prihodnje v primerih, ko bo vložena prijava po osebi, ki je bila ves ta čas kmetovalec; sicer bi se večina ostalih kmečkih zavarovancev, ki so se za kmečko zavarovanje pravočasno prijavili, znašla v neenakopravnem položaju. Obveznost prijave po Zakonu o kmečkem zavarovanju namreč ne dopušča nobene izbire.
Po zakonskem predpisu je določen 8 dnevni rok za prijave sprememb pri številu uživalcev zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev (umrli, odšli, rojeni itd.) na kmečkem gospodarstvu, vendar pa se mnogi kmečki zavarovanci tega roka ne držijo. Na Zavodu smo zabeležili veliko primerov, da so rojenega otroka prijavili šele v drugem ali celo tretjem letu starosti, ko je potreboval nujno zdravniško pomoč ali daljšo zdravniško nego.
Zato posebej opozarjamo kmečke zavarovance na njihovo dolžnost pravočasne prijave in odjave uživalcev pravic kmečkega zdravstvenega zavarovanja na lastnih kmečkih gospodarstvih; v 8 dneh je potrebno prijaviti vse tiste, ki so se rodili ali kako drugače postali kmetijski proizvajalci na kmečkem gospodarstvu, odjaviti pa one, ki so umrli ali pa so kako drugače zapustili kmečko gospodarstvo. Z večjo disciplino pri prijavljanju in odjavljanju boste Zavodu znatno olajšali zanesljiv in potreben pregled nad številom kmečkih zavarovancev v Pomurju, sebi pa prihranili marsikatero poznejšo nevšečnost.
ZAVAROVANCEM — ZAPOSLENIM V TUJINI!
Po podatkih Zavoda pridejo povprečno na vsakega zaposlenega v tujini po trije družinski člani. Zavarovanje teh oseb in njihovih družinskih članov pa je pri nas posebno aktualen problem. Zaradi pomanjkanja ustrezne mednarodne pogodbe so bili v naši državi zavarovani njihovi družinski člani, za kar so plačevali 2.700 din mesečno ne glede na število družinskih članov. Po 1. januarju 1966 pa bo znašal ta prispevek mesečno 4.500 din.
Z Avstrijo je že podpisana tonamenska konvencija, vendar pa še ni ratificirana, zato bodo družinski člani zaposlenih v tej državi še naprej zavarovani pri nas. Pričakovati pa je, da bo konvencija z Avstrijo v najkrajšem času ratificirana in bo potlej zadovoljivo rešen tudi ta problem.
Se posebej opozarjamo zaposlene v tujini, ki so se med tem časom že vrnili domov, da se čimprej prijavijo na Zavodu s potnim listom in odjavo, saj tudi za njih velja osemdnevni odjavni rok — po prenehanju delovnega razmerja.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage žene, matere in babice
Alojzije Perkič
IZ GRADIŠČA
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice za vso skrb in lajšanje bolečin — kakor tudi strežnemu osebju, ki ji je bilo ob strani do zadnjega.
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem ter prijateljem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti in ji darovali vence. Prisrčna zahvala tudi kolektivu Hotela »Central« M. Sobota, duhovščini in Gasilskemu društvu Gradišče.
Gradišče, 18. decembra 1965.
Globoko žalujoči: mož Štefan, sinova Štefan in Geza ter hčerka Marija, Jolanka in Irena z družinami.
POMURSKI VESTNIK, 23. december 1965
7
KRIŽANKA
VODORAVNO:
1. večji kraj v Savinjski dolini; 8. popularna športna igra z žogo; 9. igralna karta, 10. žila dovodnica; 11. dragoceno lepotičje; 13. najslavnejši kralj, imenovan »šiba božja«; 16. mladi filmski igralec (Primož); 18. števnik; 19. drag kamen; 21. športni rekvizit.
NAVPIČNO:
1. črna poljska ptica; 2. jutranja padavina; 3. kratica za akademski klub, 4. novosti; 5. drobci nesnage; 7. tuje žensko ime; 12. gojenec vojaške akademije; 14. sijaj, blišč; 15. ime hrvatskega pisatelja Kovačiča; 16. nevarna bolezen; 17. znamka čistilnega sredstva; 20. italijanski spolnik.
REŠITEV
VODORAVNO: 1. sidro, 6. sinteza, 8. akt, 9. vol, 10. Emona, 12. strel, 14. trn, 15. vid, 18. toaleta, 20. Stari.
CESTA POSTAJA KLAVNICA LJUDI
Če ne bomo premagali usodne sle po hitrosti, ki jo podkrepljujejo tako proizvajalci kakor lastniki avtomobilov, moderne avtostrade pa voznike spodbujajo k njej, in če ne bomo šofiranja pojmovali tudi kot obrt. ni upanja za ublažitev sedanjega stanja, za katero je »klavnica na cestah sveta« najprimernejši izraz. Miselnost voznikov in pešcev bolj in bolj zaostaja za tehničnimi možnostmi avtomobilske industrije.
Strokovnjaki iz vsega sveta ugotavljajo, da je začelo število smrtnih žrtev po prvi avtomobilski nesreči leta 1896 naraščati naravnost fantastično, v geometrijskem zaporedju. Prometne nesreče zahtevajo vsako leto okoli 100.000 smrtnih žrtev, ranjencev pa je še mnogo več. V industrijsko razvitih deželah uniči cesta več človeških življenj kot kužne in nalezljive bolezni skupaj. Leta 1957 so te bolezni pobrale v ZDA 24.256 ljudi, pri prometnih nesrečah pa je bilo 38.700 smrtnih žrtev.
Še mnogo več je ranjencev s posledicami. V Veliki Britaniji je prišlo leta 1960 na vsako smrtno žrtev cestnega prometa povprečno 15 huje ter 30 do 40 laže ranjenih. V sodobnem svetu zahteva promet nad polovico vseh smrtnih žrtev nesreče. Po podatkih dežel v razvoju narašča število prometnih nesreč tako naglo, da je nujno uveljaviti strožje preventivne ukrepe. O tem so posebej razpravljali v Aleksandriji zbrani strokovnjaki iz 23 dežel. Predlagali so, da bi pri transiranju in graditvi cest bolj mislili na človeška življenja ter poostrili pogoje za pri-
dobitev vozniškega dovoljenja.
Ugotavljali so, da pristojne oblasti zelo pogosto preiskujejo nesreče v letalskem in železniškem prometu, prava redkost pa so raziskave nesreč na cesti, čeprav te zahtevajo mnogo več žrtev. Še vedno je malo dežel, ki so začele preganjati brezbrižnost do mrtvih na cestah.
Ceste ter avtomobili in njihovi zavezniki so trije poglavitni povzročitelji nesreč. Na dobrih cestah se skoraj avtomatično znižuje število smrtnih žrtev.
V eni izmed dežel, zastopanih na konferenci, so izračunali, da so z vsakimi petsto funti, ki so jih vložili v izboljšanje cest ohranili po eno človeško življenje. »Toliko je pa človeško življenje že vredno,« so prizadeto ugotavljali zbrani strokovnjaki. Kar je dobro za to, nikakor ni dobro tudi za druge dežele, se glasi nadalnja ugotovitev. .Veliki četverokotni trgi, ki onemogočajo pretirano naglo vožnjo, so se obnesli v Veliki Britaniji, ne pa tudi v ZR Nemčiji.
Na konferenci so se zavzemali za enotna merila pri opravljanju vozniških izpitov.
Nasploh je treba posvetiti večjo pozornost usposabljanju šoferjev, tako amaterskih, kakor poklicnih. Za prve so priporočili, naj bi jim že osnovna šola dala temeljno šofersko znanje. »Motociklist ne bi smel na avtomobilsko cesto, dokler ne obvlada svojega vozila,« povzemamo po priporočilih. Strokovnjaki so bili za strožje administrativne ukrepe proti tistim, ki so znani zaradi agresivne vožnje; takim ne bi odvzeli vozniškega dovoljenja, pač pa bi jih prisilili k ponovnemu obiskovanju šoferskega tečaja. Po mnenju izvedencev bi bilo treba izdelati mednarodni vozniški kodeks, vanj pa vnesti tudi člen, po katerem bi smel tisti, ki je pravkar dobil vozniško dovoljenje, spočetka voziti samo ob navzočnosti strokovnjaka.
Ne samo graditev dobrih cest in izpopolnjevanje avtomobilov za boljšo zaščito človeških življenj, tudi ustrezno prilagojena miselnost (in pešcev) bo prispevala k hitrejšemu napredku tehnike po svetu.
Trgovsko podjetje na veliko in malo Murska Sobota
TEHNOPROMETU in OPREMOTEHNI
DODATNE PEČI ŠTEDILNIKI
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIKI HLADILNIKI
LOVCU
so pravkar prejeli
DRSALKE
in imajo na zalogi
SMUČI in SANKE
Delovni kolektiv Trgovskega podjetja »Potrošnik« vam želi srečno in uspehov polno novo leto 1966!
SODELAVCE VABIJO
Svet podjetja za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore v ustanavljanju Murska Sobota
razpisuje naslednja prosta delovna mesta: RAČUNOVODJE:
Pogoj: višja komercialna šola ali I. stopnja ekonomske fakultete s 5-letno prakso v računovodstvu ali srednja ekonomska šola z 8-letno prakso v računovodstvu.
REFERENTA za planiranje stanovanjskega gospodarstva:
Pogoj: srednja šolska izobrazba z najmanj 3-letno prakso v upravnih službah.
REFERENTA za stanarine in delo s hišnimi sveti:
Pogoj: srednješolska izobrazba z najmanj 3-letno prakso na podobnih mestih
REFERENTA za prevzem in vzdrževanje stanovanjskega fonda:
Pogoj: gradbeni tehnik s 5-letno prakso v gradbeni operativk
FINANČNEGA knjigovodje:
Pogoj: ekonomska šola s 4-letno prakso v finančni stroki.
BLAGAJNIKA:
Pogoj: srednja ekonomska šola z 2-letno prakso. Nastop službe s 1. januarjem 1966. Razpis velja do 30. decembra 1965.
Prijave poslati na naslov:
Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore, Murska Sobota — Trubarjev drevored 4
POSLOVALNICA murska sobota
Vabimo vas
Na WIENER EISREVUE — drsalno revijo v Celovcu. Revija bo od 3. do 20. februarja 1966.
Zaključene šolske skupine bodo imele popust.
Prijave sprejemamo že sedaj.
Ostanki mamutovih prednikov tudi v okolici Lendave
Bralci se še gotovo spominjajo članka v katerem je pisalo o sledovih mamutov, ki so jih našli v Sibiriji. Morda bi bilo zanimivo opisati, da so bili pred približno štirinajstimi leti najdeni ostanki daljnega sorodnika današnjega slona tudi v neposredni okolici Lendave in sicer v Čentibskih goricah. Tam je našel posestnik Marton Franc konec decembra 1951 pri rigolanju v svojem vinogradu dva velika zoba. Prvi je bil dolg okoli 10 cm in širok 5 cm, drugi je bil dolg 7 cm in širok 4 cm. Zoba in še nekaj zdrobljenih kosti je prinesel na geološki oddelek Proizvodnje nafte, od tu pa so poslali najdbo v Ljubljano, kjer je vse preiskal univerzitetni pr. dr. Rakovec. Ugotovil je, da pripadata zoba mamutu podobnemu sorodniku današnjega slona — mastodontu. Po pripovedovanju domačinov so našli v dolinici pri Čentibi pod sedanjim nahajališčem (najdiščem) že pred prvo sve-
tovno vojno okoli 1 m dolgo kost, ki je verjetno pripadala isti živalski vrsti.
Mastodont, katerega ostanke so sedaj našli, je bil še mlada žival, ker zobje še niso bil močno obrabljeni. Živel je že davno prej, predno so se pojavili mamuti, to je pred enim milijonom let. Kmalu nato je tudi izumrla ta živalska vrsta.
Preostanke mastodontov so našli tudi v Slovenskih goricah pri Sv. Andražu in pri Slovenski Bistrici. Znano nahajališče ostankov mastodontov je v Ajnácskő na Madžarskem.
Mastodont je bil prijatelj toplega podnebja, kot sedaj slon in je živel še pred ledeno dobo. Pozneje, ko se je pričela v Evropi ledena doba, je izumrl in namesto njega je nastopil mamut. Mastodont je bil manjši od današnjega slona in je imel krajši rilec. Okle je imel ravne in daljše kot slon.
Nepopolno ohranjeno okostje pravega mamuta iz ledene dobe pa so odkrili pred zadnjo svetovno vojno v Nevljah pri Kamniku. To okostje je sedaj razstavljeno v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju. Pred nekaj leti so odkrili okostje mamuta tudi v Velenju.
Iz napisanega je razvidno, da imamo mnogo ostankov daljnih sorodnikov današnjega slona, to je mastodontov in mamutov tudi v naši bližnji okolici in ne samo v daljnji Sibiriji.
Pleničar Gaal Angela
300
šivalnih strojev
z okroglim Čolničkom, domala novih, Singer, Pfaff, Bernina in podobno, ugodno prodamo po 400 avstrijskih šilingov. Pogrezljivi stroji od 700 AS, cik-cak od 1.200 AS dalje.
Garancija!
PIRKER, GRAZ SCHÖNAUGASSE 43, AVSTRIJA
»CHEVROLET« PRODAJAJO
INDIP — INDUSTRIJA DEŽNIKOV IN PLETENIN LENDAVA razpisuje javno licitacijo za prodajo voznega
OSEBNEGA AVTOMOBILA »CHEVROLET«
Licitacija bo 27. decembra 1965 ob 10. uri za družbeni sektor, od 11. ure dal je za privatni sektor.
91
Iztok je zbežal pred hrupom iz vojaščine, zajezdil konja in odjezdil domov. Z njim je plul Irenin duh in njene oči so se mu smehljale, kakor so se mu zažarele, ko ji je v slovo smel poljubiti roko.
»Kako jo ljubim, Irena!« ji je bil zašepetal slovensko, ko se je sklonil s kodrasto glavo do njene bele roke. In čutil je, kako ji je rahlo vztrepetala roka, ko se je dotaknil s kipečimi ustnicami.
Ni poznal njenega rodu, a vendar niti trenutka ni dvomil, da mora Irena z njim v gradišče Slovenov.
Stisnil je konjiča, ostreje so udarile podkve v granit na dvorišču Epafroditovega doma.
92
Epafrodit se je hladil v svileni gugalnici, razpeti na vrtu med dvema teretintama. Iztok je zavil naravnost proti njemu.
»Danes sem spet zmagal Azbada, gospod.«
Ko je Grk vse zvedel, se mu čelo ni razvedrilo.
»Prekleta! Igra se, da se nasiti, potem pa ga pahne od sebe in uniči, nedolžnega.«
Iztok je zaman čakal pohvale iz Grkovih ust.
»Gospod, kajne, da pojde Irena z menoj, ko zapustim Bizanc? Ljubim jo, tako jo ljubim, da bi zanjo preplaval morje. Tudi ona me ljubi. Z mano pojde, vem, pojde!«
»V pogibel,« je rezko posegel vmes Grk.
Iztok je osupnil in v strahu vprašal:
»V pogibel — jaz in ona? Ne govori tako!«
93
Epafrodit ga je utišal.
»Sedi bliže, sin nesreče. In govori tiše.«
»Na trgu se upam zakričati, da jo ljubim!«
»Sloveni ljubite glasno, zato me poslušaj in pomni: Bolj kot Irena te ljubi — despojna.«
Iztok je onemel.
»In njena ljubezen je vajina pogibel.«
»Despojna-vratolomna žena! Sloveni obešamo sramotno znamenje na dom vratolomnice. In jaz sem Sloven, gospod!«
»Zato nisi drevo, ki bi pognalo korenine v naši zemlji. Drago mi je tvoje življenje, zato ti pravim: lezi in počivaj. Opolnoči te bo čakal najboljši konj, osedlan in nakrmljen. Otmi se in beži domov. Tako ti svetuje ta, ki te ljubi.«
POMURSKI VESTNIK, 23. december 1965
8