Leto XXV.
TRGOVSKI LIST
v-
Časopis za trgovino, industriio. obrt in denarništvo
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za Inozemstvo 75 lir), za Vi leta 35 lir, za */< leta 17.50 lir,‘mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir.
Plača in toži se v Ljubljani.
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitA di provenieuza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOM1CO ITALIANO-M1LANO, Via G. Lazzaroni 10.
Številka 51.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 11.953.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i* Kr. Italije (razen za Ljubljansko nokraiinol in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO IT ALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10
Izhaja
vsak torek in petek
Ljubljana. torek 30. junija 1942-KK
Cena »*—« 0'60
Imenovanje prvih funkcionarjev Pokrajinskega korporacijskega sveta
Z odločbo Visokega komisarja1 Ljubljanske pokrajine so imenovani pri Pokrajinskem korporacijskem svetu: za predsednika comm. dr. Edvard B i s i a , podprefekt, za podpredsednika Ivan Mohorič, za strokovnjaka pa dr. Attilio A p o 11 o n i o.
Raztegnitev predpisov za kolesarski promet na tricikle
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo:
Člen 1. — Prepoved iz členov 1. in 2. naredbe z dne 25. marca 1042-XX št. 51 se razširja na rabo triciklov ali tovornih vozil na nožni pogon.
Uporabljanje takili vozil na ozemlju mesta Ljubljane in Ljubljanske pokrajine je dovoljeno osebam, ki imajo posebno dovolilnico, katero izda na prošnjo prizadetih in v primerih potrebe kvestor v Ljubljani ali postaja kr. karabinjerjev za kraj, kjer ima prosilec svoje stalno bivališče ali kjer navadno biva.
Člen 2. — Dovolilnica iz prednjega člena mora obsegati pojK>lne osebne podatke istega, komur je Ulo dovoljenje izdano, kraj, kjer stalno prebiva ali kjer navadno prebiva, njegov poklic, evidenčno številko tricikla ali tovornega vozila na nožni pogon, ki ga bo uporabljal, razlog za dovolitev, čas in smer, po katerih se mora kolesar ravnati, in njemu dovoljeni pro metni pas ter številko osebne izkaznice prizadetega.
Člen 3. — Z dovolilnico oprem ljene osebe se bodo mogle koristiti s posebnimi stojali iz člena 4. naredbe z dne 25. marca 1942-XX št. 51.
Člen 4. — Zoper vsakogar, ki bi se zalotil, da se vozi s triciklom ali s tovornim vozilom na nožni pogon in bi se na prvi poziv ne ustavil, se uporabi orožje.
Člen 5. — Kršitelji te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, po postopku, določenem z naredbo z dne 26. januarja 1942-XX št. 8, z zaporom do dveh mesecev in v denarju do 5000 lir.
Vselej se odredi zaplemba tricikla ali tovornega vozila na nožni pogon.
preproge, kovčege, žimnice itd. ali v drugih izjemnih primerih, da pošlje dobavitelj nakupljene predmete po svojem osebju kupcu na
dom, mora pa pošiljatev pospremiti z listkom, ki ga odtrže iz jukstne knjige, ki mora biti predhodno vidirana po sindikalni orga-
nizaciji in ki mora biti izpolnjena po določenem obrazcu. (Jukstna knjiga in vzorec se bosta dobila pri Združenju trgovcev v Ljubljani.)
Povojne perspektive
Prošnje za uporabljanje triciklov
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine obvešča vse svoje člane, lastnike triciklov, da dobijo v pisarni Združenja (Trgovski dom) vzorec prošnje za dovoljenje za uporabljanje triciklov. Interesenti naj takoj po tem vzorcu vlože svoje prošnje.
Dostava rarioniranega tekstilnega in oblačilnega blaga na dom
Okrožnica Vis. komisariata št. VIII 30/187—42 z dne 24. jun. 1942-XX
Visoki komisariat potrjujoč sicer načelo, da mora racionirane tekstilne in oblačilne predmete prevzemati in prenašati kupec sam, ki mora imeti vselej svojo oblačilno nakaznico, da dokaže pravilnost sv°jega nakupa, dovoljuje tedaj, če gre za obsežnejše predmete', kakor
V zadnji številki rimskega lista »Autarchia e Coinmcrcio« razpravlja Eruesto Brunetta o povojnih gospodarskih perspektivah. Član kar podaja najprej pregled razvoja gospodarskih dogodkov po prvi svetovni vojni in nato izvaja:
Ciospodarska kriza leta xyat). je
nastala zaradi preobilice blaga ter brezposelnosti. Na eni strani se je zdelo, da znova izbruhne kuža ameriškega kmetijstva, ki se je v medvojnih letih pripravljala za novo oskrbo vojskujočih se držav. V resnici pa niso mogle ameriške države izvažati po vojni svojih velikanskih količin živil in živine. Ker pa se istočasno niso skrčile kulture, so nastale velikanske zaloge živil, cene so se zamajale, možnost odjema kmetijskih proizvodov pa je padla. Zmanjšanje zaslužka kmetovalcev pa je prizadejalo industriji Združenih držav hude težkoče, ker je padel zaslužek farmerjev. Na drugi strani pa ni mogla industrija Združenih držav, ki se je tudi pripravila za novo oskrbo zavezniških držav, pravočasno demobilizirati svojega velikega aparata in nastala je industrijska hiperprodukcija, ki je bila hkrati z zmanjšanjem odjema kmetijskih proizvodov druga podlaga gospodarskega poloma. Poleg lega so bila tržišča na Daljnem vzhodu zaprta za ameriški uvoz, deloma zaradi povečanja japonske industrijske potence, deloma pa zaradi protitujskega gibanja na Kitajskem, da so izgubile praktično anglosaške koncesije na Kitajskem skoraj vso veljavo.
Tudi Evropa sama je pripomogla h krizi. Na prvem mestu omenja tu avtor versajsko pogodbo, ki je razbila Avstro-Ogrsko in ustanovila celo vrsto novih držav. Posledica tega je bila, da so se surovine ločile od svojih tradicionalnih središč predelave. Vojaške potrebe novih držav, njih visoki proračuni so povzročili nove davke in zvišanje tarif, kar je imelo za posledico zvišanje cen. Drug vzrok krize je bil v reparacijah, ki so prisilile Nemčijo, da je potencirala svojo industrijsko proizvodnjo, da je mogla od donosa svojega izvoza dobiti potrebna plačilna sredstva. To je izzvalo industrijsko hiper-produkcijo. K temu so prišle še težave demobilizacije, ki so jih imele evropske države prav tako kakor ameriške. Naposled so prišle še nov© težave, ki so izvirale iz versajske pogodbe, kakor n. pr. uničenje starih gospodarskih celot.
lo so bili glavni vzroki krize leta 1929., ki pa sami še niso bili odločilni. Po mnenju avtorja je zašlo liberalno gospodarstvo v krizo iz vzrokov, ki so bili v njem samem. To gospodarstvo je izzvalo prvo svetovno vojno in povzročilo tudi drugo, ker je porušilo ravnovesje med proizvajalnimi stroški, mezdami in cenami, med proizvodnjo in sposobnostjo trga za odjem, formacija finančnega kapitala ter zapora trgov za evropsko blago pa sta dokončale delo. Rešitev je mogla priti samo v načrtu političnih zamisli, ki načrtno urav-
nava gospodarstvo v skladu s potrebami časa.
Iz tega vidika ni treba imeti skrbi za povojno dobo. Trgovina bo sicer še občutila pomanjkanje tonaže, nekatera razrušena središča proizvodnje bodo še nekaj časa nesposobna za delo, nekateri dobavni trgi za surovine bodo še zaprti, vojna industrija bo morala kreniti v drugo smer, nekatere aktivnosti bodo morda prevelike, da bo nastala nevarnost hiperpro-dukcije enega predmeta, istočasno pa pomanjkanje drugega, vendar pa vsi ti elementi ne bodo mogli ustvariti nove dolge krize.
Kajti tehnika je dosegla velikanske napredke. D očim je G000 let mogel delavec zmleti le 130 do 135 kg moke na dan, more v enem naših najmodernejših mlinov zmleti na dan tudi več ko 2 milijona kg. Medtem ko je mogel izdelati prej delavec največ 450 kosov opeke, more danes z najmodernejšimi stroji izdelati tudi 400.000 kosov. V mnogih industrijah more danes delavec opraviti delo, za katero je bilo prej potrebnih 3000 delavcev.
Proizvodnja vsebuje tudi izdelovanje proizvajalnih sredstev, kar deloma zmanjšuje zaslužek člove-
ka, ker zavisi njegovo delo od dela onih, ki so ga z izdelovanjem strojev usposobili za njegovo sedanje delo. Če torej današnji delavec lahko nadomesti 3000 prej potrebnih delavcev, ni prav za prav nadomestil teh 3000 on sam, temveč ona skupina, ki je izdelala potrebne stroje. Z mehanizacijo povečana storilnost daje sredstva za hitro odpomoč, a je tudi temeljni problem vsake obnove, a tudi krize.
Po vojni ni nikake nujnosti za krizo, temveč se narobe obeta velika obnoviteljska delavnost z zaposlitvijo velikih množic delavcev. Ne smejo pa dalje trajati vzroki, ki so v silno bogatem svetu leta 1929. dovedli do poloma, če bi ti vzroki trajali še nadalje, bi se ponovile vse posledice prve vojne in še v hujši obliki. Pri sedanjih produkcijskih sredstvih je obilica blaga samo problem gospodarske organizacije po političnem nazira-nju, prilagodenem zahtevam časa, v katerem živimo. V tem je obsodba demokracij, kar v polnem obsegu potrjuje potrebo načrtnega in vodenega gospodarstva. Zato so lahko gospodarske posledice konflikta samo epizoda malega pomena.
ne pridelke in bi mogle vse še povečati pridelovanje onih živil, ki se dajo konservirati.
Stroji, ki jih daje Nemčija na razpolago razvijajoči se konservni industriji južnovzhodnih dežel, so zanesljivo preizkušeni, poleg tega pa nemška konservna industrija tudi uspešno premaguje razne ovire, ki jih je povzročila vojna. Tako n. pr. so uspeli poskusi z novim materialom za spajkanje kon-servnih doz namesto kositra,1 ki ga povsod primanjkuje. Pomanjkanje kositra učinkuje v industriji kon-serv tako, da je v USA od 1100 že okrog 300 tovarn ustavilo svoje obrate. Severnoameriške tovarne konserv so lani porabile blizu 37.000 ton kositra, letos pa ga imajo na razpolago okrog 32.000 ton. Nastalo je tudi občutno pomanjkanje bele pločevine za kon-servne škatle, nemška industrija pa uspešno uporablja tudi črno pločevino ter izdeluje konservne doze tudi iz stekla in raznih umetnih snovi. Tako so konservni industriji na jugovzhodu Evrope poleg strojev in orodja na razpolago tudi bogate nove izkušnje in iznajdbe.
Bolgarsko državno gospodarstvo
v prvem četrtieieu 1942
Bolgarski državni dohodki so znašali letos v prvem četrtletju 5607.6, lani v istem razdobju pa 3104.9 milijona levov, izdatki pa so bili letos 5842.4, lani pa 4159.3 milijona levov. Posebni proračun železnic in pristanišč izkazuje v prvem četrtletju 1337.9 milijona levov dohodkov in 1146.9 milijona levov izdatkov. Lani so znašali dohodki 816.7, izdatki pa 724.6 milijona levov.
Državni dohodki, ki so se znatno dvignili, so razdeljeni takole (v oklepaju je primerjava z lanskim
prvim četrtletjem v odstotkih): posredni davki 1142.9 milijona levov (290.9%), neposredni davki in carina 420 milijonov (156.9%), akcize 1355.7 milijona (173.7%), takse in pristojbine 61.8 milijona (134.2%), kolkovine 270.3 milijona (140.4%), globe in zaplembe 58.3 milijona (179.9%), monopoli 68.3 milijona (144.2%), državna podjetja 468.4 milijona (162%), prispevki občin za učiteljske plače 277.5 milijona (139.2%). Neposredni davki so se predvsem zvišali zaradi davka na vojne dobičke.
Stroii za industriio
konserv
Pri prehrani Evrope igra veliko vlogo industrija konserv. Ta vloga je posebno važna sedaj, ko je Evropa navezana na lastne pridelke, in seveda tudi zaradi vojne. Kon-servie je uveljavila vojna — iznašli so jih po razpisu francoske vojaške uprave proti koncu 18. stoletja — in tako je pač industrija konserv posebno važen faktor v vojni dobi.
»Siidost-Echo« naglasa, da je v mednarodni konservni industriji zavzela Nemčija vsega upoštevanja vredno mesto, ker zna prilagoditi svoje izdelke vsem zahtevam in potrebam in ker je že pred leti uvedla posebno teoretično in praktično šolanje tehnikov v konservni industriji. Glavna taka šola v Braunsclrvveigu je imela pred vojno tudi mnogo inozemskih obiskovalcev.
Važna pa je nemška industrija
konserv tudi zaradi tega, ker za laga obrate te stroke v drugih deželah s potrebnimi stroji in orodjem. Največji odjemalci nemških strojev in orodja za industrijo konserv postajajo evropske1 južno-vzhodne dežele, ki imajo pri svoji obilni kmetijski proizvodnji najboljše pogoje za razvoj domače konservne industrije. Precej razvita je ta industrija že na Madžarskem, a tudi madžarski obrati potrebujejo še razne pripomočke iz Nemčije.
V ostalih južnovzhodnih evropskih deželah j© industrija konserv šele v razvoju, ki bo uspel le v primeru, če bodo na razpolago potrebni stroji in drugi tehnični pripomočki. Za industrijo konserv so najugodnejši pogoji v Bolgariji zaradi bogatih pridelkov sadja in sočivja. Bolgariji sledijo druge dežele, ki že imajo razmeroma znat-
Mesečno razpoložljive množine racioniranih izdelkov
Okrožniea Vis. komisariata št. Vlil 30/188—42 l dne 23. jun. 1942-XX
Zaradi novih odredb glede zapore netipiziranih tekstilnih izdelkov, oblačil in obutve v starih pokrajinah, se nadomešča obrazec za mesečno prijavo razpoložljivih racioniranih izdelkov, omenjen v okrožnici V. K. VIII. No. 30/19-42 z dne 22. januarja 1942., ki ga morajo predlagati proizvajalci (in-dustrijci in obrtniki, trgovci na debelo in konfekcijske izdelovai-nice, ki ne prodajajo občinstvu, z novim obrazcem 12, katerega dobe interesenti pri Združenju trgovcev v Ljubljani.
Prihodnjo mesečno prijavo razpoložljivih racioniranih tekstilnih in oblačilnih izdelkov je treba napraviti že na novih obrazcih, upoštevajoč pri tem svojčas izdana navodila.
Če pa strokovne organizacije razpolagajo še z velikimi množinami starih obrazcev, jih lahko izrabijo do konca.
Japonsko svileno gospodarstvo
Japonsko svileno leto, ki se končuje s koncem junija, bo dalo letos okoli 500 do 550 tisoč bal svile. S tem bi se proizvodnja znižala več ko za 10%, kakor je prvotno japonska vlada nameravala. Ni pa verjetno, da hi se proizvodnja še bolj znižala, ker se japonske tekstilne industrije, in ne samo bombažne, temveč tudi tovarne za volno in umetna tkiva, vedno bolj preobrazujejo za predelovanje naravne svile. Ze pred nedavnim se je poročalo, da se japonske tekstilne tvornice vedno bolj zanimajo za mešana tkiva. Dodajanje naravne sviLe je od januarja 1941 dalje na Japonskem za vse tkalnice obvezno ter se giblje med 20 in 30 odstotki. Vlada upa, da se bo s tem dvignila domača potrošnja naravne svile za najmanj 20%. V lanskem svilenem letu je znašala japonska domača potrošnja naravne svile okoli 360.000 bal, letos pa bo najbrže narasla na 420 ali celo 450 tisoč bal.
Stran 2.
>TRGOVSKI LIST«, 30. junija 1942-XX.
Štev. 51
Italijanski agrarni konzorciji
V	italijanskem kmetijstvu se uspešno uveljavljajo agrarni kon zorciji. Te organizacije so pri le. tošnji žetvi ,s svojimi stroji opra vile večino dela. Iz proračunskega poročila kmetijskega ministrstva je razvidno, da šteje državna zve za agrarnih konzorcijev 93 pokrajinskih konzorcijev s 3345 podružnicami in agencijami, 14 tovarn za umetna gnojila, 10 vrtnarskih in poljedelskih zadrug ter 347 gospodarskih društev. Zveza je udeležena s svojim kapitalom pri 32 zavodih in družbah, ki delujejo v kmetijstvu.
Zelo važna naloga zveze so dobave blaga ter poljedelskih strojev in orodja. L. 1935. so bile take dobave vredne 812 milijonov, po dveh letih že 1.2 milijarde, 1.1940. pa nad 3 milijarde lir. Več ko polovica vseh uporabljenih umetnih gnojil dobavljajo agrarni konzorciji, poljedelskih strojev pa do 80°/o. Agrarni konzorciji imajo na razpolago 11.000 skladišč. V najemu je 10.000 skladišč, 1000 naj-viečjih skladišč za 18 milijonov stotov blaga pa je last zveze konzorcijev.
Iz italijanskega gospodarstva
Sklad za pospeševanje izvoza filmov je bil ustanovljen pri avtonomnem oddelku za filmski kredit zavoda Banca Nazionale del Lavoro. Od države in banke pride v ta sklad po 20 milijonov lir. Denarna sredstva sklada se bodo deloma uporabljala tudi za udeležbo pri inozemskih družbah za izposojanje filmov ter za obratovanje kinematografov.
Napredek italijanskega rudarstva je razviden iz letnega poročila družbe SocietA di Monteponi v Torinu, ki skupaj z družbo Monte-vecchio obvlada 75% italijanske proizvodnje svinca in 65% proizvodnje cinka. Družba, ki ima največ svojih rudnikov na Sardiniji, pridobiva svinec, elektrolitični cink, cinkovo belilo in pirit, ima pa tudi premogovnik, ki je lani znatno dvignil svojo produkcijo. Glavnica družbe se je zvišala lani od 100 na 150 milijonov, čisti dobiček pa od 5.9 na 6.8 milijonov lir.
Delovni čas pri žetvi in mlačvi je korporacijsko ministrstvo določilo na 12 ur ter odredilo tudi poviške za čezurno delo.
Urad zastopstva španske trgovine je bil ustanovljen v Genovi, da bo namesto španske trgovinske zbornice v Italiji dajal vsa potrebna pojasnila o blagovni izmenjavi med Španijo in Italijo.
Proizvodnja stavbenega lesa v Italiji je znašala po zadnjem letnem pregledu 3.96 milijona kubičnih metrov, proizvodnja drv 43.69 milijona metrskih stotov, proizvodnja oglja pa 5.72 milijona metrskih stotov. Državnih gozdov je v Italiji 272.000 ha. Za pogozdovanje se vsako leto izdajo znatne vsote. Tako so leta 1940. pogozdili 11.322 hektarov, stroški tega pogozdovanja pa so znašali 44.8 milijona lir. To delo opravlja državna gozdna milica (Milizia Nazionale Fores-tale).
Industriali!
Adottate nel Vostrl Ufflcl
Nastri per macchina Carta carbone
Matrici per duplicatori
marca superlore tITALBA*. Prezzl vantagglosl. Preventivi a rlchleata
Industrialci!
Uporabljajte v svojih pisarnah
trake za pisalne stroje karbon-papir
razmnoževalne matrice
n&JbolJSe znamke «ITALBA». Ugodne cene. — Cenik na zahtevo.
«ITALBA» — TORINO
Plazia RIsorgimento n. 12, tel 78-162.
Nova določila glede obutve in oblačilnih predmetov
Okrožnica Visokega komisariata št. VIII. No. 30/182—42 z dne 23. junija 1942-XX:
V	zvezi z okrožnico Vis. komisariata z dne 4. maja 1942., VIII. No. 30/147 se izdajajo še ta pojasnila:
161. Tekstilno blago tipa št. 78, kategorija I) (točke).
To blago se uvršča med »volneno ali tipizirano volneno tekstilno blago« po postavki 1—2 (b) v skupini V, tabele A, priložene nared-bi Vis. komisariata z dne 8. novembra 1941., Sl. 1. št. 512/90—41 ter šteje 20 točk na tekoči meter.
162. Posteljna pregrinjala
se morajo prodajati po kosu, kakor so bila tipizirana.
163. Sandali iz platna in gume
se ne smejo smatrati za sandale iz starih zalog.
164. Prepoved medsebojne prodaje med grosisti na eni, med detajlisti na drugi strani. Opustitev poslovanja.
Medsebojni promet z izdelki, ki so omenjeni v okrožnici VIII-No. 30/154 z dne 20. maja 1942. med grosisti na eni in med detajlisti na drugi strani je dovoljen samo, če trgovec dejansko opusti svoje poslovanje, položi pri občinskem uradu svojo obrtnico in blago proda po nabavnih cenah, h katerim sme pribiti kvečjem stroške za prevoz blaga v svoje skladišče.
165. Visoke nogavice za lovce in ribiče. Dežni plašči za kolesarje
(točke).
Visoke nogavice iz gumiranega platna, ki služijo za delovno oblačilo, niso racionirane, ker niso navedene v tabeli A.
Plašči za kolesarje se uvrščajo v postavko 8 skupine I omenjene tabele (20 točk), če so iz sintetične tvarine, sicer se morajo smatrati za dežne plašče po postavki 7 tabele.
166. Ovojne tkanine (uvrstitev).
Ovojne tkanine se ne morejo smatrati a priori za tehnično blago, ker se lahko uporabijo tudi v druge namene. Zato se lahko uvrste med »Oprema in druge neimenovane tkanine«, zap. št. 8 v skupini V tabele A.
167. Taft.
Taftove tkanine, ki še niso' tipizirane, se smejo prodajati potrošnikom proti odvzemu točk, dokler so še v podrobni prodaji; prišle bi pa avtomatsko pod zaporo, kakor hitro bi jih detajlist poslal dobavitelju ali barvarju, da jih prebarva.
168. Kaciouiranje krojnih čepic.
Racionirane niso samo službene čepice državnih, pokrajinskih in občinskih uslužbencev ali pripadnikov javnih ustanov,
169. Pletene tkanine izdelane na Raschelovih statvah
se morejo smatrati za tkanine izr delane s statvami na čolniček, ker kljub temu, da nimajo čisto enakih tehničnih posebnosti, se od njih ne razločujejo po svrhi, kateri so namenjene.
170. Moleton se ne more smatrati za absolutno tehnično tkanino, ker se lahko uporablja tudi v druge svrhe. Zato je treba to tkanino uvrstiti med volnene ali tipizirano volnene tkanine V. skupine št. I tabele A.
171. Glumaške oblekice v dolžini do 40 cm.
Kratke glumaške oblekice v dolžini do 40 cm, moške in ženske, niso racionirane.
172.	Tkanine za tehnično rabo moirč.
Tkanina moire se ne more smatrati za absolutno tehnično tkani-
no, v kolikor je uporabljiva tudi za druge svrhe. Zato je ta tkanina raeionirana in spada pod postavko »Druge tkanine letne vrste« pod zap. št. 2 skupine V, tabele A.
173.	Konfekcija, ki je prišla iz mode.
Obleke, ki niso več v modi, se lahko odstopijo obrtnikom samo proti predhodnemu odvzemu predpisanih točk.
174. Pokvarjene nogavice.
Ni dopustno, da bi si dal detajlist nadomestiti pokvarjene nogavice, ki jih je prejel od svojega dobavitelja, z enako množino za prodajo dobrih nogavic in bi prejete nogavice uničil.
Pokvarjene nogavice je treba dobavitelju vrniti po predpisih, ki jih je Vis. komisariat izdal z okrožnico VIII. No. 30/19—42 z dne 20. januarja 1942.
175.	Zalaganje obhodne trgovine.
Ni dovoljeno, da bi krošnjar zalagal z manufakturnimi tekstilnimi izdelki druge krošnjarje po postopku določenem z okrožnico Vlil, No. 4776/172-41 z dne 17. decembra 1941.
Omenjena okrožnica se uporab-
lja izključno za zalaganje kroš njarja pri detajlistu.
176.	Civilna obutev — Ženski sandali (točke).
Za obutev vrste A se smatrajo:
a)	Ženski sandali, z gornjimi deli iz dvojnega platna, lesenimi podplati in majhnimi podplatnild iz plastične snovi.
b) Zenski sandali z gornjimi deli iz dvojnega platna, podplati iz lepenke in podplatki iz plastične snovi.
c) Zenski sandali iz podloženega kožnatega platna, lesenimi podplati in podplatki iz plastične snovi.
177. Klobuki (točke).
Moški in deški klobuki iz slamnatega pletiva, pomešanega z različnimi vlakni in nitkami iz rajo novih kosmičev ter slamniki pO' kriti s kosom blaga na način kakor tropični šlemi, niso racioni-rani. /
178. Ostanki. Uporabljanje okrožnice VIII, No. 30/154—42.
Detajlisti lahko prosto nabavljajo ostanke pri grosistih, ne da bi pri tem prekršili prepoved medsebojnega grosistovskega ali medsebojnega detajlistovskega prometa v smislu okrožnice z dne 20. maja 1942, VIII. No. 30/ 154—42, ne smejo jih pa nabavljati pri detajlistih, ki morajo prodajati svoje ostanke naravnost potrošnikom.
Odprava
dolžnosti
za kupoprodajne obveze med producenti, grosisti in iz-delovalnicami konfekcije, ki ne prodajajo občinstvu.
Visoki komisariat je izdal ; od št. VIII. No, 30/186—1942 z dne 23. jun. 1942-XX naslednjo okrožnico:
Upoštevajoč, da se je v tekstilni, oblačilni in obutveni stroki po sili razmer čim dalje bolj razširila navada kupovanja in prodajanja proti plačilu v gotovini, se odreja z veljavnostjo od 1. julija t. 1. naslednji postopek:
1. Odpravlja se dolžnost prijavljanja kupoprodajnih obvez, obrazca 7) in 8), ki je bila odrejena z okrožnico Vis. komisariata z dne 16. decembra 1941., VIII. No. 4776/ 166—1941, dočini ostaja v veljavi dolžnost prijavljanja izročitve (obrazec 9) in prejema (obrazec 10) racionirancga blaga.
2. Da se izkoristita sedaj že natisnjena obrazca 7 in 8, se odreja, da se do njune potrošnje moreta uporabljati, in sicer obrazec 7 »Prijava prodaje« kot obrazec 9 za »Prijavo izročitve« in obrazec 8 »Prijava nakupa« kot obrazec 10 za »Prijavo prejema«, pri čemer se na vseh treh izvodih popravi besedilo tako, da se s pečatom dostavi beseda »izročeno« ali kakor nanese primer, »prejeto«.
3. V izogib pomotam s prijavljanjem po naslednjih odredbah naj se uvedejo nove strogo zaporedne numeracijske serije počenši tako za prijavljanje izročitev po obrazcu 9, kakor tudi za prijavljanje prejemov po obrazcu 10 s številko 1 s pristavkom črke G na stkani kot spoznavni znak za grosiste, črke P za producente, črke I za konfekcijske delavnice in črke K za židovske grosiste.
4. Ni več potrebno pristavljati številke nanašajoče se na prejšnjo prijavo prodaje ali nakupa niti ne besedila »pogodba iz časa pred 30. novembrom 1941-XX«.
5. V veljavi ostanejo vsi drugi predpisi o sestavljanju prijav o izročanju in prejemanju blaga, ki so bili izdani od časa do časa in glede katerih se smatra za potrebno, da se pokličejo v spomin.
a)	V splošnem je treba prijaviti samo končne racionirane izdelke, če radi kupoprodaje preidejo v last in posest drugega lastnika. Ne prijavljajo se torej prenosi med pro-
ducenti manufakturnih tekstilnih izdelkov, ki se še ne morejo dati v prodajo brez poprejšnje dalnje obdelave. Tako se tudi ne prijavljajo prenosi blaga (n. pr. barvar-nicam), če pri tem blago ne menja svojega lastnika.
Prijavo izdelkov, ki so še nepri-pravi, da bi se dali na prodaj, je pa treba napraviti, kadar je eden izmed obeh pogodbenikov grosist ali konfekcijski izdelovalec, ki ne prodaja občinstvu.
Izvzeta je od prijavne dolžnosti kupoprodaja sukanca.
b) Vsako prijavo je treba napraviti v treh izvodih, od katerih se pošljeta dva skupno Trgovinsko-industrijski zbornici, dočiin pridrži tretji izvod (po besedilu, s katerim je označen) tvrdka sama, da ga na zahtevo pokaže kontrolnim organom.
c) Sleherna prijava se sme nanašati samo na blagoznanske postavke, obsežene v eni sami izmed dvanajstih kategorij, ki jih je postavil Visoki komisariat, ki jih tvrdke najdejo označene na prvih stianeh svoje prejemne in oddajne knjige.
d) Numeracija je neodvisna od numeracije faktur; to se pravi, da če ena faktura obsega več izdelkov, ki spadajo v eno izmed dvanajstih blagoznanstvenih kategorij, je treba napraviti za blago vsake posamezne kategorije posebno prijavo in jih v strogo zaporednem redu numerirati.
e) Vsaka tvrdka mora imeti za vsak svoj sedež eno samo serijo zaporedne numeracije izročitev v kronološkem redu in eno samo serijo zaporedne numeracije prejemov brez ozira na to, koliko je v podjetju oddelkov ali vrst blaga.
0 Pri označevanju sopogodnika je treba vselej jasno označiti njegov naslov, občino njegovega bivališča, ulico, hišno številko in pokrajino, v kateri se občina nahaja.
g)	Treba je specificirano označiti posamezno blago po dotičnih blagoznanstvenih postavkah, obseženih v tabeli A, naredbe z dne 8 novembra 1941., Sl. list št. 512/ 90/1941, in navesti, kadar gre za tekstilne izdelke, njih dejansko širino in težo na tekoči meter, ali v
drugih primerih, na kvadratni meter, da bo na nedvoumen način označena enota, ki se uporabi za določitev števila točk.
h) Iz vsake prijave mora bili vselej razvidna množina prijavljenega blaga, njegovo število točk na enoto ter celotno število točk.
i) Vsako prijavo mora imetnik tvrdke ali njegov zakoniti zastopnik podpisati in opremiti s pečatom tvrdke.
1) V primeru kupoprodaj z židovskimi grosistovskimi podjetji, pa naj bo žid ta ali oni soproizvodnik, je treba v prijavi naznačiti številko vpisnika in datum dovolila, izdanega od Korporacijskega odbora za porazdeljevanje tekstilnih in oblačilnih izdelkov.
m). V primeru, da morajo tvrdke popraviti kako sporočilo v prejšnji prijavi, naj pošljejo novo popolno prijavo s pripisom: »Ta prijava nadomešča prejšnjo prijavo pod enako številko.«
Gospodarske vesti
Hrvatski notranji minister je po-
,za&/toPntoe vseh gospodarskih ministrstev ter važnejših gospodarskih organizacij na konferenco ki naj spravi cene agrarnih, proizvodov v sklad s cenami industrijskih izdelkov.
Da se prihrani papir, smejo imeti bodoče hrvatski listi samo eno dnevno izdajo.
Novo sladkorno tvornico nameravajo zgraditi na Hrvatskem v Djakovu.
Tekstilna tvornica Vuna v Karlovcu izkazuje za lani naslednje postavke v bilanci: glavnica 5 milijonov kun, rezerve 5.6, čisti dobiček 0.23 milijona kun.
Kurivo je na Hrvatskem racio-nirano. Vsaka gospodinja sme nabaviti seženj drv in 3 tone premoga.
Centrala za kemično proizvodnjo v Beogradu je prepovedala prosto prodajo žvepla.
Bolgarskemu sobranju je predložil trgovinski minister zakonski načrt proti špekulantom. V hudih primerih se po tem načrtu kaznujejo špekulantje tudi s smrtno kaznijo.
Romunski gospodarski minister
je izdal naredbo o uvedbi državnega odkupnega monopola za koruzo.
Letos se pridobivata v Nemčiji zelenjava in sočivje na površini 306.500 ha, to je za 95.650 ha ali 45% več ko lani.
Sladkorna proizvodnja v Poljski gen. guberniji je obnovljena ter obratuje zopet vseh 16 sladkornih tovarn. S sladkorno repo je bilo letos posejano 20% več zemlje in bo zato letošnja sladkorna proizvodnja bistveno večja od lanske.
Portugalski izvoz je znašal v prvem polletju 1942. 580.3 milijonov eskudov (za 17 milijonov mani ko lani), uvoz pa je padel za 60 milijonov eskudov na 603.5 milijonov eskudov.
Na Finskem nameravajo uvesti enkratni davek na vsa premoženja in vse dohodke.
Potrošnjo mesa so na Švedskem zopet omejili. Dva dni na teden se ne sme več prodajati meso.
Švedska je zvišala sklad za izvozne garancije od 100 na 300 milijonov kron, da olajša izvoz
Ameriški senator Hull je nujno priporočili gradnjo ameriških trgovinskih podmornic, ki naj bi prevažale tovore do 7000 ton. S tem bi se podmomiška nevarnost po mnenju senatorja znatno zmanjšala.
Trošarino na sladkor, sol, čaj, kavo in bencin uvedejo letos v Združenih državah Sev. Amerike. Dosedaj se od teh predmetov ni plačevala nikaka davščina.
Ameriški vojni stroški znašajo po poročilu Agenzie Stefani eno milijardo dolarjev na teden.
Svetovna proizvodnja kave je v žetvenem letu 1941./42. padla od 22.15 na 20.65 milijonov stotov. Žetev je padla predvsem zaradi zmanjšanja kavinih plantaž v Braziliji.
Že v 24 urah
barra, plesira in kemično s naši obleke, klobuke itd. Škrobi in sretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon it. 22-72.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovakega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Ples*, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, v*i v Ljubljani.