Uredništvo hupravništva: Kolodvorske štev. 16. ^ Urednikom ie »nore govoriti v»ftk dan od 11. do 12. uro. Rokopiti no no vračajo. Inserati: -‘■'»topna pelit- »ejl *kr'* pri n. i, P°- di*jo na WP«8*. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen, nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer. Velja za IJublJano v upravništvu: za colo leto 6 gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na meaec GO kr., pošiljatoT na dom velja mesečno 9 kr. več. Fo poiti velja na oeloleto 10 gl., aa pol leta 6 gld., aa četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden meaec 85 kr. Štev. 213. V Ljubljani v sredo, 12. novembra 1884. Tečaj I. Grover Cleveland. Nedavno smo na tem mestu izrekli mnenje, da bode pri bodoči volitvi za predsednika Zedinjenih Držav voljen kandidat republikanske stranke, mr. Blaine. Poročila, ki so nam dohajala brzojavnim potom iz velike severne amerikanske države, bila so po vsem taka, da je bilo težko misliti na zmago demokra-tične stranke in njenega kandidata Clevelanda. Republikanci so uže štiriindvajseto leto na krmilu vlade — in to ni malega polena za izid volitve! Ves ogromni vladni aparat, velikanska armada uradnikov in strmoglave svote denarja stale so republikanski stranki na strani in zato je bilo težko pričakovati ugodnega vspeba za demokratične volilce. Najnovejše vesti pa nam potrjujejo, da se je v zadnji uri stvar čisto drugače zasukala. Volitve v najvažnejši državi, v Newyorku, iz-pale so republikancem neugodno; volilni možje, katere pošlje ta država na terišče, so odločni deinokratje, in z njihovimi glasovi pokopani so nasprotniki vaaj za štiri leta. »Belo hišo" v Washingtonu bode vzel v last mož, od katerega se pričakuje, da bode * energično roko posegel med nezmerno spri-detio gospodarstvo propale stranke, ki bode z znanim svojim značajem najljutejši sovražnik vse goropadne korupcije, ki spremlja republikanske državnike uže leta in leta; pričakuje se od njega, da bode vsaj nekoliko omejil sramotno prodajo služb in državnih interesov, da bode vpeljal sploh nov, pošten duh v gnjile dele državne administracije in z železno voljo Pobijal one koristolovce, ki uže mnogo let žulijo državo ter ji sesajo, pijavkam jednako, denar in blago ... Da se je stvar tako obrnila, temu so baje •ttnogo pripomogli nemški podaniki Zaveznih Držav. Listi nam poročajo o važnih in velikih taborih, katere so imeli nemški Amerikanci, da se izrek6 za demokratičnega kandidata ter Pomagajo Clevelandu k zmagi. Vsa ta ljudska zborovanja naglašala so potrebo reforme v upravi, vzbujale vojsko zoper pod- Listek. Črtice o arlberški železnici. (Konec.) Iz prerova se je zvozilo na vzhodni strani 391000 kubičnih metrov, na zahodni strani pa 375000 kubičnih metrov razstreljena skalovja in zemlje; večina tega materijala je uporabila za nasipe in viadukte pred Ustjem prerova. Obratno pa je bilo tudi treba °8romne množine drugega materijala, na pr. j^menta, hidravličnega apna, dinamita, orodij t d. od zunaj v prerov voziti. Prevažanju vsega ?|a materijala služili so posebni majhni vo-*^ki, na katere se je dalo za dva kubična ptra snovij nakladati, gibajoči se po ozko-železnici. Samo ob sebi je umevno, da l6.dolžina te železnice nastala od dnč do dnč j?tem razmerji, v katerem se je prerov po- Omenili smo zgoraj, da so prerov vrtali kostimi človeSkimi silami la prav kratek kupljive uradnike, obsojevale vedno bolj razširjajočo se nepoštenost v javnem življenji ter protestovale zoper goljufijo in prostitucijo najvišjih služb republike. To ni ostalo brez vpliva na volilce, in posledica je bila, daje Grover Cleveland zmagal z blizo 1000 glasovi čez svojega nasprotnika mr. Blaine j a. Nam Evropejcem se pač čudno zdi, kako je sploh mogoč tak kandidat, kakeršnega je postavila propala republikanska stranka. Mr. Blaine je mož, ki reprezentuje v sebi vse grehe, ki se očitajo v obče političnim prijateljem njegovim. Vrh tega nejmore pokazati nikake pozitivne pridobitve v svoji državni karijeri. Čeravno je zasedal zadnja leta važna mesta, je vender mož brez višje olike, slab govornik in nezbirčen politik. Sicer mu ne odrekajo talenta, prijetnih odnošajev in izurjenosti v parlamentarnem življenji, a splošno se nikakor ne povzdiguje čez navadne ljudi. Tendenca njegove administracije bi bila pač ta ua bi zagazil še globokeje v močvirje — vsaj taka sodba se čuje o njem povsodi, še celo pri njegovih političnih prijateljih. Dr. pl. Holst, znani poznavatelj ameri-kanskih razmer, sedaj profesor na univerzi v Strassburgu, riše nam njegov značaj z jako rezkimi besedami in ga obsoja po polnem. On pravi, da živi Blaine samo v politični intrigi, s to raste in pada. Na njegovi nezmerni čestilakomnosti drži se svinčeni uteži jednako raalostna, umazana strast . . . Vsled tega se mora sedanja kandidatura republikanske stranke smatrati kot prikazen, kateri ni para. Plitvi politiki, ljudje, ki so bili na pol demagogi, na pol navadno slepo strankarsko orodje, postavljali so se uže čestokrat za kandidate — a nikdar ni imela nobena stranka te predrznosti, da bi hotela „na prvo mesto“ sveta spraviti človeka, katerega se držč umazani groši. Blaineju se je neovrgljivo dokazalo, da so ga uže leta in leta razna železniška društva plačevala za govore, katere je imel njim na ljubo in na korist v državni zbornici . . . Tako nemški učenjak. Mogoče, da je kaj pretiranega v ostri tej sodbi, a vender nam v obče kaže, kako je bilo ono orodje, ki so čas, in da so rabili za vrtanje pozneje le umetna vrtala, vrtalne stroje. Takih vrtalnih strojev izumili so doslej dvoje vrst. Jedna vrsta je tako izdelana, da udarja poseben gonilen stroj močne jeklene svedre v skalo, ter jih potem sukoma nazaj poteza; to je vrtanje z udarci (Percussions-Bohrsijstem). Drugi vrtalni stroji so tako urejeni, da poseben gonilen stroj jeklene svedre polagoma suče in ob jed-nem jednakomerno v skalo pritiska (Dreh-bohrsijstem). Vrtalnim strojem prve vrste daje gonilno silo komprimiran zrak vsled svoje razpenjavosti, izumil jih pa je Francoz Ferroux; vrtalni stroji druge vrste dobivajo gonilno silo od stiskane vode, ter so Brandtova izumba. Dasiravno so Brandtovi vrtalni stroji novejša izumba in še o njih ni bilo znano toliko skušenj, da bi se o njih rabljivosti mogla izreči konečna sodba, odločili so se vodstvo državnih železnic in stavbeni podjetniki za vpeljavo občh sistemov. Na vpeljavo tega ali onega sistema je merodajno vplivala kakovost skalovja, katero je bilo treba prevrtati in pa način, kako se more oskrbovati gonilna sila. je uporabljali zmagovalci. In za Boga, tvarine se jim ni manjkalo! Saj se je očitno trdilo in nikjer ne zanikavalo, da se je v zadnjih letih republikanske administracije pod predsed-ništvom Granta, Hayesa etc. prijelo 45 milijonov dolarjev nenasitljivih kreatur te vlade! Sedaj je pa prišel dan plačila in ako se včst o izvolitvi Groverja Clevelanda obistini, imamo pričakovati popolen prevrat v notranjih razmerah Zjedinjenih Držav. Ako se včst obistini. . . . ? Rekli smo uže, daje večina Clevelandova jako mala, le blizu 1000 glasov med 1200000 glasovi — in tu je pri amerikanskih razmerah lahko mogoče, da bode stranka, ki je še vedno na krmilu, dokler ne zasede novi predsednik „bele hiše“, vporabila vsa sredstva, da se znebi teh par glasov in „šteje“ takč, da bode zmaga na njeni strani J Poročila, ki nam dohajajo izza »Velike vode“, glas6 se v tem zmislu in nam ved<5 povedati o ogromni razburjenosti, katera se je poprijela občh strank. Na ulicah se debatuje in politikuje s strastjo, ki je nam pač neznana, in velikansk policijski aparat je v Newyorku noč in dan na nogah, da vzdržuje mir in brani boje. Povsodi voli narod odbornike in advokate, kateri bodo pregledovali, če se je pošteno štelo in obče se izraža bojazen, da republikanska stranka, ki ima volitve v rokah, dela z glasovi svojevoljno in samooblastno; tudi telegrafična poročila ima v svojih rokah in trdi se, da jih je zlorabila v svoje namene.. . . Najnovejše v6sti sicer vedo, da tudi uže republikanci pripoznavajo svoj propad in proglašajo Clevelanda kot novega predsednika — a vender nam je treba čakati avtentičnih dat, da ne bodemo imeli več dvoma v ta poročila in da bomo verjeli nepričakovani zmagi vrlega nevjorškega guvernerja , ki si je znal v 20 letih svojega delovanja pridobiti toliko občudovalcev in spričevalo prijateljev in nepri-jateljev, da je v splošni korupciji ostal nedo-taknen, da je njegov značaj čist in da nikdar ni zlorabil svoje službe za izžemanje ljudstva. In to nekaj pomeni v Severnih Državah. Motorično silo je na občil straneh prerova dajala voda, pritekajoča na velike turbine iz litega železa. Na vzhodni strani je dajala potrebno vodo reka Rosana, katero so v ta namen 140 m. nad prerovom vjeli in nje vodo po posebnem 4.25 km. dolgem vodovodu v velik vodnjak napeljali, iz katerega še le je na dve turbini Girardovega sistema delovala s nominalnim vspehom 1700 konjskih sil. Ti turbini sta služili kot motorja štirim zračnim sesalkam, kompresorjem, s kojimi se je zrak stiskal v veliko železno posodo, katera je imela vsebino 18 kubičnih metrov, ter je imela potrebnih zaklopnic varovalnic in manometre za merjenje napetosti v njo stiskanega zraka. Od te posode so bile močne železne cevi napeljane v prerov do onega mesta, kjer so ravno v skalovje vrtali. Pod tlakom 8 do 10 atmosfer stoječ zrak gonil je potem vrtalne stroje na približno isti način, kakor goni parne stroje vodena para. Na vsakem vrtalnem stroji je montiranih več svedrov, ki po uže označenem načinu v skalo zvrtajo približno pol metra dolge in do jednega centimetra široke Kmetom pomoči! Z Dolenjskega, 11. nov. (Izv. dop.) Potujočemu po svetu in prebirajočemu časnike Sine človeku marsikatera dobra misel v glavo. Prepričan, kako gre našemu kmetu tesno, zlasti po slabih letinah, želi človek tej korenini, iz katere poganjajo vedno nove mladike, boljšo bodočnost; vender se ne moremo iznebiti bojazni, da ne bi naš kmet v bodočnosti čisto propal. Prvi pogoj je, da se našemu kmetu od-pr6 vrata do večje omike, da se ne izključi od porabljenja sredstva, s katerim si more pomoči do nekolikega duševnega in materialnega blagostanja. Da so ta vrata njegov jezik, katerega sme on sam uže od nekdaj rabiti in katerega začenjajo po malem rabiti tudi oni važni faktorji, kateri imajo njegovo usodo v rokah, ni mi treba zatrjevati ali posebno poudarjati. Domoljubi moramo namreč najprej čuvati nad tem, da se slovenščina povsodi rabi in spoštuje, kjerkoli se v javnem ali privatnem življenji, ustno ali pismeno občuje z našim slovenskim kmetom. Poleg tega pa moramo skrbeti, da se bode tudi za ina-terijalno boljše stanje našega kmeta kaj storilo. Ni dolgo temu, ko je pisal v „Ljubljau-skem Listu" vrl domoljub z naše strani, kako dobro bi bilo za nas posebno sadjarsko društvo. Res, kaj pomaga dobra letina in sadje našemu kmetu, ko ne v6 in ne more svojega bogatega pridelka v denar spraviti. V naših krajih mi na pr. ni znan trgovec, ki bi s sadjem kupčeval; koj preko Save na Štajerskem so še vrli podjetniki, ki se s tem pečajo. Ker se pri nas ne najde moža, ki bi se b tem ukvarjal ter sadje izvažal, naj bi se osnovalo sadjarsko društvo, kojemu bi med drugim bila tudi naloga, posredovati med sadjarji, med prostimi kmeti, ki si sami pomagati ne morejo, in med kupci po dalnjem avetu, za katere bi od inteligence vodjeno društvo poizvedovalo. Te dni sem bil v Novem Mestu. Skoro po polnem dovršeni „Narodni dom" domoljubnega človeka kaj veseli. Dober utis dobil sem si, ogledavši si prostorno dvorano. Mislil sem si: Zaslužili so si vrli domoljubi novomeški, da bodo imeli tako pripraven prostor za Bvoje zabave. Prav je, naj jih imajo. Vzbudila se mi je pa tudi želja, da bi novomeška narodna inteligenca v te svoje prostore sem ter tj& vabila tudi priprostega kmeta, toda ne k zabavam, ne k plesu in igrami, ampak k raznim pogovorom in k pouku v kmetijskih zadevah, čez dan, ob nedeljah in praznikih. Da bodo to tudi storili, o tem ni dvoma; kajti ravno v novejšem času so novomeški domoljubi začeli skrbeti tudi za bližnjega kmeta. Čul sem med drugim, da bode novomeški krajni šolski sv&t prevzel skrb za šolstvo Novemu Mestu najbližnjih vasij, kakor so luknje. Ko so te luknje izvrtane, treba je vrtalne stroje odstraniti, luknje nabasati z dinamitom, tega užgati, da razstreli večje dele skalovja, potem razstrelbino na vozeh odstraniti, za katero delo so je potrebovalo okoli dve uri časa in sedem močnih delavcev. Približno toliko časa je tudi preteklo, da so se vrtalni stroji v novič k skali pristavili in nove luknje zvrtali. Veliko število drugih delavcev je uže narejen rov trebilo, razširjevalo in podzidavalo, sploh konečno zvrševalo. Na zahodni strani dajala je reka Alfenz in še več drugih manjših potokov motorično silo. Ker je ondot mnogo menj vode nego na vzhodni strani, bil je za rezervo postaljen tudi parni stroj z 80 konjskimi silami, ki je deloval le takrat, kadar je vode zmanjkalo. Vodni motor je bila tudi tukaj turbina Girardovega sistema, katera je gonila dve tlakovni pumpi za vodo. Ti sta stiskali v posebnem kanalu filtrirano vodo v velik regulator, t. j. v veliko valjasto železno posodo, katero pokriva premičen in s kamenjem obtežen bat. Čim več vode prihaja v regulator, tim više 8e dvigne Šmihel itd., katere v 20. do 30. letih za šolo ničesar storile niso. Tudi se je glas raznesel, da se snuje v Novem Mestu domač listič za dolenjskega kmeta po vzgledu koroškega „Miru“. Jednako gibanje na korist kmeta pripravlja se v Krškem. Po vzgledu metliške posojilnice, katera kaj vrlo napreduje, snujejo domoljubi v Krškem kmetsko posojilnico. Razen tega se v Krškem probuja kmetijska podružnica. Letošnja razstava je ondi pokazala, koliko se s združenimi močmi lehko doseže, koliko bi Dolenjska lehko producirala — pa tudi kako zaspan je še kmet — zlasti v krškem sodnijskem okraji. Pri razstavi so se namreč udeleževali graščaki, župniki, meščani (skoro le krški), učitelji, tudi kmetje, zlasti iz mokronoškega okraja; — iz krškega sod-nijskega okraja pa, kateri šteje okolo 15000 ljudij, skoro samih kmetov, pa se je udeležil le j e de n sam navadni kmet (z razstavo grozda). Drugi kmetje so navadno rekli: Če bomo kaj razstavili, bodo nam davek povišali. — Torej po uka in podpore treba naš kmet! Zato pa kaj težko pričakujemo, da se k nam po novi železnici pripeljejo kmetijski učitelji. Ali bomo tega učakali?! Lj. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V odseku ogerske delegacije odgovoril je včeraj minister Kallay na vprašanja gledč proračuna za Bosno in Ercegovino. Minister Kallay je izjavil, da se razmere v okupiranih provincijah vidno zboljšavajo, ter da je tudi postopanje Črne Gore po polnem korektno. Nadalje priobčil je minister, da vlada namerava osnovati v Banjaluki grško - pravoslavni vikarijat ter konečno izjavil, da bodo dohodki v okupiranih provincijah uže v nekaterih letih zamogli pokriti Yse troške. Odbor delegacije sprejel je potem nespremenjeno načrt proračuna. V drugi seji železničnega soveta sprejela se je resolucija zastopnika Orla, naj se podržavljenje železnic po mogočnosti nadaljuje. Ogerski uradni list priobčil je včeraj od cesarja potrjen zakon glede modifikacije § 101. zakonskega člana 59 od leta 1881, kateri določuje, da se ima ločiti dostojanstvo Judež curiae ter predsednik curiae. Tuje dežele. V Rusiji vrši se novačenje vsako leto meseca novembra iu decembra. Kontingent rekrutov za letos obračunjen je na 224000 mož, od katerih spada 22 440 na kraljevino poljsko. Od novega leta naprej bodo posadke ob celi ruski meji znatno pomnožene. bat, ob jednein pa pritiska na vodo s tlakom do 100 atmosfer. Od tega regulatorja vodile so močne železne cevi vodo v rov do Brandtovili vrtalnih strojev. Svedri teh strojev so otli, v skalo pritiska in ob jednem vrti jih voda, delujoča v vodnem stroji (Wassersaulmaschine) s tlakom do 100 atmosfer. Ostalo delo vršilo se je na tej strani isto tako kakor na vzhodni. Veliko pozornost je bilo potrebno obrniti tudi na ventilacijo ali prezračenje v prerovu. Od zunaj prihaja v tako dolge otline premalo svežega zraka, z druge strani pa se razvijajo iz skalovja časih zdravju škodljivi in omamljivi plini, še večje množine pa pri razstreljevanji. Da se v prerov dobiva dovolj čistega zraka, bile so postavljene na občh straneh po jedna velika zračna sesalka, katera je po posebnih železnih cevih v vsaki minuti najmenj 150 kubičnih metrov čistega zraka pritiskala v prerov. Razven oskrbe gonilnih sil na vsakem ustji prerova je bilo treba priskrbeti še dolgo vrsto drugih instalacij, kakor stanovanj za delavce in inženfere, delavnice za izdelovanje Srbsko-bolgarski spor bode kmalu poravnan. Po prizadevanjih velevlastij izjavile ste se namreč obe državi, da sti pripravni, urediti srbsko-bolgarsko mejo tako, da no bode več povoda vednim pritožbam. V Londonu obdržaval se je včeraj običajni lordmayor-banket. Pri tej priliki izjavil je Granville, da Francija in Kitajska dobro vesti, da je Anglija vedno pripravljena, posredovati v korist miru, ako bi omenjeni državi to želeli, kar pa se do sedaj ni storilo. Granville izrazil je nadalje nado, da bode WolseIey osvobodil generala Gordona ter v Sudanu postavil krepko vlado. Iz Kahire brzojavlja se angleškim listom, da so vžsti o padcu Kartuma po vsem ne-osnovane. Dotični korespondent razgovarjal se je z znamenitim trgovcem v Kahiri, kateri dobiva vsak dan poročila iz Sudana, no do 7. novembra da ni dobil nikake včsti, da bi mesto Kartum bilo palo Mahdiju v roke. Izvestje tonkinežkega odbora francoske komore predlaga energična sredstva nasproti Kitaju. Francoski državniki mislijo, da bode energično postopanje prisililo Kitaj k miru. V Pekingu da uže prevaguje stranka, katera želi sklopiti mir s Francijo. Da-li je to resnica, pokazala nam bode bližnja prihodnost. Dopisi. Iz Notranjskega du<5 9. novembra. (Izv. dopis.) Dobro došel! — Literarno - zabavni klub. — Post tot discrimina rerum, zopet si se oživel — srčno bodi pozdravljen! — Jaz moram sicer naravnost izpovedati, da žalibože nisem imel mnogokrat prilike, bivati ravno isti dan v beli Ljubljani, ko je literarno-zabavni klub imel svoje večere, a navzlic temu si smem usojati, pošiljati mu prijazen pozdrav s sivega Krasa, ker sem ves čas blagonosnega njegovega obstanka pazniin očesom sledil raz-vitku njegovemu. — Kaj je bil literarno-za-bavni klub mestu Ljubljani i — smelo trdimo — rodu slovenskemu, to smo bridko občutili v dObi, ko smo ga pogrešali mi deželani, ko so ga pogrešali njegovi mnogoštevilni nekdanji člani. Nekaterekrati občeval sem o njem s starimi ljubljanskimi prijatelji in znanimi možmi, ki so si danes sicer v neljubem političnem nasprotji, a intra et extra muros se mi je zatrjevalo, da je škoda, velika škoda, da je politična slana zamorila ta dragoceni sad domače inteligence v osredji našega naroda. No, ne vzbujajmo neprijetnih spominov, sezimo literarno-zabavnemu klubu z veseljem v roko, stisnimo mu jo kot staremu zvestemu prijatelju, katerega nam je bila nemila usoda kruto pregnala, in skrb naj bode vsacemu, da se mu nikdar več ne dovoli celi jednoletni počitek. Med vrstami Vaše kratke „domače stvari" v „Ljub. Listu" št. 209 sicer berem, da se razpršene čete nekdanjega literarno-zabavnega kluba še niso vse koncentrirale. Lahko umevno novega orodja in popravljanje pokvarjenega, velikanska skladišča itd., tako da so vse to provizorične stavbe zavzimale toliko prostora, kolikor ga potrebuje uže precej velika tovarna. Sedaj je arlberška železnica z svojim pre-rovom vred dovršena, te provizorične stavbo bodo večinoma zopet zginile, po železniškem tiru pa dirja dan za dnevom lokomotiva, oznanjujoča svetu, kar more vse doseči človeški um. Vprašati bi me utegnil kdo, ali se je zvršilo vse to velikansko delo brez vsake večjo nezgode ali ne? Zanesljivega odgovora na to ne vem. O večjih nezgodah ni bilo slišati, da pa je vender marsikateri delavec zgubil svoje življenje bodi si po naključbi, bodi si po lastni neprevidnosti, to je gotovo, kakor je tudi jz' vestno, da je dobil marsikateri človek, delujoč mesece in mesece v prahu polnem, bolj menj zaduhlem zraku kal bolezni, ki ga bode spravila v rani grob. Pa kaj Re hoče! Vsak napredek, kojega stori človeštvo, terja svoje žrtve. A. S- Je to, a „toliko udeležnikov iz odličnih krogov se je uže oglasilo, da se je nadejati prav zanimivih jour-fixov“. Dobro znamenje to, bodimo torej z malim zadovoljni, vsaj to je ravno jedna naših najhujših napak, da hočemo vse naenkrat doseči in da smo na lastno škodo mnogokrat preegoistični. To ni moglo drugače biti, to je po poljem naravno, da se bodo različni duhovi le polagoma zbirali pod zastavo literarno-zabav-nega kluba — a važnega momenta pa nikakor “e smemo prezreti, da je literarno-zabavni sploh še kedaj in v primerno kratkem 5asu zopet oživel. Videti je in brezdvojno na občno korist domače stvari, da se spoštovanje in ljubezen '1° prejšnjih sigurno ne lahkih pridobitev po-Vrnuje. Ne motimo se, če trdimo, da je presunilo odlične narodne kroge trdno prepričanje, j!a je bil literarno-zabavni klub postal važen faktor v našem narodnem življenji, da smo si t°i’ej le sami sebi odkritosrčni, če računimo • naprej s takim faktorjem, ki tako dobrodejno vpliva tudi na naše socijalne razmere sploh. Se v6 da je več kakor gotovo, da se bodo našli tudi gospodje, kateri »vstajenja lite-rarno-zabavnega kluba“ ne bodo odobravali, opozicija je bila in bode, pa upajmo, da zmaga stvar, ne pa strast stvari na kvar. Mi poznamo Se iz prejšnjih let marsikoga, ki je nosil na jeziku prav sladke besede, ki se je kaj rad ponašal s tem, da govori v „milih“ figurah, a kadar je bilo treba kaj storiti, si marsikdo onih „idealično navdihnjenih" ni znal pomagati. Obupal je, padel je, ker mu je manjkalo organizatoričnega duha, ker je bil pač častilakomen, a si ni umel pridobiti somišljenikov, sotrudnikov, ker si ni dal tega dopovedati, da v javnem življenji en sam človek ne inore ničesar storiti, ker je slehern navezan na pomoč druzega in ker je baš v socijalnih krogih premnogokrat treba stvari na ljubo „krotiti samega seba“ in vedno to Pred očmi imeti, da, če hočeš prodreti s svojimi idejami, ne smeš nikedar po strani gle-dati druzih, ter morda eel<5 poskušati z ničvredno trmoglavostjo druge h kakemu koraku prisiliti. — So taki značaji na svetu, ki so mojstri v razdiranji, a strašno neukretni, za nobeno rabo, kjer je treba kaj pozitivnega ustvarjati -- vender menimo, da je čas marsikoga uže izučil, da se tam ne vsiljuje, kjer ni na svojem mestu. Pozabiti ne smemo, da moramo soditi literarno - zabavni klub po njegovem imenu. Namen njegov je obširen, in dvojimo, da ima klub v svoji sredi člana, kateri bi bil v vsakem obziru pri dosegi glavnega namena na svojem mestu. Kaj tacega tudi ne more biti. Jeden je govornik, drugi literat, tretji godec, četrti pevec, jeden strogi resni strokovnjak, drugi humorist, s kratka — vse društveno življenje obstoji na principu delitve dela. Vsako društvo stoji slabo, kjer hoče le jeden sam gospodariti — vsi drugi pa naj bi bili marijonete, — pa isto tako stoji društvo tudi slabo, kjer jeden sam mora vse delati, •ledno kakor drugo je nenaravno in konečni v_8peh vsega je, da društvo pogine. Vse drugo življenje pak je v društvu, kjer se vporablja slehernega člana Mdotična moč“. Jeden za to, drugi za drugo — neobhodno potrebno pa je, da se nihče ne prezira, da delajo vsi za do-8ego namena, toda vsak v svojem elementu, Vsak tam, kjer je doma, tam, kjer sodeluje z Veseljem, tam, kjer ga njegove moči ne za-PUst6. Mi z veseljem priznavamo, da je bil •'avno literarno-zabavni klub v tem obziru izcedno osnovan, — v kolikor smo zamogli Posneti to iz raznih poročil o njega delovanji. > Gotovo se nam ne bode zamerilo, če izjavljamo, da se osnovatelji literarno-zabavnega }|'Uba sami bržkone niso nadejali tako velikanskega vspeha. — Mi pravimo velikanskega, dobro znamo, koliko težav in zaprek se j^ora premagati, predno prešine vse članove ,eden in isti duh, duh vsestranskega napredka ^štvenega. j Literarno-zabavni klub ni bil le v razvezuje in razveseljevanje duha, ni bil le pri- bežališče onim, ki so zabave potrebni po tru-dapolnem duševnem delu, bil je tudi šola marsikomu in mnogoteri talent je našel v klubu lepo priliko še lepšemu razvitku; vzbu-jeval je k delu, k delu v korist in prosveto naroda našega, k delu, katero zahteva še toliko inočij, če hočemo, da se vsestransko izboljšajo naše razmere. — »Sveto služimo sveti domovini," naj bi bilo gaslo slehernega, vsak v svoji stroki in gotovo bode sad združenega dela v lilerarno-zabavnem klubu — veseli napredek v kulturnem življenji našega naroda! Razne vesti. — (Nova moda.) Znano je, da naše krasotice kaj rade nosijo na klobukih kolibrije in divje golobe; vsaka mora imeti skoro jednega ptiča na klobuku. Vsled tega so se uže skoro vsi kolibriji in divji golobje uničili. Zdaj pa moda proti tonov-Sčicara. Brezštevilno ptičev se polovi okolo Baltimore, da se poiiljajo potem njih mehovi v razne dele sveta, da more na klobuku vsaka dekla nositi ptiča. V Chesapeake-zatoku se je pred nekaterimi tedni nasolilo mnogo lovcev, kateri neusmiljeno streljajo vse, kar ima le peresa. Ti lovci delajo za neko Novi-Jorčanko, katera je sklenila pogodbo, da mora v Berolin poslati 4000 mehov od morskih ptic. Za vsak meh plača 40 vinarjev, in v Berolinu ga proda za jedno marko. Poresa malih morskih ptic se pobarvajo z raznimi barvami. — (Mednarodni Ischl.) V slednji sezoni obiskalo je Ischl 6378 strank s 13737 osebami. Zanimljivo jo gotovo zvodeti, iz katorih krajev je bilo največ gostov. Iz avstrijskih dežel prišlo je več kot polovica gostov, namreč 7 542 oseb, izmed teh z Dunaja 5353 oseb, potem 1307 iz Ogerske; 2460 iz Nemčije, tretjina več nego v prošlem letu; dalje je prišlo sim 557 Rusov, 528 Angležev, 345 Amerikancev, 253 Francozov, 233 Kumuncev, 147 Nizozemcev, 61 Italijanov, 45 Afrikancev, 32 Švicarjev, 26 Belžanov, 23 Turkov, 21 Dancev, 18 Srbov, 17 Azijatov, 16 Švedov, 15 Grkov, 5 Bulgarov in .3 Portugizi. — (Skopuh.) Jednooki skopuh umrl je brez sorodnikov in prijateljev. Svoje zlato zapustil je drugemu, sosodnemu skopuhu, ki je bil na ravno tako slabem glasu, kakor umrli. Glavni vzrok, da je le-ta dobil premoženje jednookega kolege, je bil naznanjen v oporoki. Tvoj značaj mi je priča, bilo je zapisano, da ne bodeš s tolikim trudom pridobljenih novcev zapravljal in trošil . . . Umrli skopuh se ni zmotil, kajti srečni dedič je takoj pokazal, da je vreden zaupanja umrlega. V oporoki je namreč poslednji odločil 100 gld. za onega, ki mu bode zatisnil oči. Dedič pa je vložil pravdo zoper to točko in hočo dotičnemu izplačati samo 50 gld., ker je bil testator jednodk in mu je bilo treba zatisniti le jedno oko . . . — (Nagroben napis.) Prijatelj poslal nam je z nemške Koroške naslednji nagrobni napis, kateri se nahaja na selskem pokopališči: „Johann Zaunigg hatte viel Glttck, Er sclioss die Ilasen in’s Genick. Der Hase jammerte: Au, aut Ich bin geschossen blau!“ Ta pokojnik je moral biti gotovo izredno spreten lovec, da so mu še na grobu postavili tak „ klasičen" napis, da priča o umršoga sreči aere peren-nius. Škoda le, da jo zlagatelj teh verzov ostal neznan, njemu bi gotovo na čast postreljali hvaležni potomci hekatombo dolgouhatežev. — (Potres naredili.) Med zadnjim potresom v Ohiji v Ameriki dogodila se je naslednja zgodbica. Ko so je jolo neko Šolsko poslopjo tresti, menil je učitelj, da so mu to napravili poredni učenci. Sum njegov je padel na tri tičke, ki so bili pri vsaki nagajivosti zraven. „To ste vi napravili!" zaupil jo učitelj in takoj jo vso tri eksemplarično kaznoval. Še le pozneje je zvedel, da niso njegovi dečaki — sveta tresli! — (Kunci v Novi Zelandiji.) Iz Evropo v Novo Zelandijo pronešeni kunci so se tako zelo pomnožili, da uničujejo prostrane ravnino. Ves trud in vsi izdatki, da bi kunce zatrli, so do zdaj ostali brezvspešni. Kot primera škode, katero provzro-čajo kunci, se navaja, da se jo na posestvu v Otagu prej 120000 ovac, katero so dajale 1300 bal volne, ostriglo, zdaj pa se ostriže samo 45 000 ovac, katere dajejo 500 bal volne. Gospoda Car-gill in Anderson sta na sosednem posestvu ostrigla proj 20- do 30 000, zdaj samo 10 000 ovac, ter sta med tem izdala 4000 do 5000 funtov sterlingov, da bi zatrla kunco. Domače stvari. — Nj. c. in kr. apostolsko veličanstvo izvolilo jo za popravo in razširjonje podružne cerkvo sv. Miklavža v Litiji podeliti podpore 200 gld. iz NajviSje zasebne blagajnice. — (Ljubljanski škof gosp. dr. Jakob Misija) bil je v konzistoriji v Rimu po papeži uže prekoniziran. Kakor čujemo, bode tu nastopil svoje mesto uže prvo adventno nedoljo dne 30. t. m. — (Poreško-puljski škof gospod dr. J. Flapp) vračal se je včeraj z Dunaja. Med potom ostal jo v Ljubljani. Včeraj zjutraj opravljal je sv. mašo pri frančiškanih. Popoludne pa se je uže odpeljal. — (Povožen na železnici.) Danos zjutraj ob 5. uri 25 minut, k» je poštni vlak Rudolfove železnico vračal se z južnega kolodvora na lastni, poskočil je na Dunajski cesti neznan mož pod vlak. Vozovi so drdrali čoz njega in ga smrtno ranili. Poroča se nam, da je nesrečnež delavec z imenom Martin Slap. — (S. Gregorčičevih pesnij) I. zvozek, zelo pomnožen z izvrstnimi pesnimi, izido v kratkem, še pred Božičem v 2400 iztisih. Knjiga bodo zel6 lična. Tisk in založba Ig. pl. Kleinmayra in Fed. Bamberga v Ljubljani. Knjiga je uže v tisku ter je uže procej rokopisa stavljenega. To bode gotovo lepo božično darilo! — (C. kr. kmetijska družba kranjska) prodajala bode dne 20. t. m. ob 9. uri dopoludnd v Lescah na javni dražbi plemensko živino belan-skega plemena, in sicer tri plemenske bike in dve telici. Kupiti jo morojo samo domači živinorejci. — (Tatvina.) Včeraj hotel je na dolenjski mitnici neznan 201eten fant skozi okno pri mitnici vzeti denar, a mitničar ga je prepodil, čez nekaj časa pa je ukral v bližnji mitniški stražami stražarjevo suknjo, v kateri so bili 4 gld. — (Znižanje železniške voznine za državne uradnike.) Kakor čujemo, izdal se bode ministerski ukaz, s katerim se bode vsem cesarskim uradnikom znižanje za pet odstotkov železniško voznine za tretji in drugi razred na podržavljenih železnicah priznalo. To znižanje pričelo se bodo baje s početkom prihodnjega lota. — (Iz Mokronoga) se nam poroča, da so posestniku Josipu P. iz Malen umrli za davico trije otroci v starosti med 7 in 10 leti, posestniku Franu P. sta zbolela dva sina in pastir, posestniku Franu N. pa je pobrala neusmiljena bolezen lOletnega sina. Upati je, da so nevarnost ne bode daljo širila in da se posreči, omejiti delokrog smrtnega gosta. — (Požarna kronika.) Dne 5. t. m. ob 9. uri zvečer nastal je pri posestniku Antonu Verbiču v Pristavlji Vasi (pri Zatičini) ogenj, ki je vpepelil hišno streho, 72 mernikov žita, dokaj hišne oprave in perila; škodo je nad 685 gld. — Pravijo, da se je ogenj pričel pri tlečem pepelu, ki je bil shranjen v shrambi. — (Rop.) Lončar Luka B. iz Zavrača šol jo dn6 5. t. m. popoludnč iz Semrečja proti svojemu domu, kar ga napade kacih 22 let star, ru-deč potepuh. Mož trdi, da ga je lopov s palico vdaril nad desno oko in ga vrgel na tla. Vzel mu je 102 gld. donarja, potem pa jo pobegnil. — (Med berači in žganjarji.) Dnd 1.novembra pili so trije berači z jednim delavcem v znani žganjariji v Spodnji Šiški. Broz vnanjoga povoda posegel je berač Peter Štrukelj v strgani svoj žep in je prinesel iz njega svoj nož; tega je zasadil svojemu sosedu, tudi prosjaku, v hrbet. Koliko da je napadeni poškodovan, se še ne ve, ker jo je takoj popihal iz pivnice. — (Žganj ar j e va smrt.) Dnč 11. t. m. našli so 50letnega kočarja Mat. S. iz Radovljico mrtvega v nekem gnojišči — Prejšuji večer bil so jo mož čez moro navlekel žganja in baje ga jo zadel mrtvoud v obližji usodepolne jamo, v katero se je revež potem zvrnil. — (Otvorenje galerije slik v Zagrebu.) Včerajšnja „Laib. Ztg.“ poroča o otvo-renji galerije slik v Zagrebu blizu tak6: Mesto Zagreb se je d n 6 8. in 9. t.m. okrasilo z zastavami; Zagreb otvoril je slovesno novo galerijo slik in posvetila se je akademijska palača; posvetil jo je sam vladikaStrossmayer, kateremu se jo priredil prav ljubeznjiv vzprejem. Vsa zagrebška društva, občinsko zastopstvo, akademija, meščanstvo in na tisočo broječe občinstvo pozdravljalo je vladiko Strossmayerja z burnimi živio-klici. Pod-, župan Crnadak nagovoril je Strossmayorja, na-glašajoč zasluge tega vladike za hrvatski narod in hrvatsko omiko. Strossmayer zahvalil se je ginjen ter omenil, da bode vse svoje življenje posvetil blagru domovine. Impozatno spremstvo dovedlo je vladiko v mesto. Vladiki Strossmayerju prinašali so vsi krogi občinstva obile ovacije. Listi nagla-šajo njegove nevenljive zasluge za omiko ter ozna^ čujejo slavnost kot čisto kulturelno slavnost. Samo glasilo Starčevi(iijancev, „Sloboda“, je omenila slav nosti z mrzlimi besedami med domačimi novostmi V soboto opoludne vzprejel je slavljeni mecen de-putacije mest, društev, korporacij in učilnic; potem je priredil baron Louis Vranyčany sijajen banket. Pri slavnostni predstavi v narodnem gledališči so bili vsi prostori natlačeni. Eazsvitljava, bakljada in serenada so skončale slavnostni dan. Vrhunec zagrebške slavnosti dosegol je govor, katerega je govoril Strossmayer v nedoljo po blagoslovljenji akademijske palače. Blagoslovil je vladika sam na dvorišči akademijske palače, kateri je bil spremenjon v slavnostno dvorano. Pevska društva so prednašala koral, na kar se je vršilo blagoslovljenje v hrvatskem cerkvenem jeziku. — Potem je imela akademija sejo, kateri je govoril Strossmayer. Razlagal je pomen akademije in vseučilišča ter naglašal, da si more samo omikan narod odpreti studence gmotnega blagostanja. Zahvalil se je monarhu, s čegar pomočjo se je akademija po potresu mogla zopet postaviti. Hrvatski narod je najbolj lojalen, on ljubi svojega kralja. Zahvaljuje so narodu, kateri si je navzlic revščini pritrgal grižljaj od ust, da je mogel položiti mrvico na žrtvenik domoviue in vfide. Deputaciji iz Ljubljane, katera je došla, da izroči častno diplomo mesta ljubljanskega, izreka v prisrčnih besedah zahvalo za prijaznost. Potem je imel Strossmayer zel' „ a i 2. pop. « 9. zvečer 747-29 746-59 747-01 Tempe- ratura Vetrovi Nebo -f- 4 6 svzh. sl. + 8-2 + 60 Mo-krina T mm obl. I Ljubljanski nazidni koledar za notice sca. leto 1885 na trdem papirji po 2 B le r. Ljubljanski nazidni koledar za leto 1885 na trdem papirji po 20 Isr. Kazpečevalcem dovoljuje se popust ali rabat. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova jigotržnica v Ljubljani, Kongresni trg št. 2. Salicilna ustna voda in (108) 16—2 salicilni zobni prašek pripravljan od G. Piccolija, lekarja „pri anyelji“, Ljubljana, Dunajska cesta. Vsakdanja vporaba ohrani zobe zdrave, zobno meso okrepi ter obvaruje vseh zobnih in ustnih boleznij in vratobola. v. Steklenioa salicilne ustne vode 40 kr.; škatulja / / sallollnega zobnega praška 30 kr. X spiiH"1 ■■■im iiiiiiiiiniiiiiniiiiiiTiniiiiiiiiiiiiimnriiiiiiiirnniiTT! 0-00 Na prsih in pljučah bolehnim! Gospodu Jul. pl. Trnkoozy-Ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu. Zamdn vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka lz kranjskih planinskih želiš« k 66 kr., in z veseljem sem opazil zbolj-Sevanje. Blagovolite mi poslati So 3 steklenice. Spoštovanjem VaS udani Josip Malešič v Sinku. !! Priznanje!! Froli bolečinam v ilavi io želodca! Gospodu lekarnarju Trnkoozy-Ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4. Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilno kroglice, škatljica po 21 kr., Izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavo-b61 in sem ter tje napadajoča me mrzlioa, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglice, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti. Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teh tak6 izvrstno delujočih kri čistilnih kroglio. Pozdravljajo Vas, sem najudanejša Tjucija Šlibar. Salicilna ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zaprečl pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, 30 kr. itfgT Najnovejše spričalo. Vaše blagorodje! Mnogo let vporabljam Vašo salicilno ustno vodo in salioilnl zobni praiek z izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice. Spoštovanjem (117) 9—2 Anton Slama, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno frlina v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna pri „Samorogu“ Jul. pl.Trnkoczy-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. 111111111111,11 11111111....1111...........iiiiiiiiiiiifirlTiinTi™ Odgovorni urednik prof. Fr. Saki j e. Tiskata in zaJigata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.