PoStnina pavšalirana MAMBORSKI je zanesla v to malo mesto, 'ki ima pravf dru£ih krasot tudi lepe ženske. Vsaj tako j,j t ,0 — jaz malo vem o tem. Ako grem tu in sliš' P° Gosposki ul*ci> se zt*’> c*a v‘dim je Duvlt \/me Je objcl° eno ed*n° silno hrepenenje: kairnr ;Va\govoriti z Vami. , ln zdaj pohajam ŽPlin B"b,len P° u^cah; spremlja me edina vJ s/exatl Vas- Pogosto ne vzdržim niti do °nca tam, kjer me veže dolžnost; pustim vse nemar in hitim ven iskat Vas. Vi ne poznate e čarobne, te čudovite sila, ki obvlada človeka popolnoma. Vaša krasota me je omamila; vi ste oja prva in zadnja misel vsakega dne. Moja radi groznega terorja s katerim tlačijo D’ Annunzio in njegovi arditi reško prebivalstvo. Nezadovoljnost pa se je polastila tudi njegovih arditov samih. Naveličali so se čepeti neprestano na Reki odrezani od vsega ostalega sveta. Temu se pridružuje še pomanjkanje in dejstvo, da ne prejemajo več tako sijajnih gaž, kakor so jih prejemali začefkoma, ker primanjkuje D’ Annunziu denarja. Vse kar jih še drži na Reki je prostost počenjanja, ki je za nje na Reki neomejena. Nezadovoljen pa je končno tudi D’ Annunzio sam. Mislil je, da si bo s svojim nastopom pridobil naklonjenost sveta, toda mesto tega ga je doletel samo posmeh. Njegova pšenica ni obrodila, njegova akcija je postala brezpomembna, poti nazaj pa ni. Sam se ne more umakniti z Reke, že iz moralnih vzrokov ne, drugič pa tudi ne ve, kam naj bi šel in deloma se boji tudi Italijanov samih, ker bi si s svojim odhodom, ne da bi dosegel ono, kar je nanj zidalo italijansko javno mnenje, nakopal na glavo sovraštvo in posmeh celega naroda. D’ Annunzio je danes ujetnik svoje lastne avanture, in svojih arditov, katerim mora nolens volens izpolniti vse karkoli usoda je v Vaših rokah. Povejte, ali je mogoče govoriti z Vami, kdaj in kje. čakal J>om vsak dan Vašega odgovora. Ne bodite neusmiljeni. Iz Vttših lepih očij sije toliko dobrote in ljubezni. Dokažite, da to ni prevara, da znate vsaj z eno besedo utolažiti bolest hrepenenja, ki ne najde nikjer miru. Edino Vi me morete osrečiti. Hotel sem se premagati, a ni bilo mogoče. Moral sem vam pisati. In sedaj, je odvisno od Vas, ali bodo moje najslajše sanje uresničene. Priložen je naslov. Oprostite, da se skrivam pod tujim imenom, dokler ne vem, ali Vam morem zaupati najsvetejše tajnosti. Poljubljam roko! Njeno piamo. Velecenjeni gospod 1 Vaše pismo sem prejela. Pravite, da mi ne morete zaupati. Tem težje je meni odgovarjati neznanemu možu. Citala sem z zadovoljstvom Vaše priznanje. Hotela bi Vas poznati, predno Vam odgovorim. Njegovo pismo. Velecenjena gospa! Mislite si mojo radost, ko sem prejel Vaše pismo. Poljubil sem sto in stokrat te drobne vrste, ki ne obetajo ničesar in ničesar ne od- klanjajo. Razumem Vaš položaj. Ne hoteli M pisati staremu grdemu možu. Vem, toda jaz sem mlad. Ali sem lep, o tem bodete sodili sami. Samo dovolite mi, da Vas zopet vidim. Naše mesto je v tem oziru malomestno; izve se vsaka stvar in opravlja se mnogo. Tudi o Vas sem že čul govoriti. Zato je naravno, da se vsak skriva v svoje zatišje. In žena mora varovati .ugled svojega moža. Zato sem razumel Vaše pismo. Veselilo me je, da se nisem varal. Pojdem jutri zopet ob istem času mimo Vas, kakor včeraj — kajti včeraj sem Vas srečal. Bili ste v družbi mladega gospoda in niste slutili, da sem tako blizu. Ko ste zavili mimo hotela v Dvorsko ulico, se mi je zdelo, da ste se celo ozrla name. Danes bom zopet tam ob istem času. Upam, da ne boste imeli pomislekov j nečem biti Vam nič druzega kakor udan prijatelj, ki Ws obožuje. Ljubim Vašo krasoto in želim Vas videti vsak dan. Pozdravljam Vas v tej temni noči, Tei iz nje diha že prya pomlad. Njeno pismo. Velecenjeni gospod! Zdi se mi, da sem Vas videla. Saj ste to bili Vi, oni gospod, ki je stal na oglu ulice vis-a-vis hotelu. Dobro — dovolim Vam, da se od njega zahtevajo. Kaznovati jih ne sme, ker sicer bi se mu uprli. Radi tega se pa tudi dan za dnem bolj širi anarhija in Reka je danes podobna taborišču razbojnikov, pravo piratsko gnezdo. Iz tega piratstva se je tudi porodila misel proklamirati Reko za samostojno in neodvisno državo, kar se je ’ tudi zadniega pre'eklega meseca zgodilo. D Annunzio je sporočil italijanski vladi, da se proglaša Reka za neodvisno državo. Da bi si meje te majhne države razširil, pa je nameraval zasesti ozemlje do Št. Petra in Snežnika, kar mu pa ni uspelo. Kakšen bo nadaljni razvoj dogodkov na Reki? Z gotovostjo bi bilo težko kaj prorokovati. Eno pa je skoro gotovo, da se D’ Annunzio in njegovi arditi zlepa ne bodo umaknili z Reke. Če pa ostanejo, čakajo Reko in njeno prebivalstvo še grozni dnevi. Čimdalje bo trajalo to stanje, tembolj bo rastla anarhija, tembolj bo padala disciplina in morala D’ Annunzijevih arditov. Reško prebivalstvo bo vedno bolj obuboževalo, vedno boli trpelo, ter se tudi vedno bolj redčilo, kajti prisiljeno bo izseliti se. Prvič radi anarhiie, drugič pa radi pomanjkanja in splošne trgovske in delavske stagnacije^ Reka je z našo zemljo, tako tesno zvezana( da brez nje absolutno ne more živeti. Za človeško moralo. Zadnji* je prinesel >Slovenski narod« članek o rimsko-katoliški internacijonali. Naj podamo tudi mi kratko replikacijo tega kar smo slišali ter obrazložimo o tej stvari tudi naše stališče. Pred vsem pa moramo povedati, da razločujemo in moramo razločevati med onim krščanstvom koncem rimske dobe ki je podrlo ves tedanji gnili svet, med ono velikansko silo, ki je temeljila v nepokvarjeni in pošteni človeški notranjosti, v moralnem čutu človeka in pa med današnjim izrastkom prvotnega, na humaniteti in medsebojni ljubezni vzgojenega krščanstva. Prvotno krščanstvo se je razpaslo v ono kompromisarsko kapitalistično družbo, ki hoče z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi obvlidati svet. Ta družba ni več zgrajena na Kristovih naukih o enakosti in bratstvu, temveč na patriarhalični oblasti in kapitalistični upravi, ki jo imenujemo cerkev. To religiozno vero, da jo tako imenujemo, ki nim$ s prvotnimi nauki skoraj ničesar skupnega, ono, ki si je oblatila roke v bojih med cerkvijo in državo v sredniem veku, ki je sklepala kompromise z monarhi ter s pomočjo države brezpogojno obvladala svet, pa je treba ločiti od one vere vase, ki jo mi ob drugi priliki na ulici približate. Hočem govoriti z Vami. Njegovo pismo. Velecenjena gospa! Da, to sem bil jaz. Videl sern Vas, kako ste prihajali po ulici navzgor in nisem vedel, ali bj obstal ali pobegnil. Dumas pravi v svoji „Dami s kamelijami", da ljubezen človeka nebeško pootroči. Gotovo ste .čitali ta krasni roman. Zato se ne čudite moji boječnosti. In tudi v tej svoji sreči sem ves razdvojen. Ko sem čutil na sebi Vaš jasni pogled, takrat se je zbegala moja misel in zdelo se mi je, da bi se Vam ne mogel bližati. Srečen sem, da seip prejel od Vas te lepe vrste in ostanem Vaš tih oboževalec Verujem v usodo. Prej aji slej se bosta srečali najini pot . Bodite mi dobri. (Konec prih.) lahko identificiramo s celoto etičnih načel nepokvarjenega človeka, kratko s človeško moralo. Ta vera vase, ali morala, ki stremi za poplemenitvijo misli in srca, brez katere človek ni več človek, temveč postane žival, ta vera je neobhodno potrebna in v tem smo si vsi edini, da moramo stremiti za tem, da se jo še bolj poglobi ter da se zabrani nje nadaljnje propadanje, ki posebno danes razsaja in grozi, da uniči v človeku vsak moralni čut, vsako misel, ki gre čez Jioricont egoizma. Prav dobro vemo, da se mora to storiti, ako ne, zdrevimo v neizbežen propad. Pokazali smo razloček med prvo požrtvovalno vero prvih kristjanov in na institucijo, ki se je razvila iz nje, ter danes znova poskuša dobiti v svoje roke zrahljano oblast potom kompromisov, političnega strankarstva ter novo rimsko-katoliško internacijonalo. Tega izprijenega organizma, ki si je skozi ves srednji in novi vek mazal roke s posvetnimi boji za nadoblast, ki je med svetovno vojno podpiral ravno radi svoje rim-sko-katoliške internacijonale politiko katoliške Avstrije ter se danes znova prilagoduje vsem vetrovom, samo da se obdrži na vladi, tega pa ne moremo odobravati nikoli. Ta organizem nosi pri nas na Slovenskem ime SLS; v svojem bistvu pa je ta stranka ravno taka kakor vse druge zgrajene na tej podlagi. K tkor vse druge, tako. vlači tudi naša SLS vero, ki bi morala biti nekaj vzvišenega, kakor vlačugo na cesto ter jo obmetava z najgršim političnim blatom. Mi vemo, da se mora splošna morala, človeška vera vase krepiti, da se mora ojačiti, toda prav tako dobro vefno, da tega naše klerikalstvo nikoli ne bo doseglo, ampak nasprotno, celo onemogočilo. Morala je ono, česar človeštvo danes tako krvavo potrebuje in te morale, te zdrave, resnične, globoke morale mu je treba dati, te, toda ne one, ki jo prodaja klerikalna stranka potom svojega časopisja, svojih duhovnikov, poslancev in ministrov. R. Dnevna vesti. Cene sukna. Samovoljnost določevanja cen naših trgovcev se vidi najlepše na suknu v izložbenih oknih. V štirih različnih inanu-fakturnih trgovinah je izloženo eno in isto sukno za moške obleke,- toda v vsaki ima drugačno ceno. V eni stane meter 540 K, v drugi 580 K, v tretji 680 K, v četrti pa že 700 K. Razlika med najnižjo in najvišjo ceno je torej kar za 160 K pri metru. Lepše ilustracije sedanjih razmer bi bilo težko najti kakor je ta. Upokojen je bil v Celovcu koroški deželni šolski nadzornik, profesor Benda, znan sovražnik Slovencev, ki je prestavljal slovensko učiteljstvo v nemške kraje, na slovenske šole pa pošiljal Nemce. Njegovo delo je danes zrušeno in ž njim se je zrušil tudi nn. Glasovanje na Koroškem se bo vršilo, kot se sodi, koncem letošnjega poletja. O tržaških razmerah. Vzrok velike tržaške stavke nam postane jasen komaj tedaj, ko nam postanejo jasne razmere, ki vladajo sedai v Trstu in razpoloženje tržaškega prebivalstva sploh. Tržačani, seveda le Italijani in italijanaši, so sanjali o Italiji in hrepeneli po njej, kakor morda nobeno 'drugo prebivalstvo nekdanje Avstroogrske po 'odrešitvi. Ko so prišli Italijani 1918. leta v Trst, je bilo njihovo navdušenje nepopisni); toda že po preteku enega tedna se je začelo kaliti. Italija jih je razočarala. Ni jim prinesla onega, kar so pričakovali, odvzela pa jim je vse ono, kar so imeli. To razočaranje je vedno bolj rastlo, tembolj, čimbolj je Trst propadal. V teku nekaj mesecev pa so tudi najbolj zagrizeni uvideli, da drvi Trst pod Italijo v neizbežno pogubo. In Tržačan, ki ljubi svoi Trst, kakor malokateri meščan svoje mesto, je začel Italijane sovražiti. Danes je sovraštvo Tržačanov do Italijanov tako veliko, da si ga, kdor ga ne pozna, sploh ne more predstavljati. V tem svojem sovraštvu pa se Trst oklepa — komunizma in danes je Trst gotovo najbolj komunistično mesto v Italiji-Število karabinjerjev, ki so jih Tržačani že pobili, presega daleč stotino. V svojem sovraštvu do Italije, kličejo Italijani, ki ne znajo besedice slovensko «Eviva Jugoslavia!» In to o belem dnevu, samo da jeze italijansko vojaštvo. Ječe so tako prenapolnjene, da morajo arestante izpuščati samo zato, ker nimajo v ječah prostora V takih razmerah se vrši sedanja «poizkusna» stavka v Trstu. Zadušnice za padle junake. Dne 17. t. m. se vrše na poziv ministrstva verstva po vseh krajih naše države maše zadušnice za padle bojevnike svetovne vojne, naše in zavezniške. Ljubljansko kr. gledališče bo prejemalo 600000 K državne podpore. . Nov dnevnik v Pragi. \] Pragi je začel izhajati nov velik dnevnik »Slavia«. . Za referenta umetniškega oddelka v ministrstvu za prosveto je imenovan najve.ji sedanji srbski književnik Bora Stankovič. Olimpijske igre. Predpriprave za sedmo olimpijado, ki se vrši v Antverpnu, so že v polnem teku. Belgijski olimpijski odbor je razposlal program ter obširne brošure glede vsakega športa, ki je pripuščen k olimpijski tekmi. K olimpijskim Igram smo povabljeni tudi mi, Jugosloveni. Izpremembe voznega reda. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja: Vskd upeijave poletnega časa v Nemškj Avstriji iti Italiji se izpremeni vozni red ekspresnih vlakov D čfR a j—Trst med Špiijami in Logatcem, in sicer vozita od 9. aprila dalje namesto sedanjih vlakov št. 3a in 4a z odhodom iz Špilj, oziroma Logatca za eno uro prej kakor dosedanja ekspresna vlaka. Prihod brzovlalca št. 3a v Maribor ob 12.34, odhod 13.24, prihod v Celje 14.35, odhod 14 50, prihod v Ljubljano ob 16.27, odhod 16.47. V nasprotni smeri pride brzovlak št. 4a iz Trsta v Ljubljani ob 9.49, odhod 10 29, prihod v Celje ob 12.10, odhod 12 25, prihod •v Maribor ob 13.48, odhod 14.08. Nove odredbe .na naših srednjih šolah. Višji šolski svet je v svoji zadnji seji sklenil, da se uvede na vseh učnih zavodih telovadba kot obvezen predmet. V to svrho se sistemizirajo službe telovadnih učiteljev in se oddajo izprašanim prosilcem Nadalje je višji šolski svet sklonil, da se uvede za I. razred srednjih šol poskusna doba za dijake do božiča. Končno se je sprejela resolucija, ki meri na to, da se nastavijo posebni šolski zdravniki in da se ustanove zobozdravniški ambulatoriji za dijake iz neimovitih rodbin. V isti seji se je tudi sprejel načrt novega disciplinarnega reda za vse srednje šole. Sokol v Studencih priredi v soboto, dne 17. aprila 1920 ob 20. (8.) uri zvečer v vseh prostorih Narodn. doma telovadno akademijo. Spored je razviden na lepakih. Mlado društvo nastopi prvič in pokazalo bo, koliko se lahko doseže z mirnim In odločnim delom. Solcpl ima svoj lastni krasni dom, močna sokolska roka je Rosekala hrast, ki so Sa vsadili naši najhujsi nasprotniki. — Da se društvo opomore tudi gmotno, vabimo vse prijatelje Sokola, da se akademije mnogo-brojrto udeležijo. Ker je čisti dobiček namenjen za Sokolski dom, se preplačila in darila hvaležno sprejemajo. Zdravo! Smetanov simfonični ciklus ,,M& vlast“ v soboto dne 10. aprila 1920 ob uri (8.) v Gbtzovi dvorani, proizvaja« po Mariborski divizijski godbi z l«ko pomnožen1«! oi-kestrom (okoli 80 prvovrstnih godbenikov) pod vodstvom njenega neumornega kapelnika 1‘eruo Herzoga, bo pomenih vsekakor višek letošnje muzikalne sezije v Mariboru. Pri tem je treba povdarjati, da je Maribor baš po zaslugi naše vojaške godbe eno tistih redkih mest v Jugoslaviji, ki se lahko ponašajo z Tepimi, umetniško visoko stoječimi koncerti. Kljub mnogim težkočam je delala neumorno za povzdigo in razširjenje dobre glasbe v našem mestu. Smetanov simfonični ciklus jo je stal mnogo truda. Predvsem je bilo treba dobiti notni material^ iz Prage. Po dolgotrajnih pogajanjih se je končno s posredovanjem tajnika češkega prosvetnega ministrstva g. dr. Wirtha in ravnatelja praškega Konzervatorija g. Spilka, posrečilo ga dobiti od dirigenta Združenega orkestra v Pragi, gdsp. Ostrčila. Celotni ciklus (vseh 6 delov) se je dozdaj izvajal samo še v Pragi, Parizu in v Ameriki. Upati je, da bo mariborsko občinstvo vedelo ceniti yisoko umetniško vrednost te nesmrtne kompozicije, trud godbenega vodstva ga poplačati s tem, da napolni dvorano do zadnjega kotička. S tem koncertom se zaključi letošnja glasbena sezija vojaške godbe, ki je povabljena v Beograd, kjer bo ponavljala ciklus „Ma vlast" ; pozneje pa odide v Rogaško Slatino. Prihodnji koncert bo šele oktobra meseca. Še enkrat ponavljamo, da je kulturna dolžnost vsakega inteligentnega Mariborčana, da poseti jutrajšnji koncert. Predprodaja vstopnic : trgovina z muzi-kalijami Hofer v Šolski ulici in trgovina s papirjem Brišnik v Slovenski ulici. Spored velikega ljudskega koncerta v prid Dijaške kuhinje v Mariboru je jako zanimiv. 120 pevcev in pevk ter 50 godbenikov divizijske godbe bo proizvajalo: 1. Smetana, Overt- k »Libuši« (orkester). 2. Schvvab, Zlata kanglica. Mešan zbor z orkestrom. 3. Smetana, Zbor vaščanov iz »Prodane neveste*. Mešan zbor z orke.trom. 4. Mešani zbori: a) A. Forster, Naše gore; b) L. Hudovernik, Naša zvezda; c) G. Ipavic, Miloda; č) Ruski rlarodni (harm. E. Beran). 5. Beran: A. Dumka, b) Scherzo. Orkester. 6. Dvorak, IV. slovan-sky taneč. Orkester.^ 7. Mozart, Overtura k »Čarobni piščali. 8. Ženski zbori z orkestrom: a) Beran, Introdukcija. Orkester, Spev vil. Spev in ples vil (alt solo); b) H. Volarič: Slovenskim mladenkam. 9. Borodin, S step. Orkester. 10. Jenko, Zbor ciganov iz »Vra-čara«. Mešan zbor z orkestrom. Koncert se vrši dne 16. aprila (petek) ob 20. uri zvečer v Gotzovi dvorani. Predprodaja vstopnic pri g. Zlati Brišnik v Slovenski ulici od pon-deljka dalje. Razpust našega gospodarskega oddelka v Parizu. Naši mirovni delegaciji v Parizu je bil dodeljen poseben gospodarski sosvet za mirovna pogajanja, v kolikor so ona v zvezi z gospodarskimi vprašanji. Ker so vse mirovne pogpdbe, ki nas tudi gospodarsko zammajo, že sklenjene, je ta odsek sedaj razpuščen. Stavka v Pulju. Delavstvo puljskih arzenalov ie stopilo v stavko, ker vlada ni hotela ugoditi njihovim zahtevam po zvišanju mezde. Stavka nad 10.000 delavcev. Falsifikati italijanskih lir. Na Dunaju kroži veliko število falzificiranih italijanskih bankovcev po 50 in 100 lir starejše emisije od leta 1896. Ti falzifikati, ki so najbrže enega in istega izvora se razlikujejo od pravih bankovcev osobito po sledečih znamenjih : Pravi bankovci imajo na obeh straneh v velikem medaljonu r^'dočno izkovano Neptunovo glavo v vodenem tisku Je v prozirajoei luči,' torej transparentno, Pr' fa zifikatih se pa vidi to glavo le na hrbtni str*ni v medlo sivi, nerazločni posneti sliki. Te falzifikate je baje izdajal neki Italijan pri nakupih v trgovinah. Popisan je kot 25—30 let star, velike, vitke rasti, temnih lasi, temnih lic b(ez brade ali z majhnimi brkami, oblečen je v Zelenkast, kosmat površnik in nosi mehak zelen klobuk. Nahajal se je večjidel v spremstvu neke žene v starosti 20—25 let, srednje velikosti, vitke rasti z lepim okroglim licem, temnih las, oblečene v temnomoder kostum s slamnikom, tolmačila mu je.pogovore. Ta popis je prikladen na nekega Luigi LagOmarsino, trgovca iz Milana, rojen 24. 5. 1895 v Milanu in tja pristojen in ■Malvino Mallaire ali Valerijo Mallaira, rojena lota 1900 v Innsbruck, 'ki sta stanovala od 13. do 23. 3. 1920 v hotelu Stefanie na Dunaju in zadnji dan pa nenadoma zapustila ta hotel. Občinstvo se opozarja na te falzifikate in da v slučaju pojave popisanih oseb to takoj naznani pristojni oblasti. Sovražniki tihotapcev. Najnovejši dogodki dokazujejo, da imajo tihotapci poleg oblasti še veliko hujše nasprotnike in to gotove tolpe, ki preže na tihotapce samo z namenom, da se na roparski način pojaste njihovega imetja. V Ljubljani in v raznih obmejnih krajih so organizirane, kakor se dozdeva, razne roparske družbe, ki preže na tihotapce ob meji, da jih oropajo in so kot taki seveda v hudem boju z orožnki. Te dni je neki orožniški straž-mojster o demarkacijski črti skupno s svojim srbskim vojakom spremljevalcem naletel na dva taka lopova. Enemu se je posrečilo pobegniti, drugega pa so ujeli in spoznali v njem ljubljanskega tapetnika Cemažarja. Oba sta bila oblečena v vojaško obleko in oborožena s puško. „ Sladkorna industrija. Pred vojno smo dobivali iz Čehoslovaške sladkorja, kolikor smo ga rabili, ker smo bili s Čehoslovaki v eni državi. V Jugoslaviji imamo samo osem sladkornih tovaren, ki nikakor ne morejo proizvajati toliko sladkorja, kolikor ga rabimo. Iz Cehoslo-vaške je sladkor težko dobiti ali je pa silno drag in misliti se mora na ustanavljanje novih sladkornih tovarn v Jugoslaviji. Kakor je znano, se misli ustanoviti sladkorna tovarna v Posavju okolu Krškega ali Brežic. Pa tudi v Prekmurju se misli na pridelovanje sladkorne repe in na ustanovitev sladkorne tovarne. Vse se lahko naredi pri nas, ničesar nam ne bi trebalo primanjkovati, samo malo podjetnosti je treba in — volje do dela. Kolekovanje kronskih novčanic. V celi naši državi je bilo kolekovanih 4 610.436.419 -K. Na posamezne dežele odpadel na Hrvafsko in Slavonijo -1.679,253.389 I< t. j. 36.44%; na B;mat, Bačko in Baranjo 1.255.942.110 K t. j 27.24%; na Slovenijo 717,463.870 K t. j. 15.56% ; na Bosno in Hercegovino 446 806 269 K t. j. 9 69% ; na Srbijo in Črnogoro 315.685.949 K t. j. 6 84% ter na Dalmacijo 195,384 805 K t. j 423%. Pri žigosanju pa je bilo v naši državi predloženih 5.322,593.215 K. Zadnje vesti. Kompromis v jadranskem vprašanju. DKU Berlin, 9. aprila. »Vossische Zeitung« poroča iz Bazla: Po poročilih »Seccola« je prišlo po prizadevanju Lloyda Georgeja v jadranskem vprašanju do kompromisa. Italija dobi nadoblast nad Reko, Jugoslavija pa nad Sušakom, rečinsko delto, Barošem ter Volosko. Opatija pripade Italiji, v zameno pa dobi Jugoslavija Skadar. Dr. Renner v Rimu. ' DKU Rim, 8. aprila. Danes dopoldan so državni kancler dr. Renner ter avstrijski državni tajniki konferirali z ministrskim predsednikom Nittijem. Konferenca je tra-jhla nad eno uro. Na to je sprejel dr. Rennerja ter ostale člane avstrijske misije kralj Viktor Emanuel ter jih povabil na zajtrk, katerega so se udeležili tudi ministri, Nitti, Luzatto, Ferraris, Nava in Falkoni ter državni podtajjnik Sforza. DKU R i|m,'8. aprila. Italijanski minister za industrijo,' trgovino in javna dela, preskrbo in prehrano Ferraris je sprejel včeraj v daljši avdijenci avstrijskega državnega tajnika za trgovino in obrt, Zerdicka, državnega podtajnika dr. EUenbogena ter državnega tajnika za promet. QKU Rim, 9. aprila. Danes opoldan sprejme papgž v avdijenco dr. Rennerja. DKU Dunaj, 9. aprila. Politična korespondenca izjavlja napram fantastičnim govoricam, ki se širijo o pomenu dr. Renner-jevega potovanja v Rim, da je pravi ‘ namen rimske konference sklopljenje navadnih zvez med obema vladama in državama ter pospešitev izvedbe st. germainske mirovne pogodbe, čemur se pridružuje še cela vrsta drugih gospodarskih vprašanj. Francosko-nerr.ški konflikt. DKU Berlin, 9. aprila. Kakor poročajo frankfurtski listi so dospele tjakaj nove francoske čete. V splošnem se obnašajo Francozi mirno. Včerai zjutraj je bila na glavnem kolodvoru obstreljena neka ženska, nekoliko pozneje pa je bila ustreljena neka mlada deklica, obe ker sta prekoračili zaporno črto. DKU Frankfurt, 8. aprila. (Havas). Včeraj ponoči so se raznesle po mestu govorice, da so dobili Francozi od aliirancev nalog, da izpraznijo mesto. Dijaštvo je začelo hujskati množico na francoske vojake. Na več mestih je prišlo do spopadov pri katerih je bilo mnogo Nemcev ranjenih in ubitih. Ob 20. uri pa je bil red zopet vzpostavljen; patrulje so očistile ulice. Po 21. uri ne sme nihče več na ulico. DKU Frankfurt, 9. aprila. (Havas.) Pri zasedbi mesta razorožeue čete varnostne straže so bile prepeljane izven zasedbene cone. V ruhrskem ozemlju je zasedla državna bramba mesto Essen. V angleško cono pobegli oboroženi delavci štejejo več tisoč. Pričakuje se jih še okrog 10 000, ki bodo takoj razosoženi. DKU Berlin, 9. aprila. „Acht-Uhr Blatt" poroča: Po poročilu „Berlingskih Tidcnd" je poslal francoski ministrski predsednik Milierand vsem francoskim poslaništvom cirkularno brzojavko v kateri naznanja, da bo morala Nemčija, vkljub temu, da ni nobenega govora o kontri-bucijah, vendarle plačati stroške francoske zasedbe Maingaua. DKU Berlin, 9. aprila. «Berliner Ta-geblait* poroča iz Rima: Ministrski predsednik Nitti je sprejel nemškega zastopnika Herfta ter mu sporočil, da smatra italijanska vlada ruhrsko vprašanje za popolnoma notranjo nemško zadevo. Italija želi radi tega skorajšnjo ugodno poravnavo, brež na-daljnih zapletljajev, ki bi bili za vso Evropo lahko škodljivi. DKU Pariz, 9. aprila. (Brezžično). Gotove agenture so raznesle po Nemčiji in po drugih neutralnih državah vest, da je dobila francoska vlada od Anglije in Amerike poziv, da mora takoj izprazniti ■ Frankfurt. Te tendecijozne vesti so popolnoma brez podlage. Manifestacije za Reto. Zagreb, 9. aprila. Za nedeljo, ll.t. m* se pripravljajo po vseh večjih mestih naše države manifestacije za Reko in proti nameravanemu kompromisu. Manifestacije se bodo vršile v Beogradu, Zagrebu, Osijeku, Sarajevu, Splitu itd. (Kaj pa Ljubljana in Maribor? Op. ur.) Regentovo posredovanje. Beograd, 9. aprila- Prestolonaslednik, regent Aleksander je prevzel vodstvo pogajanj za sestavo koncentracijske, ali pa vsaj neu-tralne vlade sam v svoje roke. Sprejel je tekom zadnjih par dni že več političnih osebnosti ter dolgo z njimi konferiral. Razne vesti. Batine za tatove na Angleškem. V Lincohviru so bili obsojeni 4 mladeniči na 12 batin. To je tako učinkovalo, da je bilo v Londonu za isti zločin na enak način kazno yanih že mnoge oseb. Kazen se izvršuje z bičem iz kože, na katerem so na koncu svinčene krog lice. Kazen se izvrši naenkrat in ne na obroke Čudno naključje. Te dni je umrl na Češkem veleposestnik Kamilo Rohan. Pred let je začel zidati poleg svojega gradu velik stolp Ker pa mu je neka ciganka prerokovala, da bo tisti dan, ko bo stolp dogotovljen, umrl, je u-stavil svoje delo. Po prevratu je pričel gradnjo nadaljevati in delo tudi dokončal. Ko se je vršil pred kratkim uradni pregled stolpa, je veleposestnika, ki je bil že dalj časa bolan, zadel mrtvoud in je obležal na mestu mrtev« Ogromen hleb sira. Komisar za mlekarstvo v Kanadi, John Ribertson, je dal izgotoviti ogromen hleb sira, kakor ga dosedaj še ni bilo videti. Tehta 22.000 funtov in je 10.000 krav skozi tri dni dajnlo zan- mleko. Sir je baje jako dober. Cisto amerikans^o. Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.< Mala oznanila. Vinske steklenice (buteljke) kSo vsako množino po najvišjih cenah. Kletarstvo Hoppe in Valjak, Šolska ulica 1. 3—1 N M s# 6 6 6 s# n 6 a Podpisani bančni zavodi vljudno naznanjajo, da obrestujejo vloge na knjižice s 3 in 1l2 °!o, vloge na tekoči račun s 3°l» M«—««™ mara počenši s 1. aprilom 1920. Istočasno obveščajo, da so počenši z 12. aprilom 1920 uradne ure za stranke od 8. do 12. ure dopoludne. 6 m m m 258 Anglo-avstrijska banka Jadranska banka Ljubljanska kreditna banka Mariborska eskomptna banka pf n m n n mm e \ lariborsha tisbarna d. d. (lastnica tiskarn Kralik in Rabit) priporoča vsakovrstne tiskovine, vizitnice, pro-grame, lepake, letake, vabila itd. itd. Kljub jako zvišanim £enam pri delavskih, mezdah, se cene za izdelke niso razmeroma tako zvišale.