Mubliana, četrtek 4 aprila 1929 Cena 2 Din jMte BMetoo * Dta. aa fc^jerrarvo 40 Pio- UrednlMrot ____ KnaMeva rilca L TcMoa Kct. 3133, »123. in JIM. JUribor: Aktaandnora cesta li. Te leto« k. m CeQ«t Koceoov« aL 2. Tt)«k« ifr- 19*. Bofcopiaf m m vr»6a*>. - Oeleai P® taHta. Ljubljana, 3. aprila V ponedeljek Je stopil v veljavo novi državni budžet in novi finančni »kon za proračunsko leto 1929/30. Objavili smo že pregledne številke in najvažnejše določbe novega državno-gospo-darskega zakona ter smo tudi obširno navedli razlago finančnega ministra, ki se odlikuje po večji iskrenosti in temeljitosti od skrbno retuši ranih ekspoze-jev mnogih njegovih prednikov Besede finančnega ministra Švrljuge kažejo, da je govoril mož, ki se zaveda težke dedščine, katero je prevzel m težke naloge, pred katero je postavljen, a si je svest svoje sposobnosti in svoje volje, da začrta našemu državnemu gospodarstvu soli^riejša pota ter pripravi in zasigura ozdravitev naših financ. Dosedanje delo ministra Švrljuge dokazuje, da nade, ki se stavljaio nanj, niso neupravičene in da je finančno ministrstvo v dobrih rokah. Karakteristično za iskrenost finančnega ministra je primerjati njegove izjave o efektu izenačenja davkov z razlagami njegovega prednika dr. Subo-tiča. Javnost se gotovo še spominja, kako je prejšnji tnančni minister skušal predstaviti novi zakon o neposrednih davkih kot nekako ublažitev davčnega bremena, vsekakor pa kot ukrep, ki nima namena davčnih dohodkov povišati. Dr. Švrljuga se je iskreno izognil vsem takim metodam. On jasno in bistro pove. da pričakujejo državne blagajne od novih izenačenih davkov več;e dohodke ter ceni pri vsej previdnosti in zmernosti ta višek od sko-rai 200 milijonov. Nič manj interesant-no je tudi sledeče dejstvo: Prejšnji režim je sicer pod pritiskom neznosne neenake obremenitve izvedel izenačenje neposrednih davkov, a ni se upal odpraviti težke neenakosti na polju in-direktnih davščin. Znano je, da se v Srbiji in Črni gori vse do danes ne plačuje na žganje nikaka trošarina, dočim ie ta davščina v naših krajih jako občutno breme zlasti n kmečke pro-ducente. Novi finančni minister je odločen napraviti tej neenakosti konec in v bodoče bo trošarina na žganje veljala za vso državo. Mno^i so od »iovegat' preračuna Pričakovali, da bo pokazal znatno zmanjšanje državnih izdatkov. Govorilo se je, da bo proračun za le:o 1929 30 znatno, morda celo za celo milijardo manjši od tekočega. Naivna pričakovanja, da se da to kar s peresom v roki doseči. so seveda morala biti razočarana. Novi proračun ni le manjši, temveč je. ako vzamemo lanske sn letošnje njegove številke za skoraj 900 milijonov, ako pa upoštevamo v tekočem letu odobrene naknadne in izredne kredite, še vedno za skoraj 472 milijonov višji od lanskega. Minister je to povišanje dobro utemeljil z raznimi potrebnimi novimi izdatki, a glavno je, da je načelno prelomil s staro metodo »frizi-ranjac izdatkov in dohodkov. Qrez ozira na dejanske potrebe se je poprej črtalo pri idatkih. da so se dobile »lepše številke« ter doseglo ravnotežje: ali bo s tako reduciranimi krediti mogoče izhajati ali ne, za to se finančni minister ni brigal. Ko pozneje ni šlo drugače, pa je posegel po naknadnih in izrednih kreditih. Dr. Švrijuga hoče temu načinu gospodarska očividno napraviti konec. Še je morda mnogo takih »ostankov« ostalo med krediti in zdi se nam tudi, da je pri dohodkih ponekod ocena jako benevolentna in optimistična (od železnic n. pr. pričakuje finančni minister za 214 milijonov dohodkov več. nego je predvidenih po letošnjem proračunu), a dober začetek je vsekakor stojen. Minister v svojem ekspozeju sam pravi, da se novi budžet ne sme in ne more smatrati kot nekako dovršeno delo, kar je tem bolj upravičeno, ker je sestavljen sredi dela za reorganizacijo in pocenitev vsega administrativnega aparata in torej mora računati še s stanjem, kakršno postojj do danes. Kakor v budžetu, tako vidimo tudi v finančnem zakonu reformo. Staremu zakonodajnemu »omnibusu« je odklen-kalo Finančni zakon, ki je postal strah vseh pravnikov in vse države, ker je Prinašal vsako leto v stotinah paragrafih pravo kolobocijo vseh mogočih zakonskih odredb ter tako rekoč pertur-biral celokupno naše pravno stanje, spada v preteklost. Iz novega finančnega zakona so izločene vse odredbe, ki niso v neposredni zvezi i izvrševanjem proračuna. Zakon vsebuje le 77 členov, dočim je finančni zakon za preteklo finančno leto imel 386 členov. Vse določbe dosedanjih finančnih zakonov. ki se ne nanašajo na izvrševanje proračuna in so bile v veljavi do 31. marca t. 1. ter z novim finančnim zakonom niso bile spremenjene, ostanejo po čl. 76. v veljavi do 1. junija t. L Do tega roka namerava vlada veljavnost teh odredb urediti s posebnimi zakoni. Izjemoma ostanej0 dalje v veljavi vse odredbe dosedanjih finančnih zakonov, s katerimi so bili obstoječi zakoni spremenjeni, ukinjeni ali dopolnjeni, kakor tudi vse odredbe jn vsi pravilniki ter drugi predpisi, ki so bili Upravalltvai UuMJjuu, Praternova al 64. Talelo« it 3122, 3123, 3124. 3I2S, 3124 kaaratai oddelek: Uubkjaoa. PreierooT obe« 4. Te leto« k. 2«2 PMraialca Maribori Ucfcuodrova cc«t it. 13 Teletu« k «56 Podrobni ca Celje: Koceoova afica i«. 1 Telefoe k. 100 Računi pri pošt 6et savodih: Ljubljana k. 11-M2, Praha &sk> 78.180; VViea Mr. 105.241 sa Demisija treh ministrov Zaradi ukinjenja svojih resorov so odstopili dr. Alau-povič, dr. Kralj in dr. Kumanudi - Dr. Kumanudi je zopet imenovan za zastopnika zunanjega ministra Beograd. 3. aprila P. Današnje »Službene Novine« objavljajo zakon o vrhovni državni upravi, ki je torej stopil z današnjim dnem v veljavo. V zvezi z ukinitvijo nekaterih resorov, je postalo tudi akfualno vprašanje rekonstrukcije vlade. Zaradi ukinjenja ministrstev ver, narodnega zdravja in pošt so danes dopoldne posetili ministrskega predsednika generala ZivkoviČ3 ministri dr. Kumanudi. dr. Kruli in dr. Alau-povič ter mu izročili svoje ostavke. Ministrski predsednik general Zivkovič ie bil opoldne sprejet od kralja v avdiienci. Krall |e predložene ostavke vseh treh ministrov spreleL Ministra dr. Kruli in dr. Alaupovič sta bila stavljena na razpoloženje, minister pošt dr. Kumanudi pa je bil imenovan za ministra brez portfelja. in za zastopnika zunanjega ministra. O tem Je bi! popoldne izdan iz vladnega predsedstva naslednji komunike: »Ker so po zakonu o vrhovni državni upravi ukin'enl resorl pošte, ver ln narodnega zdravja, so gg. dr. Kumanudi, dr. Krulj In dr. Alaupovič podali ostavke, ki so bile sprejete. Istočasno ie dr. Kumanudi Imenovan za ministra brez portlella ln za zastopnika zunanjega ministra. Dr. Krulj in dr. Alaupovič pa sta stavliena na razpoloženje.« Na predlog ministrskega predsednika p kralj odlikoval oba odstopivša ministra d' Krulja in dr. Aiaupoviča z redom sv. bavr l. stopnje z lento. Kralj je oba ninisTa sprejel v avdijenco ter ju pridržal :a kcsi::i Jutri opoldne pa priredi njima na čast mi nistrski predsednik svečano kosilo. Dr Alaupovič in dr. Krulj sta že tekom današnjega dne izročila vse posle svojih resorov svojima naslednikoma, to je ministru pravde dr. Srškiču in ministru socialne politike dr. Drinkoviču. Venizelos o grško-jug oslo venskih odnosa jih Iziave grškega ministrskega predsednika povodom ratifikacije grško-jugoslovenskega prijateljskega pakta Atene, 3. aprila r. V razpravi o gršiko-jugoslovenskem prijateljskem paktu, ki ga je včeraj ratificiral grški parlament, je predsednik vlade Venizelos povdarjal. da so se s podpisom tega pakta in solunskih konvencij postavili odnošaji med Grško in Jugoslavijo ponovno na prisrčno podlago, na kateri so se nahajali pred odpovedjo stare zvezne pogodbe s Srbijo. Venizelos je med drugim izjavil: »Ni mi potrebno povdarjatl. s kako posebno radostjo sen pozdravil ta sporazum. Tudi onstran grških mej so znana naša čustva iskrenega prijateljstva, ljubezni in spoštovanja do včerajšnje Srbiie in sedanje kraljevine SHS. Ta sporazum Je bil euo-dušno pozdravljen od javnega mnenia. Td ie vedno želelo, naj se obnove in nadaljujejo v bodočnosti prijateljske zveze, ki so skoro neprekinjeno vezale obe državi že nad 100 let. odkar sta obnovili svoie svobodno narodno življenje.« »Srečni smo zlasti zato, ker se danes priznava. da pakt med Grško in Jugoslavijo ni naperjen proti nikomur, ker sta obe za- interesirani državi priznali, da grško-itali-janski prijateljski pakt ne vsebuje nobene ostrine proti kaki tretji državi. Oba pakta služita izključno mirovnim interesom na bližnjem vzhodu in sploh na evropskem miru, kar morem reči brez vsakega pretiravanja.« »Smatrali se bomo srečnim, ako se nam posreči da izpopolnimo ureditev naših odnošaiev z ostalimi našimi sosedi potom podpisa prijateljskih paktov s Turčijo in Bolgarsko. Naše sporazumevanje z Bolgarsko se je pričelo v ugodnih okoliščinah, pojavilo pa se je vprašanje nove odgoditve plačil bolgarskih reparacij. To is zmanjšalo upanje na srečen potek teh pogajanj«. »Na vsak način nam daje sklenitev prijateljskega pakta z Italijo na eni in z Jugoslavijo na drugi strani po podpisu grško-ru-munskega pakta zavest zunanje sigurnosti. Ce se k temu doda še zavest popolne notranje varnosti, potem moremo biti sigurni, da kljub težkočam, ki se še pojavljajo, ni več daleč čas, ko bo naša država dožiivela boljše dni.« Ureditev naših odnošajev z Bolgarijo Določitev skupne obmejne cone naj bi povečala javno varnost na meji — Intrige makedonstvujuščih — Od sporazuma v tem vprašanju je odvisna trgovinska pogodba svoji uvidevnosti in da se ne utira na za hteve makedonskega komiteja, ker gre za važne interese države. Ako bo Bolgarski Beograd, 3. aprila č. V zvezi s prihodom našega sofijskega poslanika Ljube Nešiča v Beograd se govori, da se bodo vršila spo-redno s trgovinskimi pogajanji z Bolgarijo tudi pogajanja za*določitev obmejne cone med našo državo in Bolgariio. Po. rešitvi dvolastniških vprašanj je namreč došlo na dnevni red vprašanje obmejnega pasu, ki bi se določil zaradi večje varnosti na meji Pri vsakokratnih napadih bolgarskih komi-tov se je videlo, da bi primerno širok obmejni pas, v katerem bi se vršila skupna varnostna služba, v večji meri omogočal preganjanje napadalcev. Na bolgarsko vlado pa vplivajo sedaj neodgovorni Siniteii', da bi bil ta pas, če se že določi, 5im ožji širok le par sto metrov. Vest o tem :'e napravila v sofijskih diplomatskih krojih zelo neugoden vtis in vzbudila bojazen, da bi se pogajanja na tem razbila. Neki član o;igar-ske vladne večine je izjavil, da je napo potrebno. da stori bolgarska vlada vsi po pristala na zahteve, ki se postavljajo od naše strani glede na obmejni pas, se bodo nadaljevala pogajanja o zakliučitvi trgovinske pogodbe in eventuelno tudi prijateljskega pakta. Sofija, 3. aipr. g. Jugoslovenski poslanik v Sofiji Ne> ič je odpotoval v Beograd, da informira vlado o sedanjem stanju jugo« slovensko»bolgarskih odnošajev. Prihod« nje dni bodo v Sofiji pričela pogajanja za izvedbo v Pirotu storjenih sklepov. Kar se tiče pogajanj za trgovinsko pogodbo šc ni končnoveljavne odločitve. Gotovo je le. da se bodo tudi ta pogajanja vršila v Sofiji. Pri pogajanjih za izvedbo pirotskih sklepov bo pred vsem šlo za razširjenje obmejne cone, kar hoče prebivalstvo ob meji s poostrenim režimom v tej coni biti obvarovano od upadov banditov. Seja finančno-ekonomskega komiteja Predlog za amnestijo davčnih, carinskih in trošarinskih kazni Priprave za spremembo trošarinskega zakona Beograd, 3. aprila č. Finančni minister dr. Švrijuga je za danes popoldne sklical sejo fnančno-ekonomskega komiteja ministrov, ki ji je prisostvoval tudi predsednik vlade general Zivkovič. Na seji so razpravljali o finančni politiki vlade in o. izv-edibi novega proračuna. Na dnevnem redu je bila med drugim tudi razpTava o zakonskem pooblastilu za revizijo dolgoročnih šum- izdani na podlagi pooblastil v teh finančnih zakonih. Zaključno se more reči: Novi proračun nudi jasnejšo in iskrenejšo sliko našega bodočega državnega gospodarstva Sestavljen je v zavesti težkoč, katere se moraio obvladati, a obenem v trdni veri, da se bodo težkoče res tudi obvladale. Od treznega in solidnega izvševanja letošnjega budžeta in od uspešnosti dela na sanaciji naše administracije in našega državnega gospodarstva je odvisno, da se bo prihodnje leto moglo pristopiti h končni reviziji in normalizaciji našega državnega gospodarskega zakona skih pogodb. Prav tako je bil na dnevnem redu predlog zakona o amnestiji in aboliciji prestopkov davčnih, trošarinskih in carinskih predpisov. Ker je takih prestopkov zelo mnogo in so predipisi v tem oz:ru često prestrogi, tako da značaj teh kazni ne odgovarja vedno pravnemu čutu, se je kralj odločil. da z amnestijo odipravl vse preostre posledice, ki bi jih mogli zaradi tega trpeti posamezniki. Na seji finančno - ekonomskega komiteja ministrov se je razpravljalo tudi o trošarinsikem zakonu. Predložene so bile izpremem-be in izpopolnitve dosedanjega zakona o trošarini, ki se bodo poslale v obravnavo Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. __ Prevedba sodnikov Beograd, 3. aprila r. S 1. t. m. je Mto zaključeno v mirfeirstvn pravde prevajanje sodnikov na p>!a6e im ostale prejemke po novem zakona o sodnBrh. Minister pravde dr. Srskid Je ie podpisal zadevno re^tettfe in dekrete. Smatra se, da prejmejo sodniki že tekom prve polovice feca meseca dekrete o svotf prevedbi in da lun bodo izplačane nove plače najdalj« do t. mala t. 1. Demisija celokupne Seiplove vlade Dr. Seipel je javil ministrskemu svetu svojo ostavko, nakar je odstopila vsa vlada - Ostavko je pripisati zahtevi cerkvenih krogov Dunaj, 3. aprila s. V prvih popoldanskih urah se je sestal ministrski svet na katerem je bila sklenjena demisija celokupne vlade dr. Seipla. Ze dopoldne je zvezni kaneelar povabil posamezne ministre k ločenim razgovorom, pn katerih jim je sporočil svoj neizpremenljivi sklep, podati ostavko. S tem ie bil tudi položal ministrov jasen, kajti noben član vlade ne bi mogel ostati v kabinetu brez dr. Seipla. Sporočilo o demisiji celokupne vlade ie politično javnost popolnoma presenetilo. Očividno si ie zvezni kaneelar dr. Seipel za Veliko noč nekako izprašal vest ter iz nastalega položaja izvajat posledice. Faktič-no so odnošaji večinskih strank napram opoziciji že davno v stanju krize, ker se ni moglo pospešiti nobeno parlamentarno delo Pa tudi med večinskimi strankami so se na temelju starega delovnega sporazuma pojavljale vedno večje težkoče, zlasti med Landbundom in krščansko-sociialnimi kmeti, pa tudi zaradi sporov v kulturnih vprašanjih med krščanskimi sociialci in ve-lenemci. Zvezni ksncelar je demisiio kabineta že sprejel ter mu poveril začasno vodstvo poslov. Nadaljnji razvoj ie popolnoma nejasen. Najprej bodo morale dosedanje večinske stranke proučiti, ali je še mogoče sodelovanje dosedanjih vladnih skupin. Ve'enemci in Landbund so v zadnjem času dali ponovno razumeti, da hočejo iti svoja lastna nota. Predvsem bi se morala formirati nova koalicijska pogodba. Šele nato bo stopilo osebno vprašanje v ospredje. O osebi bodečega kabinetnega šefa so sicer že sedaj razširjene razne govorice in se imenuiejo dr. Buresch, dr. Gfirt-ler, dr. Rintelen. minister n. r. Heindl i. dr. Toda to so za sedaj samo še prazne kombinacije. O globljih vzrokih demisiie se domneva še nastopno: Težkoče v koaliciji sami bi se morda dale še premostiti, čeprav je bilo pa zadnji seji vodstva velenemcev gotovo, da se hoče ta stranka polagoma oddaljiti od krščanskih socijalcev. Velenemci niso hoteli žrtvovati svojega kulturnega 'o programa nadaljnjemu sodelovanju z dr. Seiplom. ki je v zadnjem času načel razna vprašanja na kulturno političnem polju, ter jih tudi izvršil, med drugim ustanovitev solnograške katoliške univerze. Ta odcepitev pa bi se morala izvršiti polagoma. Tudi težkoče z Landbundom. ki je v zadnjem času povečal svoje zahteve predvsem finančnega značaja in za katere finančni minister dr. KainbSck ni pokazal nobeneea razumevanja, niso bile odločilnega pomena. Zadnji vzrok za demisiio Je bilo najbr-že poiačeno gibanje cocijalnih demokratov »proč od Rima«. V političnih krogih menijo. da gibanje za izstop iz katoliške cerkve ni ostalo brez vpliva na katoliške kroge. ki so smatrali za umestno svetovati dr. Seiclu, ki je bi! središče vseh socijalnode-mokratskih napadov, naj se umakne iz aktivne politike. Upali so. da bodo z odstopom dr. Seipla omilili to cerkvi sovražno gibanie socijalnih demokratov. Dunaj. 3. aprila g. Faen izmed vzrokov demisije Seiplovega kabineta so najbrže tudi težave glede nov-eea posojila. Ob 4. popoldne se le vršil ministrski svet, na katerem je dr. Seipel obširno obrazložil vzroke. ki so ga prisilili, da je podal ostavko. Vlada objavlja izjavo, ki poudarla. da je trdovratna agitacija nakopičila toliko osebne mržnie. da ni bilo drugega izhoda kakor ostavka. Zlasti je bila tei gonji izpostavljena oseba državnega kancelarja in zato je vlada sklenila, napraviti prosto pot drugi osebi. Pogajanja zaradi sestave nove vlade se bodo pričela v kratkem. Kakor se govori v parlamentarnih krogih, se bo najprej še poskusilo izvesti rekonstrukcijo sedanjega kabineta. Ta pa najbrže ne bo usn«-la ln se bo morala sestaviti nova vlat^a. Ni izkllučen sporazum med socijalnlmi demokrati in krščanskimi socljalci po odstonu dr. Sein!a. ako med vladnimi strankami ne bi priš'o do kompromisa Seveda bi se v tem primeru moral določiti med obema strankama natančen delovni program. Bolgarska prosi odgoditve reparacijskih obrokov Francija ni odpravljena ustreči želji bolgarske vlade — Francoska politika je naperjena proti italijanski penetraciji na Balkanu Sofija, 3. aprila, r. Letošnji rok plačila bolgarske vojne odškodnine je potekel 1. aprila. Doslej pa bolgarska vlada še ni prejela iz Pariza poročila, dali ima plačati svoj obrok v polni izmeri, ali pa ji bo do» voljen popust 50 odst. Bolgarska vlada je oficijelno zahtevala odgoditev plačila aprilskega in oktobrskega obroka, da bi mogla dobiti 9redstva za omiljen je bede, nastale zavoljo potresa. Zastopnika An« glije in Italije sta sporočila bolgarski v!a» di že prej da nimata nič proti zahteva« nim olajšavam. Zastopnik Francije pa se je izjavil proti odgoditvi. Ker mora biti sklep vseh teh predstavnikov soglasen, ima Bolgarska malo upanja, da bo zastop« nik Francije v zadnjem času dobil iz Pa« riza navodila ▼ drugi smeri. V bolgarskih finančnih krogih tolmačijo to stališča Francije, češ da hoče ustreči Grški, kai ti francoska politika v Sofiji je naperi ena obenem proti italijanski ofenzivi na Bal« kanu. Ako Bolgarski ne bo uspelo doseči 50 odst. popust in odgoditev aprilskega plačila, ji preostaja edino upanje na po« pust oktobrskega obroka, ki znaša istota« ko 5 milijonov zlatih frankov. Pariz, 3. aprila, r. Iz Aten poročajo, d« je predsednik grške vlade Venizelos izia« vil, da bo Grška eventuelno pristala na ukinjenje grškega odstotka bolgarskih re« paracij pod gotovimi pogoji, ki so v zve« zi z rešitvijo vprašanja nemških reparacij. Boji z mehiškimi uporniki Glavna sila vstašev obkoljena — Konflikt z Amerika zavoljo letalskih bomb Kewrork, S. aprila, d. V okolici Jimineza so se "vneli vroči boji med mehiškimi uporniki in zveznimi četami. Po poročilih mehiške vlade so uporniki od vseh strani obkoljeni, tako da na umik ni misliti. Ako se upornikom ne posreči prebiti obroča vladnih čet potem je v kratkem računati s popolno likvidacijo mehiškega upora. Med obkoljenimi uporniki se nahaja tudi njih voditelj general Escobar, ki je Se pred par dnevi napovedoval, da bo zadal vladnim četam odločilni poraz. Naeo, 3. aprila, d. Včeraj «o obmetavala uporniška letala z bombami mehiško obmejno mesto Naro - Sonora, ki ga drže vladne čete. Dve bombi sta pad'i na ameriško ozemlje, kjer Dista napravili večje škode. Lažje ranjen je bil samo npki deček. Ameriške oblasti so ukrenile vf-e potrebno za očuvacje svojega ozemlja pred napadi uporniških letal ter odredil? letalskim eskadri-Ijam v St Antoniju, da se preselijo v neposredno bližino meje. Poleg toga je javila mehiški vladi, da bodo njena letala brezpogojno sestrelMa na zemljo vsako letalo, ki bi preletelo ameriško mejo. Ponovne vesti o poroki kralja Borisa Budimpešta, 3. aprila, g. Po vesti »Pe« »ter Llovda« iz Sofije je treba v kratkem pričakovati poroko kralja Borisa z itali« jansko princeso Giovanno. Baje je bol« garskemu kralju uspelo premagati odpor papeža proti tej poroki. Tudi Mussolini, ki upa. da »i bo s tem zakonom pridobil važno pozicijo na Balkanu, je dal svoje dovoljenje. Papež je pristal na poroko s pogojem, da se bo vršila dvojna poroka m sicer ena po pravoslavnem in druga po katoliškem obredu. Dalje je zahteval, da mora princesa Giovanna ostati katoliki« rja in da se sme le prestolonaslednik kr» stiti po pravoslavnem obredu Ostali otro« ci ia tega zakona morajo biti katoličani. Aretacije bolgarskih komunistov Sofija, 8. aprila, g. Zasledovanje Ilegalnih komunističnih organizacij ▼ Bolgariji traja dalje. Dosedaj je bilo aretiranih mnogo oseb, med temi pet dijakov, ki so v vojašnicah razdeljevali letake s pozivom na vojake, naj se upro proti sedanjemu režimu. Davek na samce v Turčiji Angora, S- aprila, d Turška vlada je predložila Narodni skupSčini predlog zakona o uvedbi davka na neporočene« obeh spolov od 25. do 45. leta. Zakon bo ▼ kratkem sprejet Mobilizacija andorsks vojske Pariz, 3. aprila, d Liliputanska republi« ka Andora je odredila splošno mobiliza« cijo svojih vojnih obveznikov. 40 po šte* vilu. Kot vzrok mobilizacije navaia strah pred Prrmo de Rivero, ki je že ponovno grozil Andori, ker ne pristane na to, da bi njeni državljani služili vojaški rok v španski vojski. Primo de Rivera se skli« cuje pri svojih zahtevah na to, da srsda Andora pod področje španskega škofa v Urselu. Andora pa ne stoji samo v cerkvenih odnošajih s španskimi škofi, ne^o tudi v prijateljskih zvezah s Francijo, ki ie nie« na pokroviteljica že od leta 1607 Zato >o se obrnili Andorčani naravnost na pred« sednika francoske republike Doumerp-a in ga naprosili za pomoč Frarciie Pri tem se sklicujejo tudi na to. da so lansko leto poližili prisego zvestobe v roke fr^n« coskega prefekta departmana »Vzhodni Pirer.eji«c 'n v redu plačali letni tribut v iznosu 960 frankov. Beograjski Penklub Beegrad. & anrila. p. Reo^-V-i Po-.\-l,,h je na svoji včerajšnji skupščini izvolil nn-slednji odbor: Predsednik Milan v - i nredsednika Veliko Petrovi« in SveH^nv Petrovič. tain;k Velmar Jankov.V in Popovi«, odborniki: Izidor a Sekulč r ' r Manojjovid, Milan Bogdanovič in Milan Saloni*. I i Vprašanje ljubljanske železniške direkcije Nekaj argumentov proti nesmiselnim govoricam o možnosti njenega ukinjenja le več Jasa, osobito pa zadnje dneve, se vedno boij širijo govorice, da se bosta ob prihkj reorganizacije vse železniške službe v Jugoslaviji ukinili tudi žeiezmški ravnateljstvi v Ljubljani ln Subouci. tako da bi za celo območje državnih žeieznic ostak) samo dvoje direkcij za normalnourne proge s sedežem v Beogradu in Zagrebu ter za vse^ ozkotirne proge ena sama direkcija v Sarajevu. Pripominjamo izrecno, da iz službenega vira dosedaj ni ničesar, kar bi potrjevalo te vesti, vendar govorice nočejo ponehati in staino vznemirjajo tudi najresnejše gospodarske kroge. Pred nekaj dnevi jih je javno zabeležil tudi znani slovenski strokovnjak v prometnih vprašanjih, tajnik Zbornice TOI. g. I. Mohor ič. Res je vprašanje ukinjenja ljubljanskega železniškega ravnateljstva tako važna splošno državna zadeva osobito v gospodarskem pogledu, da se nikakor ne more preiti preko takih vesti, četudi predstavljajo morda le — poskusne balončke. Neokrnjeni obstoj ljubljanske železniške direkcije ni samo ožja naša zadeva, temveč je z ozirom na veliki obmejni in tranzitni promet v severo-zapadnem delu države ogromne važno, sti za vso Jugoslavijo. Možnost vodstva vsega prometa v slovenskem delu države iz Zagreba je iiuzorična že iz razloga, ker ima zagrebška direkcija z njenim področjem toliko posla, da bi upravno ne mogla zmagovati velikega prometa, ki se razvija vsakoletno na območju ljubljanske direkcije. Pred nami leži statistika državnih železnic iz leta 1926.. sestavljena po uradnih podackih iz vseh direkcij. Predstavlja nam točno položaj do konca leta 1926. V naslednjih letih se položaj ni bistveno izpremenil, kar daje našim nadaljnim izvajanjem toliko večji po-vdarek. Od celokupnega rKTmalnotirnega železniškega omrežja v Jugoslaviji v skupni dolžini 6737 km pripada ljubljanski direkciji le 16.6 odst.. Zagrebu ,30.5 odst.. Beogradu 21.4 odst, ln Siibotlcl 2S.5 odst. Ljubljanska direkcija ima torej po dolžini ie dobro šestino vsega omrežja. Popolnoma drugačna slika o važnosti naše direkcije pa nastane, ako primerjamo njeno vršilnost v prometu. Na ljubljanskem območju pride na vsakih 4.9 km proge ena postaja ali postajališče. Skoraj nobena teh postaj v gospodarskem oziru ni pasivna, kar ie razvidno tudi iz vseh tabiic. ki obravnavajo delo vsake posamezne postaje glede potniškega in tovornega prometa. Interesantne so Številke za Ljubljano. ki fe imela leta 1926. nad 1 mifi-jon 106.000 potnikov in kamor je prispelo v istem letu okoli 400.000 ton raznega blaga. Beograd kot največje mesto države, skoraj petkrat večje od Ljubljane, pa izkazuje v isti dobi le okoli 1.088.000 potnikov in prispelega blaga 657.000 ton. Mnoge druge postaje so važne kot oporišča živahnega notranjega ter Izvoznega tn tudi tranzitnega prometa iz Avstrije- in Češkoslovaške v Italijo in obratno. Iz koristnega dela lokomotiv je nadalje razvidno, da je zavzela ljubljanska direkcija prvo mesto. Ostale direkcije Izkazujejo letno število koristnih kilometrov na posamezno lokomotivo le od 17 do 18 tisoč. ljubljanska oa nad 21 tisoč. ?600 več od državnega r>o-vprečka. $e lepše in razumljivejše pa se delo ljubljanskih lokomotiv zrcali v statistiki brutotonskega prometa, kjer zavzema ljubljansko ravnateljstvo 23.7 odst.. kar je napram dolžinskim odstotkom po 16.6 odst. znatno več. Celokupni promet vagonov v ceS državi je znašal 1.093.530.000 vagonov, od teh polnih 766,458.000 in praznih 327.072.000. Razmerje med prvimi in drugimi znaša torej 7 : 3. V ljubljanski direkciji je bilo prevoženih celokupno 372291.79C vagonov, kar znaša skoraj 34 odst ccleza števila v državi. aH eno tretjino celokupnega tovornega prometa. Od teh je bilo napolnjenih z raznim tovorom 292,432254 vagonov, praznih pa le 79.b59.556 vozov. Razmerje med polnimi in praznimi vozovi je torej 8 : 2, kar je znatno ug«Kir.ejše od 7 : 3. V ostalih direkcijah doseže predmetno razmerje 2 : 1, L j. v vseh ostalih ravnateljstvih število praznili vagonov presega tretjino vseh prevoženih vozov sploh. Edino ljubljanska direkcija izkazuje torej znamo boljše razmerje med polnimi in praznimi vozovi. Zanimivo je tudi poglavje o potniškem prometu. Celokupno število potnikov je znašalo v letu 1926. skupno vsoto 35.8 milijonov. Od teh se je vozilo po teritoriju ljubljanske direkcije preko 10.35 milijonov ali na vsaki eksploatacijski kilometer 9.288 oseb. Nobena druaa direkcija ne izkazuje tako visokega števila! Na območju beograjskega ravnateljstva pride na posamezni kilometer le 4399, na območju zagrebškega 5607 in na območju subotiškoga le 36S6 pomikov. V celi državi znaša povprečno število potnikov na eksnloatacFskl kilometer 5391. V ljubljanski direkciji Je torej potniški promet naljačjl. Se bolj opazljive pa so razlike med ljubljansko in ostalimi direkcijami glede tovornega prometa, ki predstavlja največji in najznatnejši dohodek državnim železnicam ter nam kaže obenem tudi. kje so železnice najbolj izrabljene po gospodarski strani. Statistika kaže, da se ie prevozilo relativno največ brzovozne robe ln tudi tovornega blasa na progah, ki pripadajo direkciji v Ljubljani. Na posamezni kilometer njenega omrežja pride preko 5679 ton tovora, doim je isto razmerje v beograjski direkciji samo 1832 ton, v zagrebški 2676 in subotiški samo 1580 ton. Od celokupnega tovornega prometa, ki le znašal leta 1926. v Jugoslaviji 17,601.000 ton, pripada na ljubljansko območje preko 6,327.520 ton ali 36 odst., kar daleko odtehta dolžinsko razmerje 16.6 odst. Tudi v kasnejših letih je znaša! tovorni promet po progah ljubljanske direkcije preko 36 odst. celokupne tonaže. To število tudi popolnoma odgovarja gori navedenemu številu ln odstotnemu razmerju prevoženih vagonov. Ako se odšteje od pravkar navedenih vsot razne režijske pošiljke in transporte. dobimo sledečo sliko: Celokupni koristni, pravi gospodarski promet je znašal v Jugoslaviji 15.462.467 ton. tako da pripade na en eksnloata-cijski kilometer okoli 2344 ton. Porazdelitev po posameznih direkcijah je sledeča: Beograd 2.383.103 ton. na 1 km mreže 1492 ton. od celote 15 : 4 odst., Zagreb 4.770.745 ton. na 1 km mreže 2368 ton. od celote 31 : 0 odst.. Ljubljana 5.454.071 ton. na I km mreže 4895 ton, od celote 35 : 3 odst., Subotica 2.854.548 ton. na 1 km mreže 1524 ton. od celote 18 : 3 odst. Ljubljanska direkcila je Imela torej ne samo v celokupnem tovornem, temveč tudi v gospodarsko koristnem prometu, ki predstavlja prave dohodke za železniško upravo, prvenstvo med vsemi direkcijami. Vsi navedeni podatki se sicer nanašajo na leto 1926.. niso oa se mnogo izpremenili niti leta 1927. niti 1928. To sledi že iz števila onih kilometrov, katerih izkazuje ljubljanska direkcija leta 1926. skupno 344 milijonov, leto kasneje 327 milijonov in leta 1928. zaradi pe-manjšanega izvoza vsled sla-bejše letine le 317 milijonov. Približno v istem razmerju oa so padla tudi števila ostalih direkcij. Vse te številke, katerim bi se mogle dodati še druge, govorijo torej več kakor dovolj. Pripomniti pa je vsekakor še to. da je splošno znano po celi državi. da je baš v ljubljanski direkciji v vseh ozirih vzoren red in vlada v prometu skoraj absolutna točnost, ki je v nekaterih drugih predlih nismo vajeni v toliki meri. četudi se je v zadniih letih v tem oziru pokazal znaten napredek. Kje bi naj bili torej razlog za ukinje-nje direkcije v Ljubljani? Iz vseh statističnih podatkov je popolnoma točno razvidno, da izpolnjuje ta direkcija v vseh ozirih v najboljši meri vse predpogoje in presega v potniškem in tovornem prometu daleko direkciji v Beogradu in Subotici ter se približuje celo prometu v skoraj še enkrat večji zagrebški direkciji. Ali bi bilo morda potem kaj boljše, ako bi se pridružil ves ljubljanski železniški kompleks Zagrebu? Prepričani smo. da ima zagrebška direkcija z lastnim omrežjem, ki že sedaj presega glede dolžine splošno evropsko normalo prav izdatno. dovolj Dosla. da drži pri sedanjih razmerah ves ustroi pokoncu in ji prav nič ni treba pridruževati še ljubljanskih prog. saj bi s tem morala upravljati zagrebška direkcija skoraj 70 odstotkov vsega prometa! Obstanek ljubljanske direkcije mora biti osiguran že z ozirom na notranji krepko razviti promet in pa z ozirom na glavno našo izvozno žilo napram zapadu. ki ie že danes posekala glede izdatnosti ves promet na Solun in ]i:g sploh. Ako ra se k »emu prište-i e zelo živahni in mnogo stotisočev ton broječi tranzitni promet na progi Ma-ribor-Rakek in Jesenice-Podbrdo, potem je s tem opravičenost obstoja ljubljanske direkcije zadostno povdarjena in dokazana. Prometno minististvo samo pa priznava program na ljubljanskem teritoriju nekako prvenstvo pred ostalimi tudi glede dotacije osoba, ki ga pride na 1 kilometer preko 10 ravno vsled Izredne važnosti glavnih prog, dočim znaša isti koeficient pri ostalih direkcijah, zlasti na subotiških progah precej manj. Navzlic vsej težnji za šte-denje se tudi preko tega dejstva ni mogl iti, temveč se je moralo dovoliti svetovno važnim program zadostno, čeravno še vedno prenizko dotacijo osobja. Govorioe o ukinitvi ljubljanskega železniškega ravnateljstva so se pojavile že večkrat. Toda vedno se je proti la-krm nameram dvignila vsa naša javnost z opravičenimi protiargumenti. Isto naj bo tudi to pot. Prepričani pa smo, da se bo pridružila tudi vsa ostala jugoslovenska javnost, zlasti pa ?o-spoclarski krogi cele države, ki vidijo v urejenosti in točnem poslovanju železnic v severozapadnem delu države veliko korist ra celokupno narodno gospodarstvo. Pri tem se ne sme prezreti dejstva, da so prav za nrav vse ostale direkcije mnogo prevelike, saj znaša pov«od mihova dolžina nrog skoraj 2000 km. kar se da le težko upravljati Iz enega ali dveh centrov To se je v polpretekli dobi pokazalo pri naS celokupni dnZavnl administraciji. Povsod se je pokazala težnja po dekoncemraciji, zato nam je nepojmljivo* da bi se resno mislilo na ukinitev ljubljanske direkcije ter tako hotelo zopet nastopiti pot k pretirani centralizaciji vsega železništva v Beogradu in Zagrebu. Izkušnje nas uče, da bi bilo ve!:,ko bolje za naše železnice, ako bi se število direkcij raje povečalo na ta način, da bi se razdelili i zagrebška i beograjska direkcija in bi dobili še novi direkciji v Skoplju in Osjeku. S tem bi se pri zmanjšanih aparatih sedanjih velikih direkcij dosegli mnogo izdatnejši uspehi, kar je nedvomno pokazala baš ljubljanska direkcija tekom vseh let svojega poslovanja. Napačno bi bilo ukinjati nekaj, kar se je obneslo, pač pa mnogo pravilnejše. da se uvede povsod uprava po vzorcu ljubljanske direkcije. _ Obnovljeni slovenski listi v Italiji Na Veliki petek je izšla v Gorici prva številka novega slovenskega tednika pod imenom »Novi list«. Po večmesečnem presledku, odkar so bili ustavljeni slovenski listi v Trstu in Gorici, so italijanske oblasti dovolile bivšemu poslancu dr. Engelbertu Besednjaku, da začne pod svojim uredništvom izdajati dva slovenska in en hrvatski list. Poleg »Novega lista«, ki je politično informativen tednik, bosta izhajala še poučni in zabavni mesečnik »Družina« in hrvatski tednik »Istarski list«. Vsi trije bodo izhajali v Gorici. Prvi številki »Novega lista« je napisal dr. Besednjak uvod, v katerem pravi med drugim: »S pričujočo številko »Novega lista« se pojavlja po večmesečnem presledku spet slovenski časnik v deželi. Našemu omikanemu ljudstvu je bilo hudo. da ni moglo več zasledovati domačih in tujih dogodkov. Čutilo se je prikrajšano v svoji potrebi po izobrazbi, zadeto v svojih gospodarskih koristih. O tem stanju smo poročali po ukinjenju slovanskega tiska v Rim in obrnili nanj pažnjo osrednje vlade G Mussolini je uvide! in se odločil. da dovoli Slovencem en mesečnik in en tednik in ravno tako eo. tednik Hrvatom.« Podpore za povzdigo Inšpektor celokupnega prometa Beograd, 3. aprila, p. Za inšpektorja ce« lokupnega prometa je v smislu nove ured« be o organizaciji prometnega ministrstva imenovan dosedanji pomočnik uprave po« morske in rečne plovitbe na razpoloženju Jevrein Popovič. Novi inšpektor je danes že nastopil svoje mesto in bo v najkraj« šem času nastopil večje inšpekcijsko po« tovanje, pri čemur bo posetil vse važnej« še prometne centre, da se tako na licu mesta prepriča o stanju našega prometa in o potrebnih ukrepih. Incident na zagrebški policiji Znsreb, 3. aprila, n. Odvetnik dr. Ivo Ramijak j« bi! aretiran ob 1. popoldne ter je bil na policiji zaslišan skupno s privatnim detektivom Gjuratičem. Med zasliševanjem je došlo do prepira med dr. Ramlja-kom in detektivom Gjuratičem, v katerem je dr. Ramijak detektiva oklofutal. Zato je službujoči policijski uradnik odredil za dr, Eamljaka zapor. Vzrok Raniljakove aretacije ni znan. Telefonski promet z Madžarsko Beograd, 3. aprila, p. Ministrstvo poŠte je odobrilo, da se vzpostavi direktna telefonska zveza med Mariborom, Dravogradom in Prevaljam na naši strani in Dombovarom na Madžarskem ter med Beogradom, Ljubljano, Mariborom in Merno na Madžarskon. Imenovanja v prometnem ministrstvu Beograd, 3. aprila 4. Za referenta t prometnem ministrstvu sta imenovana v trettf skupini 1. kateaersje Josip Cugnius m dr. Fran Vončina. olstva Komisar oblastne samoupravne oblasti ljubljanske je nakazal za povzdigo šolstva naslednje zneske: a) za nove šole: Mrzla vas 20.000 Din, Z g. Šiška pri Ljubljani 15 tisoč Din, Lipoglav in Javorje, občina Do-brunje za vsako po 25.000 Din, Sela pri Kamniku 20.000 D;k, Gaberje pri Novem mestu 30.000 Din, občina Sv. Katarina nad Tržičem za šolo v Lomu 25 000 Din, za šolo v Zgornji Dolini 15.000 Din. za šolo v Za-plani 30.000 Din. Škofja Loka 50.000 Din; b) za popravilo šele: Reteče, občina Stara Loka 10.000 Din, šmarjeta na Dolenjskem 30.000 Din, Tržišče 30000 Din. Velika Dolina 25.000 Din, Mirna peč 30.000 Din, Ba-njaloka 30.000 Din, Homec 10.000 Din, Studenec nad Krškim 15.000 Din, Šentgotard 10.000 Din, Šmarje pri Ljubliani 10.000 Din. Trata nad Škofjo Loko 10.000 Din, Velike Lašče 10000 Din, Zalog pri Komendi 20.^00 Din, Leskovec pri Krškem 10.000 Din. Studenec - Ig 10000 Din, Brdo pri Lukoviei 5000 Din. Švibno pri Radečah 2000 Din. Bučka 5000 Din, Nomenj 8000 Din, Plan;na, okraj Črnomelj 5000 Din, Javorje nad škofjo Loko 20 000 Din, Selo pri Sumberku 80 tisoč Din, Sv. Anton pri Rajhenbtirgn 25 tisoč Din, meščanska šola v Brežicah 25.COO Din; c) za šolske vodnjake, vrtove, vrtne ograje, greznice, učiteljska stanovanja itd.: Jarše 1000 Din. Št. Lovrenc na Dolenjskem 3000 Din. Može'i 1500 Din. Trstenik 25^0 Din. Javorniški Rovt 3000 Din. Korin 5000 Din. Skaračna 2500 Dm. Ža^na 5000 Din. D. M. v Polju 1000 Din. Rndeče 10.000 Din, Črnuče 5000 Din, Žvirče 5000 Din. Žužemberk 10.000 Din, Gor. Pirniče 2500 Din, Bo-slivaloka 8000 Din, Kamnagorica 5000 Din, Križe pri Tržiču 5000 Din. Št. Jernej 1000 Din, Šmartno pri Kranju 5000 Din. Rakek 15.000 Din, Boštanj 2000 Din. Turjak 2000 Din, Breznira 5000 Din. Božakovo 1000 Din, Blanca ob Savi 5000 Din. Št. -Jurij pri Grosupljem 2500 Din, Veliki trn 2000 Din, Kapele 10.000 Din, Lesce 100«) Din. Up okojeni davčni upravitelji Beograd, 3. aprila, p. Na predlog finančnega ministra je kralj podpisal ukaz o upokojitvi večjega števila uradnikov finančne stroke. Med drugimi so upokojeni naslednji višji davčni upravitelji v Sloveniji, in to: Josip SfiHgoj v Ljubljani, Anton Štepič v Mariboru, Jakob Drol v Ljubljani, Martin Zorman v Ptuju, Martin Kolo v Ormožu. Ignac Perhavec v Ljubljani, Rudolf Strnad v Ljubljani, Ifakso Zotter v Krškem, Rudolf Golovšek v Celju, Robert Stenic v Celju. Valentin Kompar na Vrhniki. Jakob P-lažon v Celju, Erncst Kobi.tr v Ribnici. Rihard Boltavzer v Ljubljani, Fran čebul v Radovljici, Alojzii Kloftuar v Brežicah, Franc Liin-ger v Ljubljani, Frane Valentin v Celju in Alojzij Mazgon v Mokronogu. Aprilska zima Beograd, 3. aprila, p. Tekom včerajšnje« ga. in današnjega dne je po vsej državi temperatura naglo padla V Južni Srbiji ter v nekaterih pokrajinah Bosne in Her» cegovine je padla temperatura celo pod ničlo. Skoraj po vsej državi je deževalo, ponekod pa je tudi snežilo. Največ pada« vin je bilo v Bosni, kjer znašajo padavi« ne 29 mm. nato pa sledi Slovenija, ki je imela do danes zjutraj 16 mm padavin. Smrt levinje v zagrebškem zoološkem vrtu Zagreb, S. aprila, fi. Zaradi desolatnih razmer v zagrebškem zoološkem vrtu je včeraj poginila levinia Olga. Po mnenju veterinarja dr. Omerze je poginila zaradi tuberkuloze, ker je bila njena kletka preveč tesna ter brez zraka in solnca. Tudi poljska vlada pred demisijo VarSava, 3. aprila, h. Včerajšnji razgo« govori med državnim predsednikom ministrskim predsednikom Bartlom, glede izpremembe sklepov ministrskega pred« sednika o demisiji niso razčistili položaja. Ministrski predsednik Bartel ;e sklenil po« dati ostavko. Odstop predsednika vlade pa bo imel za posledico tudi demisijo ce* lokupnega kabineta. Kakor se govori, je bila ta demisiia že podana in jo je držav« ni predsednik v načelu sprejel. V politič« nih krogih se pričakuje, da bo v prihodnjih dneh sporazumno med ministrskim pred« sednikom, državnim predsednikom in maršalom Pilsudskim določen kandidat za predsednika vlade. Schacht o delu reparacij-skih strokovnjakov Pariz. 3. aprila d. Predsednik nemške delegacije v odboru stros »vniaKov dr. Schacht je dal pariškemu zastopniku \VoI-fove agenciie sledečo avtorizirano izjavo: Razgovori odbora strokovnjakov so se razvijali doslej v prav prijateljskem au.hu. V teku teli pogajanj za, ureditev -Mednarodnih finančnih odnošajev in pri likvidaciji zadnjih posledic vojske bo vsekakor prišlo še do marsikakih težkoč, ki bodo podaljšale te razgovore. Vendar obstoja zaradi dobre vol;e vseh strani upravičeno unanie na pozitiven uspeh. Litovska vlada zapira sccijaliste Vesti iz Julijske Krajine V Gorici Je uinrl upokojeni nadučitelj g. Josip Kenda. star 73 let Pokojnik je bil rojen v Temljinah pri Kncži. Služboval je 1 v Dol. Trebuhi, Idriji ob Uači in na Ljubi-: nu. Kot upokojenec je živel v Gorici, kjer je dolgo časa marljivo deloval v »Goriški j ljudski posojilnici«. Kenda je nabiral na-! rodne pravljice, pregovure in domače be-: sede. Njegova zbirka ima gotovo mnogo za jezikoslovje važnega gradiva. Pokoini-1 ku blag spomin! V soboto zvečer, ko se je vila velikonočna procesija po Štanjelu na Krasu, je izbruhnil v hiši Filipa Kočevaria velik ogenj. Doma je bila samo neka mladenka, ki se je nahajala spodaj v trgovini. Ogenj se je razvil v notranjosti poslopja in kmalu je rdeč zubelj prodrl streho. Dekle je hitelo Po pomoč, opazili pa so požar tudi že sosedje. ki so prihiteli na pomoč in pometali iz goreče hiše skozi okna pohištvo, obleko in kar se je še pač dalo rešiti. Ker v Štanjelu ni gasilnega društva, ognja ni bilo mogoče omejiti in hiša je pogorela do tal. K sreči so kmalu prispeli ogniegasci iz Trsta. ki so rešili Pred požarom vsaj sosednja poslopja. Kočevar ima škode okoli 280 tisoč lir. ki je menda krita z zavarovalnino. Tragičen incident se je pripetil na plebiscitni dan pri Pazinu. Ko je korakala skupina kmetov iz okolice v mesto, so izza nekega obcestnega grma padli streli iz puške in 63-letni volilec Ivan Tnhtan se je zgrudil zadet na tla. Spravili so ga takoj v pulsko bolnico, kjer pa ie kmalu umrl. V Sentnetru na Krasu so par dni pozneje aretirali 25-letnega btrana Vladimirja Gorta-na, ki ga sumijo, da je umoril Ivan Tuhtana. Vč erai^ie avdiience Konlgsberg, 3. aprila, s. Po semkaj dospelih vesteh iz Kovna, je policija snoči aretirala skoraj vse vodilne čiane socijalno-demokratske stranke. Po sporočilu policije gre za odkritje tajnega zborovanja v redakcijskih prostorih lista »Social demokrat«. Policija je snoči obkolila poslopje ter aretirala vse, ki so bili v poslopju, ali ki so hoteli vstopiti. Nalovila je približno 100 oseb. V zvezi s to akcijo policij« je tudi preiskava v prostorih centralnega komiteja delavske konfederacije. Pri tem je bilo več članov aretiranih, zazfliski zadnje strankine konference pa so bili zaplenjeni. Razsodba v Gajdovem procesu Praga, 3. aprila, g. V procesu proti 5e* škim fašistom, obtoženim radi javnega na« silstva, ker so vlomili v vilo nekega vi« šjegs državnega uradnika, da se poJaste spisov o Gajdu, je bila danes izrečena razsodba Obsojenih je bilo šest obtožen« cev, in sicer trije zaradi zločina javnega nasilstva, trije pa zaradi sokrivde in sicer na 4 mesece, odnosno 3 mesece ječe. Pet obtožencev pa je bilo oproščenih. Pošto« j panje proti Gajdi, dr. Bramšovsky in de« loma proti Schneinostu je bilo izločeno. • V tem procesu bodo današnji obtoženci in oproščeni nastopili kot priče. Državni pravdnik in branitelii so vložili priziv proti današnji razsodbi. Snežni viharji na Saškem Berlin, 3. aprila, s. V Rudogorju in ve« likem delu Saške je nastopil nov mrzli val, tako da so divjali nad 16 ur močni snežni viharji. Na mnogih krajih je pri« šlo do novih težkoč v prometu. Po poro« čilu metereološke postaje se je mrzli val razširil nad vso Nemčijo ter nad večjim delom sosednih držav. Za prihodnje dni je pričakovati še večjega padca temperature, čeprav ni več pričakovati snega. Letalske nesreče Meilco, 3. aprila d. V soboto I« trešKlo na zemljo nedaleč od Tampica neko letalo in se popolnoma razbilo. Izpod razvalin so J potegnili čisto ožsana trupla dveh ameriških oilotov. Riverslde, 3. aprila d. Na letalu, ki Je letelo preko kalifornijskega mesta Beaumont je nenadoma eksplodiral reservolr za bencin. Letalo so v hipu ob:eli plameni In pričelo ie s strašno brzino padati proti zemlji. Ko je priletelo na zemljo ie bila vsaka pomoč izključena tako. da so mojrll samo še izkopati izpod ruševin pet ožganih trupel. Hmelj ski trg Zatec« 8. aprila, h. Promet majhen, celokupno 50 meterskih stntov. Za prvovrstno j blago se je plačalo 1100, za srednjo kvali- • teto 1250 Ki. I Beograd, 3. aprila, p. V avdijenci M dvoru je bil danes med drugimi tudi naS atenski poslanik Tiča Popovič, ki je poro« čal kralju o ratifikaciji prijateljskega pak« ta z Grčijo. Nadalje je kralj sprejel v av« dijenci pravoslavnega patrijp.rha DimitrU ja in večjo dtputacijo Gajreta. Sodišče za zaščito države Beograd, 3. aprila n. Mesarski pomočnik Gabri.:el Šrnid, ki je bil aretiran v zvezi s krvoprelitjem lani dne 1. decembra na vogalu Petrinjske in Ju-rišičeve ulice, bo izročen te dni Državnemu sodišču za zaščito države v Beogradu, ki bo izvedlo glavno razpravo. Srni d je obtožen poizkušenega umora policijskih stražnikov, torej organov oblasti, za kar je pristojno le Državno sodišče za zaščito države. Šmid bo bržkone jutri odpeljan v Beograd. Istotako se bo pred Državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu v početku prihodnjega tedna vršila razprava pioti bivšemu natakarju Marku Ozaniču, ki je bil aretiran zaradi atentata v zagrebški kavarni »Korso« na uradnika notranjega ministrstva Gauerja. Oblirr.r. spremembe pn zagre Zagreb, 3. aprila, č. Danaftnje službeno »Narodne novinet objavljajo ukaz o ime* novanju dr. Janka Bedekoviča za direk« torja zagrebške policije in o premeščenju dosedanjega šefa dr. Vragoviča za inspck« torja notranjega ministrstva v Beograd. Razen tega so premeščeni šef kriminalne* ga oddelka Platzor v Novi na morju, biv* ši šef političnega oddelka zagrebške poli« cije dr. Zvcnirnir Bogičevič za upravnika mesta v B:tolju in vladni tajnik pri za« grebški policiji Zvonimir Kune k policij* skemu ravnateljstvu v Sarajevo Za po* licijskcga uradnika ie imenovan do-^edanji sreski poglavar \ Visokem v Bosni Dani« lo Petrič, ki bc vodja kriminalnega oddel« ka zagrebške policije Za šefa političnega oddelka je postavljen Radenko Babid, do* sedanji mestni policijski kapetan v Novem Sadu, namesto premeščenega uradnika Kunca pa bo prišel dosedanji upravitelj sreskega pogkvirstva v Novem Josip Ste« panovič. Odlikovani bančni ravnatelji Beogred, 3. aprila p. Na predlog fnanC- nega ministra Je kralj odlikoval večje Število uradnikov nnančne stroke in bančnih ravnateljev. Med drugimi so odlikovani t redo-n Relega Orla. V. stopnic direktor Ju-gos!ovens!;e ujedinjene bante v Beogradu Aleksa Božičkov-;d. direktor Jugoslovenske banke v Zagrebu dr. Nikola Kisircnčič. z redom sv. Save III. stopnje direktor Hrvatske sveopče Kreditne banke v Zagrebu dr. Milan Vrbaniič, dSre^or Jadransko podunavske banke v Beogradu Milan Ste-fanovič. tajnik udruženia izvoznikov Gior-gie Popovič, z redom sv. Save IV stopnje še! deviznega oddelka Narodne banke Anton Welnrichter in direktor Jugosl »venske ujedinjene banke v Zagrebu Sigfrid Kau-fer. Za ustanovitev šumarske in montan^stične fakultete v Sarajevu Beograd, 3. aprila, r. Danes je prispela v Beograd deputacija iz Sarajeva, ki jo vodi konisar »hlastne samouprave Feh-m Spal,o. Ob 11. dopoldne je detrutaci-a obi* ska'a ministra za šume m rudnike ter za« htevala, naj se pri preuredi*"' na? uni* verz upošteva žel5a Sarajeva «n sarajevsko oblasti ter po možnosti ž sedaj dodeli Siraievu šumareka in rud -«ka fakulteta. Denutacija jc o rzariala. da je Bosna s Sarajevom sred'3če š vse-nfi!i§£« koeipletno, ke* )e vsenčiiišč« država« prestolnic« ši Kraji in ljudje Nagrada mlademu slovenskemu pisatelju Prosvetno ministrstvo razpisuje vsako leto glasbeno - književne natečaje ln tako, te tudi s skromnejšimi nagradami kakor v drugih kulturnih državah, prispeva k napredku naše nacionalne umetniške produkcije. . . Letos }• bfl razpisan tak natečaj za najboljšo še ne objavljeno opero, roman ln gramo v državi Po izjavi razsodisča prekaša uspeh letošnjega natečaja i po števi u doposlanih del, kakor tudi po umetniški kvaliteti vse dosedanje. Kljub temu dejstvu JuriJa nobenemu opernemu delu, ki jih je bilo 7 predloženih v oceno, ni priznala nagrade. ker ne eno izmed njih po svoji umetniški vrednosti ni povsem zadovolie- VaT°iidl s pripovednimi deli. Izmed katerih »ta bila nagrajena dva romana, komisija ni bila povsem zadovoljna: po njenem mnenju tudi noben roman ne očituje dovelj epstce-ga karakterja in snovne uravnovešenosti. Pač pa dos_ezajo nekatera dramatska dela y«o umetniško kvalifikacijo. Od skupnih 25 dramatskih de! jih Je prišlo v poštev pri ožji Izbiri 6. od katerih sta bili potem kot najboljši izbrani: »Dogodek v mestu Gogi« dr. Slavka Gruma in »Bez ljubavi« Veimar-Ja Jankoviča. Tako si moramo šteti v izredno čast, da je bila to pot slovenska drama (kljub ne baš Idealnim književno - kulturnim odnošajem. ki vladajo pri nas) priznata za najboljšo in Je bil eden naših najmlajših pisateljev prvi Slovenec, ki je s svojim delom pri tem pomembnem tekmovanju z odličnim uspehom pridobil priznanje slovenski književnosti Rdeči križ v Bosni In pri nas Prejeli smo letno poročilo oblastnega odbora Rdečega križa v Sarajevu. Posnemamo, da se je število članov samo v področju tega oblastnega odbora dvignilo lani od 2670 na 10.148 čianov, kar je naravnost občudovanja vreden napredek. Pri orgam-zatornem delu so podpirala oblastni odbor vsa državna in samoupravna oblastva, kakor tudi vse karitativne ustanove, osobito pa šoh ka miadir.a, organizirana v Pomladita Rdečega križa. V letu 1927. je razdelil sarajevski oblastni odbor SI vagonov koruze v vrednosti dveh milijonov dinarjev med gladujoče (zaradi suše), lani pa 174.041 Din med one, ki so zaradi hude zime največ trpeli. Sarajevski oblastni odbor si je postavil krasen dom. v katerem so pisarne zanj, za oblastni odbor Pomiadka in za sarajevski krajevni odbor RK. Poieg teh prostorov se nahaja v domu javno kopališče, ambulatorij in dvorana aa prireditve, koncerte itd. Društveni dom je žarišče vsega kulturnega in kari-tatlvnega delovanja v Sarajevu. Poročilo zaključuje, da so Bosanci vzljubili Rdeči kril kot najvišjo človekoljubno ustanovo. Tudi naš oblastni odbor RK za Slovenijo razvita dokaj živahno delavnost Njegovo Članstvo se Je v zadnjem času potrojilo. Prihitel je na pomoč nesrečnim z izdatnimi podporami. Naše požrtvovalne krajevne organizacije prirejajo samaritanske tečaje, fe-rijalne kolonije, predstave, predavanja itd. ter se trudijo, da bi izboljšale moralno in rmotno stanje našega ljudstva. Vendar pa naš oblastni odbor glede član-ttva še daleč zaostaja za sarajevskim. Na Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, sgagl slabostih, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, aevolji do dela povzroči naravna »Franz-Josefova« grenčica odprto telo ln olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobiii veselje do jedi z uporabo starepreizkušene »Franz-Joseiovec vode. -Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. naS lastni dom pri nalffli skromnih denarnih sredstvih niti misliti ne moremo. Pri tej priliki se opetovano obračamo na slovensko javnost s prošnjo, da nas pri našem stremljenju podpira s tem, da v mnogobrojnem številu pristopa k naši človekoljubni organizaciji, da bomo tudi mi lahko rekli: »Slovenci so vzljubili Rdeči križ!* Oblastni odbor RK. Štefan Lehpamer f V najlepši molki dobi Je včeraj umri r LJubljani ief Javne borze dela g. Štefan Lehpamer. Pokojnik Je bil rojen 19. novembra 1878. v Zagrebu. Ko je dovršil dva razreda obrtne šole v Zagrebu, se je posvetil Guttenbergovi umetnosti, ter le bil pred vojno več let tehnični vodja Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Takrat je tudi pridno deloval v strokovnih organizacijah, zlasti v prosvetnem področju. Bil Je velik ljubitelj glasbe Po svetovni vojni, tekom katere Je prebil v vojaški suknji tri leta, je vstopi! v državno službo ter Je organiziral javno borzo dela v Ljubljani, ki Ji je bil kmalu postavljen na čelo. Bil je organizatoren talent .vesten in objektiven mož. Bolehal je le kratko dobo. Energično je kluboval hripi, kateri pa se je pred tednom pridružila težka pljučnica — in g. Lehpamer Je včeraj ob 4. zjutral podlegel. Zapušča vdovo in enega otroka. Pogreb se bo vršil Jutri, v petek ob pol 15. iz Prisojne ulice 1. Bodi blagemu pokojniku ohranjen časten spomin!__ Velik požar sredi Tržiča Tržič, 3. aprila. Na velikonočni ponedeljek zvečer, ko so nekateri že spali, drugi pa so se še veselo mudili v gostilni ali so se vračali domov, ii opazil mali dečko Podlipmk ogenj na Po-iakovi pristavi, kjer je imel svojo kolarsko delavnico g. Lukanc. Deček je tekel v prvo gostilno, a mu niso verjeli, češ, da je vse le prvoaprilska šala. Še potem, ko je trom-ba klicala gasilce, so mnogi tako dolgo mislili na prvi april, dokler niso videli veliko streho gospodarskega poslopja v tolikem plamenu, da je bil Tržič in hrib pri sv. Jožefu kmalu močno razsvetljen Gasiti so začeli trije gasilci z malo ročno motorno brizgalno. ki so Jo postavili v potok Mošenik. ob katerem stoii Polakova pristava. K sreči je nasproti pristave dekliški dom tržiške predilnice, odkoder je neka delavka tudi takoj pomagala gasiti. Med tem je prispela velika motorna brlzgalna na most čez Mošenik. cevi so bile hitro napeljane, v naglici pa je nekdo v bencinski re-servoar nalil vode in se Je nekaj časa zamudilo s popravljanjem te napake Žar ognja so opazili po vsej tržiški okolici in so prišl' na pomoč tudi gasilci iz Kovorja. Radovednih ljudi se je zbralo veliko število, orožniki pa so morali nastopiti celo s silo. da so dobili ljudi za ročni pogon kovorske brizgalne. Vsi gasilci so delali neumorno in požrtvovalno. Pomagalo jim je vzorno nekaj delavk iz predilnice in silno priden Je bil tudi deček, ki je prvi opazil požarno nesrečo. Škoda Je velika. Kolar Lukanc si Je ravno urejeval motorno delavnico in je ob vse. Lastnik pristave g. inž. Polak je imel na #odu okoli 4000 kg sen*, slamo reznico In več drugega gospodarskega orodja. To mu je vse zgorelo. V hlevu je bilo več izdelanih voz in sani, ki so Jih deloma reiilL Od tu so rešili tudi precejšnjo zalogo lesa. Zavarovalnina ne krije škode v nobenem pogledu. Kako Je ogenj nastal, Je Se danes nejasno. Kolarjevl delavci ln vajenci so že v soboto zvečer zapustili delavnico. Požar Je prebivalstvo silno razburil. Pri ognju so ostali vso noč gasilci in orožniki. Proti Jutru se je kljub dežju zopet na nekaterih mestih dvignil plamen in gasilci so se morali zopet truditi, da so s hidrantno cevjo zadušili ogenj. Gotovo bi se bilo več rešilo, če ne bi bila nastala nesreča ravno na veseli velikonočni praznik in povrh še na prvi april. Tržič je danes že tolikšen kraj. da bi moral misliti na stalno nedeljsko pripravljenost za primer požara ali kake druge nesreče. __ Blizu pol milijona Din škode po požaru v Žirovnici Rakek. 3. aprila. Komaj se Je nekoliko popravila škoda, ki jo Je lani poleti povzročil katastrofalni požar prebivalcem Gorenjega Jezera, že je včeraj sredi nepričakovanega snežnega me-teža zadela gorenje - cerkniško kotlino nova velika požarna nezgoda, ki je hudo oškodovala prebivalce prikupljive vasice Žirovnice pri Grahovem ob Cerkniškem Jezeru. H kratkemu poročilu v današnjem »Jutru« nekaj pripomb in podrobnosti. Velike važrosti bi bilo, da bi bili kraji Notranjske zvezani medsebojno % telefonom. ki bi ravno ob takih katastrofah vršil hitro obvestitel.isko službo. Zaradi snežnih metežev niso mogli bližnji kraii (Cerknica. Rakek in Loška dolina) ooaziti požara, pa tudi niso mogli biti iz Grahovega pravočasno obveščeni o izbruhu požara, da bi morij gasilci takoj pohiteti na pomoč prizadeti Žirovnici. V hudem snežnem metežu je začelo kmalu popoldne slino grmeH. Prebivalci Žirovnice. ki Je oddaljena od Grahovega približno tri četrt ure proti nodnožiu Križne gore, so ždeli v svojih hišah. Okoli 13. se je vsa vas razsvetlila. Strela je udarila v neki kozolec in kmalu nato so se čull obupni klici po vasi: »Pri Kovaču gori!« Strela Je bila treščila v gospodarsko poslopje posestnika Janeza šege. p. d. Kovača, in povzročila požar, ki se Je z vso naglico začel širiti na bližnja gospodarska poslopja sosedov, ki so neka! sto korakov oddalleno od stanovanjskih hiš, stoječih vzporedno s cesto. Žirov-čani so si ravno pred kakimi 14 dnevi omislili novo brizgalno, ki le tokrat takoj stopila v akcijo. Z nafvečjim nanorom so ži-rovnlški gasilci pričeli z lokallzlranjem požara. Kmalu so jim prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Grahovega. Ogenj Je že objemal nekatere hiše. toda dve brlzgalnl sta z močnimi curki vode rešili stanovanjska poslopja objema plamenov. Lastniki hiš sami so reševali svojo lastnino v največji nevarnosti. Težje se Je poškodoval posestnik Brl-nar, ki je dobil opekline na rokah In na glavi. Da niso prebivalci ostalih krajev opazili požara, ni nič čudnega, ker je bila vsa vas zavita v gosti dež snežink. Pač so smrdeči MOŠTVO SK ILIRIJA - DRŽAVNI PRVAK V CROSS COUNTRY TEKU Od leve na desno: Šenčur, Tinta. Kumer. Sporn, Hladnik, Banovec. Vidmar. SK Ilirija priredi nocoj ob 20. uri zmagovalcem v restavraciji »Sion« pozdravni večer. 9t Naš zakon je srečen, pravi mlada gospa M i ca. „Zmeraj imam časa za svojega moža, tudi ko se pere perilo. Jed je vedno ob času gotova, ker RADION pere perilo sam." Varuje perilo! dim ljudje občutili celo v poldrugo uro oddaljeni Martinjak, kjer pa niso mogli presoditi. kje utegne goreti. Požar je močno pospeševala burja, na drugi strani pa je sneg kolikor toliko oviral razširjanje ognja. Požar Je uničil desetim posestnikom 13 gospodarskih poslopi}. Zgorele so velike zaloge sena slame, detelje, vse poljsko orod-ie. ki le bilo spravljeno, kakor tudi večia količina suhega lesa. Škodo cenilo do pol milijona dinarjev._ Žalostni prestopki v pijanosti Hrastnik, 3. aprila. Letos o Veliki noči Je bilo veliko veselje in silno popivanje po gostilnah. Razigrani duhovi pa so se od preobilega alkohola često razburili in prišlo je do večjih in manjših pretepov. Pri mnogih le morala intervenirati žandarmerija. Tako je na veliko soboto zvečer neki steklar v gostilni blizu kemične tovarne udaril s prazno steklenico pokalice po glavi svojega pivskega tovariša, delavca kemične tovarne Janeza P. in mu prizadel dve težji rani. Janez se je nezavesten zgrudil na tla, a ko se ie zopet zavedel, je začel v hudi pijanosti piti svojo lastno kri, ki mu je kapljala iz ran in io Je prestregal z rokami. Na velikonočni večer so prišli iz Trbovelj rudarji Ernest, Leopold in France v Hrastnik, kjer imajo svoja dekleta. Hudo so se napili ter se ustavili na mostu, ki vodi na Brnico. Tu so kričali in surovo nadlegovali mimoidoče. Mimo je prišel rudar Jože Košič iz Hrastnika s svojo družbo. Trije pijanci na mostu družbe niso pustili preko Navalili so na Košiča, ga podrli na tla in eden ga Je zabodel tudi v levo lice in mu prizadel težjo rano V ramo je bil zaboden tudi rudar Vodl-šek, ko je šel na božjo pot v Lurd pri Rimskih toplicah. V neki gostilni Je razgrajal delavec Roš-kar. premetaval je mize in stole, poškodoval neko žensko, dokler ga niso prijeli orožniki in odvedli. Pri mostu na Brnico se jim je iztrgal in tekel proti nekemu hlevu. A v ta hlev sta se zatekla za nočni sestanek tudi dva zaljubljenca. Ko sta videla, da teče nekdo proti hlevu, za njim pa orožniki, je fant zbežal. Zasledovani Koškar Ja omagal, orožniki so ga dohiteli in ker se ja vrgel na tla, so ga morali ukleniti. Dekle pa Je vpilo na vse grlo, meneč, da orožniki uklepajo njenega fanta... V zadnjem času se le popivanje zopet razpaslo in moramo beležiti vedno več manjših in težjih prestopkov. To je posebno žalostno, ker imamo toliko zdravih in prijetnih razvedril. Zlasti delavska mladina se je v toliki meri posvetila športu, planinstvu in drugim ter bi bila velika škoda, če bi tudi njo zastrupil alkohol Dan«* vesel«, ftMint kometi Poročim se... ..s svojo ženo! Izvrstna rieMna. PrTOrrttnl |«ra]c< Dubovfeo! PMranhiol Smeh! Popolnoma no>v*>! Ob H«., Ht. ta 9. «rt. Tel. 2124. Elitni Wno MATICA urni Ifepertosr Narodnega gledališča ▼ Ljubljani UfJBLJANSR * OR* M A. (Xa8eiek ob 20.; spremembe oznaCane.) Četrtek. 4.: Zaprto. Petek, 5.: Ukročena trmoglavka. A. Bobota. 6. ob 15.: Cvr.ino de Bergerae. Di-jsSka pre-istnva po znižanih cenah. Izven. _ Ob 20.: Vdova Rošlinka. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Jfedeba, 7. ob 15.: INRI. Ljudska predstava do znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Ijtopljenea. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. ljibuavska opera. »tek ob pol 20.; spremembe označene.) tek, 4.: Grof Lukseniburški. Gostuje g. Illčič. B. Petek. 5.: Aid*. Gostuj« tenorist Vlttlng. Izven. Bobota, 6.: Bejadera. Opereta. Gostuje goap. Iličič. Izaven. Hedelja, 7.: Lepe Vida. Gostovanj« ▼ Celju. MARIBORSKO GLEDALIŠČU. Četrtek, 4. ob 20.: V agoniji. C. Kuponi. Zadnjič. Znižane cene. Petek, 5.: Zaprto. Pobota, 6. ob 20-: Chsrle^eva tata. A. Ravinšek: Izpod Goflee. Povest z gorenjskih planin. (Ljudska knjižnica, 29. zvezek.) Ljubljana, 1928. Str. 349. cena 30 Din, v plat vez. knjigi 42 Din. Izvinr. ljud. povesti postajajo zadnja leta pri nas vedno bolj redke. Ta povest pa ,še pristno slovenska in še dobra povrhu. V čudovitem planinskem svetu okrog Golice se godi vse dejanje in vsaka beseda izraža iskreno in toplo pisateljevo ljubezen do teh naših prelepih planin. Burno, nevarnosti in romantike polno tihotapljenje čez Karavanke iz Avstrije v Jugoslavijo in obratno je popisano z nazorno reali-stiko. Savinškova povest je torej dobra ljudska knjiga. Knjiga se dobi tudi v Tiskovni zadrugi v Ljubljani. »Dneri knjige« r Bosni ln Hercegovini. Narodna Odbrana priredi v dneh od 1. aprila do 15. maja v Boeni in Hercegovini >dne-ve knjige«. Vršila se bodo predavanja o knjigah in književnosti ter prodajale dobre knjige po znižanih cenah. »Savremenih«. 2.—S. Številka te renomi-rane hrvatske revije, ki jo izdaja »Društvo hrvatskih književnika«, prinaša aktualen članek pisatelja G j vre Vllovlča o krizi hrvatske knjige, poglavje iz romana Miroslava Krleže o Glembajevlh (»Sprovod u Tere-sienburgu«), esej Ive Šrepla o Andrčeju Gi-deju, nadaljevanje razprave dr. Bega o Gjal-ftkam, več leposlovnih prispevkov rKajSga, ki je vznemirila Beograd (Borisar Stankovič, »Pod okupacijom«.) Kot 7. zvezek Zbranih spisov Bore Stan-koviča so izšli njegovi zapiski izza vojnih dni, ko je bil Beograd pod avstro ogrsko okupacijo. Te zapiske, ki so plod opazovanja ljudi in razmer v tistih težkih časih, je nameraval pisec izdati že za svojega življenja, vendar se ni mogel nikdar odločiti: mnoge osebe, ki jih tu omenja, so 5e živele in zavzemale celo ugledna mesta. Sedaj je to. doslej še neznano delo enega največjih srbskih pripovednikov objavljeno brez vsakršnih izprememb: vrhtu tega so v tem zvezku. ki utegne biti zaključni zvezek (če ne izide Se kakšna monografija o S*ankovi6u, ki bi jo zelo želeli), zbrani Stankovičevi podlistki iz tega časa. Črtice Borisava Stankoviča niso po svoji formi in snovi nimalo vzor takega pisanja: brez dvoma zaostajajo za ostalo Staokoviče-vo tvorbo. Vzlic temu so zanimivo čtivo, za kaj pn=ec ume krepko začrtati situacijo in ostro karakterizirati človeka. Doba, ki jo opisuje, je s svojimi nenormalnimi pojavi Že ssrna po sebi zanimiva; okupacija glavnega mesta takratne Srbije je zanesla v njegovo '»vno in zasebno življenje velike izoremer.i-be Oni, ki so ostali, so bili v čisto prisebnem peložaju. ki mu niso bili v<»doo ko«, zlnsii se tiče lo ženskega prebivalstva. Stankov ič je imel bistro oko za marsiknj. o čemer je ta ali oni mislil, da je že pozibl.eno Kaj čuda, če je ta zvezek Stankov'6evib ■branih spisov vzbudil v Beogradu nezaaliSno pozornost; ko bi vsa dobra literarna dela tako vplivala, bi bili s kulturo že znatno višje. Pozornost pa velja, kakopok, čisto osebnim zadevam, zakaj marsikdo išče med Rtankovičevimi portreti samega sebe. Največja bomba, ki jo je vrgla knjiga »Pod nku-pecijom« v beograjsko družabno življenje, se je sprožila v »Vremenu«, kjer je objavil znani književnik Dušan Nikolajevič tako oster nanad na pokojnega Stankoviča, da enakega literarni Beograd ne pomni. Na veliko presenečenje vseh, ki poznajo Stankovi-ča in g. D. S. Nikolajeviča, je oonižal Boro na navadnega pisuna. ki proti koncu življenja komaj ume sukati pero in ki ni vreden, da bi pošteno srbsko oko prebralo vsaj eno njegovo vrsto iz te škandalozne knjige, ki j,e izšla med njegovimi zbranimi spisi in jih s tem popolnoma omadeževala. Itd. Pikantno je to. da je bil g. Nikolajevič tisti, ki je Boro Stankoviča koval v zvezde, mu govoril na pogrebu in navdušeno vstopil v odbor za izdajo njegovih Zbranih spisov. Isti odbor je sedaj bržčas z njegovo vednostjo — iadal neobjavljeno delo. v katerem je g. Nikolajevič našel samega sebe s karakteristiko, ki je — milo rečeno _ zelo presenetljiva ... Ali ima prav pokojni Stankovih ali ne, to bo — tudi glede celotne slike — ugotovilo objektivno zgodovinsko raziskavanje okupacije. Vsekakor je Stankovičeva knjiga odprla zanimivo poglavje, karakteristično tudi sa del one beograjske družbe, ki še zdaj gospoduje na čaršiji. Brez dvoma je g. Nikolajevič a svojim napadom na mrtvega književ- nika prekoračil ▼ kulturnem rvetu dovoljeni ton ogorčenja in se prehudo razburil, da bi mogli videti v Stankovičevem pisanju samo beležkega čmernarja in senilnega alkoholika. Stankovičevi okupacijski zapiski so obračun z izvestno mentaliteto in psihologijo, ki tudi spada med one odvišnosti. ki naj bi jih v interesu jugoslovenstva čim preje temeljito odpravili. H&ggnrd: Kleopatra. Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je bil sam napisal. Iz angleščine prevedel Jos. Poljanec. (Ljudske knjižnice 28. zvezek.) Ljubljana. 1928. Str. 284. Cena Din 28.—, v celo platno vezani knjigi Din 40.—. Haggard je eden naj-priljubljenejših pisateljev najširših plasti ljudstva, saj ie v svetovni literaturi tnalo pisateljev, ki Ši znali pripovedovati tako zanimivo in napeto. Pisatelj nas vodi v ono dobo starega Egipta, ko je šla njegova tisočletna zvezda že k zatonu in mu je vladala ena najstrašnejših žensk svetovne zgodovine Kleopatra. To velezanimivo popisovanje prepleta napeta in tragična zgodba zadnjega potomca nekoč tako silnih domačih faraonov. ki naj bi osvobodil Egipt tuje nadvlade in oživil domačo dinastijo, a je tudi njega tako spretno uničila Kleopatra. Roman se bere v enem dušku, prevod je zelo dober in bralcu bodo dobrodošli tudi kratki zgodovinski podatki o tedanjem Egiptu in Kleo-Datri, ki so dodani knjigi. Knjiga se ^obi tudi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Obnova srečk za IV. razred državne razredne loterije traja samo do 6. t. m., ker se bo vršilo žrebanje že 8. aprila. Ne zamudite torej obnoviti svoje srečke, da ne boste ostali za naslednji, milijonski razred brez srečk. •Domače vesti * Kraljeva zahvala. Na udanostno brzojavko, ki so jo poslali slovenski advokati, zbrani na giavni skupščini dne 23. marca t. 1. Nj. Vel. kralju, je prejela advokatska komora v Ljubljani naslednjo eahvalo: »Gospod podpredsednik, Nj. Ve,, kralj se srčno zahvaljuje za izjavo udano-sti in zvestobe, ka;ero ste poslali prfikom skupščine advokatske komore v Ljubljani. Minister dvora. ♦ Izpremembe v državni službi. Imenovani so: inž. Nikola Giurič za načelnika ekonomskega oddelka pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu. Dragoslav G>orgjevič za načelnika oddelka za osnovno šolstvo v prosvetnem ministrstvu, dr. Voji-slav Mladenovič pa za inšpektorja v omenjenem ministrstvu. * Imenovanje v naši volskL S kraljevim ukazom sta imenovana za administrativna podporočnika geodetske stroke narednika Franc Štarkelj in Gregor Rožič. * Sprejem v naše državljanstvo. V držav-žavllanstvo naše kraljevine je sprejet Leon Schneider, rudniški inženjer v Trbovljah, skupno z ženo Mileno in mladoletnim sinom Petrom. ♦ Poroka. Poročil se Je včeraj v Celju gospod dr. Avgust Viktor Cerer, zobozdravnik v Zagrebu, z gospodično Vido Štikerje-vo, hčerko pokojnega dr. Liudevita Štiker-ja. odvetnika v Brežicah. * Gozdnim delavcem — tesačeml Neka firma v Mostam potrebuje nuino 20 gozdnih delavcev — tesačev za izdelovanje bukovih dog v velikosti 100—110 cm 10—15 cm In 18—22 m/m. Reflektanti naj se z navedbo najnižje cene za komad prijavijo pri Ekspozituri Javne borze dela v Mostaru ali Javni borzi dela v Ljubljani, Čopova ulica (Palača Delavske zbornice). * Spomenik Grgurju Ninskemu v Splitu. V Splitu se mudi sloviti naš kipar Ivan Meštrovič, da končno določi krai, kjer naj se postavi njegov klp-spomenik Grguriu Ninskemu. Spomenik se bo postavi! in slovesno odkril letošnjo jesen. * Naši vojaški gojenci za Francijo ln Belgijo. Ministrstvo vojske in mornarice ie odredilo, da se letos deset naših oficirjev v činu podporočnika sprejme v artiljerijsko tehnični zavod in v smodnišnico v Obiliče-vu, da si pridobe tamkaj potrebnega predhodnega znanja za poznejšo spopolnitev v višjih artrljerrjskih in tehničnih šolah v Franciji in Belgiji. • Lepa svečanost na našem konzulata v Pflsseldorfu. Naši rudarji v porensko-vest-Fiaski provinci, želeči dati duška priznanju delovnaia našega generalnega konzula Brane Markoviča in njegove skrbnosti za našo vestfalsko rudarsko kolonijo, določili so svojega predsednika Pavla Bolho ter dvoii-co društvenih predsednikov Hriherška ln Mažgona, da v imenu Zveze na svečan način izroče generalnemu konz-ulu g. Marko-viču mal dar kot znak simpatije in hvaležnosti rudarske kolonije. V svojem govoru Je predsednik Bolha pozdravil g. Markovi-ča povdarjajoč njegove zasluge za našo rudarsko kolonijo v Porurfu. Globoko zini em na priznanju kolonije se ie generalni konzul toplo zahvalil za izkazano mu pozornost. G. Markovič je priredil članom de-putaciie zakusko, katere se je udeležilo tudi uradništvo konzulata. ♦ Smrtna kosa. Pogreb blagopokolme ge. Marije Lujize pl. S t r a h 1 se ne vrši danes v Ljubljani, temveč ob 13. na domačem pokopališču Stare Loke. — V Brežicah je ugrabila kruta smrt obitelji T r e p p o 6 letno hčerkico M a r i j a n c o, ki bo danes ob 16. položena v grob na domačem pokopališču. — V Ljubljani je pokosila smrt g. Vladiimfrja J u g o v i č a, privatnega nameščenca starega komaj 24 let. Njegov pogreb bo danes ob pol 17. na pokopališče pri Sv. Križu. — Pokojna m blag spomin, rodbinam iskreno sožalje! • Druga mednarodna razstava psov. O Bii&oštih v dneh 19. 20. maja priredi Jugoslovenski kinološki savej z včlanjenimi klubi svojo drugo mednarodno razstavo psov vseh pasem v prostorih Ljubljanskega velesejma. Ker se je vršila prva razstava že v septembru 1923, Je prireditev nujno potrebna, da se vidi, če in koliko smo napredovali ta čas na kinološkem polju. Opozarjamo že sedaj na to razstavo vse lastnike psov, položenih pred 1. septembrom 1928 Potrebna pojasnila daje poslovalnica razstavnega odbora IKS v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. • Naša emigracija. Po statističnih podatkih izselieniškega komisarijata v Zagrebu se }e iz naših krajev januarja izselilo 1034 oseb v prekooceanske kraje. Letos se Je izselilo 160 oseb manj kakor lani januarja. Izseljenci se delijo takole: iz Hrvatske iih je 323. iz Dalmacije 250, lz Vojvodine 224. iz Bosne 84, iz Slovenije 72. iz Srbije 66, h Črne gore 15. Večina (62%) je poljedelcev. Največ jih je šlo v Argentinijo 600, v USA 223, v Kanado 56, v Brazilijo 47 itd. Povrnilo se jih ie v isti dobi 230, lani pa 252. ♦ Nezgoda pri delu. V delavnici državnih železnic v Zagrebu se Je v torek pripetila težja nesreča. Strojni ključavničar Franc Muršič, rodom iz Konjic, Je padel z višine 7 metrov, ko je bil zaposlen pri nekam kotla. Izvinil si Je obe nogi v gležnjih. Reše-valno društvo ga je prepeljalo v Zakladno bolnico. • O nesreči, ki se Je pripetila 27. marca na Jezici ter zahtevala smrtno žrtev, nam piše g. Fran Juvan, mlinar, trgovec in po- sestnik: Konia. s katerim se je nesreča pripetila, uporabljam za vožnje že poldrugo leto in do sedaj še ni pokazai nobene podivjanosti in tudi ne plašljivos-ti. Zaupal sem brez .skrbi vožnje ž njim svojim hlapcem: posebno še pokojnemu Možini, ki je ob vsaki priliki dokazal kot bivŠ: dragonec svojo zmožnost. Konj ima le to lasnost, da vozi hitro. Po neki izpovedbi je baie pokojni konia priganjal, pri tem pa je vajeti, ki so kakor vsa druga oprema v najboljšem stanju, nataknil na držaj za luč: tako je bil konj popolnoma prost, on pa je med tem skočil z voza. Zakaj je to storil, bo ostalo vsekakor nepojasnjeno. Pripomnim še da je konj v gobcu jako občutljiv in po lastnih preizkušnjah sodeč, v tem oziru posebno ubogljiv Prepričan sem. da bi ga v svoji prisotnosti duha lahko obdržal. Vajeti se pri diru niso odtrgale, kakor se je poročalo. ITO — zobna pasta najboljša! * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobijeno perilo v najlepšo izvrširev. * Tkanina »ETERNUV«« glavna zalosa za Jugoslavijo pri 1 Medved, manuiaktura. ♦ Najvažnejša četudi ne najnovejša vest je, da se perilo namoči čez noč v raztopini »ŽENSKE HVALE« nato pa se izpere s Schichtovim milom. Varujte se ponaredb! ♦ Človeško življenje obstoji iz samih malih priložnosti, ki naj bodo kar najbolj ugodne. Vsaka poedina bo za vas lepša, čs se ne mučite. — Za pranje vzemite SCHICHTov »RADION«. Iz LJubljane n— H koncertu Draždanskega komornega kvarteta v Ljubljani. Danes, 4. t. m. kon-certira prvokrat v Ljubljani komorni kvartet iz Draždan ter izvaja po 1 Haydnov in Čajkovski kvartet O Haydnovem (Škr-jančkovem) kvartetu smo podali že včeraj kratko analizo. Regerjev kvartet op. 109 je po obliki in vsebini eno najdovršenejših njegovih del. Ta kvartet je globoko občuten in sanjav, kmalu zatem pa nastopijo novi viharni motivi v vedno se menjajoči harmoniki, doler ne pride drugi pomirjajoči glavni motiv. Tudi tega spremljajo vedno nove misli in precej nemirno konča v tem stavku. Čisto samosvoj v formi in melodiji je naslednji stavek. Ouasi presto, katerega ne moremo imenovati ravno Scherzo. Najbolj važen motiv v tem delu je v Larghetto stavku ki ga prišetvamo k najveličastnejšim mislekom slavnega umetnika. Delo konča s krasno trojno fugo, ki zveni naravnost orkestralno ter najbolj označuje svojega mojstra. Delo je bilo napisano I. 1909. Je izredno težko ter zahteva v vsakem pogledu dovršene izvajalce, adnja točka programa je Čajkovskijev kvartet v d-duru op. 11, ki je posta! v pravem pomenu besede popularen in sloni na nei ruski narodni pesmi, katero ie slišal Čajkovski v poletju leta 1869. v svoji domovini pa tudi izven njenih mej. saj so koncertirali že skoro po vsem svetu. Koncert bo v unionski dvorani, začetek ob 20. predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Iz gledališke pisarne. G. Wčič gostuje ponovno v Grofu Lusemburškem danes, 4. t. m. Ostala zasedba tega dela, kakor pri premiieri. Predstava se vrši za red B. — Aid o z gostom, ruskim tenoristom Witingom irprLzore v operi v petek, 5. t. m. izven abonmaja. Vstopnice, ki so bile kupljene za nameravano uprizoritev te opere na velikonočni ponedeljek, veljajo za pe-tek zvečer — V soboto 6. t. m. ob 15. ,bo v drami dijaška predstava. Uprizori se klasična fran coska komedija Cyrano de Bergerac v običajni zasedbi. Cene znižane kakor pri vseh dijaških predstavah. — Ljudska predstava i pasijonske igre INRI bo zadnjič v letošnji i sezoni v nedeljo 7. t. m. ob 15. Cene zni j žane dramske. i a— Ruski tenor Evgenll WIttlng gostuje v ljubljanski operi v petek, dne 5. i. m. ln sicer v Verdijevi operi »Aidac. G. VViting je bil prej član opere v Rigi ln se sedaj vrača iz reprezentativne turneje, katere se je udeležil kot član velikega ruskega opernega ansambla po Japonskem in Kitajskem On je pevec velikega slovesa in formata. Glas njegov je metalen, svež, njegova višl na je zmagovita, dikcija Jasna, skratka pev sko in igralsko je na odlični višini. Tako piše o njem kritik ln skladatelj Lujo Safra-nek-Kavič prilikom njegovega gositovanja v zagrebški operi v »Pikovi dami«. u— Jan Skala prispe v Ljubljano Jtitrt v petek ob 19.38 z monakovskim brzovla-kom. Predaval bo v soboto ob 18. v velfki dvorani hotela Unlona o lužiških Srbih Moderne damske plašče (modeJe) zadnje novosti Dunaja ta Pariza nudi prav ugodno tvrdka F. LUKIC, STRITARJEVA ULICA 9. u— Nušlčevo komedijo »Svet« uprizori v soboto 6. in nedeljo 7. t. m. Šentjakobski gledmališki oder. — Predprodaia vstopnic v trgovini Peter Šterk nasl. Miloš Karnič- nik, Stari trg. n_ Pevski zbor Glasbene Matice. Vaja za ženski zbor danes 4. t. m. ob četrt na 7., za moški zbor v petek, 5. t. m. 8. uri. Vsi in točno. — Odbor. „_ Spremenjene uradne ure na policijski direkciji. Kakor v drugih uradih velikega županstva so spremenjene uradne ure tudi pri policijski direkciji. Od 1. t. m. do nadaM-nega se bo uradovalo od 8. do 12. ter popoldne od 15. do 18. n_ Pogreb Inž. Andrela Grošlja. Včeraj ob 16.30 se je vrši! pogreb v Skopi ju umrlega inž. Andreja Grošlja izpred glavnega kolodvora. Krsta s truplom ie pirspeia v zapečatenem vagonu že tekom dopoldneva Na njegovi zadnji poti je spremilo pokojnika veliko število Ljubljančanov. V žalni povorki je bilo mnogo slovenskih uradnikov. železničarjev in zastopnikov raznih društev, katerih član ie libpokoinik. V žalni povorki so stopali zastopniki SLD v kroi.i. dalje zastopniki JSS in Sokola L. častniki in veliko število znancev in prijateljev pokojnika. Na krsto Je bilo položenih veliko število vencev, podarjenih od raznih društev in rodbin ljubljanskih kakor tudi skop-ljanskih. Žalni sprevod se ie raz vi na Ma-sarykovi cesit in krenil po Miklošičevi cesti ter Slomškovi ulici na pokopališče Sv. Križa, kjer ie našel priljubljeni pokojnik večni mir. Ohranimo ga v častnem spominu. u— »Soča« — pevski zbor. Danes ob 18. skupna pevska vaja v prostorih arene Narodni dom. Prosim vsi in točno. u— Mestno udruženje »Trezne mladine« priredi dne 6. t. m. v areni Narod, doma akademijo pod pokroviteljstvom g. prosvet-nega inšpektorja dr. Dragotina Lončarja. Na sporedu bodo pevske in glasbene točke, ter defclamacije. Po akademiji se bo vršil ples. Začetek akademije ob po! 8. uri. Vabljeni vsi prijatelji abstinentskega pokreta. u— »Sočani« prijatelil društva »Soče«! V soboto 6. t. m. se vrši v salonu pri Levu nadaljevanje in konec predavan ia o lepi Dalmaciji. G. vladni nadsvetnik dr. Andrej-ka se bo tokrat omejil posebno na čarobni Dubrovnik in prekrasno okolico Splita. K temu zelo lepemu in zanimivemu predavanju pridite vsi. ki ste se udeležili prvega dela tega predavanja, ter pripeljite seboj še druge tovariše in prijatelje. Začetek ob no! 21. uri zvečer. Vstop prost. u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani posluje sedaj za poletni čas vsak delavnik od 4. do 8. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa je knjižnica zaprta. Meseca marca 1929 je izposodila na 4022 strank 15.301 knjigo. Knjige se izposoiuie v desetih jezikih poleg modnih listov vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago popoini imenik knjig, ki jih priporočamo v nakup. Knjige se pošiljajo tudi po pošti. Opozarjamo na priobčevanie novitet v nedeljskih številkah »Jutra«. u— Občni zbor Filharmonlčne družbe v Ljubljani se vrši v ponedeljek, dne 8. i. m. ob 18. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. u— Zadruga sobo-črkoslikarjev, pleskarjev !n ličarjev v LJubljani, ima redne pomočniške preizkušnje v drugi polovici t. m. Nekolkovane prošnje je vložiti pri zadružnem načelniku Št. Špeletiču do 15. t. m. n— Tečaj za elektrolnstalaterle v LJubljani Udeleženci tečaja za elektroinstalater-je v Ljubljani se obveščajo, da se nadaljuje pouk v ponedeljek dne 8. t. m. ob 6. zvečer in ne kakor je bilo prvotno določeno, v petek 5. aprila. u— Poskušen samomor. Vratar v livarni v Zvonareki ulici št.'3. Anton Mikuš je včeTaj okrog 5.30 zjutraj opazil na tleh ležečega strojnika Ivana Železnfka. z rano nad desnim očesom in samokresom v roki. Mikuš Je takoj telefoniral rešilni postaji. Zeleznika so že po nekaj minutah dvignili ln odpeljali z rešilnim avtom v splošno bol Moda \v O« P- Kav-ne P" loz bab- »T* oU 7929 otroške nogavice lilGOM nico. Po takojšnji operacij! se je zdravniku posrečilo odstraniti kroglo ter spraviti obu-panca iz smrtne nevarnosti. u— Zdravnik okraden v bolnici. Asistent v splošni bolnici dr. Angelo Kralj je imel predvčerajšnjim opravka v pisarni na internem oddelku, kjer jc odloži! svojo suknjo, suknjič in klobuk. Komaj pa se ie odstrani! iz pisarne, ]e že vstopil neznan okrog 40 letni moški, ki ga je opazila neka uradnica. Ta moški se je hip nato pojavil zopet zunaj na hodniku in sicer oblečen v suknjo, dočim je drža! bolniški plašč, ki .ga je imel preje oblečenega sedaj v roki. Uradnica misleč, da je kak cdpuščen bolnik, se zanj n: več zmenila. Moški je nato izgini! in šele ko se je vrnil zdravnik, so ugotovili, da je bil neznanec drzen tat, ki je odnesel dr. Kralju suknjo, suknjič in klobuk v skupni vrednosti nad 1800 Din. „_ v pijanosti streljal na brata. V hiši št. 18 na Cesti na Loko se je odigral v torek okrog 14 razburljiv prizor. Malo pred to uro ]e prišel domov brusač Jos. P. !n sicer močno natreskan. V takem stanju je pričel nadlegovati bratovo ženo Amalijo, ki mu je komaj ušla. Brat France je bratu zagrozil. da ga bo s sekiro, če ne odneha. Oba sta se pričela med seboj prepirati, kar je imelo za posledico, da ;e Jože slednjič potegnil iz žepa flobertovko in dvakrat ustrelil proti bratu. K sreči pe je krogla razbila le šipo v kuhinjskih vratih in bratu prestre-lila samo klobuk. Po dejanju je Jože ne-znanokam izginil. u— Razne tatvine. Kleparski pomočnik Friderik Kocbek je piriavil, da mu je odnesel neki Valentin Pristek za okrog 467 Din razne obleke in perila. Pustek je prenočeval v Kocbekovi sobi v Floriianski ulici št. 13 in ie po tatvini neznano kam izginil. Na neki novi stavbi v Rožni dolini je bila zidarju Leopoldu Kozamerniku iz Dolnic ukradena 125 Din vredna volnena jopica. Izpred Vidičeve opekarne na Viču le bilo te dni pokradenih več drv. V noči na pretekli praznik ie posetil neznan uzmovič jedilno shrambo v stanovanju inženleria Iv. Ahačiča na Zriniskega cesti št. 17 ter ukradel več suhega mesa vrednega 1S0 Din. Veliko denarja priJiranfte, »ko kupite obleke, nogavice, rokavic« in drugo manufakturno blago v trgovina T O M ŠI Č, Sy. Petra cesta 38 Ker }e trgovki a v lastnem lokata, so cen« neverjetno nizke. Oglejte sd Jih. 4045-a LAK ZA NOHTE ia tekočino za odstranitev istega na tfkg samo v drogeriiH A. Kane sinova, L|ubl]aaa, Židovska a. 1 Rnknrin za želodec tn čiščenje IVOUOnil^rv!, uspešno sredstvo proti debelosti, slabe prebave in habi> tuelne obstipacije. — Dobi se v vseh lekarnah. Proizvaja lekarna m. ARKO, Zagreb, Ilica St. 12. Iz Maribora Najbolje, naftngnejše, zato 13 najceoejšel fr m p m št: fer: Iti :- Na?le?J! madžar^k! snipcrfiVm Simfonija ljubavi film IVjfcemi ta bucarje-v, lepil v-' krvnih de k1'« t in ciganske pesmi, kater« bo izvajala nalašč naročen; pnznaaft Ciganska kapela iz Subotice Samo Se danes »2iv< tnrtviec« L. N. Tolst-Ob M8. ta 9. KINO DVOR Mariborska redakcija »Jutra« ima telefon številko HO a— » Grof Luxemburški« na mariborskem odru. V nedeljo, 7. t. m. bo premijera ene najlepših in najmelodijozneiših I.eharjevih operet Groia Luxemburškega, na kar opozarjamo že danes. a— Smrtna kosa. V torek popoldne Je umrla v 78 letu starost! Marija Schmidtova, soproga davčnega eksekutorja v pok. Pogreb bo danes ob 3. popoldne na pobreško pokopališče. — Včeraj popoldne Je umrla vdova skupinovodje državnih železnic Neža Velakova v 68. letu starosti. Pogreb bo jutri v petek ob 4 popoldne na mestno pokopališče. — Kap je zadela 62 letno ženo železničarja Marijo Radenikovo V Studencih pri Mariboru, ki je takoj umrla. Prepeljali so jo v mrtvašnico studeniSkega pokopališča. a— Društvene vesti. Mariborska podružnica SPD bo imela svoj letošnji občni zbor drevi v resatvraciji Narodnega doma. — V nedeljo ob 10. dopoldne bo predaval v dvorani oblastne vinarske in sadjarske šole prof. inž. Jeglič o vzgoji usipenjalk in cvetlic. Predavanje priredi mariborska podruZ-nica Sadjarskega ln vrtnarskega društva. — Jutri v petek zvečer bo priredila Ljudska univerza predavanje o ruski sovietski umetnosti. — Drevi ob 8. bo imelo Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru svoj redni letni občni zbor v društveni sobi Narodnega doma. a— Policijski drobiž. Poceni le hotel priti do obleke brezposelni slikarski mojster Andrej R. Porabil Je zato enega izmed mnogoštevilnih listkov neke mariborske tvrdke, ki ima na drugi prazni strani pritisni en v spodnjem koncu pečat Firme. Mož je napisal na pečat naročilo, s katerim izjavlja podpisana tvrdka, da bo plačala starinarju vse stroške, ako izroči donašalcu listka na njen račun obleko in obuvalo. K sreč! so prišli sleparju na sled, preden Je mogel komu napraviti škodo. — Mesarskemu pomočniku Ferdinandu N. iz Ptujske gore ie bilo v neki mariborski gostilni ukradeno iz zaklenjene potne košare blago s kompletnimi potrebščinami za novo-obleko v vrednosti 1400 dinarjev. a— Hrlpe nI več. Mestnemu fizfkatu mariborskemu sta bila v preteklem tednu jav-ljena le dva primera nalezljive bolezni in sicer davice. Hripa Je torej popolnoma ponehala. a— Nezgoda pri deln. Včeral popoldne se je ponesrečil pri neki stavbi v Židovski ulici zaposleni 20 letni zidarski pomočnik Josip Muršek iz Sp. Dupleka. Pri odklada-niu stavbnega lesa mu je težak hlod prizadel težke poškodbe. Rešilni oddelek je ponesrečencu nudil prvo pomoč ter ga odpre-irtH v bolnico. Iz Celja Celjska redakcija »Jufra* trna telefon Ste» vilko 190, ponoči v nujnih zadevah St. 191 e— Aeroktub »Naša krila« t Celin bo priredil 6. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma v Celju svoj II. ples. Dasi smo se kolikor mogoče potrudili, da s pomočjo vseh razpoložljivih imenikov povabdmo cenjeno občinstvo, vendar Je tudi gotovo, da smo marsikoga zgrešili, zato prosimo, naj ne bo nihče zaradi tega užalien in naj se smatra tem potom najvljudneje povabljen. Za prijetno zabavo vse najskrbnejše pripravljeno. Sviral bo priljubljeni »Mir-kurjev« Jazz-band h LJubljane. — Odbor. e— Mestno gledališče ▼ Celin. V sredo 10. t m. bo deseto gostovanje Mariborčanov. Uprizori se krasna Nicodemijeva komedija Učiteljica, ki vzbuja salve smeha, na drugi strani pa gane do sol«. Zaradi tega Je žela Iv Maribora lv Ptuju kar največja priznanje in zasluži tudi v Celju razprodano hišo. e— Računski zaključki mestne občine. Računski zaključki mestne občine celjske za upravno leto 1928. so od 2. do vključno 15. t. m. razpoloženi občanom na vpogled primestnem knjigovodstvu ob navadnih urah. V navedenem roku se lahko vlagajo pri mestnem magistratu eventualne opozoritve. odnosno pritožbe proti računskim zaključkom. e— Gostovanje Marlborčnaov t celjsken-gledališču. V sredo 10. t m. bo gosto ve i v celjskem mestnem gledališču mariborsk narodno gledališče z Nicodemijevo tTidejar sko komedijo »Učiteljica«. V glavni vlog al bosta nasto-pila gdč. Kraljeva in g. Grem režiral pa bo g. Kovič. e— Skladišče Kmetijske dražbe v Celju. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljan. je otvori!a v Celju v prostorih bivše »Sloge« na kolodvoru svoje skladišče, W bo stalno preskrbljeno z vsemi kmetijskim! in vinogradniškimi potrebščinami. e_ Umrljivost v marcu. V Celju Je umrlo v mesecu marcu 36 oseb, in sicer: v mestu 4, v ubožni hžši 1. v Javni boinici 29, v Invalidskem domu 1 in v vojaški bolnici 1 oseba. e— Žrtve velikonočnega streljanja. Tudi letos Je zahtevalo .tradicijonalno velikonočno streljanje z možnarji in pištolami v celjski bližnji in daljni okolici svoje žrtve. V celjsko bolnico so pripeljali kar 7 poškodovancev, in sicer: Avgusta Klepeia od Sv. Lenarta nad Laškim, Franca Čoha i« Rainkovca, Ivana Hrovata iz LJubnlce prt Vitanju, Mirka Mejavška z Brega pri Celju, Leopolda Regorška od Sv. Štefana, Rudolfa Volavška od Sv. Štefana in Ivana Ra-tajca iz Št. Jurja ob južni železnici. V ponedeljek je bil pripeljan v bolnico tudi neki Ivan Češnovar iz celjske okolice, ki je bil v fantovskem pretepu nevarno zaboden z nožem. e_ Tatvina kolesa. Pekovskemu mojstra Josipu K i rb i schu na Ljubljanski cesti je ukrade! neznan zlikovec lz nezaklenjenega dvorišča kolo znamke »Ideal«, vredno 1000 Din. Za storilcem ni sledu.__ Trafika Frajle se preseli \z Prešernove ul. na Dečkov trg 2 ter se vljudno priporoča tuica.^-njemu občinstvu. _4986 Semena ^rseis vrst zaiamčeno najboljše kakovosti priporoča: ANTON FAZARINC. CELJE Vzgled starejših vleče mlajše. Na veliko nedeljo popoldne je hotel poveličevati praznično razpoloženje v Celju tudi 16 letni Stanko Vipobnik iz Celja, ki Je v Prešernovi ulici na dvorišču starega okrožnega sodišča streljal s karbidom. Košček karbida je polil z vodo, ga urno pokril z okroglo posodo, na dnu preluknjano, ko pa se Je nabralo dovolj plina, je Dotaknil k odprtini vžigalico. Sledila je seveda prav idealna ekspioz-ija. Sosedom pa to pokanje ni br:o nič kaj všeč in so poklicali stražnika, ki j« preprečil nadaljno velikonočno kanonado. e— Originalna tatvina. V torek popoldn« le opazil fotograf Josip Pelikan, da je neznan ljubitelj fotografij snel v veži, kier se nahaja njegov atelje, s steklom zavarovan izložbeni okvir, ki Je visel na siten!, in ukradel iz njega več damskih fotografij. Škoda znaša 60 Din, za storilcem pa doslej še ni nobenega sledu. e— Nepreviden kolesar. V soboto dopoldne ie povoz.il na Kralja Petra cesta posestnikov sin Blaž Laporšek iz Stranic v konjiškem okraju 10 letno Heleno Skokovo, ki je Sa s svojo materjo preko ceste. Dekletce po izjavi zdravnika ni dobilo nikakih poškodb, ni pa izključeno, da bi se kake posledice pojavile še kdaj pozneje. Krivda zadene edino neprevidnega kolesarja, ki je vozil sredi ceste ln n! dajal predpisanih opozorilnih znakov z zvoncem. Iz Kranja r— Otvoritev gostilne na Šmarjetni go» rt. Od pretekle jeseni je bila restavracij ja na šmarjetni gori, ki je ena najbolj pri« ljubljenih izletnih in razglednih točk Go renjske, zaprta. Zlasti ob praznikih, ko Je . prihitelo na stotine izletnikov, se je čulo zaradi tega mnogo kritike. Kakor čujemo, je prevzel restavracijo sedaj g. And ena iz Lesec, dosedanji oskrbnik Prešernovo koče na Stolu, ki bo otvoril že v nedeljo restavracijo. S tem bo zopet ustreženo obiskovalcem Šmarjetne gore. r_ Prva opereta na kranjskem odra. Agilni domači Gledališki oder pripravlja v lastni režiji znano komično opereto »Mamzelle Nitouche«. Pri opereti so ude. leženci izključno le domači igralci in igral« ke ter pomnoženi čitalnični orkester. Re« žijo oskrbuje g. Dore Kern, dirigent paje odvetnik g. dr. Stanko Sajovic. Oder vpri« zarja s tem, izmed podeželskih odrov kot prvi opereto večjega stila. Premijera bo v četrtek 11. t. m. r— Kolo v gozdu. »PonedeIjek< Je 2e priobčil obširno vest o vlomih, ki so jih izvršili v Kranju za praznike neznani sve« drovcl Orožništvo je marljivo na delu, da bi izsledilo storilce. Dosedaj so našli od vlomilskega plena le moško kolo, ki je bilo ukradeno pri prvem vlomu v ključav. ničarsko delavnico g. Franca MatkiGa. Kolo »o našli t gozdu v DrulovkL Iz Tržiča č— Izprememba vremena. V ponedeljek je proti večeru začelo že malo rositi, v torek zjutraj je pihal močan sever, vide* H smo prve pomladanske bliske in slišali močno grmenje. Dopoldne je padal dež, babje pšeno in celo kot leča debela toča. Nebo je bilo oblačno in megle so se po* dile prav nizko po dolini. 5— Velikonočni prazniki so bili letos v Tržiču prav veseli. Na veliko soboto smo imeli procesijo, katere se je udeležilo prav veliko ljudstva. Igrala je godba na pihala od društva sv. Jožefa. Poleg godbe se je udeležila korporativno procesije tudi tTzi« ška in šentanska požarna bramba. Lepa velika nedelja je privabila v trzisko doli« no polno tujcev, ki so pohiteli izvecme na Kofce, ki so bile za tak obisk premajb* ne Turisti so šli na Košuto in se napajali na divnem razgledu na koroško stran. Na. ponedeljek je bilo vse polno izletnikov pri sv. Ani in po vseh okoliških vaseh. Le* nardičev avtobus iz Kranja je pripeljal ve* liko izletniško družino, tržiški in pa avto* taksi Rupar pa sta skrbela za prevoz iz* letnikov od sv. Ane na kolodvor. Vreme je bilo oba dneva prav lepo. Nekaj tujcev je že sedaj za binkošti rezerviralo sobe na Kofcah, kjer jim je bilo prav posebno všeč. Iz Litije I—. Velikončni izletniki Krasno vreme, ki so ga prinesli letošnji velikonočni praz* niki, je bilo prav dobro došlo našim ne* deljskim izletnikom in turistom. V nede* J jo že kmalu po 4. uri zjutraj so odšle več* te skupine iz Litije in Šmartna na Javorje, kjer je bilo v zogdnjih jutranjih urah Vstajenje, ki ga obiskujejo naši ljudje že dolgo dobo. Potem pa so odhiteli uživat krasen razgled na Feiič vrh in Osranko. Sv Gora je bila oba dneva kar nasejana 7. izletniki, ki so prišli nanjo z vseh strani. Ljudi je bilo toliko, da niso našli več v gostilni in koči litijske SPD mesta ter so brli mnogi prisiljeni, da kampirajo na trati pod cerkvijo.___, Vremensko poročilo LJubljana, 3. aprila. April se je s svojo nagajivostjo zaenkrat Se kar hitro unesel. Snežni meteži z burjo so včeraj posebno razsajali po Notranjskem in v kočevskem okraju in to neprestano od poldne do večera, nakar se Je nebo zopet zjasnilo. Padlo Je 2 do 5 cm novega snega, ki pa je navzlic nizki temperaturi danes zopet skopnel. Tudi v Ljubljani in ostali Sloveniji je novi sneg izginil preko noči. Jutranja vremenska poročila so beležila naslednje stanje: Bohinjska Bistrica +2, oblačno; Kranjska gora —4. jasno: Jesenice +5, jasno; Tržič +1. Jasno; Kamnik —2, oblačno; Liubliana gl. kol. '+2, oblačno; Celje +3, jasno: Brežice +3, oblačno: Dravograd —1, megleno; Maribor gl. kol. 4-2, jasno; Ljutomer +5, jasno; Kotoriba +1, oblačno; Št. Janž na Dolenjskem —1, oblačno; Novo mesto —3, oblačno; Kočevje —3, oblačno: Rakek —1. jasno. Podnevi se je vreme znatno Izboljšalo In temne ra tura je po Jutranjem hladu postala zopet toplejša. Solnce je opoldne zopet prav prijetno prigrevalo, a proti večeru se je nebo znova pooblačilo. Jeseniški meščani in 1. april Jesenice, 3. aprila. Lep. solnčen velikonočni ponedeljek je v dopoldanskih urah izvabil vse jeseniške meščane na zrak. S povišanjem v mesto so Jesenice dobile tudi svojo promenado, ki Je menda v mestih obligatna in se na Jesenicah vrši po glavni cesti mimo kolodvora. To pot pa se je po zaslugi hitro razprodanega aprilskega ^Kurirja« raztegnila do najdišča dinosavrovih kosti in jajc v Jeseniški Novi vasi Jeseničani so namreč v vseh znanstvenih panogah »zelo doma« in so kajpak tudi izkopine vzbudile vsesplošno zanimanje, ki pa se je na licu mesta ob pogledu na kaj običajno in vsakdanje kamenje in pesek pretvorilo v hudo razočaranje vrlih meščanov, ki so vsak na svoj način skušali prikriti svoje zanimanje za arheologijo. Starejšim možem nikakor ni šlo v glavo, kako je mogla nastati slika v »Kurirju®, V gručah se vračajoč od predpotopnega groba dinosavrov nazaj na promenado so našli sprehajalci tik pred kolodvorom čez cesto razpel cilj, mizo za komisijo in skupino jeseniških motociklistov z njihovimi vozili. Skupini se je pridružil sleherni pa-sant. Pravega povoda za »zbor« ni vedel nihče, čule so se le opazke in domneve o nekakšni dirki zagrebškega Moto - kluba s startom v Zagrebu in ciljem na Jesenicah. Ker se na Jesenicah vse zanima za šport in je tudi vse organizirano v raznih klubih od paglavcev, ki se po ulicah pode za žogo, do osivelih športnih veteranov - penzijoni-stov, ki na nedeljskih izprehodih in tako zvanih lahkih turah pri Kopišarju pod Golico vzbujajo spomine na čase z zlato valuto, se je množica pred kolodvorom ra-pidno večala. Posebno nestrpne so bile mnogoštevilne mlade športne dame, ki po nepisani tradiciji baš na velikonočne praznike pretvorijo jeseniško promenado v pravcato revijo jeseniških pomladanskih modnih novosti, ko so komaj odložile norveški dres in pozabile na flirte pri »nedeljskem« smučanju pod zimsko - belo Golico. Ko je nestrpna radovednost publike dosegla svoj višek in je bilo med množico opaziti tudi javne organe, ki so se pričeli zanimati za tako neobičajni naval občinstva pred kolodvorom, ter so navzoči motociklisti previdno pripravili svoja voziia za takojšen umik, je v zložnem fijakerskem tempu pri-vozil v 1. aprila maskirani motociklist. prijazno kimajoč na desno in levo, z veliko tablo na hrbtu, čije napis Je mahoma na vs«j strani razgnal radovedne Jeseničane ... Dve potegavščini na en dan sta menda za vsakogar dovolj. Zato na pozneie v razgovorih _ in komentarjih nikdo ni hotel biti navzoč in Je vsakdo vedel, da so to le potegavščine za prvi april ter se naposled moramo čuditi, da se je brez vabil in reklame našlo toliko statistov in prostovoljnih sodelavcev. Naknadno tudi doznavamo. da so opisani prvo-aprilski zbor jeseniških meščanov inscenirali štirje znani jeseniški športniki kct revanžo za v velikonočnem časopisju z znane jim strani publiciran ženitveni oglas._ REKORDNE REZULTATE samo s TUNGSRAM Barijevimi REKORD CEVMI •M"*/ ZVEČER %a mahanje jtm ZJUTPA3 za kuhavanje pa je pr&ttfe 9otov& ; (<|v : ^fs*,."; f . v T< Zborovanje ljubljanskih hišnih posestnikov Oster protest proti zahtevam po podaljšanju stanovanjske zaščite — Drugačna statistika o stanovanjskih razmerah v Ljubljani Ljubljana, 3. aprila. Zveza hišnih posestnikov za Slovenijo je sklicala nocoj v zeleni dvorani hotela Unior.a protestno zborovanje proti name* ravanemu podaljšanju stanovanjske zašči* te. Dobro obiskano zborovanje je otvoril predsednik g. Frelih, ki je po pozdravu v daljših izvajanjih ugotavljal, da traja za* ščita stanovanjskih najemnikov že 12 let, kar da je v škodo narodnemu gospodar* stvu, zlasti obrti, industriji in trgovini. Zadnji stanovanjski zakon ščiti le še ome* jeno število privilegirancev, dočim veči* na nič bolje ali celo še slabše situiranih najemnikov in socijalno šibkejši manjši hišni lastniki nimajo od zaščite nikake koristi, temveč le škodo. G. Frelih nasto* pa tudi proti temu, da bi se podaljšala stanovanjska zaščita za državne name* ščence, ker bi to breme nosila samo hiš* na posest, dočim je država dolžna iz skupnih dohodkov, ki jih prejema od vseh slojev, dati svojim nameščencem pri« merne dohodke in možnost eksistence. Glede predlogov za nadaljno zaščito stanovanjskih najemnikov je dejal g. Fre* lih: »Najemniki zahtevajo popolnoma ne« mogoče stvari. Zaščita se je pri nas tako nekako udomačila in se izvaia naprej, ne glede na to, če je res potrebna. Prebival* stvo Ljubljane se je tekom dveh let po* množilo ie za 107 prebivalcev in je na* rasla potreba le za kakih 20 do 25 stano* vanj. Sezidalo pa se je v Ljubljani od le* ta 1918. do konca 1. 1928. 1648 stanovanj, kar bi moralo zadostovati prirastku prebi* vaistva v tem času. Razen tega je bilo se« zidanih v Mostah in na Viču do konea lan kca leta nad 7 stanovanj. Kar se tiče odpovedi stanovanj, jih je faktično podanih 499 in so v tem številu zapopade* ne tudi mesečne sobe, lokali in odpovedi mestne občine ljubljanske.« Govornik se je dalje ostro izjavil zoper sklep občinskega sveta ljubljanskega, ki se je izrekel za podaljšanje stanovanjske zaščite. V raznih statistikah glede stanovanjske bede in odpovedi stanovanj je baie veliko demagogije. Protestiral je tudi proti izjavam nekaterih občinskih svetnikov, ki so trdili, da se plačujejo pri nas najemnine tudi nad trikratno zlato pariteto. Hišni posestniki bodo napravili vse, kar je mogoče, da dokažejo, da so njihovi argumenti dovolj močni in mora stanovanjska zaščita v bodoče odpasti. Prepričani so, da bo sedanja nepristranska vlada uvidela, da stanovanjski zakon ni več potreben. Zastopnik Zbornice za TOI dr. Pretnar Je naglasil, da mora biti razpolaganje s stanovanji v bodoče vsekakor svobodno. Stališče trgovcev, zlasti pa obrtništva ie, da se stanovanjska zaščita popolnoma ukine. V enakem smislu se ie izjavil tudi predsednik društva stavbenikov g. Bricelj. Soglasno ie bila končno sprejeta naslednja resolucija: 1) Hišni posestniki upajo, da bo sedanja strogo nepristranska vlada uvidela, da se s prisilnimi reglementacijami ne da reševati stanovanjskih razmer, temveč da je ta problem, v kolikor *e eksistlra, treba rešiti z drugimi sredstvi, kakor n. pr. s pocenitvijo obrestne mere za hipoteke, pre-skrbljenjem posojil in stavbišč in z drugimi gospodarskimi akcijami. V že začetih stavbah bo v Ljubljani na razpolago tekom leta 1929 nad 230 novih stanovanj, poleg tega pa v stavbah, ki se bodo še začele zidati, nad 70 novih stanovanj, skupno torej nad 300. V odpovedanih stanovanjih bodo dobili prostor tudi najemniki, ki iim le sedanje stanovanje odpovedano, zato ne more biti govora, da bi bilo L maja letos na cesti nad 445 strank, kakor se Je pisalo v dnevnikih. Iz denarja za mestni stano-vanjski urad v znesku 45.000 Din naj se napravijo zasilna stanovanja za barakarje ob Ljubljanici in drugod. 2) Hišni posestniki ugovarjajo zoper sklep občinskega sveta ljubljanskega, ki se ie Izjavil za podaljšanje stanovanjske zaščite in novo omejevanje zasebne lastnine ljubljanskih meščanov. Zaradi stanovanjske zaščite bomo prišli tako daleč, da bo zavladala v mestih brezposelnost, na kmetih pa bo zaostajalo delo zaradi pomanjkanja delavcev. 3) Hišni lastniki zahtevajo znižanje vo-darine in gostaščine v Ljubljani od 18 na 10 %, nadalje, da se najemnine v mestnih hišah določijo v smislu stanovanjskega zakona v istih višinah, kakor velja to za druge najemnike. Mestne hiše morajo do-našati vsaj toliko najemnin, da kriiejo tekoče stroške. Zahtevajo, da se mestni proračun za leto 1929. primerno zniža in da se preneha z novimi posojili, ki obremenjujejo mestno prebivalstvo. Dan nezgod v Ljubljani LJubljana, 3. aprila. Danes, prvo sredo v mesecu je bil nad vse živahen promet po glavnih ulicah mesta, ker je bil obenem sejmski in tržni dan. Avtobusi so venomer prevažali sejmarje in ostale potnike. Pred Figovcem, ki so ga humoristi prekrstili v »avtobusdvor«, je bil promet potnikov skorada živahnejši, kakor ob gotovih urah na glavnem kolodvoru. Kronika kljub temu živahnemu prometa ne beleži težjih nesreč. Samo proti večeru se je po mestu raznesla govorica, da je nek tovorni avtomobil povozil na Miklošičevi cesti nekega kolesarja. Ljudie so zagnali vik: sZopet smTtna avtomobilska nesreča na Miklošičevi cesti!« Stvar v bistvu ni bila taAO huda. Okoli 18.15 je vozil, kakor smo se informirali, po Miklošičevi cesti od Uniona dalje proti kolodvoru tovorni avtomobil. Šofer je na križišču Tavčarjeve ulice dajal predpisane znake z hupo. Po Tavčarjevi ulici v smeri od Kolodvorske ceste proti sodni palači Je vozil neznan kolesar s primerno hitrostjo. Hotel je zaviti v smeri proti palači DZ. Bil je to 31 letni pečar Jožef Jurčič iz šmartna pod Šmarno goro, ki je zaposlen pri tvrdki Drelse. Kolesar je pri tem zadel ob desni blatnik avtomobila. Nastal je ma! karambol. Sunek je kolesaria s šilo vrgeh na hodnih ter mu iri tem tudi poškodoval prvi de! kolesa. Šofer, ki sprva nesreče ni opazil, je tovorni avto ustavi! še le na klic in opomin pasantov. Ponesrečenec Jožef Jurič se je sam pobral ter mu je v veži Bahovčeve hiše nudil prvo pomoč dr. Avramovič, ki je slučajno prišel mimo. Telefonično o nesreči obveščena reševalna postaja je Juriča prepeljala z avtom v bolnico. kjer so ugotovili, da Jurič pri kararn-bolu ni dobil težjih poškodb, marveč le poškodbe lažjega značaja na nogi in glavi. Težja nesreča se je danes opoldne pripetila na Taboru. Tako nekaj minut, ko ie odzvonilo poldne, so dobili otroci v roke patronos s katero so se začeli igrati. Kakor imajo običajno otroci navado, če dobe pa-trone v roke, so tudi ti začeli patrono razbijati in tolči s kamenjem po kapici. Pa-trona je eksplodirala. Deli patrone so z vso silo prileteli v obraz 8 letnemu delavkinemu sinu Mihaelu Kavčiču, ki stanuje na Vidiv-danski cesti št. 1. Patrona mu je močno razmesarila leve ustnice in desno stran čeljusti. Prepeljali so ga v bolnico. Popoldne je v Židovski ulici nenadoma postalo slabo 72 letni mestni ubogi Silaferi Mariji, stanujoči v hiralnici sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Tudi njo so prepeljali v bolnico. Z glavnega kolodvora so prepeljali v bolnico 38 letnega Avgusta Sopiča. trgovca v Mariboru, stanujočega v Vrbanovi ulici 5t. 12. Ima zlomljeno levo nogo. Kakor zatrjujejo, si je g. Sopič zlomil nogo pri s-nu-čaniu na planinah. Zagrebška drama v Splitu Split, 3. aprila, n. Snoči je tukaj gostovala zagrebška drama, ki je uprizorila »Advokata Bolbesat. Gledališče je bilo popolnoma razprodano. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 3. aprila 1929. Višina barometra 308.8 m. Kr»J Cu o p& Kovanj« LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik SbopUe 8. m Š? Smer vetra e e s Padavine Baron. £ In bnbia •o 3 1 v m bi tek. O ° Vrrt, t mm io aj 7. ure 754-9 20 80 \VSW 2 10 dei in 160 7533 20 80 E 2 2 4e4 bi ene? 10 0 7-4-7 20 98 WNW 2 9 dei ln aneg 8. 7552 10 40 N\V 1 10 del in meg 10- 7545 e 90 10 sneg 750-0 O 40 98 NE 5 10 M 10-0 Salu Solnce vzhaja ob 539, zahaja ob 18.29, luna vzhaja ob 3.6, zahaja ob 10.4S. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 9.0 C, najnižja 12 G Dunajska vremenska napoved ia četrtek: Večinoma nejasno in mrzlo vreme, deloma padavine, v odprtih legah zjutraj slana. • v:; Športni drobiž Upravni odbor LNPa je na zadnji seji storil več važnejših sklepov, od katerih navajamo naslednje: Ker rediteljska služ* ba v I. kolu spomladanskih prvenstvenih tekem ni funkcijonirala, kakor bi morala, je bilo več klubov in funkcijonarjev di* scipliniranih. — SK Jadran je bil, ker ni nastopil pri napovedani tekmi proti Iliriji, kaznovan z globo Din 200. V bodoče se bodo taki primeri kaznovali z globo Din 800. — Mariborskemu Železničarju je bi« la naložena gh>ba Din 500 zaradi nekvali* ficiranih izrazov v dopisu na LNP. — Upravni odbor LNPa je pozval Ilirijo in Primorje. da se zedinita glede sodnika, ki bo sodil prvenstveno tekmo med' tema kluboma, ki se vrši 28. aprila. Delegati obeh klubov so se sporazumeli, da se po* vabi prvorazreden dunajski sodnik ter predlagali sodnika Miesa, ki je lani v Za* grebu brezhibno vodil prvenstveno tekmo Hašk : Gradjanski. Zadnjo besedo v tem vprašanju ima seveda še ZNS. V nedeljo se je vršila na Jesenicah no* gometna tekma med Bratstvom z Jesenic in Lindner SK iz Beljaka. Zmagali so gost* je s 3 : 1. V prvem polčasu so bili doma« čini nekoliko v premoči Zlasti sta se od« likovala Tristor in Sivec. V drugem pol* času so pritisnili gostje ter izvojevali za« služeno zmago. Sodnik g. Peklar dober in nepristranski. Hašk je na turnirju kluba Miinchen 1860 zasedel četrto mesto. Listi poudarjajo, da je zagrebško moštvo predvedlo najlepši nogomet. Kot priznanje »za najlepšo igro na turnirju« je Hašk dobil krasen pokal. Berlinska Viktorija ga je z ozirom na to povabila na svoj 401etni iubiiej, ki se vr* ši 24. in 25. avgusta v Berlinu. Hašk je to vabilo sprejel. Prvi rezultat v tekmovanju za Dav+sov pokal je že tu! Monaco je porazil Švico s 3 : 2. Tekmovanje se ie pričelo na veli« ki petek. Prvi dan ie vsaka stranka izvo* jevala po eno točko Aeschlimann (Švica) je po trdem boju prem.igal Galeppe (Mo* naco) s 5 : 7. 6 : 3. 7 : 5. 3 : 6. 7 : 5. Lan« dau (Monaco) pa je zmagal nad \Vuari« nom (Švica) s 4 : 6. 6 : 3. 6 : 2. 6 : 3. Dru* gi dan je prinesel odločilno zmago Mnna* ca v doubleu. Ga!eppe*Landau contra AeschlimannAVuarin 4 : 6. 6 : 4, 6 : 4, 8 : 6. Tretji dan sta si stranki zopet deli* li točki. Aeschlimann je premagal Lan* daua in Galeppe \Vuarina. Končno stanje 3 : 2 za Monaco Zmaga Monaca nad Švi« co ie splošno presenetila. Monaco ie s to zmago napravil zelo dober vtis. V II. ko* lu bo morala nastopiti proti zmagovalcu v matehu Madžarska : Norveška, torej najbrže proti Madžarski. Z občnega zbora Jugoslovenskega tenis saveza Nedavno se je vršila v Zagrebu VII. glavna skupščina Jugoslovenskega tenis saveza, na kateri je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Hinko \Viirth. Izvoljeni odbor se je konstituiral nastopno: pod« predsednik dr. Stevan Hadži, I. tajnik dr. O. Heinz, II. tajnik Polič, blagajnik dr. St. Ulman-ikv. odborniki J. grof Bombel* les, Z. Fink, A. Dcmbič. I. Labaš. Milan Bieiveis Trsteniški (Ljubljana). B. Bokor (Senta). M. Hadžic (Beograd). St. Kuma« nudi (Beograd), dr. O. Mohr (Karlovac), Roman Obcrlintner (Celje), Radovan Še* pec (Maribor); savezni kapetan H Wurth; savezna hundicapera dr. G. Heinrich in dr. B. Miiller. Kralju Aleksandru je glavna skupščina odposlala udanostno brzojavko Sprejet je bil novi pravilnik za klubsko prvenstvo Jugoslavije, pravilnik za teni* ške turnirje in poslovnik tehničnega od' bora. Odobreni so bili naslednji turnirski ter« mini: 30. in 31. III. v Zagrebu: turnir med* klubskega odbora na pokritih igriščih. 18. do 20. V. v Mariboru: nacionalno prvenstvo Slovenije 18. do 20. V. v Zagrebu: internacionalni turnir Haška. 20. do 26. VI. v Rogaški Slatini: mter* nacionalni turniT. ISSK Maribor. 22. do 24. VI. v Beogradu: i..teniacio* nalni turnir za prvenstvo Srbije, TK Šu* madija. , . , 26. do 30. VI. v Zagrebu: nacionalno pr* vensfvo, ZKD. 4. do 10. VII. v Solitu; internacionalni turnir za prvenstvo Dalmacije. JTK. 18. do 21. VIL v Subotici: internacio* nalni turnir za prvenstvo Vojvodine, LTC Subotica. 2. dO 4. Vili. na Bledu: jubilejni inter« nacionalni turnir za prvenstvo Slovenije I&SK Maribor. 27. VIIL in sfledeče dneve v Zagrebu: internacionalno prvenstvo Jugoslavije, Medklubski odbor. 29. VIIL do 1. IX. v Mariboru: inter* nacionalni turnir za prvenstvo Maribora, SK Rapid. . 6. do 8. IX. v Beogradu: internacionalni turnir za prvenstvo Beograda, TK Suma* dija. . . 12. do 15. IX. v Crikvenici: turnir med« klubskega odbora za prvenstvo Jadrana. 20. do 22. IX. v Zagrebu: srednješolska prvenstvo, ZKD. 20. do 22. IX. v Beogradu: medklubski turnir za pokal »Politike«. BTK. 5. in 6. X. v Zagrebu: akademsko pri venstvo. »Lov na lisico« razpisuje Moto-ko lesarski klub Ilirija v Ljubljani v nedeljo 21. aprila 1929 na ozemlju severne Ljubljune s in brez prikolice. Vozi se po naslednjih predpisih: 1. Lova se Sahko udeležijo vsi Sani klubov, ki so včlanjeni v Savezu Moto-klubova kraljevine SHS in po njih vpeljani gotfje. 2. Start se vrši cb 14. uri na Kongresnem trgu. Zasledovalci morajo biti pol ure pred pr.ičetkom lova na startu in se javit! funkcijonarju športne komisije oz. starterju. Zasledovalci stattajo v presledkih po po! minute po vrstnem redu prijav. 3. Pred sestanek vseh udeležencev se vrši na dan prireditve točno oh 10. ur; dop v kavarni »Evropa« (veranda), kner dobi vsak udeleženec startno izkaznico, brez katere ne bo nikomur dovoljeno udeležiti se prireditve. 4. Lisica sme zavzeti svoje skrivališče šeie po kontrolirano prevoženih 45 km. Zas'e-dovakem lisice ie predpisan maksimalen čas 3 ure. Kontrolna točka, katero mora vsak vozač pasirati, se razglasi tik pred startom zasledovalcev. 5. Ozemlje, na katerem se lisica nahaja, je omaieno kakor sledi: V mestu od sledeč:li cest: Gosposvetska cesta — Bleiveisova cesta — Dovozna cesta — Zelena jama. Južoo: Ljubljana — Zelena Jama od tu železniška pTOga do Zaloga. Vzhodno: od Zaloga ravna zračna črta preko Save do Beričevega od tu dalje tok Bistrice do Zg. Jarš. Severno: od Zg. Jarš cesta preko Mengša — Most — Vodic do Smlednika. Zahodno: od Smlednika črez most preko Save skoz: vas Svile do gostilne Bohinc nai Medvodami, potem čez most preko Sore v Medvodah do vasi Preska, od tu dalje ob vznožji hribovja do Podutika, od ta cesta do Šiške — LJubljana mesto. 6. Zmagovalec ie konkurent brez ozira na kategorijo, 5e se je on a K njegov so vozač tekom 3 ur po startu zasledovalcev dotakni! kot prvi vozila lisice. Izsleditev m čas potrdi cd športne komisije določeni sovozač lisice. Konkurent se mora pri izsleditvi lisice 'z-kazati s startno izkaznico in kontrolnim makom. Ce nobeden izmed konkurentov ne doseže lisice v določenem času. Je zmagovalec vozač, ki opravlja lisičje vozilo. Zmagovalec dobi darilo, drugi in tretji kolajne: tem sledeči se ocenijo po vrsti dospelosti. Priiave osebno aH po dopisnici na Moto-kole-sarski klub »Ilirija« (g. Ogrin. delavmea Goreč, tel. 2662. Gosposvetska cesta) s prijavnino vred, ki znaša za so Vi-stroje Din 10.—. za stroje s prikolico Din 15.—. Prijave se zaključijo dne 19. aprila ob 6. nri zvečer. Naknadne prijave na startu proti dvomi prijavnini. Neobhodno se je držati cestoo policijskega reda i,n oblastnih voznih predpisov. Priredite!! odklanja vsako odgovornost za morebitne nezgode in škode, in je za io odgovoren vsak vozač sam. Onem«, ki bi lisico preje prestregel z nasprotne strani, pcedno je v posesti kontrolnega znaka. se vkvvitev ne prizna. Po končanem lovu se vrši prijateljski sestanek in razglasitev rezultatov v gostilni »Pri Ur-bančku« na Ježid. — Za slučaj neugodnega vremena se prireditev odgodi na prihodnjo nedeljo, dne 28. aprila 1929. IL kolo prvenstvenih tekem LNP V nedeljo 7. t. m. se odigra v Sloveniji drugo kolo spomladanskih nogometnih prvenstveni tekem. Važnejša tekma v Ljubljani bo srečanje med Ilirijo in Slovanom: vsaj za oba udeležena kluba je važna tudi tekma Hermes : Jadran, ker odloča o obstoju v I razredu. Lj-ublianski klubi igrajo s prvimi in rezervnimi moštvi, juniorski tekmi sta odgodeni na kasnejši čas. Tekma Ilirija : Slovar, se bo odigrala na prostoru SK Pirši«, tekma Hermes : Jadran na prostoru ASK Pri-morja. V Mariboru se sreča SSK Maribor s SK Železničarjem. SK Ra?>id pa z SK Svobodo. V Trbovljah igrata SK Amater in SK Celje. ASK Primorje f tajništvo). Seja centralnega odbora danes v četrtek ob 20.30 v tainištvu. — Članstvu SK Ilirije Nocoj ob 20. uri se vrši v zadnji sobi restavracije pri Slonu pozdravni večer našim atletom, ki so tako častno zastopali l!iri»o pr* cross-coantry teku v Zagrebu. Celokopno članstvo se naproša, da se korporativno udeleži tega pozdravnega večera, da dokaže s leni. kako zra cenit: uspehe svojih borcev, ter da jim da novega poguma za nadaljno vztrajno delo. ki naj prinese ITirifi in slovenskemu športu novih lavo-rifc. — Odbor SK Ilirije. SK Jadran. Danes v četrtek redna seja ob 20. v Narodni kavarni. Jutri. 5. t. m. istotam članski sestanek rednega članstva, strogo obvezen. — Predsednik. Ne mučite svoje dece z ribjim oljem, temveč ji dajte Jemait je zlatorujav prašek, prirejen iz 30% ribiega olja in iz suhega sladnega ekstrakta, čegar hranilnost je obce poznana Dobiva se v vseh lekarnah v malih omotih po Din 25.— in velikih omotih po Drn 42.—. Iz življenja in sveta »Zeppelin" - najboljši poslanik Nemčije Dr. Eckener podaja svoje vtise z zadnje vožnje r. V Friedrichshafnu je opažati zad» nje dni veliko zadovoljstvo nad zad* njo »Zeppelinovo« vožnjo. Upi, ki so jih stavili v dr. Eckenerjevem kroga na zračno ladjo, so se srečno izpol* nili. Dr. Eckener sam je s poletom fzredno zadovoljen in pravi, da se je izlet obnesel nad vsako pričakovanje dobro, da, naravnost imenitno. Vsak dan, je dejal dr. Eckener, sc ne da nreleteti 8000 km v zrakoplovu, niti teaaj ne, če je vreme lepo. »Zep* >elin« pa je imel mnogo težjo nalogo. 5lul je nad gorami, ravnicami in mor« i, boriti se je imel z zračnimi nepri« ikami in tudi s tehničnimi nerodnost* mi. Med vožnjo je tudi večkrat zašel ▼ vihar, ki ga ni bilo baš lahko pre* magati. To pa ni igrača. Dva metra nad strehami Med Blatnim jezerom in Ulmom je tašel zrakoplov v močno burjo, ki je frisilila zrakoplov, da se je spustil olikor mogoče nizko k tlom. Križaril je naravnost nad strehami. Na tem delu pota je moral deloma skozi go* •te megle in oblake, deloma pa je šel tako nizko nad zemljo, da je bila celo osadka v strahu. Katastrofa bi se bi« a prav lahko pripetila. Zato je velel vodja, naj vozi zrakoplov z največ* jo opreznostjo in kar se da počasi. Tako sc je izognil nesreči. Živci pasažirjev bo na takih vožnjah po sodbi dr. Eckenerja zadeva, katero mora imeti poveljnik zrakoplova prav tako v obla* sti kakor aparaturo vozila. Naj se primeri kar hoče, vedno tišče potniki k niemu in žele dobiti pojasnila, kaj je in kaj lahko ae pride. Treba jih je Smrt ameriškega tx>s!arika v Pariza V nedeljo popoldne je umrl v Pa« rizu ameriški poslanik pri francoski vladi, Mvrron T. Herrick. Pri pogre« bu maršala Focha se je prehladi! in kmalu nato izdihnil. Herrick, ki je bil rodom iz Ohia, ie učakal starost 75 let in jc bil dva« :rat v svojem življenju poslanik Ze« dinjenih držav v Parizu. Prvič je iz« vrševal to diplomatska funkcijo pod prezidentom Taftom, ki ga je imeno. val za pariškega poslanika 1. 1912. Po izvolitvi \Vilsona za prezidenta se je začasno umaknil iz diplomacije in je prišel zopet na površje po svetovni vojni, ko je nastopil poslaniško me« sto v Parizu 1. 1921. Herrick je bil velik prijatelj fran« coskega naroda in je 1. 1914.. v sep* neprestano miriti z izjavami, da ni ne* varnosti, tudi če je opasnost blizu. Posebno neprijetno je, kadar veter prevrača zrakoplov in se igračka z njim ter ga pozibava gor in dol. Ta« krat je vse na nogah in trepeta za živ« Ijenje. Niti piloti niso sigurni, če gre vse v redu. Dr. Eckener je ob takih priložnostih vedno med potniki, da ne izbruhne panika in jih vedno zna pomiriti, da nehajo spraševati po ne* varnostih. Znano je, da je »Zeppelin« vozil na egiptskem izletu velikanske vreče po* šte za vse dežele, skozi katere je le* tel. Vsaka vreča je bila opremljena z zastavico tiste države, kamor so bila namenjena pisma, poleg nje pa je bil praporec v nemških državnih barvah. Vreče so bile povsod vržene v redu z zrakoplova in so jih padala prinesla srečno na mesto. Edino z dunajsko pošto se je zgodila izjema. Tam so vrečo odprle nepoklicane roke in so pošto izropale. Vseh pisem, ki jih je zrakoplov vozil s seboj, je bilo okrog 17.000. Največjo brzino je dosegla zračna ladja med Patra* som in Itako, kjer je znašala hitrost vožnje 182 km na uro. Drugod je bil tempo vožnje počasnejši. Ponoči je vozil zrakoplov bolj naglo kakor po* dnevi. Z rezultati vožnje so vsi čini* tel ji zadovoljni. Dr. Eckener izjavlja, da je »Zeppelin« najboljši poslanik Nemčije in da stori za nemško re> publiko v svetu več, nego vsi drugi faktorji na svetu. Zato bo sredozem* sko vožnjo ponovil, potem pa odrine na polet v Ameriko. Jo tudi zadala smrtni udarec. NJego« vo truplo prepeljejo na francoski kri« žarki »Tourville« v Ameriko, kjer ga svečano pokopljejo. Kot Herrickovi nasledniki za posla« riško mesto v Parizu se imenujejo ge« neral Dawes, dalje ameriški poslanik v Bruslju Gibson in ameriški opolno« močeni minister v Rimu Fletcher. Sedem tisoč deklet izginilo Po poročilu newyorške policije je izginilo iz velike ameriške metropole tekom lanskega leta z doma sedem ti« soč deklet v starosti 15 do 17 let. Ta« ko visokega števila izginolih deklet v enem letu newyorška policija še ni be« ležila. Zato pa je objava vzbudila ži« vahno senzacijo med prebivalstvom. Nova pomlajevalna metoda Ljeningrajski zdravnik Avetisov Je izumil novo pomlajevalno metodo, ki ne pomlaja samo, temveč upostavlja tudi ravnotežje v vzajemnem delova« nju žlez in tkanin v telesu. Pacijentu uvaja dr. Avetisov sistematično raz* padline njegovih lastnih žlez, s čimer mu poživi delovanje kakšnega posa« meznega organa ali pa celotnega or* ganizma. Princ ponarejevalec, ld se ne ^mara niti rehabilitirati Princ \Vindischgratz, ki so ga obsodili radi soudeležbe v madžarski fal* zifikatorski aferi, je bil pred časom naprosil neke madžarske velikaše. da bi sestavili komisijo, ki bi preiskala njegovo ulogo v tej aferi in ga reha« bilitirala. Komisija se je sestavila. Se« daj pa ji je sporočil, da ne potrebuje njene pomoči, ker upa, da mu bo pru sojena kazen v kratkem odpuščena. ."T-- ■ H- tembru, ko se je vlada umaknila iz Pariza v Bordeaux, mnogo pripomo« gel, da je francosko javno mnenje ostalo mirno in disciplinirano. Pani* ko, ki je izbruhnila v Parizu, je znal omiliti in ljudstvo potolažiti. Parižani so ga imeli zelo radi in so ga imenovali »starega gospoda«. V Paiizu se je počutil zeio dobro. V zdravstvenem pogledu mu je prijalo pariško podnebje celo bolj nego ame« riška klima. Lani, ko je obiskal Ame« riko in se je tam mudil na dopusm, je zbolel. Lotila se ga je hripa, ki je zapustila v njegovem dokaj izmuče« nem telesu neugodne posledice. Ven« dar mu je njegova krepka fizična od* pornost dovolila še nekaj časa živeti. Vrnil se je nazaj na Francosko, kjer so ga ljudje sprejeli z veliko prisrč* nostjo in veseljem. Poslej pa se ni mogel zdravstveno nikdar dodobra okrepiti. Dušila ga je naduha, ki mu Ne samo naše sadno drevje, ampak tudi datljeve palme •• potrebne skrbnega gojenja, da obrodijo dovotjno količino zdravega sadu, od katerega zavist ▼ mnogih Južnih deželah življenje celih ljudstev. Tudi teb palm se lotevajo škodljivci, U lih Je mogoče čestokrat ugnati le na ta način, da Jih oškropijo s strupenimi tekočinami, kakor kaže naša slika. Slon kot darilo Neki angleški vISJI nradntfc iz Slngapnrja Je daroval Mussolfnljn mladega slona, U )e prebil potovanje lz Indije ▼ Rim. Blaznost na odra V nemškem strokovnem medicin* skem listu »Psvchologie und Medizin« obravnava znani učenjak dr. Alfred Moller pojav blaznosti v odrski obde* lavi. Kot gradivo mu služi več nego 30 del znanih pisateljev. Kakor vsako stvar, umetnik tudi blaznosti ni dolžan podajati natanč* no po naravnih predlogah, temveč jo mora prikazovati pred vsem umetni« ško zgoščeno, vendar je dolžan tudi tukaj ustvarjati tako, da ne podaja nekaj od resnice popolnoma oddalje* nega. Problem blaznosti mu lahko slu* ži v trojen namen: 1. da ojači vtis kakšnega normalnega afekta, ki ob* vladuje odrsko osebnost — sem spa* da n. pr. Learova blaznost, ki je sa* mo preko normale stopnjevan izrrz bolesti nad nehvaležnostjo otrok; 2. da prikaže v stopnjevani obliki afek« te sočutja in krivde drugih oseb — n. pr. Osvaldov duševni zlom v »Stra* hovih«, ki se ga poslužuje pisatelj bolj zato, da bi dal občutiti duševne re« flekse v Osvaldovi materi, ki spozna prav te posledice svojega, na olepšu« jočih lažeh zgrajenega zakona; 3. da prikaže ne samo epizodično, temveč na široko osebnost, čije blaznost ni napredovala do popolnega duševnega razkroja. Za to vrsto umetniške obde« lave so uporabne zlasti razne vrste blodnih blaznosti, kakor paranoične, pri katerih izvira vse vedenje bolniko* Bodite moderni I Ker moderno je tudi praktično. To dokazujejo najbolj sloviti Trenchcoatplašči za gospode in dame. ki jih je dobiti najugodneje pri tvrdki D. SCHWAB, LJubljana. vo sicer iz neke napačne premlse, »fl« ksne ideje«, toda z neko doslednost« jo, ki ji je treba priznati logiko in bi« stroumnost. Na takšno blaznost se na* naša n. pr. Hamletova beseda: »Če je že blaznost, vendar ni brez metode.« Don Quichote je tipičen predstavnik te vrste blaznikov. Tudi razne vrste bolezenske melanholije spadajo v to tretjo kategorijo umetniške uporablji« vosti. V splošnem pa kot vodilni ju« naki niso uporabne osebnosti, ki so duševno popolnoma razkrojene, nedo* sledno prenapete ali duševno okrnje* ne. Pesnik se jih bo poslužil le v pod* rejenih ulogah. n. pr. kot povzročitelje katastrof, ki jih doživljajo druge oseb? nosti. Uporaba takšnih tipov pa je vedno nevarna, ker rada spominja na nerodno uporabo malo verietnih slu* čajev kot gonil za dramatične zaplet* ke. _ Byrd se pripravlja na polarno noč Poročila iz Newyorka naznanjajo, da se pripravlja ameriška antarktična ekspedicija na dolgo polarno noč. Bvrd je odredil vse potrebne dispozi* ciie, da prebije eksnedicija kolikor mogoče udobno dobo nedelavnosti. Čas poletov je za letos zaključen. V ledu so napravili ogromne kaverne, ki bodo varovale letala pred divjostjo vetrov. Okoli so veliki skladi ledu kot mogočno zidovje, tako da bo ekspe* dicija s svojimi stvarmi na varnem. »Little America«, baza Bvrdove eks« neciiciie. se transformira z materija« lom, prinesenim iz Amerike, v per* fekrno filmsko postajo, v kateri bodo ljudje potrpežljivo čakali, da dovoli solnce. ki se vrne po 6mesečni odsot« nosti, nove polete in raziskovanja. Kadar se duševno dela Duševno delo zahteva mnoeo večjo potrošnjo energije nego delo mišic v dvakrat daljšem času. Radi teta obračajte na »vojo intelektualno silo mnogo večjo pažnjo tedaj, kadar «te okupirani po intenzivnem duševnem delu. Vedite, da Je potrebna zdrava tn tečna hrana, ki vnese v telo vse one hranilne elemente, ki so potrebni za ohranitev zdravja, katere more telo lahko izkoristiti, da bomo v stanu obdržati ravnotežje naših duševnih ln telesnih sil. predstavlja najboljše sredstvo, da nadomestimo dnevno izgubo organskih sil Dobi m povsod za ceno 1S.50 Din za škatljlco. Zahtevajte brezplačni rzorec, ikftco-joči se na ta Ust, od Radio program Četrtek. 4. aprila. LJUBLJANA 12-30: Reproductrana gtesfo*. — 13: Napoved časa in reprcdaciTaac glasba. — 13JO: Borzne vesti. — 17: Joany jazztead. — ii,: Antologija slovenske lirike (ravnatelj Br«-lina). — 18-30: Zgodovina Slovencev. — 19: oeščšna. — 19 JO: Prenos iz na--. gled&Mšča ■ ogreta »Grof Ldksetnbuiržki«. — 23: Poroči'* in napoved 6asa — ZAGREB 13.15: Reprod'h-cirana glasba. — 17-30: Popoldanski koncert. — 19-30: Prenos simfoničnega koncerta iz Preee. — 21.45: Labka večerna godba. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Simfoničen koncert češke filharmonij«. — 22.20: Repnodiucarao« glasba. — BRNO 19.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.55: Koncert komorne glasbe. — 20: Orkestralen koncert. — 21.15: Pevski koncert šn vojaška godba iz Poznanja. — 22.30: Lahka godba. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 17.20: Glasba za mladino. — 20.05: Madžarske arij« in pesmi. — 20.30: Zabaven večer i glasbo. — BERLIN 17: Koncert orkestra .-n solistov. — 20: Opereca »Soprog, ki se smeje«. — FRANKFURT 20. 15: Koncert komorne gfasbt. — 21: O. Strausova opereta »Hrabri wjjie rasLo po naključju izven vrste, bliže pri zid-u. Kdor ga je'ho tel preplezati, je imel v tem drevesu naravno lestvico, da si boljše ni mogel želeti. In res se je Chico vzpel po njem gi pri vrdki 4t73-a A. ROMANO, ZAGREB Bc-škjv čtva ul. 15 Teleta • 51-93 Brzojavl: DIANA, Zagreb V sled slabo ponarejenih kemikalij Vai rasmnoievaiec Opaiograph maže - . . , ... umazane in nejasne odtise. Prt neme aparat k meni, da g a Vam zopet uredim, in to brezplačno. Za dobro delovanje aparata jamčim, ako boste kupovali Preservat bi Flxat z varstveno znamko Globus pri *Baraga, &fi$htftsnap Je/en&m^oro nffea t Glavnti zato?* in samoprodaja original Opalotfrapha 1 Opetonm F P UID1C & KOM?., UaDljana tovarniška zal oz a stavb materijala, krasnnilt lončenih peči ln Štedilnikov. čeških emajl. ploščic za štedilnike in obložitev sten Samotne opeke itd., v poljubnih množinah prvovrstne žare« strešnike Na#x>4£«. naJtrpežrejSe. tedaj tratt aaJceneJU kritje streh sedanjosti. — Pravilno žgano gos«o blago, brez apna, prezlml dobro In *e ne lušči ter ne pile tako vode kakor nekateri dru® b-deftd. — Strežnik ima ravno prekirltje na način kakor domači strešnik bobrove«, ter se doseže dobro zaprto streho in gost streinl krov. — Na ieljo pošljemo potH Najboljši in naiekonomičnejši Elektromotorji iz znanih čeških tovarn Škodovi Zavod! v Plznla se nahajajo v velikosti 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na: Zastopstvo Škodovih Zavodov, Ljubljana Šelenburgova nlica 7. 97* Telefon ISSMHSS3HEBaBEEaBS3aSBaB3Bam <599 5. aprila t. 1. ob 9. uri pri ljubljanskem sodišču soba 5t. 15 posestva, lepe hiše z gosp. poslopjem in oljarne na vodni pogon pri Medvodah Vse v najboljšem in za obrat brezhibnem stanju. NajmanjSi ponudek Din 166.000.—. Kdor oglašuje ta napreduje Novost! Električni zvonci za prfkitjuStev direktno na rrofinj tok 100—250 voltov, rezr.t veMrosii, lično »delani, mporaMjjrvI za slaoovaintta, dvorane, Jole In tovaroe, vedno velika zaloga. SLAVO KOLAR, elektrotehnično podjetje Ljubljana, Dunajska 22. Javorje it o in &u ;ovo drevje Proda se naj^oljSemu ponudniku 100 kom. javorjevega drevja in 600 kom. bukovega drevja Strošlki sečnje ln vožnje do nakladalne postaje kočevske žel. ca SO—100 Din. Poizve se pri upravi »Jutra« pod značko »Veleposestvo«. 4997-a 48-50 _ .. .. 53 Din Zahtevajte BREZPLAČEN CENIK odli nin švcaiskih ur na ob ohe ali priti plači u. Cene zrvž ne. Cdilčne ur« o! D n 38 49 58. 69, 89 ln napre . CTPLATA K. D. S. E--OGRAD Krčijo 64 - lt Ičso K Ii A FIXS T OPLICE poleg Zagreba oz/dravijo s sisurcJm nspetoom proitin, ishii«, ternic, že.nikse bolezni itd. 42° C naiarvm« toplote io blatne kop-elj«. V pred- ki posestmi znaitmi poipnjstfi ter naročite 20 irtewxe kure za oer.o 1280 Din (snanova-mje, hrana, koj>ei!i !n pristojbine). R-edeo promet i avtobusi, ves komo rt, i®vrs*na oskrba, cen« zrneme. PočeitfA sezone 16. aprila. Zahtevajte pnesipekte! ŠNI POSESTNIKI! Lepe vrtove iti dvorišča boste loteS le. ako Hh posajete z dolomitnlm peskom. GOST i L^IČA HcFF.M t« lastnikom prostorov za balinanje priporočam droben pesek, U s« po parkratnfm vaianjn »trdi v gladko ploskev - Nadalje priporočam v»em GR A O IS EN IK ©M da t'j uporabljajo kot gradbeni mate-,-ijal. zlasti za lasade. ki 1« priznano najboljši Na žetjo ga tudi preseijem v poljubno debelino — Dostavim ga na dom oztroms na sradb-ni prostor K VODMK Podutik »t. 25. p. Ljub Ijaaa ' 7 Naročila spnjema tudi »Je klo«. trgovina t železnino. Stari trg. Ljubljana. Otvoritev stave trgovine! za keSesa, gramofone m šivalne stroje V prvem tednu aprila se otvori prodajalna, kjer dobite najzadovoljneje kolesa »Diirkopp« in drugih znamk, gramofone in plošče »Columbia« znamke i. dr. ter šivalnih strojev »Minerva« ter vse v to stroko spadajoče dele. Lastna delavnica za mehaniko in popravila. / Pf'd te m oa!e~te si! anjas LJUBLJANA, Pražakova ulica (palača »Ljubljanskega dvora«) MadaSje^an^e dražbe v St. ^idui nad L]iib^jano. Ker se Je na dražbi na velikonočni ponedeljek prodalo le Femadovo hišo in 8 stavbenih parcel pri Krerrržarni in 2i-bertu, se nadaljuje dražiba v nedeljo, dne 7. aprila 1929. Prodalo se bode 5 stavbenih parcel poleg Andrejca ter Johanova hiša z vrtom in jrospodarsiklm poslopjem. Končno nekaj njiv na polju proti Klečam. Hiša, kakor tudi savbene parcele leže v sredini St. Vida ob državni cesti. Dražba se prične v nedepo 7. aprila ob 1. uri popoldne r,a državni cesti poleg Andrejca. Pojasnila daie dr. Ivan Modlc, odvehrk v Ljubljani, Gradišče štev. 10. 3976-a *XXKXXXXXXX xxxxx* mx< LS11P, ii krepi ia rs zMželedec,liso | R. VLAHOV g odlikovan na vseh svetovnih Izložbah. Ime VLAHOV z našo etiketo je zašči- ^J teno po vseh državah sveta. ^s ČUVAJTE SE PONAREJANJ! y Vabilo k rednemu občnemu zbor« Posojilnice v Ribnici, reg. zadr. z om. zav. za 41. upravno leto 1928, ki se vrši v petek, dne 12. aprila 1929 ob 3. uri pop. v zadružni pisamL DNEVNI RED: 1. Poročilo ln odobritev računa za leto 1928; 2. Citanje revizijskega poročla in sklepanje o njem; 3. Volitev načelništva in računskih preg.edovalcev za L 1929; 4. Slučajnosti Ako bi ta olbčni zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri, se vrši drug občni zbor z istim dnevnim redom in na istem prostoru pol ure pozneje. Ta občni zbor sklepa veljavno brez ozira na število zastopanih deležev. 5000-a Načelništvo. IVA LEHPAMER roj. REMIC naznanja r »rojem te tetM svojega sinčka IVČKA vsem sorodnikom, prijateljem in zran-cetn, da se je njen iskreno ljubljeni soprog ozir. tatei itd., gospod iof Javne borze dela t Ljubljani, po kratki ln mučili bolezni, previden i sv. zakramenti za umirajoče dne 3. aprila 1929 zjutraj prešel H v večnost. Po«reb naSega dragega bo v petek, dne 5. aprib 1929 ob Yi3. uri popoldne izpred hi Je žaiosii. Prisojna ulica U. 1. m pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 3. aprila 1529. Obilna LJnMJ«"* M<>*rn' ■«>»'• in /i»nn Vekotlav Bišar, Berila: Kultura najmanjšega slovanskega naroda V tisočletni kruti borbi z Germani Je »koio popolnoma izginil polabsko • baltijski del »lovanskega rodu, ki le bival v skoro celi današnji Nemčiji od Dunava do Baltijskega morja. Zadnji ostanek te slovanske veje so Lužiški Srbi. Lužiški Srbi prebivajo severno od današnje Češkoslovaške ob reki Sprevi navzgor do okolice Berlina. Sami sebe nazivajo »Serbje«; po ozemlju Lužici, na katerem prebivajo, tudi »Lužičani«, od česar nai na-siv »Lužiški Srbi<. Nemci jih nazivajo >Wenden<. Vendar ta naziv Lužiški Srbi odločno odklanjajo, ker edini pravilni naziv je »Srbi«, kar je nepobitno dokazal Safafik. Jezik Lužiškib Srbov sliči češčini in poljščini ter tvori nekak prehod od Češkoslovaškega jezika k poljskemu. Klj,ub mnogim germanizmom, ki so se pojavili tekom stoletij, vsebuje mnogo starih slovanskih izra-tov. ki tvorijo neprecenljiv slovanski filolo-Iki zaklad. Zgodovina Lužiških Srbov Je neprestani boj med slovanstvom in germanstvom. V VII. stoletju so se Lužiški Srbi zbrali pod zastavo kralja Sama, v letih od 873. do 907-pa so z Milčani vred prešli v okrilje Veliko-moravske države. Po krutih 'n krvavih bojih s Germani so bili v XII. stoletju premagani in podjarmljeni ter obenem prisiljeni sprejeti krščansko vero. Leta 1368., za časa Karla IV., je bila Lužica prispojena Češki. Sedaj so dobili Lužiški Srbi svoj pokrajinski zbor v mestu Budišinu (nem. Bautzen). ki je bilo zgrajeno za časa kralja Sama. Nemški vitezi so ga sistematično naseljevali, tako, da so v XII- stoletju že skoro popolnoma izpodrinili slovanske kneze. V XV. stoletju ne najdemo več duhovnika, veščega lužiško - srbskega jezika. Samo v času reformacije v XV. in XVI. stoletju, so Nemci vzgajali duhovnike v lužiški srbščini, Tydzeny Noviny< je Smoler preosnovavl v »Serbske Noviny«. Ix literarne priloge tega lista se je 1. 1860. razvil samostojen list »Lužičenin«, pozneje »Lužica«, ki še danes izhaja kot najboljša literarna revija. »Serbske Novinv« »o od leta 1920 edini lužiško • srbski narodno-politični dnevnik. Urejuje ga sin J. A. Smo-lerja Marko Smoler. Največ skrbi je zadajalo tiskanje lužiško-•rbskib knjig in časopisov. Zaradi tega je J. A. Smoler 1 1850 osnoval lastno založbo, Jan Skala, ■redntk manjšinskega flaslla »Kultarwehr« v Berlina. V soboto 1 aprila cvečer bo predaval ▼ ljubljanskem »Unionn«. katero je L 1863. preosnoval t knjigarno. Istega J. A. Smolerja zasluga je tudi, da se je zgradil f Budišinu Narodni dom Narodni dom je danes kulturno središče vseh Lužiških Srbov. V njem se nahaja Mačica, tiskarna, knjigarna, koncertna dvorana, narodni muzej, srbska ljudska posojilnica ter razna društva kakor »Domovina«, »Sokol« in dr. Na književnem in narodnem polju zavzema odlično mesto Mihael Hdrnik (1833. do 1894.)., H6rnik je bil gojenec praškega lu-žiškega seminarja, pesnik in novinar Ustanovil Je lisi »Katolski Posok, ki še danes vneto brani interese katoliških Lužičanov ter časopis »Serbski hospodar« Od 1. 18(55 pa do svoje smrti je urejeval »Časopis Ma čico Serbskeje«. Hornik ie tudi osnoval dve literarni družbi, in sicer 1. 1863 katoliško »Towarstvo sv Cyrila a Methodija« ter evangelsko »Serbske luterske knihowne to-warstvo«. Namen obeh družb ie bil izdajanje koledarjev in drugih poučnih knjig za ua-rod Po Smolerjevi ln Hdrnikovi smrti je prevzel uredništvo »Lužice« dr. Arnošt Muka. obenem pa tudi politično vodstvo lužiškega naroda. V času svetovne vojne je dr. Muka mnogo delal na tem, da se obe Lužici ujedi-nita in osvobodita, toda brez uspeha. Po svetovni vojni so začeli Nemci veliko potezno propagando za »pravično rešitev manjšinskega vprašanja«, toda zdi se. da velja po mnenju nemških manišinskih politi kov »pravična rešitev« samo za Nemce izven Nemčije in Avstrije. Dokaz za to so rav do Lužiški Srbi. katere bi Nemci radi s svo jega državnega telesa izbrisali brez -»ledu Edini svetli žarek na lužiško • srbskem narodnem horizontu ie kulturno in društve no življenje, ki vedno bolj prodira v najširše narodne plasti. Ono hrabri narodovo dušo in jo vzpodbuja k vztrajnosti v borbi za pravice lastnega narodnega življenja. Poleg že omenjenih literarnih delavcev moram omeniti še najmlajše: Jana Novaka, Jana Skalo in Mino Withojo Jan Skala je pesnik in publicist, soustanovitelj lužiškega Sokola. Živi v Berlinu, kjer urejuje »Kul-turwehr«, mesečnik za obrambo pravic narodnih manjiin v Nemčiji Mina Withoje je urednica ie omenjeueg8 »Serbskega Časnika«. V Dolnji Lužici je pravi narodni pes- Tudi sokolska Ideja je zadobila Čvrste korenine med Lužiškimi Srbi. Prvo sokolsko društvo je bilo ustanovljeno 0. novembra 1920. v Budišinu po zaslugah M Smolerja. J. Skale ln dr H. Sleče. Zveza lužiškega sokolstva udružuje danes 16 sokolskih dru štev Zveza izdaja svoje glasilo »Sokolske Listy«, ki širijo sokolsko Idejo In branijo narodne ideale. Sokolsko delo med Lužiški mi Srbi je zelo otežkočeno. ker mu delajo Nemci povsod silne zapreke Sokola namreč smatrajo kot panslavistično bojno organiza eljo. naperjeno proti nemštvu. Na gospodarskem polju se po nemški fi nančni katastrofi opaža znaten napredek in splošno izboljšanje gospodarskih razmer Bi lanca »Serbske ludowe banke« v Budišinu je zelo zadovoljiva Imenovana banka je re šila mnogo lužiško srbskih podjetij, da nlsn prešla v nemške roke. V splošnem igra ona ulogo osvobodi tel jice od nemške ekonom ske odvisnosti. »Mačica Serbska« v Budišinu Je prošlega leta proslavila osemdesetletnico svojega plo donosnega dela Ob tej priliki je začela iz dajati Kralov »Serbsko • nemški slovniV hornolužiškeje reče«, češka Akademija zna nosti In umetnosti pa izdaja »Donjo lužiški slovnik«. katerega avtor je dr A Muka. Prof. dr Arnošl Muka je v svojem delt! »Statistik der Lausitzer Wenden« (Bautzep 1896) naštel v obeh Lužicah 180.000 Lužiški^ Srbov To število se nahaja tudi v nemških šolskih knjigah Na k5lnski tiskovni razstavi so dognali, da jih Je 200 000 Po časopisnih podatkih iz 1 1928 jih ie samo še 75 000. medtem ko je neki nemški socijalno - demokratski poslanec f saškem deželnem zboru konstatiraL da je Lužiškib Srbov dobrih 100 tisoč. Prof. dr Bidlo misli * svojem delu »Dejinv Slovenstva« (1927), da jih je v obeh Lužicah danes Se 150.000 To Število se ujema tudi s statistiko, ki so jo izvedli Lužiški Srbi sami Vsa mesta Gornje in Dolnje Lužice, kakor: Budišin, VVojerecv. 2itawa. Cbošebuz. Grod. Baršč in dr so že ponem-čeni in samo vasi so Se ostale v rokah Lu žiškib Srbov Mesto Budišin. ki je središče Lužiških Srbov, šteje 41.000 prebivalcev, od katerih Je približno 6000 Lužiških Srbov (po nemški statistiki samo 5 %. t, j približno 2000) Lužiško srbska pokrajina z lužiško srbsko večino zavzema približno 4500 kva Iratnih kilometrov Na tem ozemlju, za ka 'erega so na mirovnih konferencah *ahte vali samostojnost, prebiva nad 60 % Luži 5kih Srbov, po vaseh pa celo 80—100 % Od-por proti germanstvu otežkočajo predvsem •sledeča deistva: razdelitev lužiško - srbskega ozemlja na dve nemSki zvezni državi, razcepljenost v veri in neenakost v Jeziku in pisavi Po veri je večinoma Lužiškib "Srbov evangelske veroizpovedi, le okrog 20.000 je katoličanov Gornji in Dolnji Lužičani se poslužujejo v pismu vsaj svojega narečja, ki 70. Jadranska 630 den., Sečerana 470 do 475. Trbovlje 467-5 — 472.5. Split cement 700 den. Beograd. Voina škoda 422.5 — 423. inve-■iticijsko 87 — 88, agrarne 54 _ 55. Narodna banka 7310. Blagovna tržišča 2ivin«ki nejem v Ljubljani (3 t m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 218 konj, 75 volov. 47 krav. 11 telet in 328 prašičkov za rejo: prodanih pa je bilo 85 konj. 40 volov. 24 krav. 7 te'et in 260 prašičkov za rejo Sejem je bil zelo živahen, razvijala se je predvsem kupčija s prašički in konji. Nekaj konj je bilo kupljenih za Italijo Cene so ostale dalie Čvrste ter so znašale kakor pri zadnjem sejmu (za kg žive teže): voli I 10 50. I! 950. III 8.50, krave debele 5—6 50. krave klobasarice 3 io 4.50. teleta 12 - 13 Din Ljnbljan^ka blagovna borza (3. t m.) Les: Tendenca nesprem°njena Zaključenih ie bilo 5 vagonov, in sicer 1 vagon pragov, 2 vagona letev in 2 vagona nežamanih bukovih plohov. Deželni pridelki: Tendenca npisprpnienjena Zaključeni so bili 3 vagoni pšenice Nudi se pšenica (slov. postaja. mlevska tarifa, plač 30 dni. 80 kg): haška. promptna po 302.50 _ 3n5. za april do 307 50 _ 310. za maj po 310 - 312.50; moka: >0gt. fco Ljubljana, plač po prejemu blaga po 425 — 430; koinra: laplatska. za-carinjena. slov postaia. za m«)j po 325 do 327 50. za junij po 320 - 322 50. za julij-av-gust • september po 312.50 — 315. haška, slov postaja, plač 30 dni. promptna po 322 50 — 325. za april po 330 _ 335; ječmen: baški ozimni. 67'68 kg po SSO—S^SO; •»ves: baški. slov postaja po 305 — 310.50. Žitni trg (3. t. m.) Na inozzemskih tržiščih «e je po praznikih pojavila mlačnejša tendenca ter so cene nazadovale, kar je deloma vplivalo tudi na naše cene. ki pa kažejo vendar precejšnjo odpornost Baška pšenica stane v Vojvodini 249 — 250. banaška 242 5 do 245 Tudi koruza je popustila na 270. Kupčija je zelo slaba Konsum si nabavlja le za namujnejšo potrebo. Močno so popustili otrobi, ker bo v kratkem na razpolago zelena krma. Novosadska blagovna borsa (3. t. m.) Tendenca nespremenjena Promet: 86 vagonov pšenice. 7 vagonov moke. 36 vagonov koruze in 2 vagona otrobov Pšenica: baška 245—248; banaška. par Vršac 240—242.5; gornjeban 242.5—245 Ječmen: baški in ba-naški 255 — 260: baški. pomladni 270 do 280. Oves: baški. sremski in slavonski 250 do 252.5 Koruza: baška In banaška 276.5 do 270; za april 270 - 275: za maj 277.5 do 282.5 Moka: haška »0g< in .Ogg« 340 do 350. -2« 320 - 330; »5< POO _ 310; »6« 285 do 292.5: »7« 275 - 282.5: >8« 207.5 do 212.5 Otrobi: baški 172.5 _ 177-5: banaški 172.5 - 175 Diinnj*ki goveji sejem (?■■ t m.) Doson: 2084 komadov, od tega 53 Iz Jugoslavije :n 962 iz Rumunije. Promet je b»l v nočetku živahnejši, pozneje pa ie popustil. Biki in slaba živina se je podražila za 5 _ 10 gro-Sev, ostale cene pa so nespremenjen®. Masiralo, uv ur«, dopis«., UcoČasj t, iruiliA- oglasou, jt, poslah, mi. Oglas no od, dzUb Xdra,\ hubljano. Tal. rt i^gi l /Lah, oglasi, k*- jIu iuyo k pas<~*AcnjalrL+ m. roajaL na, lujun+n*, oba^sLua, vsaka, bastula, pcu--Naj nvcuySL ui+sak Vol 5~ Vrt^lvjUna, za, rifro Vulj- Ujt, pnjlojbtA*. jt, upoAa> L, ootA+jfi t a^arocJim,, m, n, oglasu t* prvobciM> čikovtu nrcun.- po/bu. tra, iuJjucs (jubl+aitaM n&4a ________# t*r og as. oddelku »Jutra«. 8948 Brivski pomočnik lite riuibo Don k Franc, Maribor, Cankarjeva ul 21 8988 Harley-Davldson motor, z originalno prikolico, rabljen, a v dobrem stanju kupim Ponudb« i navedbe stanja, starosti, kiloBKstrale in cene pod br. »Za 19317« na Publ cl-tas, d. d., Zagreb, Gunduličeva 1L 8894 Osebni avto znamke Chevrolet, volso 3000 km, novo avtobusno karoserijo (15eedeiao) na Chassi Chevrolet in lahko tovorno, malo rabljeno telo ugodno proda J. Pster-ea, kolarna, Kooese — Ljubljana 7. 8029 Hat 501 zaprt, v dobresn stanju naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8915 Motorno kolo »Tndian« e prikolico. 1000 cm», 7—9 H P, vsled nabav« avtomobila prodam za 82.000 Din Voarfo Je v dobrem stanju — voleno 18.000 km. Evrtit. a« ta-tnenja tu. 11 za rezan les. Pojasnila daj« M Menile, Nova vas pri Rakeku. Uradnica zmotna r»eh pisarn, del, iSče dopoldanske službe. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod znaSko »Marljiva 81«. 9001 Za stavbna mizar, dela potrebujem stalnega life-ranta. Bančna giranHj* je potrebna. Ofert« na Jn?o-Beograd pod i-fro »Gradbeni inlenjer 175« 8S94 ei. Ife morete igreiiti. Pojdite naravnost sa •olncem. Prav pod solncetn leii griček, res posejan s sinjimi peterstoliki. Vrhu grička cepi bajtica, tako nizka bajtica, da tri solnč-nice, ki ras to ob njej, segajo višje od petelina na njeni strehi. Bajtica je pobeljAa. okna imajo višnjev rob, a petelin na strehi je na novo poilačen. Ne morete igreiiti Srečno pot in pozdravito Mi tkal Potnika manufakturne stroke ta obisk privatnih strank, sprejmem. Naslov v oglasnem' oddelku »Jutra«. 8S43 Potnike (ce) dobr« ta agilne, ta raipe-tavanje tn siprejeinvanje naročil za povečanje vseh vrst slik pri privatnih osebah. sprejmemo proti 50% zaduBkn od prodajne cene Ponudbe na tt. »Franfo«, Zagreb, Kolaj-ska ul. 75-jl. Prodajalka Hurjena v trgovini mel. blaga, ki je le samostojno vodila trgovino, teli sluibo. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod Mfro »Prodajalka«. 8997 Resna gospa srednje starati, sprejme mesto blagajnitark« ali pd-aarniSke moči. Samostojna slovenska in nemška kore- spodentinja. strojepiska is knjigovodkinja. Sprejme tudi primerno nameiščenje v letovišču. Nastopi lahko takoj. Dopis« na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Poiteaa«. 8990 Izurjena pletilja iell mesta s hrano in stanovanjem v hili Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8996 Izurjena šivilja a Tetletno prakso ln dobrim okusom, te priporoča damam na dom. Zirovnifc, Prule, Jan elite va ul. 12. 8977 Prva oblast koneemJoBlran« Šoierska šola Camernik LJubljana Jugo avto). Dunajska cesta 36 i ob 2236 Strokovnjalkj teoretični pouk tn praktič ue rotnje na različnih mo dernih avtomobilih, s or!-tetkem vsakega prvega 264 Instrukdje li vseh realnih predmetor daje uspešno akademik — proti zmernemu honorarju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8919 Puhasto perje ratpoJiljam po p 0 v * e t • i u najmanj 5 kg po Din 38 Ig. — Izkoristite priliko, dokler traja zaloga — L. Brozovlt, Zagreb, llica 82. Kemična čistilnica p-ra. 189 Terovega olja za inpregniranj« lesa Ima v zalogi po Din 3 kg Ki hael Kavčič. Zg SiSka 125 Telefon 2297. 8763 Begonla hybdrlda gloxina hjbrida. gladiole, montbretiv iris germanica. »marjllis. canna indica. anemone, tuberoze. Gcmo-lje nudi Sever & Komp.. Ljubljana. 8760 Pušpan za vrtno ograjo ali grob« proda Oblak, Glince — cesta Xm/ll. 8927 Otroški voziček na peresih, ugodno naprodaj. — Poizv,. se dnevno med 9. in % 1. uro Naslov pove oglasni odd»lek »Jutra«. 9006 Otroški vozfček moderen, prodam. Na&lov t oglasnem oduje oo najvišjih »snah č e r n e — iuvelir >.|nbl)aaa Welfov, ulica J 38 Opravo ■» trgovino s Špecerijskim blagom, le malo rabljeno, ugodno prodam Naslov v oglasnem oddulkn Jutra. 8608 Lepa zofa evetlljka ta petrolej ali elektriko in otroški stolček ugodno naprodaj v SWm-Skovi ulici 14, pritličje — desno. 8909 Mlad trgovec • skoro novo trg. opravo ta trg. metan, blaga ter 15.000 Din gotovine, »t« družabnika (co), ki ima lo-kal in nekaj gotovine. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod lifro »DruiabniJivo 60«. 8969 Posojilo 10—15.000 Din Iftem. Plačam visok« obresti ali dam zastonj lepo sobo s hrano za eno leto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Visoke obreett«. 900L' Kupim hišo v sredini Ljubljane ta ea. 200.000 Din Natančne po-oudbe na aaslov »Union«, Zagreb, ffica 104. 8078 Majhno hišo aH gospodarsko poslopje, v svrho stanovanj, adaptacij« kupim. Ponudbe s ceno aa oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stanovanj« 8S*. 8S86 Parcelo ▼ notranjosti, s prostim dovozom, najraje v trnovskem okraju kupim. Ponudbe s cono na oglasni oddelek »Jntra« pod lifro »Ne ob eestl«. •ki Gostilno v najem v nronet-kraju aa dateu ni •sebi ali aakonskemu paru brea, ali a 1 otrokom Pr»d '•dnost imajo lesni strokovnjaki <«vali na saslov: ■. Hodi«, Nova ra* prt Rakeku. 8944 kovu jarki t nakopa in ma- •kpulaclji. Ponudbe s seri-Icvali aa naslov: M. Mo- » 1 UP J1 »-» Hišni posestniki! Staaovuja tj iih odtiajate. bodui a> maj ah poaaejli l-raia prijavte ta oddajo tvrdki »Posest«. Mikloii ieva ewt» 4 Prijava m posredovanje sa oddajalca popotaoma bretplačno 18 Stanovanje 4 velikih sob. Kuhinje kopalnice in vseh pritiklin oddam takoj alt potn-je za 1000 Din mesečno Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8470 Hišico aH stanovanje našem takoj v dosmrtni taknp za star, miren za-kooskl par (81, otir. 78 let) v krajih med Ljubljano in Kranjem. Ponudbe na naslov: Ivanka Jantigaj, Sp. Siika, Ljubljana — Knezova ulica 28. 8937 Posestvo 10 JohOT zemlje, hosto, hiio-marof ta kosolee. vsa temlja okoli Mi«, pol are od Celja odda jeno proda Martin Cenel, Lok rove 4 pri Celju. 8875 Prodam hišo s posestvom ta mesarijo ( vsemi pripravami, klavnico, ledenico ta' tivlnjako tehtnico, poleg postaje. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 8960 Sobo In kuhinjo za meeec april iSče mirna tričlanska družina v Milini glavnega kolodvora. — Ponu:ibe'na o(rlas. oddelek »Jutra« pod šifro »To?"B plačnik«. 8S&5 Stanovanje sob« (o kuhinje, t elektr. razsrstljaro in pralnico od-•iam s 15. apriLom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 66S4 Sobo takoj oddam gospod«. Na-•lov por« oglašal oddelek »Jutra«. Mi Sobo primerno ta piaano, t bb-Bai leMji oddm. Na. slov pove •glasni oddelek »J«r*>. 8901 Gospodično sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v o g'as. oddelku »Jutra«. Opremljeno sobo lepo ln aohitBO, separ.rano, ■ elektrik) in balkonom oddam 1—t boljšima go^podooa na Poljanski e. it. 18(11, levo. 8911 Sobo blizu gor. kolodvora oddam solidnemu go»;>odm. Naslov v oglasnem odde ku »Jutra«. 8917 Lepo, zračno sobo t električno razsvetljavo oddam dijaku ali gospodn t Novem Vodmat« »t. 82. 8940 2 prazni sobi v I. nadstr. oddam za 600 Din mesečno. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Šolnino ia zračno«. 89.TS Stanovanje Miraa stranka 4 odraslih oseb lite majhno stanovar n}» sa tskoj. Ponudbe aa ogla«, oddelek »Jutra« pod »Mirna 20«. 9000 Večje posestvo •kopaj 56 oralov, od tega 80 oralov gozda t raznim lesom, ostalo velik vrt ia 77/ paznik, tudi njive, prodam Vse v lepi lefi, 1 uro in pol od Maribora. Hiše so zidane ta t opeko krite. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8036 Posestvo 4 H oralov njiv« in travnika, 20 minut od Ptuja naprodaj. Pojasnila daje posestnik Anton Kranjc. Stuki 80 pri Ptuj«. 8992 Manjše posestvo S—5 oralov, tudi stavbni prostor, v bliinji okolici Mar bora kup; Kari Kr.^bs, CerSak It. 1«, poŠta Fv Ilj. Stanovanje solatno, i električno raz-•vetljavo, parketirano, cb-stoJ«t« ti S sob, kuhint« ln pritiklin, v novi hiAl cddam. Zglashl se je do SO. apri'a na naslcv. k) ga pov« oglaa. oddelek Jntra »005 Za 1200 Din mes. oddam t majem južno stanovanje v vil| v Tivoliju, 2 veliki sobi, poselska sobica, kuhinja, pritikline, kopalnica, pralnic«, elektrika, vedovod, plin. Ogleda« med 10. ta 1. uro. — Nss)ov v oglasnem oddelltu »Jutra«. 8163 Stanovanje 1—t aob, • t. majem Hte zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cisto 82«. 8920 Stanovanje 1 aH t »ob ta kuhinje, v I. aadetr. oddam proti predp'atil« ta 1 leto. Ponudbe na ogland oddelek »Jutra« pod »7—12.000« 8984 Sostanovalca k tehniku sprejmem z vso oskrbo v lepo sobo v vili prf TI roti. Nado v pove ogla«nl oddelek »Jetra«. 8926 Gospodično poiteno ln snalno sprejmem v prijetno stanovanje ta 100 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8007 1 ali 2 prazni sobi ilčem v Milini Rimske ceste. Ponudbe na og'ami oddelek »Jutra« pod lifro »Vselitev maja«. 8946 Stanovanje Stranka brez otrok »So • 1. majem stanovanj« od S sob naprej, v sredini mest«. Plača se najemnino 1 leto naprej, eventuelno so prevzame popravilo. Naslov pov« oglašal oddelek »Jutra«. 8057 Dvoje stanovanj 8. orlr 4 »obe, s pritlkl!-nami. v vili, v centru mesta oddam « 1 majem — Naslov pov« oglas, oddelek »Jutra«. ©32 Stanovanje obstoječe 1» 7 sob. • prl- tlklir.aml. v viU, v centru mesta, primerno za pisarne, oddam s 1. maj^m. — j Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod lifro »Ugodno ležete«. R«3 Prileten gospod dobro situiran. sam. teli v provincljl (na rteteil) kjer je Ust trak, zdrava -roda, po mocočnootl sclnčna lega, pri kaki samostojni ženski ali gospodinji popovo oskrbe t domačo bi tečno hrano, proti maseč-nernin plačilu naprej. — Ponudb« na egla-ni oddelek »Jutra« pod »Meeec ma>«. 8958 Opremljeno sobo sicer oddano, s posebnim vhodom ii stopniiča., »čem v sredini mesta za parkrat V mesecu. xa doDoldansie ure. Cenjen« ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Vsakokratna nagrada«. 8640 Lepo sobo ( električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov pove oglašat oddelek »Jutra«. 8964 2 gpspoda sprejmem aa stanovaa.'«. Naslov v oglasnem oddef' u »Jutra«. Sobico • posebnim vhodom In elektriko oddam preprostemu gospodu sa 250 Din. — Naslov v oglasnem oddelki; »Jutra«. 8967 Solnčno sobo veliko ln I<-po opremljene, z 2 posteljama in elektr. razsvetljavo, v sredini mest* takoj oddam. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. ms Trgovski lokal nasproti Kriiev cerkve takoj oddam Naslov v ogl. oddelku Jutra. 8571 črna moška obleka fina, skoraj nova in nekaj tensks obleke poceni naprodaj na Poljanski c. St. 13,11, levo. 8912 Družabnika (co) ali financirja (ko) iSč*. trgovsko podjetje. Obrestovan je 85 % Izguba izključena. Cenjene ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurno nalotana gotovina«. 8939 Kdor ml posodi 8000 Din protj obrestim — dobi z majem na Glincah novo stanovanje, obstojeie ia sobe. kuhinje ta jedilne shrambe, z napeljanim vodovodom Oddam ga tudi tistemu, ki plača za 1 leto naprej. N»-lov v oglasnem oddelku »Jutra* 8918 Brlvnlco dobro Močo, prodam. Naslov pove oglasni on?m oddalke Jutra 8979 P. Joško Srina hvala za pismo. Izpolni mi leljo — s Teboj prelivetl en dan nemotena Sestanka dane« ie ne morem povedati, sporočim ponovno, ko bom na ,asn»in Odgovori! Franika. ' 8905 Mladenka dlstinjrvirana in poltena, žali znanja radi Itnitve z inteligentnim goepodom. — Staro« in poklic postranska stvar. Dorriee na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Življenje«. be95 .,805-a MAKUL4TUHNEGA Kabinet ▼ topi vili v eeotru mesta oddam s 15. aprfooi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8984 Opremljeno sobo oolnčno. partetiramo ln s J posebnim vhodom Is stop- j njic, v I. nadstr. takoj od- j dam na Vrtači Itev. 8/1. 8981 I W 4 Din Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo Naslov pove uorava »Jatra«. Drobilni stroji in stroji za izdelavo opeke Moderno, poceni, sigurne, v nogonu, prosto!!! a Kompletna postroje-rda in posamezni stroji. Stroji za keramično Industrijo. Stiskalnice za opeko. Lotnmfače s premičnimi kol trtami, avt. dodajald * Drobfnl s^rofl za kamen v najsoHdnejši zdelavi. Valjci za :iuetjje. Mešalnice za beton. Revolver - stiskalnice. Mize za rezanje. Proizvodi GAXZ J Jannbin^ Budimpešta Glavno zastojjstvo za Jugoslavijo. CJA^l A. K«, Beograd GANZ svetovno roznan Tel. 23—90 44—33 Centrala: Karadjordjeva 75. Tetndčai biro: ZAGREB, Draskovičeva ul. 25 Brezplačni poseti inženjerjev Brezplačne detaljne ponudbe « A N Z PO*VSOI> O A X uaDe JJ + Tvrdka Dolenc - HudorerniC - Javornflč, Ljubljana naznanja, da je njen dolgoletni, zvesti uslužbenec, gospod JiMc Vladimir danes zjutraj po kratki bolezni nenadoma umrl. Pokojnika ohrani tvrdka v najlepšem spominu. Ljubljana, 3. aprila 1929. Samo iz originalne agobangl^ patent moke $c ctabiva najboljše pecivo! Drva u kurjave (odptdkj od I* ge) t ▼ « » k i množini M dobe pr IVAN ŠIŠKA parna taga in tovarna pmt kptov. Ljnhljani Met»-!k» nlica i Ž737-I Vsak petek namočena POLENOVKA Anton Legat, trg, Ljubljana Miklošičeva c. 23. Ljubi Bog je poklical k angeljčkom našo ljubljeno edinko, šestletno Marijanco učenko L razreda ki je danes ob 3. uri zjutraj po kratki, mukapolni bolezni zasnivala večni san ter nas ostavila v neizmerni boli. Pogreb nepozabnega deteta bo v četrtek, 4. t. m. ob 4. uri iz javne bolnice v Brežicah. Prosimo tihega sožalja. Brežice, 2. aprila 1929. Globoko žalujoči: MARIJAN, IRMA TREPPO, starši. LEONARD, MARIJAN, BOGDAN, bratje. ZAHVAL ft. Za mnergobrojne dokaze iskrenega sočutja in izraženega soža-ob bridki izgubi našega predragega soproga, očeta ifcd. gospoda Franca Hmelja trgovca In posestnika izrekamo tem poto-m na$o najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se zlasti vsem onim, ki so nam v teh težkih urah stali ob strani, nadalje čč. duhovščini, g. zdravniku dr. Matku, so-kolskim društvom, pevskemu društvu Kum in železničarski godbi iz Zidanega mosta za ganljive žalostinke, gasilnemu in obrtnemu društvu ter mnogim darovateem prekrasnih vencev in cvetja, in vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. V Radečah pri Zidanem mostu, 2. aprila 1929. Nečisti 5» I 99 Potrti naznanjamo, da nas je zapustil včeraj ob ari zjutraj s?n in brat Vladimir Jiigovlc star 24 let. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob nrl popoldne Iz mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče k sv. Križu. LJubljana, 4. aprila 1929. Žalujoči ostali. 8©ci s SYGMARGYL" 42-« pastilsmi aajnovejio tn najboljšo Iznajdbo francoskega Jčenjaka dr. Pnmaret, Pariz Po četrti škarljid (180 pastil) pov.anc fcr čis'a Odobreno z reše-aiem ministrstva narod zdravja br 43367 Navo-Jtla pošilja po pošti po vposlatvi 2 Om znamke: JOSIP PANTIČ, BEOGRAD Kraljice Natalije 5 (v dvorišču) (Memo uradoma za naš korespondenčni oddelek, b W mes*) t*, ko.) nastopil. Reflektanti morajo perfektno obvladati srbohrvatski, slovenski in nemška jezik, z na. ti morajo hrvatsko ia nemSko stenografijo t&r biti zurjeni v sorojeprsju Ponudbe s prepisi spričeval, sliko ter navedbo referenc iti plačilnih pogojev naj se pošljejo pod šiiro »Industrijsko -Kvdjeflle« na m>rav