PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /->
Abb. postale X gruppo	Ueiia 60 llf
nepričakovan razplet na vsedrža vnem svetu kd
Kriza v demohrščanski večini: Rumor in celotno vodstvo podali ostavko
/Umi ministrski predsednik Moro je odpovedal podporo obstoječi strankini večini - Zasedanje sveta odloženo na danes popoldne Sestanek vodstva KPI-De Martinova struja o Ferrijevih predlogih
TRST, petek, 22. novembra 1968
RIM 21 — Nepričakovan razplet na vsedržavnem svetu KD: po izjavah bivšega ministrskega predsednika Mora ki je v bistvu odrekel svojo podporo večini, ki se je ustvarila na milan-sKem strankinem kongresu, so tajnik Rumor in celotno vodstvo podali ostavko.	------------—
Današnje zasedanje sveta KD se je začelo z govori Lattanzija,
Mannironija, Russr. in drugih, hato pa je povzel besedo Aldo Moro. Najprej se je dotaknil faznih političnih problemov, Predvsem sestave in programa hove vlade leve sredine, nato Pa je govoril o problemih stran-ke- V tej zvezi je dejal, da hoče zavzeti v notranji organizaciji KD avtonomno stališče, kar pa v bistvu Ppn-,eni, da ne bo podprl sedanje strankine večine in vodstva, ki je te večine izraz.
Ugotoviti moram — je dejal Moro — da se je prav v trenutku. K° je v stranki najbolj občutna
potreba po širši debati, ki naj bi onemogočila sedanjo kristalizacije skupin, politična diskusija v milanski večini postala čedalje bolj omejena in nepovezana. Sem zato smatral za potrebno -- je pojasnil bivši ministrski predsednik — da zavzamem lasten prostor, v katerem bi se ideje in občutljivost laže izrazile in bi bile bolj koristne za stranko, z namenom, da pripomorem k splošni preučitvi našega notranjega ustroja in naših političnih perspektiv.
Moro je nato govoril o problemih odnosov s cerkvijo ter poudaril potrebo po večji avtonomiji stranke v tem pogledu.
Takoj po Morovin izjavah so se
sestale razne demokristjanske struje, ki so proučile nastali položaj. Ob odprtju popoldanskega zasedanja pa je predsednik stranke Scel-ba dal besedo Rumorju, ki je sporočil svojo odločitev, da poda o-stavko. Dejal je, da je Morova odločitev vnesla v debato nov element z očitnim in važnim političnim pomenom. Ker je tako zmanjkal kvalificirani sestavnik večine, ki se je ustvarila na milanskem kongresu, je Rumor smatral za svojo dolžnost, da poda ostavko.
Takoj nato je Scelba sporočil, da je podalo ostavko tudi strankino vodstvo, ter preložil sestanek sveta na jutri ob 17. uri, ko bo na dnevnem redu izvolitev političnega tajništva in novega vodstva.
Celo popoldne so se nato vrstili sestanki raznih strankinih struj. Predstavniki struj so različno ocenili nastali položaj, vendar prevla-
...1,111..."""".iiiiiiiiiiiiiimiiiiii n uiiiiiiiiiiii n milimi.....mmm.mmmmmiii
Videm ponovno v ospredju mednarodnih kulturnih stikov
Otvoritev razstave beril obveznih šol za našo deželo, Slovenijo in Koroško
Odgovorni krogi - so poudarili uradni govorniki . se ne smejo brigali samo za izmenjavo blagovnih dobrin, ampak tudi duhovnih vrednot
VIDEM, 21. — Furlanska prestol-[Jlca je ponovno pokazala, kako ten-k° je uglašena na potrebe po iskre-Pe*h mednarodnem sodelovanju, in kako nujno je, da je to sodelovanje punbolj razvejano ter da seže tudi !n morda predvsen na področje kulture, kjer morajo sosedni naro-P1 najbolje pokazati, kaj zmorejo, kaj znajo in kako se lahko ravno 1 Univerzalnim jezikom kulture premagujejo predsodki, se nadaljujejo stiki ter se grad’ boljši svet v tem nekoč tako nemirnem, sedaj pa iz etu v leto vse hoi.i enotnem prodoru v plemenitih težnjah po trajam miru.
Tokrat je pobuda za kvalitetno n«ve odnose prišla h vrst Furlan-jkega gibanja za poskusne didak-“one metode, oziroma njenega vohlja prof. Guerrina Zanonija, ki fi v sodelovanju s pristojnimi o-ntastmi priredil v dvorani Ajace mednarodno razstavo beril obvez-mh šol. Svoja učila prikazujejo Slo-\onija, Koroška in Furlanija - Julij-“ka krajina. Razstave so odprli sinoči ob prisotnosti visokih predstav-mkov oblasti kakor tudi šolskih nadzornikov ter didaktičnih ravnateljev »seh treh obmejnih dežel. Kakor knjo_ rekli, sodi dogodek v okvir Plošnih prizadevanj na tem prosto--P'. da bi se stiki med narodi raz-lrili na vsa področja iz sosedskega 'stvarjanja. Furlanija, in še prav Posebno Videm, v teh naporih ne areujeta s silami, toliko je res, da “® v. kulturi izredno živahno sodelovaje ter izmenjava, ki je dosegla Posebno med Slovenijo in Furlanijo a glasbenem področju izreden napredek.
deH° v'demsk| župan profesor Ca-etto prerezal simbolični trak, so ifostje odšli v razstavne prostore j®r si ogledali primerke, ki so v -purani Ajace zelo pregledno zvr-ni'en>, potem pa so se zbrali v bliž-letn salonu, kjer j. več uglednih Predstavnikov nacionalnih šolskih j.Sanizacij v svojih govorih pouda-,pomen tega kulturnega dogod-za zbliževanje ljudi treh sosed-
držav.
v v,demski župan prof. Cadetto je
svojern pozdravnem nagovoru pobril, kako more biti kultura naj-j.1Jsc sredstvo za spoznavanje me-stv°b tromeji in za utrjevanje bratil? med sosednimi narodi, ki na-ij.nc različnim jezikom vendarle goje en sam skupni cilj, to je težje po miru in blaginji. Za njim so ni. Priglasili k besedi šolski skrb-«or 'v ^‘dma prol Fidenzi, profe-v.,„ Zanoni, predsednik zbora za
Sejo in kulturo skupščine SR Slo-
Nov delovni urnik v Sloveniji
LJUBLJANA, 21. — Po sklepu republiškega izvršnega sveta bodo uradi državnih organov, ustanov in organizacij Slovenije, ki opravljajo javne posle, od 1. decembra uradovali od 7. do 15 ure. ob sredah tudi od 17. do 19. ure. S tem se ukinja dosedanji razdeljen delovni čas. Komisija izvršnega sveta je ugotovila, da je od razdeljenega delovnega časa imela več težav kot koristi.

prof. Miloš Poljanšek in po-
!c Guttenbrunner. šolski skrb-y ? Koroške
jej.Sl govorniki ..o poudarili skupno ijjjj0’, da se morajo odgovorni po-vJn>	krogi sicer truditi	za	vse
pa J° menjavo blagovnih dobrin, da ri,., Pri tem ne smejo pozabljati na kog°Vne vrednote, k: so tako veli-čai1 PCfhena pri oblikovanju znaku hiladega človeka. Ob zaključ-SolnSo	prireditelji	povabili	vse	priti'6 na zakusko	v salonu	Liooello.
^at'slava 130 n^Prta do 30 novem-dva dosta \ tem razdobju tudi ava dneva posvečena slovenski in knjigi.	V torek,	26.	no-
bd la k° dar. slovenske knjige; ce k' do 19. ure bo v dvorani Aja-sist °n^er enca 0 slovenskem učnem va ®rr’u ter praktičen prikaz pouče-deln3 Pe*-ja ‘n tujih jezikov s so-,)Spl''an.iem otrok petega razn « a tjAuT1'stke Predvajali bodo didak-st 61 .film ter z di;,pozitivnimi ilu f^Jami seznanili udeležence kon-de ace, kakšne o didaktične meto-rpa;u* uporabljajo v vseh raz •a-,h. osemletke.
Sestanek Thieu-Bunker o pariških pogajanjih
SAJGON, 21. — Južnovietnamski -predsednik Nguyen Van Thieu se je v predsedniški palači sestal z ameriškim veleposlanikom v Sajgo-nu Ellsworthom Bunkerjem. Kot običajno, ni bilo o razgovoru nobenega uradnega poročila, vendar je jasno, da je bil predmet sestanka udeležba predstavnikov kolabo-racionističnega režima na pariških mirovnih pogajanjih.
Po srečanju se Je sestal Južnovietnamski varnostni svet, kateremu je Thieu — tako menijo v obveščenih krogih — sporočil ameriško uradno zahtevo, naj pošlje Južni Vietnam svojo delegacijo v Pariz. Tudi v zvezi z zasedanjem varnostnega sveta pa vlada v saj-gonskih uradnih krogih popoln molk.
Glasnik zunanjega ministrstva DR Vietnama je danes obtožil A-
meričane, da so od 16. do 21. novembra štirikrat s topništvom obstreljevali severnovietnamske vasi v severnem delu demilitariziranega področja. Zadete so bile vasi Vinh Son, Vinh Quang in Vim Giang. Glasnik je dejal,' da pome-ni bombardiranje cinično provokacijo in grobo kršitev suverenosti DR Vietnama ter da dokazuje, da niso ameriški imperialisti še opustili svojih napadalnih teženj v Vietnamu.
Osvobodilne enote so preteklo noč z minometalci obstreljevale letališče Pleiku na osrednjih planotah, eno od sedmih najvažnejših vojaških letališč v Južnem Vietnamu. Letala in naprave so bile hudo poškodovane, številni ameriški vojaki pa so bili ranjeni. V zadnjem tednu so po poročilih ameriškega vojaškega poveljstva izgubili Američani 127 vojakov, medtem ko jih je bilo ranjenih 1.031. V isti dobi je izgubilo življenje 128 južnovietnam-skih vojakov, ranjenih pa je bilo 644. Od začetka vietnamske vojne so izgubili Američani 29.477 mož, ranjenih pa je bilo 185.633.
Začasna vlada v Maliju
BAMAKO, 21.
Vojaški odbor,
duje mnenje, da bo treba antici-pirati strankin kongres. Tudi ni izključeno, da bi do tiste dobe ostala na oblasti Leonejeva vlada.
Član vodstva KPI Ingrao je po ostavki demokristjanskega vodstva izrazil mnenje, da je ta potrdila moč masovnega boja za prenovitev obstoječe družbe. Vsa politika leve _ sredine — je dejal Ingrao — kaže svoje neozdravljenje slabosti. Poskus dorotejske in socialdemokratske desnice, da bi jo ponovno postavila na noge, je doživela hud poraz.
Vodstvo KPI se je danes sestalo pod vodstvom posl Napolitana. Pretresali so politični položaj s posebnim pogledom na vladno krizo. Spričo zadnjih dogodkov bo vodstvo diskusijo nadaljevalo še jutri.
V uvodniku «Rinascite» piše Gior-gio Amendola, da nameravajo rešiti krizo vlade z nekakim «sindika-tom za kontrolo, to se pravi, z de javnostjo manjšinskih skupin, ki z igro sporazumov uspevajo, da kontrolirajo očitne večine. V PSI, pravi Amendola, je fvegana večina 52 odst., ki se je ustvarila z nasilnostjo v centralnem komiteju, ki hoče za vsako ceno nadaljevati sodelovanje s KD, tudi za ceno novih razcepitev stranke. Ta večina se je ustvarila z združitvijo vodilne socialdemokratske skupine z desnim jedrom starega socialističnega vodstva. V tej večini 51 odst. predstavljajo socialdemokrati spet notranjo večino. Tako je neka manj šinska skupina, neki «sindikat za kontorolo», ki ima za seboj še manj kot tretjino vpisanih članov, prevzel vodstvo v stranki. Amendola pravi naprej, da je podobno v KD, kjer Rumor tudi ne predstavlja večine v stranki, temveč je na še bolj premeten način ostal na vrhu stranke. Potemtakem, pravi Amendola, nimajo razni Rumor' in Ferriji nikakršne oblasti, da Di se državi predstavili kot porok’ vladne večine, ker imajo v svojih strankah močno opozicijo, ki gre gotovo tudi čez tistih 48 odstotkov. Vlada manj šinskih skupin z desne, ki bi se o-snovala na sporazumu Rumor - Fer-ri, piše Amendola, je izzivanje vseh demokratičnih sil.
V soboto se sestane vodstvo PSI, medtem ko se bodo iutri sestali elani De Martinove struje «Riscos-sa». De Martino bo predložil v pretres predloge, ki mu jih je postavil sedanji tajnik stranke Ferrl. Po Ferrijevem predlogu naj bi se u-stanovil urad na ravni vodstva strahke, v katerem naj bi bile zastopane vse struje strahke. ki so za politiko leve sredine. V ta urad bi morali priti: De Martino kot verjetni vodja socialistične vladne delegacije, predsednik stranke Nen-ni, tajnik Ferri, še en namestnik tajnika (demartinovec) poleg Ca-riglie ter oba predsednika socialističnih parlamentarnih skupin. Predisedništvo teh skupin — verjetno senatne — pa n c* bi prevzel kak demartinovec. Na ta način bi se ustvarila široka reprezentativ-nost^ stranke, ki je ni bilo mogo-
v
IZREDNO TEŽAVNA POGAJANJA <DESETIH> V BONNU
Dve milijardi dolarjev posojila Franciji s pogojem, da sprejme zelo stroge ukrepe
Večino finančne obveznosti bo prevzela Nemčija - Ukrepi bonske vlade, da prepreči dotok špekulativnega kapitala Spor med predsednikom nemške zvezne banke in vlado
BONN, 21. - Danes se je v Bonnu nadaljevalo posvetova-nje «kluba desetih«, na katerem sodeluje okoli sto delegatov. Zvečer je zahodnonemški minister za gospodarstvo Schiller sporočil, da konferenca pripravlja končno fazo o skupnem po-sojilu Franciji. Po televiziji je Schiller izjavil, da bo tudi Velika Britanija sodelovala pri skupnem sporazumu, če bo ta dosežen.
Odstotek prispevka posameznih držav je že začrtan, toda ni bil še določen skupen znesek: «Ta načrt bo ustvaril povsem novo izhodišče za francosko politiko. Kredit bo predstavljal zelo močan jez proti nadaljnjim špekulacijam proti franku in v korist nemške marke.* Kredit bo pomagal Franciji, da ozdrayi svoje gospodarstvo.
Schiller je dalje izjavil, da želi podati začasno poročilo o poteku konference. Iz njegovih izjav se lahko sklepa, da se vsi člani «klu-
moči francoskemu franku. Gre baje za posojilo od 1,6 do 2 milijard dolarjev.
Schiller je dal razumeti, da bo ve. čino te finančne obveznosti prevzela Nemčija. Posojilo bodo seveda dali s pogojem, da Francija sprejme zelo stroge notranje ukrepe, med katerimi se ne izključuje niti razvrednotenje.
Delo skupine desetih se je zopet nadaljevalo ob 21. uri. Od 22.30 da
z guvernerji osrednjih bank, so s? ločili od njih in se ločeno sestali. Ni znano, koliko časa bo trajala njihova seja.
Kakor že javljeno, je včerajšnja konferenca trajala pozno v noč m se je zaključila brez uspeha. Danes se je konferenca nadaljevala zjutraj in popoldne m šele pozno zvečer se je nakazalo možnost kompromisa. Na konferenci so namreč na eni strani anglosaški in francoski delegati, na drugi pa delegati Za hodne Nemčije in ostalih držav. Prvi zahtevajo zvišanje tečaja marke, drugi pa pozdravljajo nemške ukrepe proti omejitvi izvoza in povečanje uvoza. Prepričani so, da samo temeljite reforme v ustroju mednarodnega valutnega trga in
,	.	x.. - ■	-	■-------- ----- , !je pa se je sestal samo «najožji	JU
ba desetih« m tudi švicarski opa- odbor«. Ministri za gospodarstvo in gospodarstva, kjer je valuta bolna zovalec strinjajo s programom po-1 finance, ki so se sestajaU skupno | lahko pripomorejo k izboljšanju se-
......IIIIIIIIIIIIIUIIHIIIIIIIIUIIIIIHI.......MIHI...Hilli...IHIIHII..HIHHHIHHHHHIHHIIHI.......IHHHHHHUIHIHHIHHHHHHHHI
ŠESTI KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SRBIJE
Stambolič: Mir se lahko zasnuje na neodvisnosti in ne na hegemoniji
Na Balkanu je nujno potreben razvoj, enakopravnega sodelovanja - C. Mijatovic o nalogah komunistov
ki je ptevzel oblast v Maliju po j če doseči ne na kongresu ne' državnem udaru, Je sklenil, naj j centralnem komiteju
kapetan Yaro Kiaki-te sestavi za-1 Mogoče bodo socialisti pristali na časno vlado	talc izho(J za	kj pa seveda ne
časno vlado.
Vojaški odbor poudarja v kratkem sporočilu, da bo Mali spoštoval listino OZN in Organizacije a-friške enotnosti ter da bo ostal v organizaciji obrežnih držav reke Senegal.
pomeni, da je reprezentativnost stranke prav tista in takšna, kot bi jo hotelo članstvo, kj pa na kongresu ni imelo možnosti, da bi izrazilo z glasovanjem svoje mišljenje.
RIIIIIIIIMIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllUIIIIII|||||||||||l|||||||||||||11IIII||||||||l|||||U||llllllllllll,lllllllllllllllllllllllim||||||||,,ll|,|||||||)||||||||||||||||||||M|||||)|||||)|||)|
PO KAZSODBI ATENSKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA
Panagulisše vedno pri življenju čeprav ga še niso pomilostili
Obsojenca so odpeljali v drugo ječo . Kasacijsko sodišče odbilo priziv proti obsodbi - Nov proces proti šestnajstini študentom
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 21. — V navzočnosti okrog 700 delegatov in delegacije CK ZKJ iz vseh republik in centralnih komitejev, zastopnikov Socialistične zveze, združenja borcev, sindikata, mladine, JLA in drugih gostov, se je pričel danes v Beogradu 6. kongres Zveze komunistov Srbije
Predsednik CK ZKJ Srbije Peter -------------------
Stambolič je v svojem poročilu med drugim poudaril, da Jugoslavija ni
ATENE, 21. — Pozno ponoči so agencije javile, da so v krogih blizu vlade zvedeli, da Panagulis ne bo usmrčen. Zatrjuje se, da bosta pravosodni minister ali državni pravdnik predložila prošnjo za pomilostitev, nakar bi Panagulisa «pozabili» v zaporu kjer je sedaj.
ATENE, 21. — V grških vladnih ---------------------
krogih vlada še vedno popoln molk glede usode, ki čaka Alekosa Pa-
av . 9.eUtek, 28 novembra bo dan o ,lr,.lske knjige te- bodo govorili foških šolah, didaktičnih sred-pejja Jer praktično prikazali pouk
GORAZD VESEL
nagulisa, na smrt obsojenega demokrata in antifašista Rok dvainsedemdesetih ur, v katerem bi morala biti obsodba izvršena, je že potekel, Panagulis pa je še živ. To dejstvo pomeni po mnenju številnih opazovalcev, da so se fašistični polkovniki odločili, da preložijo ustrelitev v nedogled, da pa ne mislijo bivšega častnika pomilostiti, ker bi bili sicer to že storili.
Zdi se — kot trdijo v atenskih obveščenih krogih — da je ministrski predsednik Papadopulos sicer naklonjen pomilostitvi, vendar pa mu ni še uspelo prepričati najboll desničarskih elementov v vladi, ki zahtevajo. Panagulisovo usmrtitev v opomin nasprotnikom sedanjega režima. Najbolj verjetno je torel, da bo ostal Panagulis živ, kot zahteva vsa svetovna demokratična javnost, da pa bo njegova usoda še dolgo negotova. Treba je tudi upoštevati, da bi Panagulisova pomilostitev, za katero ni obsojenec zaprosil, utegnila zveneti kot priznanje krivičnosti obsodbe s strani same vlade.
Grško kasacijsko sodišče je medtem odbilo priziv, ki ga je vlož’1 proti razsodbi Panagulisov odvetnik Karamfylides, baje zaradi te
ga, ker ga obsojenec ni podpisal, niti ni svojega odvetnika pooblastil, kot zahteva grški zakon, da priziv vloži.
O Panagulisovi obsodbi in o reak. ciji, ki jo je sprožila med svetovno javnostjo, je brez dvoma debatiral danes ministrski svet, ki se je sestal zvečer v palači kraljevega namestnika Zoitakisa. O sestanku ni bilo nobenega uradnega poročila, tako da ni znano, kaj so na seji sklenili.
V obveščenih krogih so povedali, da so obsojenca danes odpeljali iz atenskega zapora na otok Egino, kjer so zaprti obsojenci na smrt ali na dosmrtno ječo. Kaj pomeni ta premestitev, je težko reči: lahko bi bila znak, da mislijo Panagulisa tam ustreliti, ravno tako pa bi utegnila kazati na to, da čaka sedaj ob sojenca dolga doba sedenja v ječi
Danes so medtem sporočili, da je zaprosila za Panagulisovo pomilostitev tudi ameriška vlada preko svojega veleposlanika v Atenah Phillipsa Talbota.
Pred grškim veleposlaništvom v Londonu se nadaljuje gladovna stavka štirinajstih grških antifašistov, med katerimi je tudi Panagulisov brat Stathis. Ta je danes poslal brzojavki papežu Pavlu VI. in U Tantu, v katerih se je zah
valil za njihov poseg v bratovo korist. Stavkajoči so izrazili mnenje, da je že dejstvo, da je Panagulis 72 ur po obsodbi še živ, velika zmaga, da pa je treba nada I jeva ti boj.
V številnih italijanskih mestih so bile tudi danes demonstracije pro-ti razsodbi atenskega sodišča. Pisatelj Alberto Moravia pa je poslal atenski vladi telegram, v katerem jo poziva, naj reši Panagu-Usu življenje.
Pred atenskim vojaškim sodiščem, ki je obsodilo Panagulisa na smrt, se je začel proces proti šestnajstim študentom atenske tehnične šole, med katerimi sta tudi dve dekleti, ki jih obtožujejo prevratniškega delovanja. Kot je znano, predvidevajo grški zakoni /a tovrstna dejanja smrtno kazen. Vsi obtoženci, ki so stari od dvajset do trideset let, so baje pripada.! ilegalni antifašistični organizaciji «Rigas Ferraios«
Na današnjem zasedanju procesa je govoril glayni obtoženec Atha-nassios Athanassiu. študent je izjavil, da so mu pričevanja iztrgali s telesnim in moralnim mučenjem, m povedal, da so bili med njegovimi mučitelji tudi nekatere osebe, ki so na procesu pričale proti njemu. Dejal je nadalje, da je član grške komunistične partije in da se je njegova organizacija borila za uveljavitev študentskih pravic, ki jih je vojaški režim ukinil.
Obsodbo pričakujejo za konec tedna.	,
proti sporazumevanju velikih sil, da bi se preprečila vojna, toda da izogibanje spopada med velikimi silami še ne pomeni mir, neodvisnost in enakopravnost ter spoštovanje suverenosti za ostale predvsem za male narode. Nepojmljivo je, da imajo velike sile, ki nače-lujejo blokoma, monopol pri reševanju spornih vprašanj v mednarodnih odnosih in da si vedno in čim pogosteje lastijo pravico za vmešavanje v notranje zadeve neodvisnih držav. Po besedah Stamboliča je najnovejši razvoj dogodkov vse bolj utrdil prepričanje malih in srednjih držav, da jc nujno, da samostojno vplivajo na nadaljnji razvoj odnosov na svetu, gradeč svoje interese na osnovah enakopravnosti in suverenosti.
Mir se lahko zasnuje samo na neodvisnosti vseh, a ne na hegemoniji. Zveza komunistov Jugoslavije sodi, da se z drugačno politiko ne more služiti stvari socializma. Poskusi, da se v odnosih s socialističnimi državami opuste norme, ki veljajo med neodvisnimi državami, so kompromitirali celo odnose širše mednarodne javnosti. Vsak narod ima suvereno pravico, da sam določa pota svojega razvoja. Ta pravica se mu ne more z nikakršnimi ideološkimi, strateškimi ali drugimi razlogi kratiti. Na teh načelih je temeljila tudi jugoslovanska obsodba zaradi intervencije na češkoslovaškem. Razvoj dogodkov je potrdil pravilnost jugoslovanske opredelitve za enakopravnost v mednarodnih odnosih in na politiko nepovezanosti, na osnovah katere bo Jugoslavija tudi v bodoče zagotovila svojo neodvisnost in sodelovanje z vsemi državami ne glede na družbeno ureditev.
Glede razmer na Balkanu je Stambolič izrazil mnenje, da na Balkanu ni nerešljivih vprašanj. Potrebno je le opustiti stare pretenzije in gledati v bodočnost. Razvoj e-nakopravnega sodelovanja je nujno potreben za utrditev miru ter trgovinskega in gospodarskega razvoja na Balkanu. To je tudi edini način, da se balkanski narodi rešijo va-ruštva velikih sil in da svoja vprašanja rešujejo sami v lastnem interesu.
V nadaljevanju svojega poročila je _ Stambolič prikazal rezultate družbeno - gospodarskega razvoja Srbije, pri katerih je videti velik napredek Srbije, posebno na gospodarskem področju. Predsednik CK ZK Srbije je v svojem govoru posvetil posebno pozornost združevanju v gospodarstvu na samoupravnih osnovah in pozval komuniste, da se borijo proti tendencam sebičnosti, monopolizma, primitivizma, vsega, kar zavira proces združevanja. Hitrejši razvoj nerazvitih področij je Stambolič označil kot pogoj hitrejšega razvoja jugoslovanskega gospodarstva kot celote. Rekel je nadalje, da je potrebno več storiti za hitrejšo rešitev vprašanja zaposlitve, posebno novih kadrov.
Ko je analiziral razvoj mednarodnih odnosov, je poudaril, da komunisti Srbije stoje na stališču, da je popolna svoboda in enakopravnost narodov in narodnost' pri demokratičnem sprejemanju sklepov edina svobodna pot enotnosti republike Srbije in cele jugoslovanske družbe. Zato so komunisti Srbije obsodili poglede, ki so bili proti vsaki spre membi položaja avtonomnih pokrajin, kakor tudi zahteve, ki so zanemarjale povezanost avtonomnih pokrajin z republiko. Stambolič je poudaril poseben pomet odnosov Zveze komunistov do mladine in v zve-
zi s tem poudaril, da se mora upoštevati, da je mladina danes najbolj izobraženi del družbe, in da je dokazala, da ni točno, da se ne zanima za politik) in za družbeni razvoj. To dokazuje med drugim že samo podatek, da je zadnje čase v Zvezo komunistov Srbije bilo sprejetih okrog 40.003 mladih. Na koncu svojega poročila je Stambolič opozoril na potrebo nadaljnje demokratizacije odnosov v Zvezi komunistov.
Kongres je v imenu CK ZK Jugoslavije pozdravil Ovijetin Mijato-vič. V svojem govoru je med drugim poudaril, da je osnovni cilj idejno-politične borbe jugoslovanskih komunistov na notranjem področju nadaljnji razvoj samoupravljanja, da bi se uresničila Marlesova vizija svobodnega človeka in humanih družbenih odnosov v mednarodnem življenju pa povečanje borbe proti političnim silam in hegemoniji, proti' stremljenju velikih sil po dominaciji. Jugoslavija se je kot neodvisna država vedno dosledno borila in se bori proti taki politiki in se vztrajno zavzema za univerzalno izvajanje načel miroljubne koeksistence med državami in za razvoj mednarodnega sodelovanja na osnovah polne enakopravnosti in suverenosti vseh narodov in držav. Mijatovič je ugotovil, da je razvoj dogodkov potrdil pravilno stališče, ki ga je Zveza komunistov Jugoslavije zavzela ob intervenciji sil varšavskega pakta na Češkoslovaškem. Jugoslavija je tudi tokrat uporabo sile v odnosih med drugimi državami obsodila. Uporaba sile v odnosih med drugimi državami je toliko bolj ssodljiva, ker je to udarec po o-snovnih interesih socializma in an-tumperialistične borbe na svetu. Mijatovič ^ je ugotovil, da Sovjetska zveza in nekatere druge države varšavskega pakta, čeprav so po-dobno stališče kot Jugoslavija za-vzele mnoge države, komunistične partije in druge napredne sile na svetu še vedno opravičujejo to svojo akcijo, skušajo uveljaviti dok-trino o ogroženi suverenosti kar odraža njihova stremljenja, da se intervencija in vmešavanje v zadeve drugih držav uzakoni. Poleg tega se zaostruje gonja proti Jugoslaviji,
ki je usmerjena na zunanjo po litiko in njeno notranjo politiko, z namenom, da se Jugoslavijo izo-lira. Mijatovič je v zvezi s to gonjo opozoril, da je vse to ravnanje Sovjetske zveze v nasprotju z beograjsko deklaracijo iz 1955. leta in moskovsko deklaracijo iz 1956. leta, ki sta jo podpisala zastopnika sovjetske vlade in vodstva KP Sovjetske zveze. «Mi danes samo ponavljamo to, kar smo že večkrat povedali, da odbijamo tako ravnanje. ki je v nasprotju z osnovnimi načeli deklaracij in s stvarnimi interesi socializma. Prav tako še enkrat potrjujemo svojo odločnost, da bomo svojo suverenost in neodvisnost branili z vsemi sredstvi proti vsakemu, ki bi jo skušal ogrožati. Socialistična Jugoslavija je bila in je pripravljena na najširše sodelovanje z vsemi državami in narodi na načelih listine OZN in drugih mednarodnih dokumentov, ki smo jih podpisali s posameznimi državami. Posebno smo zainteresirani, da s sosednimi državami na področju, na katerem živimo, raz-v.jamo čim plodnejše dobrososedne odnose, zasnovane na soožtovanju neodvisnosti, integritete ‘in enakopravnosti,« je poudaril Cvijetln Mijatovič.
B. B.
Svetovna
komunistična konferenca bo maja 1969 v Moskvi
BUDIMPEŠTA, 21. — Tretja svetovna konferenca komunističnih in delavskh strank bo maja 1969 v Moskvi. Tako je pripravljalna komisija, katere zasedanje v Budimpešti se je danes zaključilo. Sklepno resolucijo, v kateri so določili približen datum komunističnega vrha, so podpisale vse delegacije, razen britanske, švicarske in otokov Reunion.
Tema konference, kot so že določili na marčni pripravljalni seji, do: «Naloge boja proti imperia-llzmu v sedanji fazi in akcijska enotnost delavskih in komunističnih strank in vseh protiimperiali-stičnih sil«. Delegati so se tudi dogovorili, da bo 17. marca v Moskvi nova pripravljalna seja,
danjega stanja.
Zahodnonemški minister za *•» spodarstvo Schiller je danes naštel vrsto argumentov, s katerimi je podkrepil sklep vlade, da ne bo zvišala tečaja marke.
Na današnji seji zahodnonemške-ga ministrskega sveta so odobrili načrte zakona, ki določajo, štiriod-stotni davek na izvoz in štiri-odstotno znižanje davka na uvoz.
Hkrati je centralni svet zvezne banke sklenil sprejeti nekatere ukrepe, da ustavi dotok špekulativnega kapitala v Zahodno Nemčijo. Zvezna banka je ukazala vsem drugim nemškim bankam, naj položijo pri njej vse kratkoročna kapitale, ki jih dobijo iz tujine. S tem hočejo zmanjšati, če še ne ukiniti dotok tujega kapitala. Zvezna banka ne bo plačevala obresti na omenjene kapitale, ki jih bo dobila od drugih bank, in te ne bodo zaradi tega imele nobene trgovske koristi sprejemati tujih kratkoročnih kapitalov.
Vlada pa bo pooblastila osrednjo banko, da izdaja dovoljenja za kratkoročne pologe tuje valute, z izključitvijo hranilnih vlog in trgovskih tekočih računov. Oba ukrepa bosta stopila v veljavo v ponedeljek.
Zahodnonemški kancler Kiesinger se je davi posvetoval z bivšim kanclerjem Erhardom, ki se je večkrat izrekel proti zvišanju tečaja marke. Erhard je mnenja, da je naloga drugih držav, da napravijo red v zvezi s svojo valuto in Zahodna Nemčija ne sme sprejeti prevelikih žrtev.
Socialdemokratska stranka, kateri pripada minister za gospodarstvo Schiller, pa je zavzela negativno stališče do ukrepov zvezne banke glede tujega kapitala. Načelnik parlamentarne skupine Schmidt je izjavil, da je predvsem presenetilo sporočilo predsedstva zvezne banke o nekaterih ukrepih, «ki so kakor nož v hrbet lastne vlade«. Dodal je, da je prvikrat, ko se v nemški valutni zgodovin: zgodi nekaj takega, in to prav v trenutku, ko sta minister za gospodarstvo in za finance na težavnih mednarodnih pogajanjih. Defal je, da bodo ukrepi zvezne banke «nova vada za mednarodno špekulacijo«.
Med zahodnonemško vlado In zvezno banko je nastal oster spor. V poučenih krogih pravijo, da so se kancler Kiesinger, minister za gospodarstvo Schiller in finančni minister Strauss močno razjezili, ko so zvedeli, da se je predsednik zvezne banke Blessing na konferenci v Bazlu izrekel za zvišanje tečaja marke. Kakor je znano, vlada odločno nasprotuje temu. Kie-singer m njegovi ministri pravijo, da je stališče, ki ga je zavzel Blessing, povzročilo nov dotok špekulativne valute v Zahodno Nemčijo.
Danes je upravni svet banke zopet razjezil člane vlade z nek;m svojim notranjim sporočilom (ki pa je naglo postalo javno, zdi se zaradi zgrešene dostavitve nehava sporočila po teleksu), v katerem se zakonski ukrepi za zmanjšam e presežkov plačilne bilanco označujejo za ((ukrep v pravilni smeri toda nezadosten, da se lahko premaga valutna kriza«.
Predstavnik bonske vlade le danes potrdil, da je predsednik britanske vlade Wilson poslal Kiesin-gerju pismo z zahtevo, naj se zviša tečaj marke. V zvezi s tem j« včeraj skupina nemških študentov demonstrirala pred vhodom v palačo, kjer zaseda konferenca. Študenti so nosili naoise:	«Wilson,
proč roke od nemške marke« in «Revalvacija — izdajstvo nad nemškim delavcem«.
DUNAJ, 21. — Danes se je začelo zasedanje držav EFTA (Evropsko združenje za svobodno izmenjavo). Na dnevnem redu so vprašanja evropske gospodarske integracije, napredovanje EFTA po konferenci ministrov v letošnjem
PrHDw'!allla, seia; na maju, vprašanja kmetijstva, proš-
mentov za diskusijo in odločali o organizativnih problemih.
dvomno se bodo posvetovali tudi v zvezi s sedanjo konferenco skupine desetih v Bonnu.
Udeleženci srečanja časnikarjev Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Avstrije na obisku pri predsedniku izvršnega sveta SR Slovenije Stanetu Kavčiču
Sovjetska mornarica
Sredozemlju
Dva dogodka zadnjih dni sta pomembna. Po eni strani povečanje števila sovjetskega vojnega ladjevja v Sredozemlju, po drugi pa manevri mornaric — članic NATO ob zopetnem povečanju vojne mornarice.
Do 1966. leta Sovjetska zveza ni imela svoje mornarice v Sredozemlju. Od lanskoletne izraelsko-arabske vojne je sovjetska vojna mornarica stalno v Sredozemlju. Kaže, da Sovjetska zveza meni, cia je dokončno in za stalno prodrla v Sredozemsko morje. V tem ji gre na roko tudi bližnja vzhodna kriza. Od lanskoletne vojne je bilo ves čas v Sredozemlju okoli 30—40 vojnih in pomožnih sovjetskih ladij. Od septembra letos se je to število povečalo tako, da večina zahodnih virov navaja, da je sedaj v Sredozemlju 50—60 sovjetskih vojnih in pomožnih ladij. Kako živahen je promet na relaciji Črno morje — Sredozemsko morje. pove tudi podatek, da je od 1. januarja do 25. oktobra letos plulo skozi turške ožine 174 sovjetskih vojnih ladij.
V sovjetski eskadri v Sredozemlju so: 10—12 podmornic, 1 nosilka helikopterjev, 2 Križarki, 12 rušilcev, 3 minolovci, 4 amfibijske ladje in druge pomožne ladje (za oskrbo, remont ipd.). Ta eskadra je sestavljena iz ladij iz črnomorskega ladjeva, v njej pa so tudi ladje (predvsem podmornice) z Baltika. Ta skadra ima posebno poveljstvo, ki je direktno povezano z vrhovnim poveljstvom v Moskvi.
Dvajsetega septembra letos je vplula v Sredozemlje prva sovjetska ladja — nosilka Helikopterjev, to je »Moskva*, ladja, Ki ima posebno obliko. Sprednji de1 je podoben križarki zadnji pa letalonosilki: ima 16.000 do 18.000 BR'i in nosi 20 do 30 helikopterjev. Opremljena je tudi z raketami ladja — zrak za protiletalsko obrambo. Je namenjena za protiletalsko obrambo, razen tega pa menda iahko sprejme letala za vertikalne v zle te. Pravijo, da v Odesi grade so dve takšni ladji. Z «Moskvo» so prišle v Sredozemlje še križarke in rušilci — nosilci raket. Vsa ta dejstva kažejo, da Sovjetska zveza krepi svojo eskadro v Sredozemlju in da se glede na vse to tam ne misli dezangažirati.
Pomorske sile, članice NATO so pričele pred nekaj dnevi (5. nov.) velike pomorske manevre v zahodnem in srednjem Sredozemlju. V njih sodeluje okoli 50 ladij petih držav članic te zveze in pa Francija. V manevrih, ki imajo sicer lepo šifro «rajsko jabolko*, naj bi preizkusili sposobnost teh pomorskih sil za protipodmorniško vojno in protiletalsko obrambo oziroma zaščito. Vsekakor ti manevri niso brez zveze z dogodki v Evropi, na Srednjem vzhodu in s povečanjem sovjetskega ladjevja v Sredozemlju. NATO je razen tega ustanovil posebno letalstvo za Sredozemlje, s sedežem na Malti in t edino nalogo, da stalno kontrolira sovjetsko pomorsko dejavnost.
Čeprav je SZ zelo okrepila svoje ladjevje v Sredozemlju, je 6. flota ZDA in ladjevje njenih zaveznic tamkaj premočno nad sovjetskim, saj ima samo 6. flota več kot 50 ladij (2 letalonosilki, 200 letal in kakšnih 30.000 mož). Tam je še ladjevje Velike Britanije, Francije, Italije, Grčije, Turčije. Tudi glede pomorskih in letalskih oporišč so dežele NATO in 6. flota v ugodnejšem položaju. Vendar vzlic temu rastoča sovjetska moč vse bolj ogroža 6. floto in spreminja razmerja v Sredozemlju. Če bi prišlo do globalnega spopada, bi morda sovjetsko eskadro žrtvovali, da bi nevtralizirala strateški ešalon NATO v Sredozemlju — 6. floto. V relativnem miru naj bi jo izločili kot sredstvo pritiska, groženj in lokalnih intervencij oziroma bi v ugodnih okoliščinah tudi sovjetska eskadra lahko prevzela tako vlogo.
Pripomniti je, da v primeru spopada Sovjetska zveza deluje s kopenskih letališč (iz Bolgarije npr.) nad vzhodnim in srednjim (iz ZAR) Sredozemljem in s tem nekako nevtralizira letalsko premoč nasprotnika na morju. Vsekakor pa to razmerje sil v Sredozemlju pelje k vse večji vzajemni nemoči — nesposobnosti za direkten obračun, pa imajo zaradi tega tudi te pomorske sile pomembnejšo vlogo v posrednih obračunih in spopadih (kot pritisk, grožnje ali pa moč drugim). Taka ugotovitev pa ne pomeni, da je direkten spopad nemogoč. Nevarnost je stalna in o-bojestranska. Obe ladjevji se nenehno spremljata, vzajemno kontrolirata in »pokrivata*. Tako so v lanskoletni vojni sovjetske in a-meriške ladje plule vzporedno. Isto je ob vsakih manevrih na eni ali drugi strani. Nosilko helikopterjev »Moskvo* sta spremljali dve sovjetski križarki, letala in rušilci 6. flote. Rakete na «Moskvi» pa so spremljala ameriška letala. Ob takšnem »spremljanju* so napetosti in incidenti sila možni in iz iskre kaj lahko nastane plamen. Vsekakor pa vse to spodbuja oborožitveno tekmo, ker je v njej verižna reakcija temeljno pravilo.
Po sedanjih naporih je sklepati, da Sovjetska zveza misli stalno ostati v Sredozemlju To izhaja iz povečanja vojaško - pomorskih naporov, izjav odgovornih politikov in pisanja tiska. Za takšno vojaško politično orientacijo so nekateri objektivni pogoji. Po eni strani vse večja pomorska moč Sovjetske zveze, po drugi pa vse večji vpliv v nekaterih arabskih deželah glede na pomoč, ki jim jo je nudila po lanskoletnem porazu. Osrednji problem, ori katerega je odvisna stabilna, varna in trajna prisotnost te eskadre v Sredozemlju, pa je zanesljivost njenih zvez z zaledjem (z matičnimi pristanišči, matičnim morjem in deželo). Sedaj se ta eskadra oskrbuje na odprtfh sidriščih o c. preskrbovalnih ladij, ki prihajajo iz matičnih
pristanišč. Delno se te ladje oskrbujejo v prijateljskih pristaniščih v Aleksandriji, Latakiji, Mers el Kebiru. Tukaj tudi posadke počivajo. Popravila potekajo na odprtih sidriščih ali pa v omenjenih pristaniščih. To pa je neugodno, v primeru resnejše krize pa celo nevzdržno. Vsa morebitna prijateljska oporišča bi bila na južni obali Sredozemskega morja, daleč od matičnih pristanišč Številna eskadra bi se s težavo oskrbovala (kljub odlični organizaciji) po morju, in sicer glede na to, da bi bila zaprta v Sredozemlju, ker Gibral-tarsko in Dardanelsko ožino nadzorujejo članice NATO. Zaradi tega prodor v Sredozemlje lahko relativno trajno zavarujejo le s prisotnostjo na njegovih obalah. V tem dejstvu tiči tud* nevarnost za priobalne dežele. Rusko ladjevje je bilo v Sredozemlju že v letih 1770 do 1774, potem 1798 - 1800. Tudi pozneje je poskušalo prodreti v Sredozemlje, vendar brez uspeha. Seveda so sedanja razmerja in možnosti drugačne, vendar pa so temeljni problemi približno podobni.
IVAN FRANCO - IZTOK
Legenuui-nj »revolucionarni popotniku Che Guevara bo zaživel v filmu, ki bo krožil po svetu pod naslovom «E1 Che Guevara«. Režiral ga je po scenariju Adriana Bolzonija Pa.olo Heusch, ki bo prikazal zadnje tri dni življenja slavnega gverilca, njegovo žrtvovanje idealom, njegovo smrt in lahko rečemo tudi njegovo vstajenje. V smrti tega bojevnika je namreč zapopadeno celo njegovo življenje.
Na sliki prizor iz filma
PREISKOVALNI ORGANI SE VEDNO TAVAJO V TEMI
Se je Mannatzu upiral banditom ali so ga ti z udarcem omamili?
Na to vprašanje skušajo odgovoriti s primerjavo okrvavljenega kosa blaga in krvjo ugrabljenca
CAGLIARI, 21. — Kvestor Ca- tega domnevajo, da je Mannatzu gliarija Li Tonni je imel danes na ; reagiral in da je ranil enega od
sedežu karabinjerskih oddelkov dolg razgovor s polkovnikom Bucci-jem. Oba namreč vodita preiskavo o ugrabitvi posestnika Antonia Mannatza in sta zato razpravljala o novih elementih, ki so jih ugotovili preiskovalni organi. Z raznimi elementi skušajo sestaviti sliko ugrabitve in še najbolj skušajo u-gotoviti, če se je res Mannatzu uprl banditom. Komisar letečega oddelka Jovinella je zaslišal enega od paznikov gradbenega podjetja, ki je poleg posestva ugrabljenca. To gradbeno podjetje je 60 do 70 metrov oddaljeno od steze, kjer so banditi ustavili in ugrabili Mannatza. Vincenzo Piras, ki je bil tedaj v službi, pravi, da ni videl niti slišal ničesar. To se zdi policijskim organom čudno, ker so na kraju ugrabitve našli dva kosa blaga, od katerih je bil eden krvav. Na podlagi
llllllllllllliillllllllllilliiiillllliillllllilllllllilillilimifiilllilliillllllilllllliiiuiilllllliillllliiiiliiilt(iiiiiiiliiiiiiliiiiillillliilllllllliiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifriiiiiiliiiiilliliiiifllililiiiiiiiliiiiiiliiiiiifirit'>mitiiiniiiiiiiiiillllllilllllilliiiiillllllllllHllillllllliriillllllllllilllllililllllil>llii»iil
Včeraj dopoldne na prometni cesti nedaleč od bencinske črpalke v središču Lucrina
Drzen roparski napad treh neznancev na poltovornjak bančnega zaveda
Trije neznanci napadli uslužbence banke z metalcem ognja - Stanje šoferja in bančnega sluge je zaradi hudih opeklin zelo resno
NEAPELJ, 21. — Skupina roparjev je danes ustavila tovornjak, ki je prevažal denar in pošto ter je streljala proti funkcionarju, uradniku bančnega zavoda in šoferju. Roparji so nato zbežali z denarjem. Drzen vlom so roparji izvedli v bližini bencinske črpalke v središču Lucrina.
Poltovornjak, ki ga je upravljal šofer Luca Capozzi, poleg katerega je sedel 50-letni blagajnik Banco di Napoli in bančni sluga Nicola Baia-no, je zjutraj opravil krog po podružnicah bančnega zavoda in je pobral denar. Vsi trije so nadaljevali vožnjo in so bili namenjeni v Monte di Procida, kjer bi morali dvigniti še nekaj denarja. V središču Lucrina, nedaleč od znanega kopališča »Lido di Napoli*, je moral šofer zmanjšati hitrost, ker je pred njim vozeči avto, ki ga je šofirala ženska, nepričakovano zavrl. Istočasno pa je avto temne barve treščil v zadnji del poltovornjaka
Šofer in ostala dva potnika so stopili s poltovornjaka, da bi pogledali, kaj se je zgodilo. Istočasno sta iz giulie skočila dva bandita. Eden
ne ni prijavila, zaradi česar preiskovalci raziskujejo vzroke tega njenega početja.
Od ranjenih uslužbencev bančne-
je imel v rokah brzostrelko, drugi i ga zavoda je samo Nicola Guarino
pa metalca ognja. V avtu roparjev je bila tretja oseba, ki se ni premaknila od volana. Pravzaprav še ni znano, če je bil ta ropar šofer giulie. Medtem ko je prvi bandit ustrelil nekaj strelov v zrak, je drugi sprožil metalca ognja, ki je resno opekel vse tri uslužbence Ban-ca di Napoli. Vse tri so morali odpeljati v bolnišnico. Capozzija in Baiana, katerih stanje je zelo res no, so morali sprejeti v rianima-cijski center bolnišnice Cardarelli.
Karabinjerji in policijski agenti so bili kmalu ria kraju ropa ih’ so najprej ugotovili na podlagi evidenčne tablice giulie, da je avto pripadal Matildi Piantadossijevi iz Neaplja. Ta je izjavila, da so ji približno pred mesecem dni ukradli evidenčno tablico. Ženska pa tatvi-
lahko opisal rop. Izjavil je, da se niso niti dobro zavedli, kaj se dogaja, ko so jih zajeli plameni. Guarino je izjavil, da so dvignili kakih 600.000 lir v čekih in denarju in da so bili namenjeni v Monte di Procida. Policija je ugotovila, da se roparjem ni posrečilo odnesti vsega denarja, ki je bil v poltovornjaku. Kaže. da je bilo v vozilu veliko več denarja, ker so uslužbenci do
trenutka ropa že dvignili nekaj mi-j IV-"J	nnltovorriak Iz fiata so
iijonov. v	stoPile tri oborožene in maskirane
skočili na pomoč bančnim uslužbencem deset minut po dogodku in so šele tedaj tudi obvestili policijo.
Precej točno je opisal dogodek 18-letni Mario Lo Cricchio, ki je zaposlen pri bencinski črpalki v Ul. Lucrino. Bilo je 10.30 je rekel fant, ko je opazil poltovornjak fiat 850, ki je vozil proti Baii. Pred poltovornjakom je neka ženska šofirala fiat 850, medtem ko je bančnemu vozilu sledila lemnoplava giulia. Ta je prehitela poltovornjak in se ustavila poševno na cesti. Istočasno je fiat 2300, ki je imel dvojno evidenčno tablico na zadnji strani, silovito
našla precej ožganih desettisočlir-1 V SKih bankovcev.	1
Po prvih podatkih so roparji po kriminalnem dejanju zbežali z giu-lio po stranski cesti. Kasneje so nadaljevali pot proti Domiziani, kjer pa so zabrisali vse sledove za seboj. Zaradi panike so ljudje pri-
miiiHiiimiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiifiiimiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimliuiiiiiiiiiiiiiiiiii
ROK ZAPADE 10. DECEMBRA
Obvezna prijava vina
Tržaško županstvo opozarja vse proizvajalce vina, vinogradnike, zadružne kleti in trgovce ter indu-strijce, da morajo prijaviti količino vina, ki so ga pridelali v tem letu in posebej količino vina iz prejšnjih let, ki ga imajo v zalogi.
Rok za prijavo zapade 10. decembra. prijaviti pa je treba količino letošnjega vinskega pridelka in zalogo starega vina na dan 30. novembra. Prijave je treba napraviti na posebnih vzorcih. Kdor ne bi upošteval teh predpisov, bo lahko kaznovan z globo od 100.000 do 1 milijon lir.
Tajništvo Kmečke zveze, _ kakor vsako leto, pomaga svojim članom pri sestavljanju prijav. Zaradi tega priporočamo našim vinogradnikom, da ne zamudijo predpisanega roka.
Izjava Zveze uslužbencev bivše ZVU
Zveza uslužbencev bivše ZVU le pozvala vse te bivše uslužbence, naj se ne udeležijo stavke javnih uslužbencev dne 19. t. m. In sicer iz naslednjih razlogov:
V programu birokratske reforme, ki so ga pripravili ministrski organi se sploh ne omenja osebje bivše ZVU, zaposleno v javni upravi v okviru posebnega staleža do izčrpanja (RSE) na podlagi zakona it. 180/60, razpredelnica A in B. Ta izključitev krši normo člena 3 tega zakona, s katero so raztegnili na to osebie pravni status stalnih državnih uslužbencev. Zaradi tega bi bili uslužbenci bivše ZVU oškodovani v primerjavi z državnimi uslužbenci.
Zasilni most čez Dunjo nared
Jutri približno ob 13.30 bo prvi vlak iz Trbiža ponovno prevozil Dunjo po začasno postavljenem Jeklenem mostu, ki ga je uprava državnih železnic zgradila zato, da bi se železniški promet na progi lahko vsaj za silo odvijal v času, ko bodo dogradili trdnejši most. Staro konstrukcijo je narasla Dunja po-
SEjA OBČINSKEGA SVETA
Cestna in druga javna dela na področju zgoniške občine
Spomenik padlim bodo odkrili šele spomladi - Usta. novili krajevno skupnost za popravilo poljskih poli
Po daljšem presledku je bila si
noči v Zgoniku seja občinskega sveta, na kateri je župan najprej poročal o nekaterih sklepih občin-
skega odbora, o javnih delih in dru-
gih zadevah. Med drugim je pove-
dal, da bodo s prispevkom vladnega komisariata v okviru načrta za leto 1967 razširili prvi del poti po
Saležu (8 mil. lir), v okviru gospo;
darskega načrta za leto 1968 (tudi
8 mil. lir) pa bodo obnovili in o-krepili javno razsvetljavo po vaseh. Začeli bodo v Gabrovcu. Dela za razširitev poti po Saležu so nekoliko odložili, ker bodo morali porušiti en hlev, hočejo pa prej poskrbeti. da bo prizadeti kmet lahko dobil drugi prostor za svojo živino. Občinska uprava, je pripomnil žu pan, je upala, da b) vladni komisariat dodelil izreden prispevek, da bi dokončali ureditev in razširitev ceste, ki pelje iz Repniča v Zagradec, toda vladni komisariat ni dodelil izrednega prispevka. Končno kaže, da bo rešen problem ureditve ceste, ki pelje iz Briščikov na cesto Prosek - Opčine prej pa je treba urediti vprašanje lastninske pravice, čigava je namreč cesta. Vladni komisarja, je postavil ta pogoj in obljubil prispevek za ureditev te ceste (7 do rt mil. lir). Župan je tudi sporočil, da je občinska uprava poslala prošnjo, da bi z državnimi sredstvi zgradili osnovno šolo v Briščikih, in da bo ustanova IACP zgradila štiri stanovanjske ljudske hiše v Repniču.
Nato je župan dejal, da je občinska uprava postavila nove dvojezične napisne table po vseh vaseh in da je posredovali na pok/ajin-ski upravi, naj bi postavila dvojezične kažipote na cestnih križiščih, ker ceste spadajo pod pokrajinsko upravo. Predsednik pokrajine dr. Savona je županu zagotovil, da bo pokrajinska uprava postavila dvo jezične kažipote, ko bodo dosedanji pokvarjeni in jih bo treba zame njati.
Ko je govori] o gradbeni dejavnosti v občini, jv župan pripomnil,
drla 16. septembra letos, strokov-1 da občinska uprava ni zadovoljna njakl prj državnih železnicah pa so s službo tehničnega konzorcija (med
tedaj napovedali, da bo prvi vlak Po zasilnem mostu lahko stekel le okoli božiča. Ker pa v tem času ni vreme preveč nagajalo delavcem, so most lahko pripravili znatno pred rokom. Jutrišnja kompozicija bo potniški vlak A 543, odhod iz Trbiža pa ob 12.40
nabrežinsko - zgoniško in repenta-brsko občino) in da bi ga bilo treba razpustiti, nato pa ustanoviti tak konzorcij med zgoniško in repen tabrsko občino Glede spomenika padlim iz zgoniške občine, ki bi ga morali odkri.i to jesen, je župan
ki. so streljale in oropale bančne uslužbence Takoj zatem so te stopile v giulio super in se z veliko hitrostjo odpeljale proti Neaplju. Policija je našla giulio super v Ul. Montenuovo v Pozzuoliju. Mladenič je tudi povedal, da je zaradi plamenov iz metalcev začel poltovornjak goreti. S pomočjo njegovega delodajalca Maria Areno se je Cricchiu posrečilo pogasiti začetek požara. Kmalu zatem je privozil mimo poltovornjak vojne mornarice z nekim poročnikom in dvema narednikoma. Ti so odpeljali Capozzija in Baiana, ki sta bila hudo opečena, v rianimacijski center, medtem ko je neki avtomobilist odpeljal )ažje ranjenega blagajnika bančnega zavoda Guarina v bolnišnico »Pellegrini*.
Avtomobili, ki so se jih banditi poslužili za rop bančnega furgona, so bili ukradeni. Prav tako so nez-j nanci ukradli tudi evidenčne tabli-j ce, ki so jih namestili nad origi-l nalnimi. Preiskovalni organi so u-sporočil, da so bile težave pri iz -j gotovili, da se roparjem ni posre-biri zdravega kamna in da bo od-1 čilo odnesti denarja. V eni sami kritje spomenika prihodnjo spomlad, vreči je bilo šest milijonov in dve-Po sporočilih je župan odgovoril | sto tisoč lir in ta znesek je ostal' na vprašanja nekaterih svetoval-' cev. Tako je na vprašanje o lovu odgovoril, da je zadeva še vedno na mrtvi točki in da občinska uprava ni podpisala nobene pogodbe s pokrajinskim združenjem lovcev.
Glede vključitve zgoniške občine v hribovsko področje, je župan zagotovil, da si občinska Uprava prizadeva v tej smeri in da je o tej zadevi razpravljala tudi občinska sve tovalska komisija za kmetijstvo. O-menjena komisija je tudi razpravljala o problemu popravila poljskih poti in je ugotovila, da je treba ustanoviti krajevne skupnosti ali zadruge, ki lahko dobijo do 98 odst. prispevka za gradnjo ali popravila poljskih poti. Izračunali so, da je v zgoniški občini skoraj 100 km poljskih poti, občina pa nima toliko sredstev na razpolago. Potreb no je torej, da se sami vaščani združijo ter ustanovijo zadrugo in zaprosijo za prispevek.
CISL zahleva izenačenj« plač
Včeraj so se na pokrajinskem sedežu CISL sestali predstavniki delavcev industrijske stroke, katerim je pokr. tajnik Marinello, ki se je udeležil v sredo v Rimu zvezne ga sestanka, poročal o razvoju pogajanj s Confindustrio o preureditvi mezdnih področij v industriji. Ta preureditev zanima tudi našo pokrajino, kjer so minimalne mezde za 5 odst. nižje v primerjavi z mezdami delavcev v Milanu, Turinu in Genovi.
Na koncu sestanka so poudarili zahtevo, da bi se doseglo eno sa mo mezdno področje po vsej državi. Če bi na sestanku s Confindustrio, ki bo 26. in 27. t.m., ne rešili tega vprašanja, bodo stavkali tudi v naši pokrajini, kakor so že storili v Vidmu in Pordeno nu. Pokrajinska zveza CISL bo skupno z drugimi sindikalnimi orga nizacijami zahtevala od deželnih oblasti, naj se vključi v razpise natečaja za javna dela v naši deželi predpis, po katerem naj se zagotovi delavcem, zaposlenim pri teh delih, zahtevana minimalna plača.
v vozilu, medtem ko so roparji, baje pet, odnesli vrečo, v kateri je bila le pošta.
Roparji so bliskovito izvedli u-dar, kar dokazuje, da so imeli natančen načrt. Toda kaže, da so napravili napako: namesto furgona, ki razdeljuje denar podružnicam, so napadli poltovornjak, ki ga prevzema. Malo prej je namreč vozil po isti poti furgon, v katerem je bilo nad 70 milijonov lir.
Baje so preiskovalni organi že na sledi petim drznim roparjem. E-den od njih je star 40 let, drugi pa so bili vsi mlajši.
ne liste, toda organi za notranje zadeve so prekinili njegovo novačenje in ga aretirali.
PO STATISTIKI OMS
Na Madžarskem največ samomorov
ŽENEVA, 21. — V osmih industrijsko razvitih državah (Nemčija, Avstrija, Kanada, Danska, Finska, Švedska, Švica in Madžarska) so samomori na tretjem mestu vzrokov smrti oseb obeh spolov med 15. in 45. letom starosti. V drugih državah (Velika Britanija, Francija, Belgija, ZDA, Norveška, Holandska, Avstralija in Nova Zelandija) so samomori na četrtem mestu.
To je razvidno iz statistike, ki jo je pripravila svetovna organizacija o zdravstvu (OMS). Najvišji odstotek samomorov v Evropi so zabeležili na Madžarskem (3 odst.), kateri sledijo Is’andija (2,7), zahodni Berlin (2,3), ČSSR (2.2), Japonska (2,1), Švedska in Finska (2), Švica (1,9), Na koncu statistike najdemo Španijo (0,7), Italijo (0,6) in Grčijo (0,4).
Samomori predstavljajo resen problem ne samo v industrijskih temveč tudi v razvijajočih se državah Afrike, Latinske Amerike in Azije, kjer se odstotek vedno bolj
ugrabiteljev. Ne izključujejo možnosti, da je del platna predstavljal masko in da je ta med prerivanjem z ugrabljencem padla banditu z obraza. Toda če je prišlo do pretepa, kako je mogoče, da ni Francesco Piras ne slišal ne videl ničesar?
Preiskovalci skušajo odkriti zakaj se ni Mannatzu, kateremu so prijatelji predlagali, naj se izseli raje na celino, poslužil, kadar je videl jekleno žico pokrito z vejami, ki je bila napeta čez cesto, močnega klaksona avta, s čimer bi gotovo privabil na kraj njegove paznike, in tudi paznika gradbenega podjetja. Zelo verjetno pa je posestnik izstopil z avta, da bi odstranil oviro, kar ga je pa drago stalo. Prav tedaj so ga banditi napadli in Mannatzu je prav gotovo reagiral s tem, da je ranil na padalca. Zelo verjetno je tudi zakričal, in prav to, da njegovega kričanja ni nihče slišal, spravlja preiskovalce v neroden tir. Ti so tudi primerjali klinične kartele Mannatza z analizo krvi, ki so jo našli na kosu blaga Ce bi ta odgovarjala Mannatzujevi, bi pomenilo, da so ugrabitelji onemogočili možu, da bi se jim uprl ali da bi sprožil klakson.
Delo preiskovalcev, posebno o ugrabitvah, je zelo težko, ker ljudje na Sardiniji neradi sodelujejo s policijskimi organi. Se hujša težava nastane med sodno preiskavo. Do sedaj so namreč na Sardiniji prijavili sodišču 95 oseb zaradi u-deležbe pri ugrabitvi, vendar do sedaj še niso izrekli dokončne razsodbe ali oprostitve niti v enem primeru. Delno je treba to pripisati zapletenosti preiskave in tudi dejstvu, da čas dela v korist krivcev, ki imajo tako možnost, da si preskrbijo alibi in največkrat tudi lažne priče.
Policija je danes zaslišala precej ljudi in skuša identificirati tudi pastirje, ki so že služili Mannac-zuju.
Danes so v Orgosolu izvedli veliko policijsko akcijo. Agenti javne varnosti in karabinjerji so preiskali stanovanja in zatočišča pastirjev, pripadnice ženske policije pa so pregledale tudi številne ženske. Ta akcija je v zvezi z ugrabitvijo industrijca Ferdinanda To.i-dija, ki so ga banditi ugrabili 13. septembra in ga nato 12 dni kasneje izpustili. V zvezi s tem dogodkom so policijske oblasti prejšnji teden izdale zaporni nalog proti šestim pastirjem, ki so jih obtožili udeležbe pri ugrabitvi Banditi so zahtevali za izpustitev Tondija 80 milijonov lir. Kasneje, ko so ugotovili, da je zahteva pretirana, so se domenili za 28 milijonov. Pismo z zahtevo odkupnine so poslali nekemu duhovniku iz Sinisco-le, ki ga je izročil ženi ugrabljenega industrijca. Denar so morali spraviti v blazino avta industrijče-vega nameščenca, kar so svojci tudi storili. Policijske oblasti so zve-
dele o tej nameri, a kljub temu. da so preiskale vse avtomobile, ki so odhajali iz območja industrijče-ve stanovanjske hiše ali njegov® tovarne, niso našli ničesar. Denar pa so svojci vseeno izročili banditom v naročeni blazini kake tri km od Nuora. Sedaj policijske sile iščejo to blazino in tudi skušajo najti elemente za identifikacijo odgovornih za ugrabitev Ticce. Ledde, ki so ga včeraj izpustili, i* Mattea Onnija, ki je že 26 dni v rokah banditov. Policija je zasumila v neko družino v Orgosolu, ki ima ovčjo stajo pri Pauli Lati-no, kjer so ugrabili Onnija.
Ugrabljeni Mannutzu
Tudi Mitja Volčič med nagrajenci
Arrigo Levi je dobil nagrado «Aldo Palazziu 1968
MILAN, 21. — «Nagradica» (pr e-miolino) za časnikarje, izbrane * juliju, avgustu, septembru in oktobru 1968, bo podeljena jutri eve-ter. Nagrajeni so: Guido GerosU (VEuropeo), «prvi časnikar na st>e' tu, ki je pripovedoval dramatik zgodbe prebivalstva Bikinlja», (v juliju); Francesco Frigerio (Tern-po) za «kroniko agonije Biafre» !v avgustu); Mitja Volčič (Radiotelevizija) za «vzorno poročanje o škoslopaški krizi« (v septembru)• Gino Palumbo ter športna redakcija lista «Corriere della Sera» ** poročanje, komentiranje in moderno urejevanje športnih stran> (v oktobru).	.
Arrigo Levi (televizijski dnevnik) pa je dobil nagrado za časnikar‘ stvo «Aldo Palazzi» za l. 1968.
veča
..............................im..mulil.mm..n........i.mm....111111111111111""""
NEVERJETNA TRAGEDIJA SICILIJANSKE DRUŽINE
Smrt petih otrok med spanjem zaradi zastrupitve z dioksidom
Smrtno nevarni plin se je razvil iz tlečih polen
MILAN, 21. — Dve oboroženi osebi sta danes izvedli v poštnem uradu Pioltella rop. Neznanca sta u-radnikom in prisotnim ljudem ukazala naj dvignejo roke in pobrala milijon lir v gotovini ter za poldrugi milijon lir vrednotnic in kolkov. Roparja sta s plenom stekla do »giulie* zelene barve, kjer ju je s prižganim motorjem čakal pajdaš.
ARETIRAN V SUBOTICI
Avstrijec posiljeval in novačil mladoletnice
SUBOTICA, 21. — V prihodnjih dneh bo subotiško sodišče sodilo 54-letnemu avstrijskemu državljanu madžarskega porekla Istvanu Molnarju, ki ga obtožujejo nasilja nad mladoletnicami in navajanja k prostituciji. Molnar je z oglasi, ki jih je objavljal v jugoslovanskih in madžarskih 'istih, vab;i mlada dekleta pod pretvezo dobrega zaslužka na Dunaj, kjer bi jih zaposlil kot modele za fotografe, plesalke ali natakarice. Aprila se mu je posrečilo »najeti* v Sunotici tri mladoletnice, ki jih je posilil in jih odpeljal na Dunaj, kjer jih je prepustil usodi. Julija meseca se je Molnar predstavil, pa čeprav je bil preprost trgovec z igračkami, kot premožen industrijec in ponovno prepričal dve mladi Jugoslovanki, da bi mu sledili na Dunaj. Možakar jima je že izročil denar za pot-
Cappelli skušal obuditi z umetnim dihanjem, se mu poskus ni posrečil, zaradi česar je odredil njihov prevoz v bolnišnico. Žal niti tam jih niso mogli več rešiti.
CAMPIGLIA MARITTIMA, 21. -Zakonca Diego in Giuseppa Costa sta kar naenkrat izgubila vseh svojih pet otrok. Otroci, 7-letni Rosa-rio, 5-letna Antonina, 4-letni Girola-mo, 3-letni Tommaso in 2-letna Di-na so spali v eni izmed sod revnega stanovanja, kjer so starši zaradi mraza zakurili peč. Ob povratku domov sta se zakonca Costa znašla pred mrtvimi otroci. V sobi je bilo polno dima in mati je mislila, da otroci spijo, ali da jih je dim samo PALO ALTO, 21. — Prvič v zgo omamil. Toda nihče ni odgovoril in' dovini kirurgije so nekemu pacientu
V PALU ALTU
Dvakratna zaporedna presaditev srca
ko so sosedje s pomočjo zdravnika, ki stanuje v bližini, spremili otroke v bolnišnico, so spoznali, da jim ne morejo več pomagati. Vsi so umrli zaradi zastrupitve z ogljikovim dioksidom. Materi so skušali zakriti tragedijo, ki jo je doletela, vendar je kmalu spoznala, da otrok ne bo več videla.
Zakonca Costa, oba 28-letna, sta po rodu s Sicilije. Pred petimi leti sta se preselila v Campiglia Marit-tima, kjer je Diego našel kot delavec zaposlitev pri nekem krajevnem podjetju. Družina si je našla tudi revno stanovanje na Trgu Gallistro, kjer se je včeraj pripetila nesreča, ki jima je iztrgala vseh pet otrok.
Po izsledkih preiskave je prav ogljikov dioksid umoril otroke. Karabinjerji, ki so prišli na kraj, so ugotovili, da sta zakonca Costa zakurila peč z drvmi, poleg peči pa sta imela še nekaj polen. Zaradi vročine so se verjetno polena vnela in so začela počasi tleti, pri čemer se je razvil gost dim in še najbolj nevaren ogljikov dioksid.
Zvedelo se je, da so starši zakurili peč v stanovanju in spravili otroke spat, ko so okoli 21.15 odšli z doma. Zakonca sta hotela namreč obiskati znanca, ki bi jima napisal priporočilno pismo za direkcijo ne ke tovarne v Piombinu. Costa, ki si je pred štirimi meseci pri nezgodi na delu zlomil nogo. je bil trenutno brez dela. Ob njunem povratku domov sta skušala priklicati o-troke, vendar nihče od njih ni od govoril, čeprav jih je zdravnik dr.
dvakrat presadili srce. To se je zgodilo 56-letnemu bivšemu pilotu ameriškega civilnega letalstva Dar-relu Hammarleyu, katerega stanje je bilo po prvem kirurškem posegu še kar zadovoljivo. Toda okoli polnoči se je njegovo stanje poslabšalo, zaradi česar je dr. Norman Shumway sklenil presaditi bolniku drugo srce.
Utrip prvega presajenega srca je bil namreč šest ur po operaciji slab in nenavaden, medtem ko se sedaj po drugem posegu bolnik počuti veliko bolje.
NEW YORK, 21. - Danes so izpustili proti plačilu 25.000 dolarjev kavcije na svobodo 19 letnega Ab-da Namerja, ki so ga obtožili, da je skupno z očetom, ki je že na začasni svobodi, in starejšim bratom, ki pa je še v zaporu, pripravljal zaroto ,ki je imela namen u-moriti novo izvoljenega ameriškega predsednika Nixona.
stavil ministru za pravosodje de-mokrščanski senator Cuzari in opozoril na vest, ki jo je objavil tisk, po kateri naj bi «moža oprostili d®" kazane obtožbe, da je pretepel 2 * * * * *®' no, ki je odklonila tisto, kar časnik sramežljivo imenuje zakonsk usluge*.	, .
Senator upa, ne glede na Jprl' dično plat, da vest ni resnico** ker bi to resno dejanje pomenih^ da imajo nekateri še vedno sre®' njeveške pojme o vlogah ženske italijanski družbi, kar bi mor* sprožiti ganov.
raziskavo pristojnih ®r'
Angleška podmornica v mrežah francoskih ribičev
CHERBOURG, 21. - Posadka f' hiške ladje »Belle Poule* se lahk® ponaša z izrednim ulovom. Ko s® namreč ribiči hoteli potegniti rnr.®' že iz morja, se te niso premaknil® niti za ped. Kmalu zatem pa se J® na površju prikazala dimna hoj* in takoj nato periskop anglesk podmornice «S.41 Alaric*. Ladi*' ki je izgubila mreže, se je mor** vrniti v Cherbourg.
MOSKVA, 21. — Tass javlja, da je Sovjetska zveza izstrelila nov umetni satelit vrste «Kozmos», ki 254 ki so ga spravili v vesolje
Ker je odklonila zakonske dolžnosti
Sodnik oprostil moža ki je pretepel ženo
RIM, 21. — Mož lahko pretepe ženo, ki se ne drži zakonskih dolžnosti?* To vprašanje je danes po-
PALERMO, 21.	- Preiskoval«^
sodnik je obtožil štiri osebe posk®8' nega umora 24-letnega univerzitetnega študenta An srnina Gaspari iz Palerma. Obtoženi so 21-letna K®' salia Badalamenti, njen oče Leonar-do in njuna brata Uiovanni in ^ fredo.
Obtožnica pravi, da so vsi štiri je 4. aprila povabili Gasparra, je imel razmerje z BadalamentiJ®' vo, a se ni hotel z njo poročiti, n* 86 stanek. Med sestankom, ki je bil n hodniku urada, kjer je bil Gasp*r' ro zaposlen je eden od štirih (pr®"_ iskava ni mogla ugotoviti kdo) bodel študenta v prst in spodm del trebuha. Gasparro je bil zar? poškodbe pljuč 40 dni v zdravnis* negi.
— 3 —
22. novembra 1868
KDO BO PRVI NA LUNI, PO MNENJU STROKOVNJAKOV?
Kaminski meni: prvi bodo Rusi za Lovella pa bodo Američani
Lovell meni, da so Američani pripravljeni tvegati, tudi če bi to zahtevalo smrtne žrtve - Če ZDA prehitijo SZ, jih bo ta prehitela v nadaljnjem osvajanju planetov
Kmalu potem, ko se je polet treh ameriških kozmonavtov zaključil, so Američani najavili svoj nadaljnji program in napovedali celo nekatere datume, konkretno datum, ko se bodo t je njihovi možje »sprehodili do Lune in nazaj*. Ta «skok» do Lune je napovedan za letošnje božične dni. Ko so predstavniki NASA na tiskovni konferenci povedali to, so vse tiskovne agencije Zahoda na veliko poročale in komentirale in slišale so se tudi trditve, da so Američani končno in dokončno v tekmi za Luno Sovjete prehiteli in da bo na Luni prvi pristal njihov človek. Sledil je nato sovjetski uspeh — drugi polet vesoljske kabine vrste «Zond» okoli Lune in njen pristanek na ozemlju SZ in ne na oceanu. Po tem uspehu sovjetske astronavtike se je tehtnica ponov-
no nagnila na sovjetsko stran.
Kdo bo torej prvi na Luni?
Ob neki priložnost: smo že rekli, da je tekma za Luno še povsem odprta in menda ga ni človeka na Zemlji, ki bi na to vprašanje znal dati odgovor, verjetno tega ne vedo celo niti v Moskvi niti v Wa-shingtonu, torej ljudje, ki o tem odločajo. In vendar bi znali ljudje, ki se s tem vprašanjem bolj podrobno ukvarjajo, dati vsaj kolikor toliko zanesljivo oceno. Eden teh je direktor observatorija v Bochumu Kaminski, za katerega trdijo, da je najbolj poučen izvedenec Zahoda, kar zadeva sovjetske tovrstne načrte in to iz enostavnega razloga, ker iz svojega «opazovališča* v Bochumu stalno sledi vsem sovjetskim kozmičnim poskusom. In kaj meni Kaminski?
Nemški strokovnjak meni, da bi
*HUlUll|l||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiii,||,||ll|,|l|l„l„„ll|„lll|,|llll,llllll||||||||||||||||||t||||||||||||||||||||||||||||||
Misliti je treba na darilo...
mogli Sovjeti prehiteti Američane v božičnem obisku Lune, morda bi se mogli Sovjeti izkrcati na Luni pred Američani. Svoje trditve Kaminski utemeljuje s tem, da kažejo Sovjeti v vseh svojih dosedanjih poskusih veliko več «zrelosti», ki je še ne kažejo v zadostni meri Američani, ko gre za tako imenovano osvajanje Lune. To svojo «zrelost» so Sovjeti dokazali, po mnenju Kaminskega, še posebej s svojima zadnjima dvema poskusoma z vesoljskima ladjama «Zond 5» in «Zond 6». S svojim zadnjim posKusom so Sovjeti dokazali svoje izredne «spo-sobnosti manevriranja*, da da slutiti, da jim ni potrebno čakati niti na tako imenovano »vesoljsko okno», to se pravi na tisto časovno razdobje, ki je najbolj primerno gtode na položaj Lune in Zemlje. Na vsak način bo to »vesoljsko okno** za Sovjete odprto med 2. in 3. decembrom letos, medtem ko se bo «vesoljsko okno* za Američane, zaradi njihove zemljepisne lege, odprlo šele 20. decembra.
Na vprašanje, kaj meni o tem. ali bi mogli Sovjeti v tako kratkem času poslati okoli Lune tudi svoje ljudi, ko pa s., vendar rekli, da njihova ladja «Sojuz» ni pri merna za takšne poskuse, iz če
polaga Bernard Lovell z velikanskim radioteleskopom, mu je omogočeno, da «sledi» vsem sovjetskim in tudi ameriškim kozmičnim poskusom, saj je on «ujel» tudi prve znake prvega sovjetskega sputnika leta 1957.
Po njegovem mnenju je zelo tvegano poslati ljudi okoli Lune. Vsaj za sedaj, v sedanjih razmerah. Vprašanje je, če bodo Američani Lovella poslušali, ko so se pa vendar že odločili, da bodo trije njihovi kozmonavti za božič «obiskali* Luno. Bernard Lovell je glede tega dokaj realističen, ker se zaveda, da gre za velikansko tekmo za prestiž, za tekmo, ki so jo začele Sovjetska zveza in ZDA. V tem primeru se more računati tudi s človeškimi žrtvami. Po mnenju Bernarda Lovella «je zelo težko, če se bodo trije ameriški kozmonavti živi vrnili na Zemljo*. To svojo zelo odločno trditev angleški strokovnjak utemeljuje s sledečimi argumenti: 1. vprašanje je, ali se bodo mogli ponovno «otresti» privlačne sile Lune, ko bodo prišli v njeno območje; 2. mogli bi postati žrtev žarčenja; 3. mogli bi umreti ob vrnitvi v zemeljsko atmosfero. Angleški strokovnjak sicer ni podrobneje razložil poslednje trditve.
Hochhuthovi «Vojaki» tudi v italijanščini
Polemično delo je izšlo pri Feltrinelliju
sar bi mogli sklepati, da bi mo- I toda -iasno ie- da mislil na P» rali prej preizkusiti kako drugo, manjkljive zaščitne obloge pri ve-
i PRAVLJIC
Če smo včeraj pokazali ilustracijo iz slikanice za najmlajše bralce, potem je prav, če danes o-Pozorimo nekoliko starejše na vsaj dve zbirki pravljic: na Pravljice Božene Nemcove in na Večerne pravljice. Pravljice, ki jih je napisala češka pisateljica Bo-*ena Nemcova, prebirajo otroci že več kot sto let. Brali so jih ze tudi tisti slovenski otroci, ki so danes že stare mame in stari očetje. In med knjigami pravljic, so pozneje prihajale na knjižni trg, so mogoče še sami kdaj Povpraševali po pravljicah Božene Nemcove, kajti «ob branju pravljic Božene Nemcove ostane v človeku — otroku in odraslem — prijeten, lep spomin in topla Vedrina*, kot je napisal prevajalec Tomo Korošec v spremni besedi, k;er je tudi prikazal težko življenje pisateljice, ki «se je 8 svojimi deli zapisala med tiste velikane umetnosti, katerih dela
niso le last posameznega naroda, ampak pripadajo vsej človeški skupnosti*. Sedaj smo te pravljice dobili v lepi, zajetni knjigi, ki je izšla pri Mladinski knjigi v znani zbirki pravljic in pripovedk iz svetovne književnosti Zlata ptica. Pravljice je ilustriral Karel SvoIinsky.
V isti zbirki — Zlata ptica — so izšle tudi Večerne pravljice, ki jih je zbrala Jella Lepman. Prevedel jih je Cvetko Zagorski, ilustrirala pa Lidija Osterc. To so pravzaprav pravljice za lahko noč. za otroke, ki ne morejo zaspati, če prej ne slišijo pravljice. In tako je v knjigi zbranih mnogo pravljic z vseh strani; in kakor so otroci različni, tako so različne tudi te pravljice, namreč zbrane za različne okuse.
Res ne kaže drugega, kot da stopimo v Tržaško knjigarno... Naši otroci bodo zelo veseli!
novo vesoljsko ladjo, ki bi bila primerna za polet proti Luni. Kaminski sicer prisMja na pripombo, vendar hkrati meni, da je treba upoštevati dve stvari, in sicer da je sovjetska vesoljska ladja »Voz-hod», to se pravi vesoljska ladja, ki so jo sovjetski tehniki pošiljali v kozmos še pred vesoljsko ladjo «Sojuz», ponesla na krožno pot okoli Zemlje tri kozmonavte. In to je bilo ž. pred leti. Drugo dejstvo, ki ga po mnenju Kaminskega moramo s tem v zvezi jemati v poštev, pa so sovjetski velikanski laboratoriji vrste »Proton*. Pred dnevi so Sovjeti poslali okoli Zemlje »Proton 4», ki tehta 17 ton, medtem ko so prejšnji trije «Protoni* tehtali po 12 ton. V različni teži teh velikanskih sovjetskih vesoljskih laboratorijev bi mogli morda iskati tudi kakšno pojasnilo, ki bi nam dalo ključ za razlago prejšnje trditve.
Tudi na vprašanje, ali bi bili Sovjeti pripravljeni «pbhlteti» s kakim poskusom brez predhodnega kolavdiranjd"neke ladje, posebno ker so Sovjeti glede ljudi, konkretno glede moštev posameznih vesoljskih ladij zelo previdni, je Kaminski razmeroma odločen v svojih mnenjih in pravi, da ne smemo pozabiti na dejstvo, da so Sovjeti napravili celo vrsto tajnih poskusov. Kaminski nadaljuje, da ne smemo pozabiti na vrsto poskusov, ki so jih Sovjeti napravili s svojimi vesoljskimi kabinami vrste «Kozmos», glede katerih Zahod in praktično svet niti ni obveščen, kaj so Sovjeti z njimi dosegli. Tudi tu morda tiči razlaga za popolnejši in točnejši odgovor.
Do tu mnenje nemškega strokovnjaka, za katerega se domneva, da ve tudi kaj vec, in sicer na račun dejstva, da sodeluje, vsaj posredno, z ameriškimi strokovnjaki, ki vodijo program NA SA.
Drugi človek, ki ga je vredno poslušati glede tega, je sir Bernard Lovell, direktor največjega observatorija v Evropi, in sicer observatorija Jodrell Bank pri Londonu. Na račun tega, da raz-
soljskih ladjah, ki se pri 40.000 km na uro tako segrejejo da je vprašanje, ali bi mogel človek v kabini zdržati tolikšno temperaturo.
Angleški astronom sicer ne zanika možnosti, da bi mogli Američani Sovjete prehiteti v tekmi za pristanek prvega človeka na Luni, vendar pa sodi, da bi bilo to nekak samomor ah bolje umor treh ljudi, ko pa so komaj enkrat preizkusili vrnitev kabine »Apolon* na Zemljo in ko še niso napravili nobeneg; poskusa z vesoljsko ladjo, da bi jo poslali okoli Lune in jo priklicali spet na Zemljo. Končno Bernard Lovell pristaja, da bi Američani mogli priti prvi na Luno, vendar je mnenja, da jih bodo Sovjeti potolkli v tekmi tako imenovanega osva janja planetov. Leta 1970 bi mogli Američani pristati na Luni, toda v desetletju med 197C in 1980 bodo Sovjeti za gotoyp pristali na kakem drugem planetu, po vsej verjetnosti na Marsu.
MILAN, 21. — Končno bo prevedeno tudi v italijanščino delo znanega nemškega avtorja Hochhutha »Vojaki*. Izšlo bo pri milanskem založniku Feltrinelliju.
O odrskem delu nemškega pisatelja smo sicer na kratko že poročali v zvezi s polemiko, ki je pred časom nastala v Angliji, ko je Hochhuthu uspelo, da so njegovo delo uprizorili najprej v vzhodnem Berlinu, nato tudi v Londonu. Zahodnonemška kritika je na eni strani delo zelo hvalila, na drugi strani pa so kritiki nekaterih nemških časopisov avtorja napadli. Veliko huje je to bilo na Angleškem. Gre pač za zelo polemično delo, o katerem je vredno, da se ponovno ustavimo.
Najprej nekaj besed o samem avtorju:
Rolf Hochiiuth je mlad nemški avtor, ki se je rodil 1931. leta na Saškem v kraju Eschivege. V začetku se je ukvarjal z najrazličnejšimi poklici in bil 1962. leta lektor pri neki založbi. 1963. leta pa se je znani nemški napredni gledališki človek in režiser Endn Piscator ojunačil in postavil na oder v vzhodnem Berlinu Hochhuthovega prvenca «Vikarja» t.j. _ zgodovinsko dramo, o kateri je še vedno veliko govora, ker je sprožila polemiko o odgovornosti papeža Pija XII.. ki da se je premalo zavzel za reševanje Judov v času nacizma. Kakor smo oh času o tej stvari pisali, je Hochhutli uporabil za to svoje delo tudi nekaj dokumentov, dn katerih je prišel v tajnih arhivih v Berlinu, Bonnu in drugod.
To njegovo delo, ki je vzbudilo veliko polemik, je zbudilo tudi izredno zanimanje in v najkrajšem času je bil »Vikar* preveden v 16 jezikov in uprizorili so ga v 22 državah. Temu je sledilo tudi ustrezno priznanje avtorju in sicer nagrada *Gerhart Hauptmann Foerderungspries* ter priznanje zJunge Generatiom. Logično je tudi, da je Hochhuth na račun tega doživel tudi velik knjižni uspeh, da je namreč njegovo delo šlo v promet.
Po tem uspehu se je Hochhuth lotil drugega podobnega polemičnega zgodovinskega dela, v katerega je vpletel med drugim tudi britanskega državnika Winsto-na Churchilla. Gre v tem primeru za njegovo delo »Vojaki*, ki med drugim obravnava tudi britansko - ameriške letalske napade na nemška mesta, predvsem na nekatera «odprta» mesta, za katera je bilo rečeno, da so jih
nemške enote izpraznile in da so se zato zatekli vanj deset-tisoči civilistov, ki so jih nato zajeli zavezniški bombni napadi, seveda z ustreznimi posledicami.
Hochhuth prav gotovo s tem svojim delom ne opravičuje nacizma. Nasprotno, niti nemškega ljudstva ne zagovarja, pa čeprav je sam Nemec in mlajše torej za vojno neodgovorne generacije, pač pa postavlja vso to zadevo v nekakšen zgodovinski okvir. In prav v tem okviru vpleta v zadevo tudi samega Churchilla. Gre po njegovem za razjasnitev velike tragedije z etičnega stališča, na drugi strani pa razčlenjuje v delu odgovornost posameznika, seveda predvsem državnikov, med katerimi je logično v ospredju sam Churchill.
Hochhuthove «Vojafce» so prvič uprizorili v oktobru lani v Berlinu in reakcija na to delo je bila podobna kol v primeru zVlkarja». Del javnosti se je postavil na njegovo stran, del pa proti njemu, vendar pa je Muchhuth s tem svojim delom žel večje priznanje pri Nemcih, dočim so ga Angleži hudo napadli. In tudi ta polemika je Hochhuthu koristila, da je šlo njegovo delo naglo tv svet*.
Zakaj so se Angleži čutili prizadete in so Huchhuthovo delo naporih? Morda je glede tega dal najbolj zmerno oceno Sebastian Haefjner, avtor neke monografije o Churchillu, ki je Hochhutha primerjal Schillerju. Vendar je Haeffner rekel, da negativne Schillerjeve osebnosti zmečejo slabo luč tudi m samega Schillerja*. Sebastian Haeffner zaključuje, da zChurchill je vendarle na koncu zmagovalec in to ne v primerjavi s svojimi vrstniki, zavezniškimi ljudmi in sovražniki, pač pa tudi glede samega avtorja Hochhutha». Kritik Sebastian Haeffner ugotavlja nadalje, da ne more nihče soditi o Churchillovih sklepih, pač pa lahko sodi le o tako imenovanih totalnih «vojnah», kjer da ni več ne bojišča na zaledja
Zadeva se namreč povezuje s Hochhuthovo trditvijo, ki temelji na resničnem dejstvu, da je Churchill v britanskem parlamentu, kljub opoziciji nekaterih članov parlamenta, sklenil bombardirati nekatera nemška mesta, pa čeprav se je znalo, da niso imela več nobenega strateškega pomena.
Ob koncu bomo pripomnili še to, da je Hochhuth, ki se je moral iz Nemčije preseliti v Švico, tudi za to delo uporabil številne zgodovinske vire.
Dr. Vladimir Orel
Gradišča na Krasu
IV.
Od Sežane in Pivke
do Bresta in Jelšan
Na sežanskem hribu stoji gradišče imenovano Tabor s precej širokim okopom, ki obsega 550 m O-kop je v slabem stanju, a tudi obzidje je v ruševinah. Od poslopja iz srednjega veka je ostal samo okrogli stolp. Na bližnjem hribu Medvedjaku pred Repen-tabrom je gomila.
Tabor v Lokvah nad jamo pa je razgledna točka, kar je bilo za gradišča v srednjem veku pomembno za obrambo, obkroženo od samih navpičnih sten.
Tabor pri Povirju je veljal za dobro utrdbo. Gradišče meri 1350 metrov obsega. Tudi to so uporabljali Rimljani in nato še drugi v srednjem veku. Danes stoji le stolp in nekaj grajskega zidovja ter večji vodnjak. Okoli je vse pogozdeno.
Na nribu K lemenoga (567 m) nad Lokvami je obzidje 400 m dolgo, delno ohranjeno; proti vzhodu je še drugo obzidje s 500 m obsega usmerjeno navzdol. Od tod proti Divači, ki ima vse pogoje kot obrambna postojanka v srednjem veku stoji na skalnatih tleh prostorno gradišče v Škocjanu. Reka si je napravila tu svojo strugo do Škocjanske Jame in si tudi pod zemljo izoblikovala svojo nadaljnjo pot do izliva Timava. Stene okoli gradišča gredo navpično navzdol in le ozek je vhod v to trdnjavo. Tu je bila rimljanska postojanka. Tedaj so takšne postojanke igrale pomembno vlogo. Sedaj seveda se je marsikaj spremenilo, pač pa še stoji nasip. Tudi izkopali so marsikaj. Pri drugi jami je malo naselje Gradišče pri Škocjanu, ki stoji sredi bivšega gradišča in je precej obširno. Ostal je še del okopov, srednjeveški grad pa je razvalina. Škocjan ima podzemeljske jame še iz stare kamene dobe in dve nekropoli (stara grobišča) ter nekaj izkopanin.
Blizu nekdanje škocjanske trdnjave je proti jugu gradišče Dane ob Reki, v obliki četverokotnika s precej dobro ohranjenim nasipom, obzidje pa je v ruševinah.
Proti vzhodu je gradišče Famlje prav tako ob Reki z manjšim obsegom, ima dvostranski nasip, notranjost nasipa je v nasprotju z običajnim okrožnim ovalna.
Bolj vzhodno je gradišče Vreme. Od okopa je le sled, ker na vsem prostoru raste trava in tudi gozd.
Obstoj gradišča v Barki ni ugotovljen, ker ni sledu o tistih znakih, ki so karakteristični za obstoj gradišča. Isto velja za Kozjane.
Zahodno od Rodika se pokaže hrib Gročana (742 m), na katerem je gradišče z nekaj ostanki.
STOLPEC
INA
RADIO TRS f A
7.15, 8.15, 13 15, 14.15, 20.15 Potočila 7.30 Jutranja glasba -11-40 Šola - 12.10 Blagoznanstvo za domačo rabo 12.20 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah - 17.00 Tamburaški ansambli '18.20 Glasbeni mojstri 17.35 Po ljudna enciklopedija 18.30 Šola ■ 18.50 Koncert • 19.45 «Beri, beri tožmarin zeleni* - 20.00 Šport -
20.50	Operna glasba 21.50 Veseli utrinki - 22.00 Renesančne skladbe.
TRST
. 12.05 Trio Bosehetti ■ 12.25 Tretja stran - 14.00 Duo Russo-Safred ' 14.30 Tržaški ansambel - 14.40 furlanske pesmi.
KOPER
6.30, 7.30, 12 30,	14.00,	16.00,
19.15 Poročila • 7.10 Jutranja glasba . 8.00 Prenos RL - 10.35 Prisluhnimo jim skupaj - 11.00 Turistične beležke 11.30 Današnji Pevci 11.45 Plošče • 12.00 in
12.50	Glasba po željah - 14.10 O-Perna panorama 15.30 Od Soče do Drave - 16.30 Simfonični kon-°ert • 17.40 Ritmi za mladino -•8.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Orkester Rene - 22.10 Pisana glasba - 22.35 Nočni recital
nacionalni program
7.00. 8.00, 13 00, 15.00, 20.00 Potočila - 8.30 Jutranje pesmi • 9.06 Zvočni trak 10.35 in 11.08 Ura glasbe ■ 11.30 Baritonist Titta Ruf-*° - 12.05 Kontrapunkt • 13.15 Se-stanek s P. Di Capri - 14.45 Nove pesmi - lfi.00 Spored za naj;
PETEK, 22. NOVEMBRA 1968
Johna Kennedyja - 17 10 Program ansambli - 10.to Pri vas doma -za mladino - 18.13 Renzo Ricci in 12.10 Iz domače zakladnice - 12.30 Eva Magni - 20.15 Črnske pesmi Kmetijski nasveti 12.40 Čez polja • 20.45 Simf. koncert.	10 on n-;---*-4-
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Lahka glasba - 9.09 Znanstvena oddaja - 9.40 Glasbeni album - 10.17 Jazz 11.40 Pesmi desetletja ■ 13 35 Brez naslova ■ 14.05 Juke box - 15.15 Pianistični duo - 16.00 Popoldanski spored -17.35 Enotni razred - 18 20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Klub gostov 20.00 Pregled prireditev
21.10 Najnovejša lahka glasba -22.40 Nove pesmi.
III.	PROGRAM
10.00	Klavirske skladbe 10.50
Polifonska glasba	11.15 Masse
net in Novak 12.50 Simf koncert - 14.30 Baritonist S. Bruscan-tini - 15.00 Straussova Sonata opus 18 . 16.00 Haendlove ode 17.45 Franckova glasba	18.15 Gospo
darska rubrika 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert ■ 20.30 Sodobna biologija
FILODIFUZI JA
8.00	Paganinijeva sonata in
Scheidlerjeva sonata za kitaro in violino 8.20 Bachove kantata 207	9.0(1 Antologija interpretov ■
1^.00 Kvartet Endres
SLOVENIJA
6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.5? Danes za vas - 7.25 Telesna vzgoja - 7.45 Inform. oddaja - 8.08 Glasbena matineja -
tolajše - 16.40 Ob 5. obletnici smrti 8.55 Pionirski tednik - 9.25 Naši
in potoke •	13.30 Priporočajo
vam... - 14.05 Lahka glasba - 15.25 Glasbeni intermezzo ■ 15.45 Turistična oddaja - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Človek in zdravje
17.15	Koncert po željah • 18.00 Ak tualnosti - 18.15 Zvočni razgledi -
18.45	Na križpotjih - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Elda Viler -20.00 Dva komorn< ansambla -20.30 Izbrano delo L. Janačka -
21.15	Oddaja o morju - 22.15 No vejša simf. literatura - 23.05 Li terarni nokturno - 23.15 Lahko noč.
ITAL. TELEVIZIJA
Od 10.30 do 12.00 Šola - 12.30 Velika verstva • 13.00 Za konec tedna - 13.30 Dnevnik - 15.00 Ponovitev šole - 17.00 Spored za naj mlajše • 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino - 18.45 Pianistka M. Crudeli - 19.15 Veliki filozofi
19.45	šport in ital kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 Aktualnosti - 22.00 Skupno življenje - 23.00 Dnevnik.
’l. KANAL
16.30 Konjske dirke - 21.00 Dnevnik 21.15 Detektivka 22.15 Filmske in gledališke kronike.
JUG TELEVIZIJA
20.00 in 22.50 Poročila - 9.35 in
14.45	TV v šoli - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 11.30 Francoščina - 18.10 Cruckwagon — film - 18.20 Glasbeni zaslon 18.40 Športna oddaja - 19.30 Delovni proces - 20.45 Vijavaja -20.50 Odporniška gibanja - 22.10 Orff: Catulli Carmina.
KDOR LJUBI DRUŽINO,
SE ZAVARUJE
•	Istituto Nazionale delle Assicurazioni daje na razpolago 14 milijonom italijanskih družinskih očetov novo serijo življenjskih zavarovanj, imenovanih «DRUŽINSKE POLICE*. Nove police predstavljajo posebno zaščito družinskih skupnosti proti nevarnostim, ki jih prinaša življenje.
•	Ko družinski oče izbira med temi policami, more: dati svoji družini resnično gmotno pomoč v primeru, ko bi se prenehal njegov glavni vir vzdrževanja; zagotoviti prihranke za otroke, ko ti dorastejo; ustanoviti »pokojnino za mamo* ter drugo pokojnino zase, da bi s tem dopolnil to, kar mu bo moglo dati obvezno socialno zavarovanje; in podobno . . .
•	Teh polic je osem vrst in vsaka vsebuje po eno novost, ki je v drugih življenjskih zavarovanjih neznana: in sicer priznanje dopolnilnega izplačila dedičem zavarovanca v višini 10 odst. zavarovalne vsote za vsakega preživelega člana družine (zakonskega tovariša ali mladoletnega otroka) do največ 30 odst.
•	Poleg tega vse priznavajo dve nadaljnji ugodnosti za družino: podvojitev dodatnega izplačila v primeru, ko bi zavarovanec izgubil življenje pri nesreči, in oprostitev nadaljnjega plačevanja obrokov, če bi med zavarovanjem zavarovanec postal invalid (hkrati pa bi jamstva, ki jih zagotavlja polica, ostala v celoti veljavna).
•	»DRUŽINSKE POLICE* so na razpolago: za zavarovalne vsote od 300 tisoč do 3 milijonov lir; za življenjske rente od 60 tisoč do 480 tisoč lir
na leto.
•	Nove «DRUŽINSKE POLICE* INA so zares police «družinske ljubezni*. Zaradi tega, KDOR DRUŽINO LJUBI, SE ZAVARUJE.
•	Za nadaljnja pojasnila obrnite se na predstavništva Istituto Nazionale delle Assicurazioni, ki so povsod in ki vam bodo dala pojasnila in nasvete. ali pa nam pošljite spodnji odrezek, prilepljen na dopisnico
VEDNO DOBRO POSKRBI KDOR SE ZAVARUJE
Ime.

J Priimek
I Ulico...
| Poštni kodeks in mesto., i Pokrajino
* PD/53
I
Spoštovani
ISTITUTO NAZIONALE' DELLE ASSICURAZIONI I Via Sallustiana 51 I 00100 ROMA
Južno od Gročane naletimo na gradišče Nasirc s samo 192 m obsega, obdano s strmimi obronki. Kar je zemlje, raste na nji borov gozd.
Pri Dolini je hrib Griže (458 m), zelo obsežno gradišče s 1700 m, nasipa je 770 m samo na eni strani, na drugi pa je navpična strmina, ki brani vhod. Kvadri kažejo jakost utrdbe in kot, domnevajo, je bila tu vojaška postojanka.
Od Gročane proti zahodu blizu Ricmanj je gradišče Sv. Lovrenc ob Glinščici z obsegom 320 m. Tu je stal nekoč srednjeveški grad med razvalinami bivšega gradišča. Tu so še druge razvaline — najbrž kakega stolpa. Od tod pridemo preko Kozine do Rodika, kjer na pogozdenem hribu Kuk (753 m) stoji veliko gradišče. Zavoljo gostote ga ni lahko opaziti. Izkopavanje je dalo precej dragocenih predmetov.
Gradišče pri Kačičah je še večje in se razlikuje strukturalno od večine dosedanjih. Proti vzhodu so Artviže, od tega gradišča pa je ostalo le nekaj zidu kapelice.
Pri Slopah so le sledovi gradišča Sv. Križ (700 m). Cerkvica, ki je bila zgrajena na mestu gradišča je zakrila sledove prejšnje zgradbe. Gradišče na hribu Griže pri Brezovici je razpadlo in je manjše za (270 m) obsega. Leži v plodni brezoviški dolini.
Sledi Gradišica na hribu 673 m s kapelico, ki nam ne nudi nič zanimivega. Le pri pozornem iskanju je videti kakšno sled.
Proti zahodu po stari poti pridemo iz Rodika v Hrpelje. Pred tem stoji gradišče z malimi nasipi, ki so med seboj povezani zaradi obrambe. Pri enem teh je jama, v katere notranjosti vidimo stari zid, kamor so se zatekali pastirji.
Od Hrpelj do Socerba, nadaljnjega gradišča, pelje pot čez Črni kal, in sicer so tu tri gradišča. Socerb je na pečinah. Gradišče Prebenek je nad vasjo, malo niže pa je Zlata gora pri Štramorju. Tu imamo, kot že pri prejšnjih gradiščih starejšega datuma, gradove, ki so bili zgrajeni v srednjem veku. Socerb je malo. precej poškodovano gradišče. Ostanki gradu se vzlic obnovitvi vidni. Socerb je po naravi utrjen, navpične skale so ga varovale od treh strani. Danes je lepa razgledna točka tja proti planoti, ki se razširja do Trsta, Stolpi so obnovljeni. Poleg gradu je votlina kot so navadno po Krasu. Iz prostorne dvorane s kapniki vodijo ozke odprtine dalje v notranjost.
Gradišče Prebenek je precej poškodovano. Leži pod socerbskbn gradom. Nasip, od katerega je ostalo malo zidu. so morali odstraniti, da so lahko obdelovali zemljo.
Gradišče Zlata gora pred vasjo Osp je precej dobro ohranjeno. Obzidje ima 300 m obsega: je na ravnini, toda večidel porušeno. Kastelc nima več gradišča oziroma prav malo ga je še videti.
Nasproti Kastelca je že precej porušeno gradišče Hrib pri črnem kalu. Na vrhu hriba je raz vrženo kamenje Tu je videti, kašo težko je življenje na Kmsu ve samo zavoPo skope zem!;e. ampak tudi zaradi suše. nevihte in burje, ki naredijo precej škode.
Tinj‘an, Dekani Itd.
Ttnjan blizu Škofu ima oa mestu gradišča nove hiše Od vstza gradišča je ostal le del okcr.i proti Ospu. Baje, k.iei je danes cerkev, je bila nekdaj utrdba.
Vas Dekani ima na vrhu nad vasjo (250 m) gradišče, polovica prejšnjega gradišča je obdelana zemlja, druga polovica pa je neobdelana.
Pri Sv. Antonu (Pridvoru) so samo neki ostanki gradišča, ker je večinoma obdelana plodna zemlja, obzidje je porušeno in zavoljo tega je težko dognati, kake podatke o gradišču.
(Nadaljevanje sledi)
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pravočasno preglejte potek dogajanja in povejte svoje mnenje Stara ljubezen bo oživela.
BIK (od_ 21.4 do 20.5.) Odličen dan za reševanje zapletenih zadev. Tudi v ljubezni bo vse normalno.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zgrešili ste v samem začetku in sedaj se vam to maščuje. Dobili boste goste.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Sprejmite nasvete ljudi, ki se na posel spoznajo. Včasih je vaš ponos pretiran.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Izkoristite nekoliko mirno razdobje za normalnejše delo. Ljubezen vam ljubljena oseba vrača.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S pogumom boste prodrli v samo jedro zadeve. Ne bo prijetno, ni pa druge poti. Ljubosumni boste.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Več diplomacije in takta in vse se bo prav izteklo Nekdo postaja nasilen.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Preglejte svoje obveznosti in pazite, da vas ne ujamejo na laži. Vsiljivce odstranite.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Danes boste morali uporabiti vso svojo bistrost, ker se bo sicer nekaj še bolj zapletlo. Nervoza.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Če je šlo včeraj vse prav, s tem ni rečeno, da bo tudi danes tako. Prijatelji, pošta ali kaj podobnega.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Držite se kar se du ob strani, ko gre za velike odločitve. Tudi v ljubezni bodite bolj diskretni.
RIBI (od 20.2 do 20.3.) Vaše načrte bodo sicer sprejeli, pa ne bo lahko jih izpeljati do konca. Včasih ste preveč naivni.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11.5. najnižja 7.4, ob 19. uri 9.6 stop., vlaga 55':', zračni tlak 1023,9 stanoviten, veter 6 km severovzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 22. novembra
CECILIJA
Sonce Vzide ob 7.14 in zatone ob 16.28 — Dolžina dneva 9.14 — Luna vzide ob 10.12 in zatone ob 18.01
J-utri, SOBOTA, 23. novembra
KLEMEN
RAZPRAVA 0 PRORAČUNU V DEŽELNEM SVETU
Socialist Pittoni je zahteval od odbora naj pomaga reševati vprašanja Slovencev
Zahteval je tudi spremembo deželne socialne in gospodarske politike ■ De Rinaldini je poudaril, da je edina izbira levosredinska politika ■ Odločne kritike svetovalcev KPI Calabrie, Bergomasa in Zorzenona
Včeraj se je v deželnem svetu nadaljevala razprava o proračunu in obračunu, v kateri so spregovorili demokristjan de Rinaldini, komu nist Bergomas, komunist Zorzenon, socialist Pittoni in komunist Cala-bria.
Najbolj zanimiv je bil govor svetovalca Pittonija, in sicer zato, ker sodelujejo socialisti, vsaj začasno, v levosredinski večini a je kljub temu kritiziral politiko in delovanje deželnega odbora, v katerem sedijo tudi socialisti.
Tu naj najprej v celoti navedemo tisti del Pittonijevega govora, ki se tiče nas Slovencev. Pittoni je glede tega dejal:
Samo še enega vprašanja bi se rad dotaknil, to je vprašanja slovenske narodne manjšine in načina, kako to vprašanje načenja deželni odbor.
Ne zanikam, da je bilo na tem torišču storjenih nekaj korakov naprej. Načelno so bile priznane nekatere pravice, sprejetih je bilo v službo nekaj posameznih slovenskih funkcionarjev, določene kulturne in športne organizacije manjšine so prejele prispevke.
Toda, kar primanjkuje, je jasna zavest stvarnih vprašanj manjšine, ki živi v vsej naši deželi, ter jasna politična volja, da se ta vprašanja rešijo po ustavnih načelih in na način, ki je vreden omikane in demokratične družbe, tako da bi se zajamčil svoboden in demokratičen razvoj te skupnosti, ki ima svoje posebne narodnostne, kulturne in zgodovinske značilnosti.
Ne bomo v celoti izpolnili svojih dolžnosti do tega prebivalstva, ki je toliko pretrpelo v preteklosti, če mu ne bomo pomagali reševati njegova osnovna vprašanja tudi z našo dejavnostjo, ki naj bi omogočila, da se točno določijo meje naše pristojnosti med državo in deželo glede vprašanj slovenske narodne manjšine.
In pazimo, da ne zagrešimo velike napake, da bi menili, da smo opravili svojo dolžnost, ko vzamemo koga v službo, ali pa poverimo komu kakšno nalogo — in to vedno ali skoraj vedno v prid enemu samemu delu Slovencev z diskriminiranjem drugih — ali z dodelitvijo prispevkov posameznim slovenskim organizacijam.
V preostalem delu svojega govora je Pittoni dejal, da je tudi za ta deželni proračun značilna ista politična linija in proračunska zasnova kot za prejšnje proračune, ki jih je predložil levosredinski odbor, in javno mnenje jih ne bo sodilo drugače. Ta sodba pa je bila na zadnjih volitvah za socialiste negativna, tako negativna, da jih je prisilila, da so ponovno proučili svoje stališče v zvezi z možnostjo ustanovitve novega levosredinskega odbora, kar je privedlo le do začasnega- sodelovanja. Pittoni je pri tem navedel besede, ki jih je izrekel ob programski izjavi predsednika Berzantija. Pri tem se je vprašal, -ali smo od takrat kaj napredovali. Ali je politika deželnega odbora izpolnila pričakovanja našega prebivalstva, naše mladine, našega delavskega razreda? Ali so se splošne politične razmere kaj spremenile v smeri, ki so jo predlagali socialisti?
Pittoni je pri tem dejal: «Ne bi rekel.» Vztrajno nadaljujemo po po: ti, po kateri je začel hoditi prvi odbor leve sredine in zelo pazimo, da ne uberemo druge poti, ki bi nas gotovo privedi k uresničenju bolj važnih smotrov in ki bi bili bolj v čast strankam, katere so se obvezale, da bodo delovale za gospodarsko in socialno obnovo naše dežele.
Prišel je torej čas, ko moramo potegniti zaključke ter začeti nov pogovor o sodelovanju v okviru leve sredine. Naloga za določitev začetka teh pogovorov pripada seveda predsedniku Berzantiju. Toda pri tem se je treba vprašati, v kolikšni meri so se prizadete politične sile (»trudile, da bi prišlo do novih pogajanj v boljših razmerah in v spremenjenem političnem o-zračju. Tudi odgovo. na to ne more biti pozitiven. Te politične sile se niso ničesar naučile od volitev 19. maja, se niso zavedle protesta mladine, mnogih strok delavcev, na ših izseljencev, brezposelnih in delno brezposelnih. Niso se zavedli vzrokov protestov in nezadovoljstva prebivalstva ia resnega gospodarskega položaja na raznih področjih. Na vsa ta vprašanja smo odgovorili nezadovoljivo Nismo znali začeti pogovora z levico, niti zasnovati novega in bolj demokratičnega odnosa meč večino in opozicijo. Nadaljevali smo nenačrtno BVOie zakonodajno delo ter se pri tem ravnali bolj po lokalpatriotskih zahtevah kakor |» po enotnih interesih dežele. Tudi smotri gospodarskega načrta postajajo vedno bolj nedosegljivi kljuo raznim dragim proučevanjem Se vedno ni u-stanovljen tisti center za načrtovanje, ki ga je predvideval prvi sporazum o levi sredini. Samo gospodarsko načrtovanje pa ni povezano z urbanističnimi, ki je zelo zaostalo. Tudi za gradnjo ljudskih stanovanj je bilo nakazanih premalo sredstev
Pittoni je dejal, da ni zachvo-ljen z razvojem političnega položaja v deželi; nezadovoljen pa je tudi zato, ker se niso v teh mesecih ustvarili pogoji za bolj učinkovito sodelovanje v okviru leve sre dine.
Pittoni je na koncu dejal, da so socialisti pripravljeni nadaljevati svoje sodelovanje s strankami leve sredine, ker ni drugih možnosti za ustvaritev večine, toda s pogojem, da bo novi sporazum res pomenil dejanski preokret v deželni politiki
s programom, ki bo v skladu s stvarnimi potrebami in vprašanji v deželi, da se zagotovi njen resničen gospodarski in socialni razvoj.
V začetku seje je prvi spregovoril demokristjan de Rinaldini, ki je poudaril, da je razdobje štirih let prekratko, da bi mogli v njem rešiti nešteto vprašanj, ki so obstajala ob ustanovitvi dežele. Poleg tega pa je treba tudi upoštevati, da ima dežela omejene pristojnosti. Res ne moremo biti zadovoljni z vsem, toda ravno nezadovoljstvo je tista vzmet, ki nas spodbuja k delovanju. Nihče pa ne more trditi, da je deželna ustanova popolnoma odpovedala. Zatem je poudaril, da je v Italiji položaj tak, da terja nadaljevanje levosredinske politike. Pri tem ni druge izbire. Srečanje katoličanov s socialisti je zgodovinsko dejstvo in za Italijo nujno. Le na ta način bomo lahko nadaljevali po poti socialnega in gospodarskega napredovanja. Svetovalec de Rinaldini je zatem obravnaval še razna turistična vprašanja.
Komunist Bergomas, ki je spregovoril za de Rinaldinijem, je poudaril, da odbor nadaljuje s staro politiko, kar se vidi tudi iz poročila svetovalca Ginaldiia. Svetovalec je obravnaval številna gospodarska in socialna vprašanja ter kritiziral tudi prispevke zavodu INIASA, ki prireja razne strokovne tečaje, v katerem pa se dogajajo razne nerednosti. Pri tem je navedel tudi imena nekaterih učiteljev, ki so te nerednosti opazili. Zahteval Je preiskavo in dejal, da tej ustanovi ne bi smela več dežela dajati prispevkov. Obravnaval je tudi vprašanja delovne medicine in dejal, da bi morali ustanoviti javni center za rehabilitacijo fizično in psihično zaostalih otrok. Sedaj skrbe za te otroke le zasebne, pretežno verske ustanove, ki jim daje dežela pomoč. Govoril je zatem o zelo nizkih plačah v nekaterih tovarnah na Goriškem in rekel, da bi morala dežela vsaj posredno prispevati k temu, da bi se položaj izboljšal. Toda dežela daje le podpore industrijcem, katerim se višajo dobički, delavci pa od tega nič nimajo.
Komunist Zorzenon je kritiziral politiko dežele na industrijskem torišču in dejal, da smo v industriji nazadovali in ne napredovali, kot se skuša dokazati, saj zanika optimistične trditve ravno upadanje števila zaposlenosti. Pri tem je orisal gospodarski položaj v Gorici in Tržiču. Med drugim je tudi omenil nekatere špekulacije ter navedel primer industrijskega področja v Tržiču, kateremu je občina odstopila zemljišča po 150 za kv. m, ono pa jih je prodalo od 4.000 do 5.000 lir za kv. m. Na ta način se ne morejo pripraviti velika vinkulirana področja, ki bi bila na razpolago za nameščanje raznih industrijskih naprav. Obravnaval je tudi vprašanje pooblastil deželne uprave pokrajinam in občinam.
Zelo obširen govor je imel komunist Calabria, ki je obravnaval predvsem gospodarska in socialna vprašanja našega ozemlja. Omenil je številne podatke o zaposlitvi, o brezposelnosti, o negativnih posledicah prvega načrta CIPE za podjetja IRI in za mala podjetja, ki se ukvarjajo z ladjedelstvom. Poudaril je, da tudi strokovni pouk ne hasne, če pa mora odhajati strokovno usposobljena mladina iskat delo drugam. Za krizo in neugodni položaj je odgovoren tudi deželni odbor oziroma levosredinska večina. Kritiziral je politiko spodbud, ker niso pri deželnih po-
segih upoštevali selekcije. Razne j delavci tovarne bombaža «San Giu-
prispevke daje dežela posameznim industrijcem, kar ne pomaga k izboljšanju položaja. Kritiziral je tudi kreditno politiko deželne finančne družbe Friulia, ki med drugim trdi, da je rešila Felszegi, v resnici pa je preprečila le stečaj nekega drugega podjetja oziroma njegovega lastnika. Odločno je kritiziral vso politiko deželnega odbora, ki je pripomoglo le k povečanju neravnovesij v deželi. Neugodne posledice te politike so nosili delavci, razne spodbude pa so služile le k povečanju dobička in-dustrijcev. Dežela tudi ni osvojila zahtev in predlogov sindikalnih organizacij, ker jih ni predložila vladi. Obširno je govoril tudi o položaju v podjetju z državno udeležbo ter dejal, da bi morala deželna uprava zahtevati od vlade, da bi dajala več prispevkov tržaškemu pristanišču v okviru tako imenovanega «modrega načrta«.
Stavka delavstva v tovarni «San Giusto»
Sindikati tekstilnih delavcev CG IL, CISL in L1IL sporočajo, da so
iiiiiiniiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiHiiniiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii
SPOROČILO VSEUČILIŠKEPODPORNE USTANOVE
sto« v Trstu imeli že več stavk, ker ravnateljstvo ni sprejelo zahtev sindikalnih organizacij po izplačilu nagrad za dosego storilnosti zaradi reorganizacije v podjetju z ustrezno dodelitvijo večjega števila tekstilnih strojev. Ta teden so delavci stavkali v sredo ter po izmenah tudi včeraj. Danes bodo stavkali delavci prve izmene od 6. do 14. ure, drugi delavci pa bodo začeli stavko opoldne. Jutri bo splošna stavka za delavce, ki delajo v izmeni, in za dnevničarje. Ukinjeno je tudi vse izredno delo.
Včeraj je bil v Gorici sestanek tajništev vseh treh sindikatov iz Trsta in Gorice, navzoči pa sta bili tudi notranji komisiji tovarne bombaža «San Giusto» iz Trsta in tovarne bombaža iz Gorice. Na sestanku so sklenili, da bodo imeli stalne stike, da uskladijo sindikalno borbo v obeh pokrajinah, tako da se izboljšajo mezdne in normativne razmere v obeh tovarnah. Takoj po sestanku so goriška tajništva sindikatov tekstilnih delavcev sklenila, da bodo proglasila solidarnostno akcijo s katero bodo podprla tržaške delavce.
Pred napolnjeno malo dvorano v Kulturnem domu
Dolg aplavz po predavanju univ. prof. A. Slodnjaka
Potrebna bi bila še druga podobna predavanja
V mali dvorani Kulturnega doma je včeraj predaval univ. prof. Anton Slodnjak; napovedana tema je bila «Slovensko slovstvo med jugoslovanskimi in evropskimi slovstvi».
Predavatelj je v začetku poudaril, da je slovenska literatura stara tisoč let, ter se takoj nato dlje ustavil ob Brižinskih spomenikih, podčrtavajoč njih slovenstvo. Predavatelj je potem spet obširneje govoril o reformaciji, ko je slovenska beseda dobila svetovno zgodovinsko veljavo. Tej slovenski besedi pa po Prešernovih stancah v pesmi Slovo od mladosti ni bilo več. mogoče odrekati tudi njene e-stetske dovršenosti ter pesniške u-porabljivosti. Prof. Slodnjak je v nadaljnjem navajal posamezne lite rame vrhe. navajajoč kakšnim zunanjim vplivom so dopuščali dostop, pri čemer je v časovni omejenosti nujno opravil vse to le s posameznimi dotiki. Pri tem je povsem odpadel tisti obratni aspekt predavanja — vsaj po napovedani temi — ki so ga verjetno poslušalci predvsem pričakovali: kako stoji, kakšno mesto zavzema slovenska literatura med drugimi slovstvi. Vsekakor je bil prof. Slodnjak delešen dolgega, toplega aplavza po predavanju.
Predavanje, ki ga je priredil Sindikat slovenske šole, je privabilo zelo številno občinstvo, tako da niti ni bilo dovolj sedeZev za vse. Znano nam je, da so šolska vod-
17. decembra končno natečaj za oddajo del za gradnjo novega študentskega doma
To so povedali predstavnikom študentov, ki so v preteklih dneh, iz protesta zaradi zavlačevanja del, zasedli dom
Komunistična občinska svetovalca Rossetti in Supancich sta naslovila na župana interpelacijo v zvezi z zasedbo študentskega doma pri univerzi. V njej opozarjata na dejstvo, da je sam rektor pred več meseci označil položaj študentov, ki so iz oddaljenih krajev, za onevšečen«. 4000 študentov prihaja v Trst iz drugih pokrajin naše dežele in od teh jih ima 1200 pravico do naselitve v študentske do-move: Kljnb-temu, pa obstaja tis- f-nes samo en študentski dom za 121 študentov. Dežela je že pred časom izdala potrebni znesek za zgraditev novega študentskega doma, ki naj bi vsaj delno kril potrebo po novih mestih. Svetovalca vprašujeta zato župana, kaj namerava ukreniti, da bi pripomogel k rešitvi tega kočljivega vprašanja in premostitvi birokratskih težav, ki zavirajo začetek gradenj. Prav tako vprašujeta, ali res ni mogoče vsaj začasno naseliti tiste študente, ki bi sicer imeli pravico do mesta v študentskem domu, kje drugje po nižjih cenah.
Medtem je uprava tržaške vseuči-liške podporne ustanove izdala tiskovno poročilo o svoji dejavnosti v zadnjem letu in razgovorih, ki so jih imeli njeni predstavniki z zastopniki študentov, ki so predvčerajšnjim zasedli svoj dom. V izjavi pravijo upravniki ustanove, da je prišlo do neprijetnega nesporazuma, ker da je gradnja novega študentskega doma dejansko že sklenjena. 17. decembra bo namreč natečaj, na osnovi katerega bodo
dodelili dela, deželna uprava pa je medtem izdala potrebni znesek, ki predstavlja polovico stroškov za gradnjo in opremo novega doma, v katerem bo 260 mest. (Tako se bo torej število mest v dijaških domovih zvišalo na 381.). «Fondo Trieste» je s svoje strani prispeval za kritje polovice stroškov 200 milijonov lir. Sporočilo v nadaljevanju omenja, da sta se predstavništvi ustanove in študentov pogovarjati—p -možnostih- drugačne- na--mestitve študentov. Tega sicer ne pove, toda znano je, da se glede tega rektor ni hotel obvezati, ker da univerza nima potrebnih finančnih sredstev.
Sporočilo zaključuje pregled dela v lanskem akademskem letu 1967-68. V študentski dom so lani
V POMORSKEM MUZEJU V MILANU
Prikaz modelov tržaške ladijske proizvodnje
Modeli od <rNadvojvode Ludvika» is leta 1836 do vrtalnega stolpa «Scarabeo 11»
sr občinskem pomorskem muze-1 nate, ki so v tej ali oni zvezi s Milanu pripravljajo razstavo pomorstvom ali s pMitorsko tehni-
j-u v ________ . .	...
modelov tržaške ladijske proizvodnje in pomorske zgodovine od leta 1800 do današnjih dni. Obsegala bo okoli 600 modelov, med katerimi bo tudi nekaj takih, ki imajo večjo tehnično in zgodovinsko vrednost. Med drugimi izdelki so na razstavo poslali tudi model ladje «Nadvoj-vodja Ludviki), ki so jo izdelali za Avstrijski Lloyd leta 1836 in ki sta jo poganjali bočni kolesi iz lesa. 'Model, ki v popolnosti ustreza tehnični konstrukciji Lloydove e-note, je sestavil tržaški industrijski izvedenec Paolo Valenti. Ta je v zadnjih letih izdelal okoli 40 takšnih modelov — vse njegove ladje so izdelane v merilu 1:1500 — zbirko pa Je od njega odkupil Tržaški Lloyd.
Na milanski razstavi bodo pri-kasani tudi modeli, ki jih bodo *»)evali tudi pomorski krogi iz Benetk, La Spezie, Genove In Mes-sine. Posebno bogato zbirko pa bo iz svojih arhivov prispeval prav Tržaški Lloyd. Tudi sam milanski muze) bo prikazal nekaj lastnih modelov, ki pa so povečini tolikšni, da Jih doslej niso mogli predstaviti širšemu občinstvu.
Razstavo bodo odprli 25. novembra ter bo dostop nanjo dovoljen do konca leta. Prikaz bo obsegal med drugim tudi 5 cm dolg model mlnolovca «Arsella», ki so ga za italijansko vojaško ladjevje izdelale Združene jadranske ladjedelnice v Tržiču leta 1966; modela motornih ladij «Giulio Cesare» in «Eugenio C.», ki merita 4 m v dolžino, ter sta izdelana v razmerju 1:50, itd. Med drugimi iz delki naj omenimo še model majhne 110-tonske ladje «Flin», ki so jo izdelali leta 1886 in ki je plula na relaciji Trst-Dalmacija.
ko. Tako se med drugim omenja pohištvo častniške menze z avstrijske oklopnice «Tegethoff», razni deli križarke «Trieste», ki se je potopila med zadnjo vojno, itd.
Tudi zadnji izdelek tržaške ladjedelnice Sv. Marko, namreč vrtalni stolD «Scarabeo 11» bo na razstavi: njegov model meri v premeru 2x2 metra. Zanimivo je, da so prireditelji zavarovali posamezne modele za vrednosti, ki gredo oa pol do 8,5 milijona lir.
Končno naj omenimo še napovedan prikaz starih zgodovinskih bakrotiskov s pomorsko tematiko, ki jih je na razstavo poslal tržaški notar dr. M. Froglia. Dalje bo razstava obsegala tudi slike, dokumente, razne publikacije in podoben material. Pobudnik za razstavo je milanska občina, ki bo ob njej izdala tudi bogato ilustriran katalog, za katerega bo skrbel strokovnjak prof. V. Bennigartner, intendant milanskega pomorskega muzeja.
OB DRŽAVNEM PRAZNIKU
Tudi letos ukrepi ob navalu gostov iz Jugoslavije?
Po izkušnjah zadnjih let se pričakuje, da bo tudi letos prišlo do navala jugoslovanskih turistov v naše mesto v zvezi z jugoslovanskim državnim praznikom 29. t. m., ko Imajo v sosedni republiki več dni prosto.
Lani je tržaška občina poskrbela za tiskanje letakov v slovenščini in srbohrvaščini, ki so poleg dobrodošlice jugoslovanskim gostom vsebovali tudi navodila glede parkiranja in dostopa v mesto z raznih strani (od Femetičev, Škofij, Peska) in še druge koristne praktične napotke. Poskrbela je tudi za okrepitev službe občinskih stražnikov z znanjem slovenskega ali srbohrvaškega jezika itd.
Prav zaradi tega je občinski socialistični svetovalec Giorgio Cesare naslovil na župana vprašanje, s katerim želi zvedeti, če namerava občinska uprava tudi letos poskrbeti za tovrstne ukrepe, ki so se lani pokazali za zelo učinkovite in ki so jih jugoslovanski turisti tudi sprejeli z velikim zadovoljstvom. Letos so ti ukrepi še bolj potrebni že zaradi novih prometnih ukrepov, ki so bili med tem uvedeni v središču mesta.
kam težijo demokristjani s svojimi kritikami in zahtevami. Pritožujejo se namreč nad delovanjem občinske uprave zlasti glede razvoja turizma in pomanjkanja športnih naprav. Nadalje pravijo, da se poznajo tudi posledice tega, da ni regulacijskega načrta za ozemlje. Pri tem d! lahko pripomnili, da je težko govoriti o razvoju turizma, ko pa so razlastili najlepšo zemljo za radnje- tovarne Grandi- motori, kar je prizadelo tudi športno igrišče. Poročilo govori tudi o obveznosti stranke do občanov slovenskega jezika.
t
Prošnje za suplcnce v otroških vrtcih
Ministrstvo za javno vzgojo sporoča, da je ponovno podaljšalo do 30. nov. rok za predložitev prošc-nj (na navadnem papirju) kandidatov za začasne suplence, v državnih otroških vrtcih, ki je bil določen z odlokom z dne 5. avg. 1968.
Prošnje je treba poslati na šolsko skrbništvo v Trstu.
Opozorilo Kmečke zveze vinogradnikom
siva to pot povabila tudi dijake, ki jih
k predavanju vt, ... je bilo med včeraj zelo številnimi profesorji in učitelji precej. Upajmo, da bodo sledila še druga predavanja.
Gostovanje Goriškega gledališča
«Tast po sili» zabaval tudi v Križu
Goriško gledališče iz Nove Gorice je v nadaljevanju svoje turneje po naših krajih nastopilo sinoči v dvorani «Albert Sirk» v Križu z Goldonijevo veseloigro «Tast po sili*. Kot na Opčinah je tudi v Križu občinstvo popolnoma napolnilo dvorano in z velikim užitkom spremljalo igro in se prav od srca zabavalo ob raznih komičnih prizorih.
Gostujoči ansambel je v imenu domačega prosvetnega društva in kriškega občinstva pozdravil Kami-lo Košuta, ki je med drugim poudaril, da si Križani želijo podobnih gostovanj in kulturne hrane na sploh, ter da si štejejo v čast, da so lahko sprejeli v goste tako dober in simpatični ansambel. Gostom je v njihovih kulturnih prizadevanjih zaželel še mnogo uspehov in jih povabil na ponovno srečanje. V znak skromne zahvale so gostom poklonili šopek cvetja, nato pa so jih pogostili v domači gostilni.
Nalezljive bolezni
Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 11. do 17. nov. ugotovil naslednje primere nalezljivih obolenj: škrlatinka 7, tifoid-na mrzlica 1, paratifus 1, ošpice 5, norice 9, oslovski kašelj 4, rdečke 1, srbečica 3 (2 izven občine), nalezljivo vnetje jeter 2 (1 izven občine) — en smrtni primer, a-kutni sklepni revmatizem 3.
Gledališča
Verdi
Danes ob 20.30 bo v gledališču Verdi tretja predstava Puccinijeve o-pere «Lastovka» za red B v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Tudi to predstavo bo dirigiral Oliviero de Fabritiis, v glavni vlogi bo nastopila sopranistka Virginia Zeani, v ostalih pa Aldo Bottion, Cecilia Fusco, Gianluigj Colmagro in Piero De Palma.
V soboto, 23. t.m. ob 20.30 pa bo prva predstava opere «Don Pasquale» za red A v parteju in ložah ter za red B na galerijah in balkonuh.
Dirigent Luigl Toffolo. Z izjemo basista Paola Montarsola bodo vsi o-stali mladi tržaški pevci: Ernesta do pel tenorist Giuseppe Botta, baritonist Claudio Strudhoff bo Malatesta, sopranistka Fulvia Ciano Nerina, Vi to Susca pa notar .
Režija Enrico Frigerio, scene, izdelane v gledališču Verdi In kostumi Tito Varisco. Zborovodja Gaetano Ric citelli.
Tako za današnjo predstavo «Lastov-ke» kot za prvo predstavo «Don Fa squale se nadaljuje prodaja vstopnic.
Teatro Slabile
Problemu ameriških črncev je posvečen prvi ((Predlog za gledališke predstave« cikla z naslovom ('Gledališče protesta«. Danes popoldne in jutri, vedno ob 17.30, bodo v Avditoriju na pozornici igralci Franca Nut-ti, Franco Mezzena, Claudio Cassi-nelili in Mirn-mo lo Vecchio z najavljenim branjem pod vodstvom režiserja Macedonia, ki je skupno z mladim tržaškim dramaturgom Furiom Bordonom zaznal v komediji Le Roi Jonesa ((Holandec« enega izmed naj pomembnejših tekstov protestne angažiranosti vodilnih ljudi ((Black po-
Kmečka zveza opozarja svoie čla-' wer>>- Razen enodejanke ((Holandec«
•	_	V~\ (\ f \ A I fr en I /* i r\ ■* A #4 rfnitlli 1 ,, /J ■ J «■■ ■ m n
ne vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina, lu ga ima vsak še v kleti do polnoči 30. novembra.
Kdor ne bi izpolni) in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmici.
Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe).
Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih. Rok za njib oddajo zapade nepreklicno 10. decembra. Ni torej moč računati na možnost prijave po tem roku.
Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ, da. jim izpolni in vloži prijavo. TAJNIŠTVO KZ
Žensko j*e povozil
Mladi mehanik iz Križa, Corrado Sulli, se je včeraj zvečer peljal s svojim avtom vrste «giulia» po Ul. Geppa proti Trgu Oberdan. Prispel je do križišča z Ul. Roma, ko je pred seboj zagledal žensko, ki je pravkar začela prečkati cesto. Poskusil je zavreti, toda zaman. Zensko je podrl na tla, da se je pobila po kolenu. Kolo avtomobila pa je nesrečni gospodinji Rosaliji D’Agostino por. Gagliardo, ki biva v Palermu in ki stanuje v našem mestu pri znancih v Ul. Milano 25, zmečkalo prst na nogi. Žensko, ki se je zvijala od bolečin, so odpeljali v tržaško bolnišnico z zasebnim avtom. Sprejeli so jo na or-Poleg samih ladijskih modelov boltopedski oddelek, kjer se bo mo-razstava obsegala še druge ekspo- * rala zdraviti en teden.
sprejeli 52 študentov brezplačno in 71 na osnovi denarnega izplačila («presalario in beni di servizio»), 39 na osnovi natečaja ustanove same in drugih krajevnih organov, 14 mest pa so zasedli begunci iz Istre in Dalmacije. Denarne podpore je prejelo 398 študentov, 484 pa so oprostili taks. Podporna u-stanova je razdelila tudi 39.450 brezplačnih kosil in drugih 268 podpor. Zdravniško oskrbo uživa 331 študentov. Za vse to je podporna ustanova potrošila 176 milijonov lir. Za primerjavo naj povemo, da je tržaška univerza štela lani nekaj nad 7 tisoč študentov.
Poročilo KD o sestanku v Dolini
Tiskovni urad Krščanske demokracije nam je poslal poročilo, o sestanku voditeljev sekcije KD v Dolini, ki so se ga udeležili tudi občinski svetovalci stranke, pokrajinski tajnik Sergio Coloni in vodja krajevnih ustanov Michele Zanet-ti. Iz samega poročila je razvidno, da spada ta sestanek že v priprave za volilno kampanjo stranke za upravne volitve, ki bodo prihodnje leto. Že s tem se pokaže pravi namen sestanka in se očitno vidi,
Trčenje pri Križu
Včeraj zvečer se je na cesti, ki pelje iz Križa v Nabrežino, pripetila prometna nesreča. Avto fiat 600. ki ga je vozil 41-letni Aldo Romi iz Ul. Puccini 12 je od zadaj trčil v avto Giovannija Armi-ni.ja z Opčin.
Avta sta trčila malo pred Križem. V fiatu 600 je poleg Romija sedel še delavec Carlo Molinari iz Ul. Mascagni 2, ki ga je pri trčenju vrglo vnaprej, da se je močno pobil po obrazu in čelu in si pretresel možgane. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v tržaško bolnišnico. kjer se bo moral zdraviti 6 dni na nevrokirurškem oddelku.
bodo igralci predstavili tudi druge tekste in dokumente, ki bodo dopolnili okvir črnskega protesta.
Predstava je za abonente na sezono Teatro Stabile brezplačna, za ne-abonente pa je vstopnina 250 lir.
Danes zvečer ob 2030 je na programu ponovitev komedije Itala Sve-va «Marijina dogodivščina« v režiji Alda Trionfa.
Vstopnice so v prodaji v galeriji Prottl (tel. 36-372).
Nazlonale 14.30 (iMayerlirig». O Sha-rlf, C. Deneuve, j. Mason, A. Gar-dner. Technlcolor.
Grattaclelo 16.00 «Helga In Michael«. R, Gassmann, F Franchy. V barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «Un tranpuillo pošto dl campagna«. George Geret, Gabriel-la Grlmaldl, Technicolor.
Fenice 15.30 «11 medico delta mutua« Alberto Sordt
Excelsior 15.30 »Petulia«. Julie Chrl. sti-e, G. C. Scott, R. Chamberlain. Techmivolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Rltz 16.00 «E1 Che Guevara«. Francisco Rabal. Technlcolor.
Alabarda 16.00 «L’onda lunga«. Jac-quelline Bisset, Antony Franclosa. Color De Lux-Fox. Kinemaskop. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Bandolero», John Ste-ward, Dean Martin. Raquel Welch Colorscope.
Filodrammatico 16.30 «StorIa di una monaca«. Audrey Hepburn, Peter Sinek. Colorscope. VVarner Bross,
Aurora 16.30 «Meglio vedova«. Vlrna Lisi. Technlcolor.
Crijtallo 16.00 «La volpe«. S. Denis, K. Dullea. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 16.00 «Indov!na chl viene a cena«. S. Tracy, S. Poitler In K. Hepburn. Technlcolor.
Impero 16.00 «Helga». Technicolor. Dovoljeno vsem.
Vittorlo Veneto 16.00 «1 commedlan-ti». Richard Burton. Elisabeth Tay-lor. Metrocolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Zadnja ob 21.45.
Garibaldi 16,30 «La piu bella coppia del monao«. Walter Ch-iari, Paola Quadrini. Technicolor.
Astra 16.30 (zadnja predstava 21.45) «La vatle delle bambole«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «La rapi-na al treno postale«. Stanley Bakel, Joanna Pet-tet. Technicolor.
Abbazia 16.00 «La pallottola senza tiome«. Audie Murphy, John Evan Technlcolor.
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE« prireja
PR0SLA VE 100-LETNICE SLOVENSKE ČITALNICE PRI SV. IVANU
ki bodo v prostorih društva in v veliki dvorani na stadionu «Prvi maj«
SPORED PRIREDITEV
V	nedeljo, 24. novembra 1968 ob 11. uri
OTVORITEV RAZSTAVE ZGODOVINSKIH SLIK IN DOKUMENTOV IZ ČITALNIŠKE DOBE PRI SV. IVANU
Razstava bo v mali dvorani odprta ves teden v večernih urah.
V	ponedeljek, 25. novembra 1968 ob 20.30
GLASBENO - LITERARNI VEČER
s sodelovanjem svetoivanskih literatov in sopranistke Marte Vuga - Horvat. Pri klavirju prof. Neva Merlak - Corrado. ------------------------»«--
V	četrtek, 28. novembra 1968 ob 20.30
PREDAVANJE O ZGODOVINI SVETEGA IVANA
Predaval bo dr. Samo Pahor.
---»((--
V	soboto, 30. novembra 1968 ob 20.30
ZAKLJUČNA OSREDNJA PROSLAVA 100-LETNICE ČITALNICE PRI SV. IVANU
Sodelujejo: svetoivanski pevski zbor, društvena dramska in folklorna skupina, recitatorji in govorniki.
VABLJENI VSI ČLANI IN PRIJATELJI DRUŠTVA
GOSTOVANJE GORIŠKEGA GLEDALIŠČA - NOVA GORICA Carlo Goldoni
TAST PO SILI
(Un curioso accidente)
Veseloigra v narečju — v 2 de.ianjih (5 slik)
Prevod in priredba v narečje J. B.
Režija: JOŽE BABIC Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: ANJA DOLENČEVA
priredi danes, 22. nov., ob 20.30 v dvorani I. Gruden v
NABREŽINI,
v nedeljo. 24. novembra, ob 16 v Kulturnem domu v Trstu
Za predstavo v Kulturnem domu abonenti SG 50% popusta. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
VABI V SOBOTO. 23. NOV. OB 21. URI V KULTURNI DOM NA
koncert partizanskih pesmi
Partizanske pesmi bo izvajal pevski zbor ((VASILIJ MIRK« s Proseka - Kontovela, ki je na splošno željo našega občinstva obnovil celoten spored lanskega izredno uspelega koncer ta. Zbor bo 30.11. ponovil koncert v Gorici, 7. decembra pa v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. K številni udeležbi vabimo vse ljubitelje zborovskega petja, še posebno pa naše partizanske pesmi.
Vstopnina: 400 Ur. dijaki in pevci 200.
Rezervacija vstopnic od četrtka naprej pri SPZ. Ul. Geppa 9. tel. 31-119.
Odbor za proslavo JjvTri stoletnice Kmečke čitalnice v Skednju CS-L vabi na
FOLKLORNI VEČER
<NAŠA ŠČ1EDNA V STARIH CAJT’H»
ki bo v sredo, 27. novembra ob 20.30 v Skedenj ski kino dvorani.
Spored
1.	Nastop pevskega zbora z ljudskimi popevkami, ki so nastale v Skednju in na Kolonkovcu na pobudo zborov ((Velesila« in «Slava».
2.	Folklorni ples s prizori v domačem narečju.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 21, novembra 1968 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 10 oseb, UMRLI SO: 77-letna Emilia Decol-1« vd. Zernitz, 89-Ietnd Rocco Di Pter-ro. 53-letna Giusepptna Just por. Drioli, 68-letni Giova-nni Baldlnl, 66-letna Ludmilla Berdon por. Salvinl, 73-letni Antonio Buttignon, 70-letni Giacomo Ma-tteacci, 92-letna Giuseppina Furlancich vd. Furlan, 67-letni Giovanni Zuanelll, 78-letna Serafina Rebeschint.
predavanje
Danes, 22. t. m. ob 20.30 bo v dvorani prosvetnega društva Ivan Cankar v Ul. Montec-chi 6
Marija Magajne:
«S POTOVANJA PO ŠKOTSKI IN ZELENI IRSKI«
s prikazovanjem barvnih diapozitivov.
Dvorana je ogrevana. Vljudno vabljeni vsi!
S P D IGO GRUDEN tz Nabrežine
priredi danes, 22. t. m. ob priliki predstave
TAST PO SILI razstavo slovenske knjige
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od IS.30 do 1.3«)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6, Ul. Dlaz 2. Alla Sa-lute, Ul. Giulla 1. Plcciola, Ul. Orlanl 2. Vernari, Trg Valmau-ra 11.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Glusto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39. Rava-slnl, Trg Llbertš 6. Testa d’Oro, Ul Mazzini 43.
Razna obvestila
Odbor partizanov Opčine vljudno vabi svoje člane bivše partizane in aktiviste na otvoritev novega sedeža v Ulici dei Sali-ci 2, ki bo danes 22 novembra ob 20. uri.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu vljudno vabi vaščane in vse ljubitelje slovenske knjige, da obiščejo obnovljeno knjižnico, ki je odprta vsako nedeljo od 10.30 do 12-ure na sedežu društva.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina Inženirja arhitekta Maksa Strenarja daruje družina Morpurgo z Opčin 2000 lir za Slovenski klub.
Ob smrti dragega očeta daruje Andrej Križmančič (Tičetov) 3000 lir za Kulturni dom v Bazovici.
Potrti naznanjamo žalostno vest. da nas je za vedno zapustila naša draga mama
ŠTEFANIJA KNEZ por. BUŽAN
Pogreb bo v soboto, 23. t. m. ob 10. uri iz kapele glavne bolnišnice.
Žalujoči mož Jakob in sinova Mario in Pavel Trst, 22. novembra 1968
5
22
novembra 196B
Za promet zaprta bazoviška cesta
NORMAIIIACUA V PODGORSKI TEKSTILNI TOVARNI
Poravnava spora v oddelkih «fiocco» in termični centrali
Sporazum so podpisali včeraj s posredovanjem goriškega prefekta
Rešen je spor, ki je del j časa I v starosti do 21 let; za univerzitet-trajal v kemičnem oddelku «fiocco». ne dijake v starosti do 26 let; za ter termični centrali podgorske i družinske člane nad 18 let starosti, tekstilne tovarne. Pri poravnavi so če so priznani kot stalni invalidi;
I sodelovali prefekt dr. Pietrostefani, pri prehodu mlajšega družinskega ki je vodil sestanek, direktor po- člana za sodelavca (v tem primeru krajinskega urada za delo dr. Fa- boro morali mlajšega sina pokoj-bro, ki je prefektu nudil svojo po- ninsko zavarovati pri 1VS). moč, ter predstavniki tekstilne to-
Na odseku bazoviške ceste, kjer je nastal pred dnevi usad zaradi močnega deževja, so včeraj izvedenci cestnega podjetja ANAS na daljevali s sondiranjem zemeljskih plasti. V ta namen so izkopali več lukenj in jarkov, da bi ugotovili sestavo zemlje pod cesto in pa stopnjo poškodbe, k jo je povzročila voda.
Predvsem so začeli z odkopavanjem zemlje poa cesto in od strani, da ugotovijo tudi, če držijo podporni zidovi in č- ni nevarnosti, da bi se ti nagnili i.i povzročili nov usad. Pri tem je tehnikom in delavcem priskočilo na pomoč lepo vreme, Ki omogoča odtok vode, ki je prodrla med zemeljske plasti.
Samega popravila ceste se cestno podjetje še ni lotilo, ker bi izvedenci radi točno proučili vzroke nenavadnega usada in omogočili temeljito in trajno popravilo ceste. Zato tudi predvidevajo, da se bodo podporna dela začela čez nekaj dni.
Škoda, ki jo je povzročil usad, ki se sicer počasneje, a vendar še nadaljuje, je še precejšnja, ker je treba računati s škodo na poslopjih, ki stoje nad cesto in ki so se nagnila ali so jim stene popokale.
Medtem je cesta še vedno zaprta in bo ostala zaprte za promet, dokler ne bodo cestišča podprli.'Usad se je namreč prve dni premikal hitreje tudi zato, ker so po cesti vozili tudi težki tovornjaki in avtobusi in s svoje težo pospešili drsenje.
iiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif Hlinil,„llllllllll|IIN||l|llini|||rlHf||||||M||||||||n||)|||||||tn|||||||||||||
VESTI Z ONSTHAN MEJE
Dolgoročni načrt turističnega razvoja celotne koprske obale
V prihodnji h 30 letih naj bi povečali prenočitvene zmogljivosti od sedanjih 15 tisoč na okrog 47 ti. soč postelj . Uspeh razstave kmetijskih strojev
Zastopniki turističnih, gostinskih bridko presenečenje: vrata so bila
m sorodnih organizacij koprske ............................
obale so se na širšem posveto-
vanju v Portorožu pomenili o vlogi turizma v dolgoročnem razvoju koprske obale. Po zamislih strokovnjakov naj bi v prihodnjih tridesetih letih povečali prenočitvene zmogljivosti od sedanjih 15 tisoč na okrog 47 tisoč postelj. Razen hotelov, restavracij, avtocam-pov, motelov in drugih objektov bodo uredili tudi več infrastruk-
odprta. Nekdo jih je ponoči podrl s krepkimi udarci in iz blagajne odnesel pol milijona lir in 150 nemških mark. Zadevo je trgovka takoj prijavila policiji, ki je uvedla pre iskavo.
Vprašanje o grških študentih v Trstu
Komunistični svetovalec v tržaškem občinskem svetu Dario Su-pancich je naslovil na tržaškega župana inž. Spacciruja pismeno vprašanje glede položaja grških študentov, posebno na tržaškem vseučilišču.
V svojem pismu svetovalec Su-pancich omenja, da Se mnogi gr-t ški študenti, ki so študirali v Italiji, niso vrnili s poletni tv, počitnic iz domovine na študij, ker sb jim sedanji politični oblastniki v Grčiji prepovedali izstop,.i;z .države .zgradi njihovega političnega prepričanja. Tak je tudi primer dveh grških študentov, ki sta bila vpisana na tržaški univerzi in ki' se nista vrnila iz Grčije. Mladeniča sta sporočila svojim znancem in prijate- nov starih dinarjev prodane kmetij-
ljem, da £0 jima odhod iz Grčije onemogočile vladne oblasti.
Spričo tega domnevajo, da so v okviru vseučilišča vohuni, ki obveščajo grške konzularne oblasti v Trstu o političnem razpoloženju posameznih študentov.
Spričo takega stanja, svetovalec Supancich sprašuje tržaškega župana, kaj bi menil, da je potrebno storiti, da bi se prizadeti študenti lahko vrnili v Trst.
Še prav posebno pa svetovalec Supancich zahteva, naj se ne zahteva več za vpis grških študentov, ki prihajajo iz drugih italijanskih vseučilišč, naj predložijo osebno sliko, ki mora biti overovljena od grškega konzulata (kar ni v navadi v drugih italijanskih vseučiliščih). Zadostovati bi morala overovitev občinskega tajnika, kar bi onemogočilo grškim kunzular-nim oblastem nadzorstvo nad študenti, ki so politično drugače usmerjeni kot sedanji režim grških Polkovnikov.
Pretep v štirih v Ul. XXX. oktobra
..	. .	,	, ,	Predvčerajšnjim ponoči malo po
turnih objektov. Med temi bo naj- tretji uri je na postaji letečega od-važnejša _nova obalna cesta Sko- delka v kvesturi zabrnel telefon.
Neznanec je agentom povedal, da se je v Ul. 30. oktobra pravkar končal pretep med štirimi osebami. Dve sta se nato oddaljili z vespo rdeče barve. Patrulja letečega oddelka je rta osnovi tega bežnega elementa končno našla na Trgu sv. Jakoba dva mladeniča, ki sta, o-prta na svoj rdeči motocikel, živahno razpravljala. Mladeniča so agenti legitimirali in nato preiskali. Ure za 22-letnega težaka Guerrina Mosettija z Istrske ceste 40 in njegovega prijatelja, 20 letnega Gior-gia Vatto iz Uiice Molino a Vento 154. Pri preiskavi so agenti našli v predalčku za orodje v zadnjem delu motocikla oster železen kavelj, ki ga navadno uporabljajo samo v pristaniščih za dviganje vreč in zavojev. Izkazalo se je, da sta se mladeniča najprej gprla z dvema drugima osebama, katerih imeni sta. še sedaj neznani in ju nato pretep-1 la. Preden sta se oddaljila sta jima še zagroailo s kavljem. Zdi se, da so agenti kljub molčanju obeh | mladeničev prišli na sled enemu izmed dveh neznancev, ki bo pre-napeteža prijavil sodnim oblastem.
Vsekakor pa se preiskava še vedno nadaljuje, saj so okoliščine in podrobnosti tega zagonetnega pretepa zelo nejasne, iz česar lahko sklepamo, da_ je zadeva resnejša ali pa da je šlo za osebni obračun med «znanci».
fije — Portorož, za gradnjo katere bodo najbrž že v najkrajšem času odobrena sredstva. V načrtu sc nadalje 'razni drugi objekti, kot trgovine, kopalni bazeni (tudi zimski), kegljišča in druge športne naprage itd. Glavni turistični center bi tudi v prihodnjih tridesetih letih ostal Portorož, znatno pa naj bi napredoval turizem na območju Izole. Strunjana ter v okolici Lucije. Kolikor bodo osvojili varianto, da bi obalno cesto speljali po višinskem predelu, potem bi lahko tudi celotna obala med Izolo in Koprom doživela večji turistični razmah.
Na posvetovanju v Portorožu je bilo seveda mnogo govora, kako finančno uresničiti vse te zamisli. Udeleženci so poudarili, da bo potrebno angažirati najrazličnejša STedstva, vključno tuji kapital. Spremeniti pa bo potrebno tudi politiko kreditiranja doma in turističnim podjetjem omogočiti u-godnejše pogoje tako glede odplačilnih tokov' • kakor glede obrestne stopnje.
* * *
Razstavo kmetijskih strojev v Kopru si je ogledalo okrog 6 tisoč kmetovalcev Slovenske Istre in tudi oddaljenejših krajev. Tako velik obisk in tudi za okrog 60 milijo-
MAlf	—___1 __ 1___Lil
ske mehanizacije, dovolj zgovorno kaže, da je bila zamisel koprske Agrarie dobra. Razstava je bila dejansko kompleten prikaz’ vsega tistega, kar je tipično za konfiguracijo istrskega terena in brez česar si modernega kmetovalca ne moremo več zamišljati. Posebne pohvale pa je lahko deležna pobuda koprske Agrarie, ki je dala kmetom na razpolago 30 milijonov dinarjev kreditov pod razmeroma ugodnimi pogoji odplačila od enega do treh let.
Pol milijona lir odnesli iz blagajne
Sofia Černe por Savarin, ki je solastnica trgovske družbe «Omnia Commerce*, s sedežem v Ul. Fabio Severo, se je včeraj zjutraj napotila na delo kar peš, saj stanuje v Ul. Rismondo. Ko pa je prišla pred vrata svojih uradov jo je pričakalo
varne, zveze industrijcev in sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL.
Predstavniki posameznih ustanov, delodajalcev in delojemalcev so sporazum podpisali po predhodnem posvetovanju in s privoljenjem članov notranje komisije tekstilne tovarne.
Ob zaključku so se zastopniki zveze industrijcev tekstilnega obrata in sindikatov zahvalili prefektu za posredovanje.
Stavka obeh kategorij delavcev v tekstilnem obratu je trajala več mesecev ter so delavci najprej stavkali dva' dneva skupaj, potem pa še trikrat po en dan; oproščeni so bili sodelovanja v stavki za pokojnine. Sindikalisti, ki so borbo vodili enotno, so imeli več pogovorov tako na prefekturi kakor tudi na uradu za delo ter na zvezi industrijcev. Pogajanja so morala rešiti vprašanja načelnega značaja.
ništvu komisij pri trgovinski zbornici podrobno prijavo s šolskimi potrdili na navadnem papirju (če gre za študente), odnosno zdravniško spričevalo (za primer stalne invalidnosti).
Komisije bodo na svojem prvem sestanku v prihodnjem letu uradno izbrisale 31. decembra 1968 vse tiste, ki svojega položaja v tem letu ne bodo uredili.
Izšla je nova številka «GORIŠKIH SREČANJ*
Če imajo omenjeni obrtniki ali trgovci v svoji družini kakšen takšen primer, bodo morali poslati taj-
iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiHUiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiHiiiiiiiii
Časopisno založništvo tSoča* v Novi Gorici je te dni izdalo novo dvojno številko (13-14) novogoriške revije ^Goriška srečanja», ki jo urejuje poseben odbor s Cvetkom Nanutom na čelu kot odgovornim urednikom,
V tej številki, ki je obširna, pestra in zanimiva, najdemo med sodelavci poleg starih, še nova imena. Med njimi naj omenimo Razmišljanja dr. Joža Vilfana po prazniku v Novi Gorici in o bodočih nalogah na tem področju. Vida Tomšičeva je objavila članek Delavec in domovina ter obravnava odnose med obema. Marjan Tavčar I razpravlja o ateizmu sodobnega člo-I veka, Ančka Jagar pa v posebnem
POMEMBNA PHIPOBITEV ZA GORIŠKO GOSPODARSTVO
Ob Tržaški cesti je nastal obrat grosistične trgovine
Edilsanilaria, lako se trgovina imenuje, je odstranila vrzel, ki je dolgo obstajala v trgovini s sanitarijami in gradbenim materialom
Bolniška pomoč Irgovcom in obrtnikom
Tajništvo Komisije za obrtnike in trgovce v Gorici sporoča vsem lastnikom podjetij, da bo z 31. decembrom letos r !nehala bolniška pomoč za družinske člane, ki so dopolnili 18. teto starosti.
Nadaljevanje te zdravniške pomoči je možna samo v sledečih primerih: za srednješolske dijake
Zaradi prizadevanj oblasti in gospodarskih krogov, da bi industrijska cona čimprej postala pomemben dejavnik v našem gospodarskem razvoju, je bilo doslej dosti napravljenega in tisk je vpe te napore spremljal ter o njih tudi p;ročal. Veliko manj pa je beležil napore o ustanavljanju trgovske cone, ki prav tako sodijo v uk. ir teženj naših dejavnikov, da bi se določila urbanističnega načrta spoštovala in uresničila.
Ker je medtem prišlo do izgradnje prvega grosističnega objekta v trgovski coni, lahko seda* kaj več napišemo tudi o tern. V prihodnjih dneh bodo namreč uradno odmrli novo trgovino s skladiščem podjet ja Edilsanitaria ob Tržaški cesti, ki je svojo dejavnost pričela na stisnjenem prostoru na Catterinije-
vem trgu. Objekt zajema okoli tri tisoč metrov pokrite površine ter predstavlja za nase mesto pomembno pridobitev. Z njim namreč odstranjujejo vrzel ,ki je v trgovini z gradbenim materialom in še posebej s sanitarijami obstajala pri nas vsa povojna leta.
Najbrž ne bomo razkrili nobene novosti, če bomo povedali, da so se gradbeniki za svoje nakupe obračali predvseip na videmske grosiste in le v veliko manjši meri na goriška trgovska podjetja z gradbenim materialom, ker so jim lahko videmski trgovci nudili večjo izbiro in ugodnejše cene. Goriška tovrstna podjetja teh ugodnejših ugodnosti niso mogla nuditi v tolikšni meri, ker so bila odvisna od grosistov.
Primer podjetja Edilsanitaria
....11,11...."n"..................imunimi...Hill...m.............um......mimiimim.................mini.......mm
V
OKROŽNO SODISCE V GORICI
Iz tržiške bolnišnice
V	tržiški bolnišnici so pridržali za 8 dni na zdravljenju 28-letnega zidarja Umberta Braido iz Staran-cana, ki je padel ko je hotel stopiti z zidarskega odra na tla pa mu je spodrsnilo. Zdravniki so mu ugotovili zlom piščali.
V	Sesljanu je padla in se poškodovala 36-letna Teresa Fenaro, ki so ji v bolnišnici nudili pomoč zaradi rane na čelu. Okrevala bo v nekaj dneh.
Na desni nogi se je zbodel 16-letni Loris Sclaunich, ko je stopil na neki žebelj. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v nekaj dneh.
*uiHimiiiiiiMniiimimiiiiiiHmiiiiMiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitfiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Čeprav je naglo zavrl avtomobil ni mogel preprečiti smrtne nesreče
Šoferja so oprostili, ker sla prizadeti stranki umaknili svoje zahteve ■ Obsojen zaradi slabega ravnanja z ženo
Ko je hotel zaviti proti domu je m o tociklist treščil v a vto
V dobri veri je izjavila, da nima visečih zadev pred sodiščem Oproščeni obtožbe, da so protizakonito prevažali sladkor
Včeraj dopoldne se je moral zagovarjati pred okrajnim sodnikom v Gorici 23-letni Aleksander Rijavez, ki je ob času prometne nesreče, zaradi katere ;e prišel pred sodnika, stanoval v Gorici, na Korzu Verdi
V podobnem primeru in z enako obtožbo je bil obremenjen tudi 54 letni Di Dato Armando iz Gorice. Ul. Pola, na ga je sodnik pravtako enkrat, za skupno količino 1900 kg dejanja, ko je odstopil določeno ko-
št. 68, sedaj pa živi v Trstu Ul. Iičino sladkorja goriškemu trgovcu
Augustu Bressanu.
Drž. tož.: L. Bernot; sodnik dr. Balani; zapisnikarica Giovanna Rizzutto.
Pred tržaškim kazenskim sodi- deta nastopila že med preiskovalcem (predsednik Corsi, tožilec Ta-	—*—1--------------------- *“■—
vella, zapisnikar Strippoli) se je moral zagovarjati včeraj 43-letni Emilio Meton iz Ul. F. Dardi 2.
Moškega so obtožili, da je s svojim avtom (furgon družinskega ti-Pa) nenamerno ubil tedaj 72-letno Ljudmilo Godino iz Ul. S. Forti 66.
Nesreča se je pripetila 20. oktobra lani nekaj po 16. uri v Ul.
A. Grego. Emilio Meton se je tedaj peljal s furgonom v smeri Proti Ul. Brigata Casale. Na blažjem vzponu ceste je šofer zagledal pred seboj neko osebo, ki je Prišla nenadoma iz grmičevja ob desni strani ceste. Zavrl je vozilo, toda s tem ni preprečil nesreče-Avto je treščil v nesrečno žensko (šlo je za Godinovo) ter jo odvlekel naprej kakih 12 metrov, nakar Je ponesrečenka padla na asfalt.
Pri trčenju in padcu je dobila hu de poškodbe. Takoj nato so jo Prepeljali v bolnišnico, kjer pa je Po petih dneh umrla zaradi hudih Poškodb na glavi in zaradi zloma noge.
Policijski organi so ugotovili, da Je avto deloval brezhibno (v redu ?o bile zavore, plašči na kolesih m druge pritikline).
Najtežje je bilo vprašanje odškodnine. S pokojnico, ki je bila Upokojenka, sta živela tudi brat Diovanni Godina, star 69 let, In sestra Vanda, stara 65 let. Za oba je skrbela pokojnica, ker sta popolnoma gluha.
Razumljivo je torej, da sta priza-
nim postopkom kot zasebni stranki. Na včerajšnji obravnavi sta se odrekla svojim pravnim zahtevam, ker je medtem zavarovalnica zadovoljivo rešila vprašanje odškod nine Pri zaslišanju Giovannija in Vande so se morali sodniki poslu-žiti posebnega tolmača za gluhoneme.
Dejstvo, da sta prizadeti stranki umaknili svoje pravne zahteve, je omogočilo sodnikom, da oprostijo obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Javni tožilec je bil zahteval obsodbo na 8 mesecev zapora ter odvzem vozniškega dovoljenja za 1 leto.
* * *
Pred istimi sodniki (obramba Pa-dovan) se je moral zagovarjati tudi 47-letni Ernesto Braicovich iz Ul Almerigotti 15, ki je bil obtožen, da je slabo ravnal z ženo, da jo je prikrajšal za dolžno gmotno pomoč, ko je živela ločena od njega, in da jo je telesno poškodoval.
Primer zakoncev Braicovich je svojevrsten. Obtožena žena Fiorina Varisco je bila do predlani bolničarka v Pulju. Braicovich jo je spoznal s posredovanjem neke svoje sestrične (priimka te sestrične pa se ni mogel spomniti) Fiorina ‘Varisco je dejala, da ji je Braicovich vsiljivo dvoril. Obtoženec pa je pozneje trdil, da se )e Fiorina poročila z njim samo zato da bi postala italijanska državljanka. Naj bo tako ali drugače, gotovo je, da sta se civilno poročila predlani v
Pulju. Tako je Fiorina postala italijanska državljanka.
Kmalu pa so se razvneli prepiri. ženska je trdila, da mož n! skrbel zanjo, da jo je pretepal in žalil. Braicovich pa je trdil, da ni mogel ženi nuditi gmotne podpore, ker je premalo zaslužil ter je moral skrbeti za svojega 12-letnega sina, ki ga je imel iz nekega prejšnjega razmerja.
Zanikal pa je, da bi ženo pretepal, čeprav je dejal, da se je Fiorina poročila z njim le zaradi ko-ristolovstva in da je žal prepozno zvedel za to njeno značilnost. Fiorina pa mu ni ostala dolžna. Izjavila je, da mu je ob poroki izročila 400.000 dinarjev. Določeno vsoto ji je mož vrnii. Braicovich pa je pribil, da je žena pustila v Pulju dolgove, ki jih je bilo treba poravnati
Ker se je preiskovalnim organom zdelo Braicovichevo obnaša nje nekoliko čudno, so ukazali, naj
Tonello 34. Dne 28. januarja letos okrog ene ure po polnoči, se je Rijavez peljal z avtom Mini Minor po Korzu Verdi v Gorici ter hotel z vozilom zaviti proti svojemu domu. V tem ga je hotel prehiteti z motociklom 20-letni Mario Buiatti iz Gorice Ul. Udine 76, ki je vozil za njim, trčil ob avto in padel. Pri tem je dobil poškodbe, za kate re se je moral zdraviti 10 dni. Pri trčenju pa je bil precej poškodovan avto Volksvvagen, ki je bil tam v bližini ustavljen. Škodo na njem so takrat ocenili okrog 100 tisoč lir.
Buiatti je vložil proti Rijavzu tožbo, sodišče pa ga je včeraj, po zaslišanju nekaterih prič oprostilo, ker dejanje ni kaznivo. Branil Pa je odv. Luzzatto.
Ker ni hotela plačati denarne ka zni 10 tisoč lir, je morala pred sodnika tudi 48-letna Sofija Mrak, uradnica iz Gorice Ul. Marzia 12. Policija jo je prijavila češ da je v svoji prošnji za potni list izjavila, da nima visečih zadev pri sodniji, dočim je bila v tistem času vložena proti njej ovadba preko karabinjerjev od strani neke Marie Del Bianco Rizzardo. Obtoženka je pred sodnikom izjavila, da ni niti vedela za to tožbo in da dejanja, za katero je bila obtožena, ni nikoli zagrešila. Sodnik je njene izjave, podkrepljene z dokazi, upošteval in jo je oprostil s polno formulo. Branil jo je odv. Munafo.
Ker je prodajal sodavično pijačo «Chinotto» v steklenicah, na katerih ni bila označena zajamčena najnižja količina, bi moral 51-letni Narciso Kosovel, ki je po rodu iz Maribora, pa sedaj živi v Gorici, ter ima tovarno sodavice v Ul. XXIV maja št. 19, plačati globo 100 tisoč lir.
Ker ni hotel plačati, je prišla zadeva pred sodnika, Ker pa obtoženec zaradi bolezni ni mogel priti k razpravi so isto odložili.
Tudi v dveh drugih primerih so morali pred sodnika obtoženci, ki so se branili plačati predpisane globo. Med temi sta bila 44-letni Arnoldu Carelli iz Gorice Ul. Lun-ga 46 in 55-lotni Rigoberto Govoni. Ul. Lunga 46, ki bi morala plačati vsak po ’0 lir globe, ker da ni
društva «0. Župančič« v štandrežu ob 20.30 uri. V Gorici pa bodo film predvajali v prostorih krožka «S. Gregorčič« v petek, 29. t. m. zvečer.
predstavlja v tem pogledu kvalitetno novost, ker se je postavilo kot edini vmesni člen med proizvajalca in kupca ter tako odstranilo posrednika, ki je dražil blago.
V novi trgovini bo moč dobiti sanitarije vseh vrst in kvalitet, ki jih bodo razstavili v ogromni izložbi. Vzorci neštetih ploščic so zloženi v predala ali pritrjeni na viseče plošče, kar vse skupaj zavzema relativno malo prostora za tolikšen izbor. Zelo veliko je tudi sintetičnih oblog za pode. Na pokritem dvorišču je vsakovrsten gradbeni material, med katerim je izredno veliko plastičnega. Gašenje in nakladanje apna je avtomatično, s pomočjo stroja, ki opravlja delo desetih delavcev.
Kupcu iz Gorice se sedaj ne bo več dogajalo, da bo moral nakupovati blago v oddaljenejših središčih, ali pa da bo moral nanj čakati, če ga je naročil v slabo založeni trgovini. V trgovini Edilsanitaria si bo lahko izbral blago na podlagi vzorcev ter ga tudi takoj odpeljal. Takšno postrežbo zagotavlja grosistična trgovska mreža tega podjetja. Pri tem pa je pomembno tudi to, da podjetje po dogovoru blago vgrajuje. Podjetje se povezuje tudi z jugoslovanskim gospodarstvom, kjer je po kvalitetnem blagu veliko povpraševanje, zlasti po plastičnih podih.
sestavku razpravlja o prvih petih letih življenja avtonomne dežele Furlanije — Julijske krajine. Vid Vremec in Vence Ušaj sta v svojem prispevku zbrala zanimive podatke o predvojnem ilegalnem tisku na Primorskem, ki pa so na žalost nepopolni in bi jih bilo treba zajeti bolj v širino ter izpopolniti vrzeli. V članku «Svetloba nad Krasom» podaja Sandi Sitar svoj razgovor s slikarjem Silvestrom Komelom. Rudi Šimac tudi v tej številki obravnava postopno uresničevanje zamisli o aidocesti Šentilj-Nova Gorica. Med zapiski naj omenimo članek dr. Zorna o preganjanju Franceta Bevka pod fašizmom.
Revijo krasi več uspelih fotografskih posnetkov s pokrajinsko in drugo tematiko. Zanimivi so posnetki Drežnice in sveta pod Kr-mom, Socerbskega gradu in slovenskih zgodovinarjev pred vhodom v Goriški grad.
Tržaški «Teatro stabile<r bo gostoval v Gorici
Za nastopno gledališko sezono se je goriška ustanova za kulturne manifestacije EMAC, ob sodelovanju goriškega «Malega gledališča* dogovorila s «Teatro stabile« iz Trsta za gostovanje v Gorici. Gledališče bo priredilo v Gorici šest predstav v obdobju od 27. novembra letos do 8. aprila 1969. Kot prvo delo je na sporedu za 27. t.m. delo Itala Sveva «L'awentura dl Maria«.
Predstave bodo v veliki dvorani UGG.
Jutri predvajanje planinskih diapozitivov
Jutri, v soboto, 23. t m. bodo t kinodvorani «Stella Mattutina« v Gorici zvečer ob 21. uri uradno razdelili nagrade zmagovalcem z razstave planinskih diapozitivov, ki jo je organiziral goriški planinski klub CAI. Ob tej priliki bodo predvajali tudi najboljše planinske diapozitive. Vstop je prost.
Menični protesti
Delo v ladjedelnici in zdravje delavcev
Skupina strokovnjakov z univer ze v Paviji bo v kratkem prišla v Tržič, kjer bo po nalogu deželne uprave proučila v tržiški ladjedelnici obseg škodljivega vpliva na zdravje delavcev pri raznih vrstah dela. Upoštevali bodo tudi kvarni vpliv dela za daljšo dobo, s po sebnim ozirom na vpliv svetlobe, žarčenja, ropota itd.
Delavci so sprejeli ta ukrep z zadovoljstvom, saj gre za zdrav stveno stanje delavcev v največjem metalurškem podjetju naše dežele, kar bo imelo ugoden odmev tudi v delovnih odnosih.
Prihodnji ponedeljek občinska seja v Gorici
Prihodnja seja goriškega občinskega sveta bo v ponedeljek 25. novembra ob 18.30; tako so sklenili na zadnji seji odbora, ki ji je predsedoval podžupan Candussi. Odborniki so razpravljali o osebju, sklenili. so nakupiti nov tovornjak za pobiranje smeti ter so ob koncu spregovorili o osebju zaposlenem pri podjetju za mestne prevoze ATG. Izplačali bodo 600 tisoč lir za bolniško oskrbo.
ga pregledajo zdravniški izvedenci. J?	Podpisanega spremnega
Ti so izjavili, da gre za moškega dokumenta, ki je potreben za pre-
s šibko osebnostjo.
Na včerajšnji obravnavi Je Braicovich odbil vse obtožbe ter je izjavil, da se čuti nedolžnega. Fiorina Varisco pa Je potrdila svoje obtožbe. Sodniki so upoštevali o-lajševalno okoliščino delne nezmožnosti pravilnega presojanja in no-tenja ter so obsodili obtoženca na 2 meseca in 20 dni zapora zaradi telesnih poškodb, oprostili pa so ga ostalih dveh obtožb zaradi pomanjkanja dokazov.
voz po več kot 25 kg sladkorja na-krat, za: skupno količino 1900 kg sladkorja, ki sta ga prepeljala iz svojega skladišča do sedeža trgovskega podjetja Orlando. Obtoženca sta izjavila, da ni šlo v tem primeru za prodajo, ampak za posojilo sladko. „'a, ki ga onadva prejemata svoje podietie od raznih sladkornih tovarn. Sodnik je nato oba opr I, ker nista zagrešila kaznivega dejanja.
Predvajanje filma «Kozara» po društvih na Goriškem
Jugoslovanski celovečerni film »KOZARA«, ki na edinstven način prikazuje del narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, bodo od 21. t. m. dalje vrteli tudi po sedežih nekaterih prosvetnih društev na Goriškem. Za film, ki je doživel lep uspeh pri predvajanjih po prosvetnih društvih na Tržaškem, je veliko zanimanje tudi na Goriškem.
Film bodo vrteli danes, 22. t. m. ob 20. uri v Sovodnjah v prosvetni dvorani in v soboto, 23. t, m. ob 20. uri pa v dvorani prosvetnega društva «Jezero« v Doberdobu.
V torek, 26. t. m. bodo film predvajali v prosvetnem društvu Danica na vrhu ob 20. uri. V srg,-do pri prosvetnem društvu «Kras» Dol-Poljane ob 20. uri. V četrtek,
Skuterist v Ločniku je podrl žensko
Včeraj ob 10.35 so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Ločnik, kjer je neki skuterist podrl ženo, ki je prečkala cesto ter jo poškodoval. Ženo 54-letno Marijo Gašperini vd. Cargniel iz Ločnika Ul. Rialto 17 so odpeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili udarec v lobanjo, poškodbo na levem sencu ter so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Ženo Je podrl 43-letni lambretist Franco Aureis iz Moše v trenutku, ko je v Ul. Brigata Re prečkal cesto, pa jo Je prepozno opazil, da bi se ji mogel izogniti.
Po podatkih trgovinske zbornice sta bila prijavljena v drugi polovici oktobra v goriški pokrajini skupaj 202 menična protesta: v Koprivi 1, Krminu 9, Doberdobu 8, Farri 3, Foglianu 3, v Gorici 163, Gradiški 17, Gradežu 10, Medei 1, Tržiču 89, Romansu 3. Ronkah 30, Zagraju 5, Škocjanu 15, Števerjanu 2, v San Pieru 2, Štarancanu 13 in v Turjaku 1,
V nedeljo v Gorici «Ceciiijanka 1968»
Katoliška prosvetna zveza iz Gorice pripravlja za nedeljo 24. t.m. «Cecilijanko 1968». V Katoliškem domu v Gorici bo popoldne ob 16.30 nastopilo na tem koncertu 14 pevskih zborov z Goriškega, ki bodo zapeli vsak po nekaj pesmi pod vodstvom svojih pevovodij.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna S GIUSTO, na Kor zu Italija 244 - tel 3538 TRŽIČ
Danes je v Tržiču odprta lekar na «S. Nicolo« dr Olivetti — Ul 1 maggio 94 — tel 73328 RONKE
Danes je odprta lekarna «AH’An-gelo« S. Olivetti— Ul. Roma 22 —
tel 77019
....... ......................................m,,,,.
Gradnja <<začasnega» kotalkališča
KLUB «SIMON GREGORČIČ« v Gorici
vabi na
kulturni večer
posvečen
letošnji sezoni Slovenskega gledališča v Trstu
Umetniški vodja SG prof. Josip Tavčar bo govoril o letošnjem repertoarju, igralci SG Mira Sardočeva, Stane Starešinič in Alojz Milič pa bodo recitirali iz svojega repertoarja umetniške besede.
Večer bo jutri, 22 novembra ob 20,30 v dvorani na Verdijevem korzu 13
Ob isti priliki bodo tam otvo-rili razstavo goriškega slikarta Andreja Košiča
• V,	Korna gradbeno podjet-1 vino prizadevanja občinske uprave
je koplje temelje, v katere bo položilo nosilce za streho nad kotalkališčem. športni objekt bo skupno delo občinske uprave in športnega združenja UGG. Ob sami odobritvi načrta se je razvila v občinskem svetu diskusija, med katero je bilo obljubljeno, da bo objekt začasnega značaja, ker ni v skladu z regulacijskim načrtom in njegovimi določili o čuvanju zelenih površin
To isto vprašanje je tema dopisa, ki ga je krajevnim listom poslal Ferruccio Bernardis, nekdanji go-
28. t. m. v prostorih prosvetnega riški župan. V njem navaja zgodo
pod njegovim vodstvom, da bi primemo uredila dolino Korna za otroško in športno rekreacijo, in koliko denarja je vložila, da so nastala športna igrišča in otroški objekti, stezice, , ograja, čuvajeva zgradba itd Vse to, sodi pisec, je sedaj v resni nevarnosti navzlic zagotovljeni ((začasnosti«, tako da ostaja sedaj edino zadoščenje le v tem, da bomo mogli občudovati z vrha doline eternitno streho nad kotalkališčem, na kateri bo — tako upam — kakšen koristen reklamni napis, morda za pivo, zaključuje "•nje pismo Ferruccio Bernardis.
IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA
V goriškem matičnem uradu so 18., 19. in 20. novembra prijavili 16 rojstev ter 11 smrti.
ROjSTVA:	Alessandro Saunig,
Patrizia Mazzareila, Eleonora Gi-ra, Clara Scozzai, Marinella Galli-na, Roberto Steianutti, Claudia Cro-sara, Gianni Buccarella, Ciro Pelle-grini, Luisa Biondi, Lorena Robaz-za, Valentina Geron, Alberto Zuc-chion, Fabio Rosolin, Roberto Belli, Maria Zucchetti.
SMRTI: gospodinja 57-letna Edvi-ge Martinelli por. Panini, 81-letni Antonio Brumat, 83-letni Matteo Benassi, dninar 64-letni Antonio Berlaot, trgovec 54-letr,i Italo Bres-san, 82-letni Giuseppe Sandrin, duhovnik 63-letni Francesco Zanolla kmetovalec 69-letni Francesco Vida en dan star Roberto Stefanutti, 73-letna Matilde Gjubich in 82-letna Teresa Geraldi vd. Černigoj
Gorica
CORSO. 17.15, 22: «La rag&zza con con la pištola«, M. Vitti in S. Baker. Italijanski film v barvah
VERDI. 17.00 - 22.00:	«Helga e
Michael«, drugi film o spolni vzgoji, v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 17—22:	«UHa,
papa, quanto rompi!», J. Bamer ln D. ReynoIds. Ameriški barvni film.
VITTORIA. 17.15: «Mauchette, tut-ta la vita in una notte«, Nataline Nortier in Jean Claude Guilbert, francoski film.
CENTRALE. 17.15—21: ((Obiettivo X«, M. Stevens in A. Nicol. Ameriški črnobeli film.
Iršič
AZZURRO. 17.30, 22: «11 caso Thomas Crouv«, F. Dunaway, v bar-v ah.
F'XCELSIOR. 16, 22: «Prudenza t la pillola«, D. Keer in D. Nivan, kinemaskop v barvah.
PRINCIPE. 17.30, 22: «11 medico della mut.ua«, A. Sordi, B. Valori in S. Franchetti, kinemaskop t barvah.
S. MICIIELE. 16.00: «La pista de-gli elefantl«, E. Taylor. Kinema-skopski film r barvah.
Vera Nikolič prestopila k zagrebškemu Dinamu
Nikolicevo bosta odslej trenirala Leo Lang in Aleksander Kerkovic
Niš. 20. — Vera Nikol id. svetovna rekorderka v teku na 800 m je sklenila menjati svoje matično društvo. Ta odlična atletinja, ki se je v zadnjem času »proslavila* predvsem s svojim nerazumljivim odstopom na letošnjih olimpijskih igrah v Mehiki, je doslej trenirala in nastopala za AK Morava v Cupriji. Zdaj. pa je sklenila menjati svoj klub in tudi dosedanjega trenerja.
Nikollčeva bo odslej, tekmovala za zagrebški Dinamo in je o tem prestopom izjavila med drugim na-•lednje: »Odločila sem se za prestop k Dinamu, kajti potreben ml J» večji klub, ki mi lahko ■ nudi odgovarjajoče pogoje. To je moja dokončna odločitev!*
Glavno skrb na treningih Niko-hčeve bo prevzel znani zagrebški strokovnjak za teke na srednjih progah Leo Lang, ki je bil skupno
Športni krožek Kras
obvešča, da bo v soboto, 23. t. m. v novih društvenih prostorih športnega krožka 5. redni občni zbor i naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev občnega zbora
2.	Poročila
a)	predsednika
b)	tajnika
c)	blagajnika
3.	Razrešnlca staremu odboru
4.	Diskusija
3. Volitve novega odbora 6. Razilo.
Občni zbor se bo začel ob 20. uri
z njo tudi v Mehiki. Ker bo pa Vera sicer še nadalje stanovala v Nišu, kjer študira na višji pedagoški šoli, bo v tem mestu vadila po Langovih navodilih pod nadzorstvom tamkajšnjega atletskega trenerja in profesorja na višji pedagoški šoli Aleksandra Kerkoviča.
Vse formalnosti okrog prestopa te slavne atletinje bodo opravili v naslednjih desetih dneh.
Nikoličeva je izjavna, da se bo odslej lotila treninga izredno resno. Med najvažnejše naloge v prihodnjem letu si je zadala, da v
iiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiHimiiiHiimmiimiimmmMMiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
Atenah ohrani svoj naslov evropske prvakinje v teku na 800 m.
Vera Nikolič se je v teh dneh že poslovila od svojega dosedanjega trenerja Ace Petroviča o katerem je dejala naslednje: »šest let sva bila skupaj in zdaj sva se nasitila drug drugega. Razšla pa sva se prijateljsko. Petroviču sem hvaležna za vse, kar je storil za mene, saj se moram zahvaliti le njemu, če sem danes to, kar sem. Petrovič je odličen trener. Prepričana sem, da bo vzgojil še druge odlične tekmovalce.*
HOKEJ NA LEDU
SVETOVNO PRVENSTVO
Bo v Ljubljani nastopilo vseh osem reprezentanc?
LJUBLJANA, 21. — Svojo udeležbo na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu v B skupini, kj bo v Ljubljani od 28. februarja do 3. marca 1969 so doslej zagotovile reprezentance Avstrije, Italije, ZR Nemčije, DR Nemčije, Poljske, Romunije in Jugoslavije. Manjka še prijava Norveške, ki je doslej sodelovala na vseh svetovnih prvenstvih. Pričakujejo, da bodo Norvežani prijavili svojo udeležbo do dokončnega roka 15. decembra.
Za tekmovanje v C skupini, ki se bo pričelo 24. februarja v Skopju, se je prijavilo doslej osem reprezentanc in sicer Belgija, Danska, Bolgarija, Madžarska, Holandska.
Japonska, Francija in Švica. Pravico za udeležbo v C skupini bi imela tudi Anglija, ki pa je svojo udeležbo odpovedala z motivacijo, da je njena reprezentanca prešibka za to tekmovanje.
KOŠARKA
NARAŠČAJNIŠK« PRVENSTVU
V nedeljo težka naloga za Borove naraščajnike
Mlada ekipa Bora je po petih odigranih kolih na sredini lestvice
V nedeljo čaka mlade igralce Bora težka naloga. Odigrali bodo šesto prvenstveno tekmo in sicer proti ekipi Servolane. To moštvo, ki je začelo' letošnje prvenstvo dokaj slabo, si je. v zadnjih tekmah o-pomoglo, zlasti, ko. so vstopili v njegove vrste še trije igralci L!oyda. To se je tudi krepko poznalo'v nedeljski tekmi proti Lloydu, čeprav jo je Servolana izgubila. Re-
zultat te tekme pa vsekakor ne odgovarja poteku dogodkov na igrišču.
Prav zato lahko predvidevamo, da bo nedeljski nastop borovcev zelo zahteven, posebno, ker bo Servolana igrala doma, na svojem igrišču. Poleg tega bodo to srečanje odigrali na prostem, medtem, ko borovci niso navajeni igrati na odprtem in bodo torej prikrajšani tudi s te strani.
Se hujše pa je dejstvo, da bodo morali borovci nastopiti z zelo o-krnjeno ekipo. Gotovo je že, da ne bodo nastopili Sirca, Bogateč, Ljubič in Segina, medtem, ko še ni gotovo če bo prisoten Pertot, ki še ni povsem okreval.
Da b| vodstvo vsaj delno izpopolnilo te vrzeli je moralo pritegniti v ekipo Kralja Martina, za katerega bo to torej krstni nastop Ta igralec obeta zelo mnogo, škoda je le, da se je začel ukvarjati s košarko šele pred kratkim. Razen njega bodo branili borove barve še brata Hrvatič, Deško, Bara-zutti, Sosič, Kobal in Francia. Zadnji našteti igralci so še zelo mladi. Naraščajniki so postali Sele letos, saj so dopolnili komaj trinajst let. * * *
Prvenstveno kolo iz pretekle nedelje ni prineslo presenečenj. Obe peterki Lloyda sta zmagali doma, Italsider pa je gladko odpravil Montuzzo.
Najvažnejša tekma kola je bila
TENIS
Bosewall in Newcombc finalista v Londonu
LONDON, 21. — Avstralca Ken Roseall in John Nevvcombe sta se uvrstila v finale moških posameznikov na mednarodnem turnirju profesionalnih igralcev v Londonu.
Rosewall je premagal Spanca Gi-mena z 2:0 (7:5, 6:1), Nevvcombe pa svojega rojaka Stolla z 2:1 (3:6, 6:2, 6:4).
V finalu moških dvojic sta Nevvcombe in njegov rojak Tony Roche odpravila Amerikanca Pancha Gonzalesa in Gimena z 2:0 (6:3, 9:7).
Juventus izločen
FRANKFURT, 21. — V povratnem srečanju . šestnajstine finala mednarodnega tekmovanja za po-
Borovci so na letošnje prvenstvo pripravljeni bolje kot lani (na sliki srečanje Bor — Libertas Pordenon)
med Borom in Ricreatori. Ta tekma kal sejemskih mest je Eintracht iz
Frankfurta na svojem igrišču premagal italijansko „ enajsterico Juventus z 1:0 po podaljških igre.' Ob regularnem Zaključku tekme.je bilo namreč stanje neodločeno 0:0 in ker je bil tudi izid pry’e tekme, v Turinu neodločen 0:0 so morali srečanje podaljšati.
Eintracht je s to zmago izločil Juventus iz nadaljnjega tekmovanja.
Eintracht: Tilkowski; Wirth, Lutz, Lindner, Schaemer; Bellut (od 30’ d p. Abbe), Hoelzenbein; Gratoow-ski, Bechthoid, Niokel, Huberts.
Juventus: Anzolin; Salvadore,Ro-veta; Bercellino (od 30' d. p. Pa setti). Castano, Leoncini: Žigoni, Benetti, Anastasi, Haller, Meni-chelli.
Sodnik: Jakše (Jug.)
Gol:	v 15’ drugega podaljška
Bechthoid.
pa se je zaključila — kot smo ze poročali — z zmago lanskih prvakov.
Prejšnji petek so odigrali tudi zaostalo srečanje med Mivarjem in Ricreatori. Zmagala je ekipa R -creatori, ki se je s tem uspehom povzpela na drugo mesto lestvice, kjer je skupno z Italsldrom, vendar ima ta tekmo manj.
Izidi pretekle nedelje Lloyd A — Servolana 58:25 Lloyd B — Mivar 51:35 Bor — Ricreatori 35:46 Italsider — Montuzza 50:13
LESTVICA Lloyd A	5
Italsider	5
Ricreatori	6
Lloyd B	5
Bor	5
Mivar	6
Servolana	5
Montuzza	4
Tricolore	5
Montuzza in Servolana imata tekmo manj.
10
8
8
6
4
4
4
2
0
Vsi člani Borove naraščajniške košarkarske ekipe naj se zbero v nedeljo na Trgu Goldoni pri avtobusni postaji št. 29 ob 10. uri. Srečanje se bo začelo ob 11. uri.
—jan—
smučam
Slovenski smučarji že sredi priprav
Na bližnjo sezono se pripravljajo vozari, tekači in skakalci
alpski
LJUBLJANA, 21. — Sneg, ki je zapadel na Gorenjskem v preteklih dneh je spravil na smuči prakUčno vse najboljše slovenske smučarje, ki so se začeli pripravljati na pr,'a tekmovanja v letošnji zimski sezoni.
že včeraj smo poročali, da se bodo letos najboljši Italijanski smučarski skakalci pripravljali na Pokljuki in sicer skupno s slovenskimi skakalci. Zanimivo je, da so spočetka nameravali jugoslovanski reprezentanti na prve priprave v Avstrijo v Bischofshofen, kjer bi imeli za tehničnega svetovalca tudi znanega avstrijskega trenerja Seppa Bradla. Toda v tem avstrijskem zimskošporthem središču ni bilo snega. Ko pa je ta pobelil Pokljuko so tja takoj krenili Zajc, Mesec, Stefančič, Giacomelli, Eržen, Oman,. Smolej, Pečar,' Krznarič in drugi. Vseh je dvanajst, priprave pa vodi trentT Gorjanc.
Na Pokljuki so pogoji za trening dobri, saj je zapadlo 30 cm snega. Reprezentanti trenirajo na 45-metrski skakalnici, danes pa bodo trenirali tudi na 70-metrski skakalnici v žireh. Po zaključku priprav bodo opravili tudi prvo pregledno tekmovanje, nato pa bodo najboljši skakalci po nekajdnevnem oddihu odpotovali v Švico, v St,- Moritz, kjer bodo nadaljevali s treningom na 80-metrski olimpijski skakalnici: 15. decembra se bodo na tej skakalnici udeležili tudi večjega mednarodnega tekmovanja.
Alpski smučarji,so že. v torek odpotovali v Italijo in sicer v Cer-vinio.' Tam se pripravljajo skupno z. najboljšimi, smučarji iz Avstrije, Švice, švedske, Francije, češkoslovaške in Sovjetske zvezfe. Jugoslovani se bodo Vrnili zopet domov v nedeljo.
Od torka se na Pokljuki pripravlja tudi devetnajst najboljših slovenskih smučarjev tekačev, med katerimi so Kerštajn, Mlinar, Ambrožič, Bavče, Kobilica, Dornik, Kalan, Zupan in drugi. Med njimi so tudi štiri dekleta. Treninge vodi
Janez Pavčič, Skupina tekačev bo ostala na Pokljuki skupno deset dni, nato pa se bo zopet zbrala 12. decembra v Bohinju, 24. decembra pa bodo nastopili na prvem letošnjem tekmovanju v Sloveniji na memorialu Tomaža Godca.
Skupno torej trenira trenutno na snegu kar 42 najboljših slovenskih smučarjev, ki tvorijo jedro jugoslovanske reprezentance.
Afrikanri bi radi italijanske trenerje
RIM, 21. — Nogometni zvezi Gane in Libije sta zaprosili italijansko nogometno zvezo za dva italijanska trenerja. Eden naj bi treniral. neki klub v Gani, drugi pa libijsko državno reprezentanco.
KOLiSAHSTVO
V nedeljo začetek dirke po Mehiki
OIUDAD MEXICO, 21. — V nedeljo se bo začela mednarodna kolesarska dirka po Mehiki. Udeležilo se je bo osem državnih reprezentanc. Svoje prijave so namreč doslej že poslale Švica, Nizozemska, Poljska, Ekvador, Peru, ZDA, Gvatemala in Kuba.
Proga te dirke bo merila 1970 km in bo razdeljena na 14 etap.
Kolesar Vicentini suspendiran
MlILAN, 21. — Italijana Vicen-tinija so za mesec dni suspedirali, ker so ugotovili, da je bil med kolesarskim tekmovanjem za nagrado Baracohi dopingiran. Zaradi njegovega suspenza so črtali z lestvice budi njegovega sovozača Del la Torre in je zdaj nova uradna lestvica taka:
1.	Felice Gimondi - Jacques An-quetil
2.	Ritter - Van Springel
3.	Ocana - Aranzatoai
4.	Dancelli - An-ni
5.	Adler - Schu-tz
6.	Aimar - Grosskost
7.	Jourden - Delisle.
imiiiiifiiiiiiiiimiimimiiiumiiiiiiiiiimiimiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiimmiiiiMiiiiiHiiiimniN
ODBOJKA
A LIGA
Virtus in Parma povečala naskok
V ženski A ligi presenetljiv poraz FARI Palermo
.V prvi -italijanski moški ligi je Parma v rie preveč lepi a zagrizeni bitki premagala šesterko Ruinija in je. tako omogočila, da se je skupaj z Virtusom še bolj utrdila na prvem mestu lestvice. Naskok 'teh dveh ekip namreč znaša po -štirih kolih že štiri točke pred Ruinijem, pred ostalimi pa še več.
Izidi šestega kola so bili naslednji:	.
Parma — Ruini 3:2 (11—, 7, 2, 13—, 7)
Virtus — Baby Brummel 3:0 (9, 0, 13)
Panini — Olimpija 3:0 (8, 11, 6) Buscaglione — Bovoli 3:2 (2, 4, 13—, 13—, 4)
CSI Milano — Termoshell 3:1 (3, 9, 12—, 12)
Casadio — Genova 3:0 (5, 8, 2)
LESTVICA
iiiiiiifiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiitiiitiiiiiiimiiitHiiiiiiiiiiiiiiimiiimniMimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiMiuiiiiimiii
V PONEDELJEK V LJUBLJANI
Svečana podelitev Bloudkovih nagrad
V ponedeljek 'popoldne bodo v Ljubljani podelili v Klubu poslancev letošnje Bloudkove nagrade in plakete.
Bloudkove nagrade so najvišja slovenska športna odlikovanja, ki jih vsako leto podele najbolj zasluženim telesnovzgojnim delavcem, tekmovalcem, organizatorjem, trenerjem.
Letos bodo podelili šest Bloudkovih nagrad in 23 plaket. Razen tega pa bodo podelili še dve posebni priznanji Miroslavu Cerarju in Ivu Daneu, tako, da bo vseh priznanj dejansko 31.
žirija, ki vsako leto odloča o tem, kdo bo nagrajen s temi priznanji je imela letos dokaj težko deio. Prejela je namreč kar 110 predlogov za nagraditev, od tega 90 za plaketo in 20 za Bloudkovo nagrado.
Bloudkovo nagrado lahko podelijo nagrajencu samo enkrat v življenju.
Virtus	6 6 0	18- 4	321-181	12
Parma	6 6 0	18- 5	333-221	12
Ruini	6 4 2	15- 8	295-262	8
Casadio	5 3 2	11- 9	267-230	6
CSI Mil.	6 3 3	12-11	285-251	6
Panini	6 3 3	12-13	288-301	6
Baby Br.	6 3 3	11-12	276-278	6
Buscagl.	5 2 3	8-12	214-232	4
Bovoli	6 2 4	11-13	259-314	4
Termosh.	6 2 4	12-15	317-351	4
Olimpia	4 0 4	2-12	128-205	0
Genova	6 0 6	2-18	149-295	8
V	ženski A ligi je edino vidnejše presenečenje pripravila šesterka Mediterranea iz Catanie, ki je s pomočjo svoje odlične igralke Bolgarke Jordanove sredi Palerma odpravila tamkajšnji FARI Simet s 3:1, kljub temu, da je Bolgarka i-grala s poškodovanim kolenom.
V	drugih srečanjih je presenetljivi novinec CUS Parma utrdil svoje tretje mesto na lestvici, Mak Mara nadaljuje z zbiranjem zmag z izidi 3:0, sicer pa kolo ni pokazalo nič posebnega.
Izidi
Mediterranea — FARI Palermo 3:1
6. 8—, 11, 10)
Max Mara — Cabassi 3:0 (8, 11, 7) Fini — Confit 3:0 (13, 5, 2)
CUS Parma — Cogne Aaosta 3:2 (8—, 13, 11, 9—, 13)
Jugoslovanska reprezentanca, ki potrdila svojo kakovost tudi
je na neuradnem svetovnem prvenstvu v Čilu zasedla prvo mesto, je na olimpijskih igrah v Mehiki, kjer je osvojila srebrno medaljo
Virtus — Bergamo 3:1 12, 8) LESTVICA				(12,	7—,
Max Mara	5	5	0	15: 0	10
Fini	4	4	0	12: 1	8
CUS Parma	3	3	0	9: 3	6
Virtus Raven.	3	2	1	7: 5	4
Cabassi	4	2	2	6: 9	4
Confit	5	2	3	6:11	4
Catania	5	' 1	4	5:12	2
FARI Palermo	5	1	4	5:12	2
Cogne Aosta	3	0	3	4: 9	0
Bergamo	3	0	3	3: 9	0
; Hasan Seidbejli j	11.
TELEFONISTKA
Prijela je posodo in jo potresla. Na dnu je bilo še malo rožne vode. Omočila si je sence in vrat. Komaj zaznavni vonj jo je spomnil na tiste žalostne dni. Zadnje dni pred smrtjo se je bila babica že čisto posušila. Postala je majcena in se sklonjena v dve gube vlekla po sobi Ko pa je umrla,	se je povsem zravnala, tako	da	je Mehriban	komaj
verjela, da je to ona. Soseda ln vsi, ki so prišli kropit, so hudo jokali. Nisabeim se je bila po prsih in grenko tožila: «Ti moja revica, nič lepega nisi imela pri sinu!«
Samo Mehriban ni jokala, le gledala je nepremično s široko	odprtimi očmi, v	katerih	je	otrpnilo grenko	začude-
nje. Mehanično je stregla s čajem ter odnašala in pomivala
K07STC6
Potem so babico pokopali. Kot je navada, so ljudje prišli na sedmino trikrat: tretji, deveti in štirideseti dan. Ko so ljudje	zadnjič počastili	mrtvo,	so	se	razšli in Mehriban
je ostala sama. Vseh teh štirideset noči je Nisabeim prebila pri Mehriban, mirila in tožila jo je, kakor je vedela in znala. Po tretji sedmini je vzdihnila in dejala:
«Pa se je končalo... Ja, hčerkica, vsi bomo prej ali slej odšli tja. Samo naša dobra dela bodo ostala.*
Tisto noč je Mehriban ostala sama. Ni mogla zaspati do Jutra.	Prvič je spoznala,	da je	babico	izgubila za	zmeraj.
Končno so se ji udrle solze, zaihtela Je. Čudno, ni je bilo strah babice, ampak nečesa drugega. Ves čas se ji je dozde-
valo, da je nekdo v sobi, slišala ga je celo, kako diha. Kolikokrat je v strahu skočila s postelje, prižgala luč, pogledala po vseh kotih in celo šla gledat v kuhinjo. Povsod je bilo tiho. Toda samo da je ugasila luč, že je bil spet nekdo v sobi in vzdihoval. Bila je tako preplašena, da je celo mislila stopiti k Nisabeim, jo zbuditi in poprositi, naj ji pomaga ali spi pri njej. Vendar je zbrala ves pogum, stisnila zobe in potrpela do jutra; tako ni mogla zaspati vso noč. Domislila se je in ni ugasila luči vso noč: tako se je pomirila. Toda ko je morala plačati dvojni račun za elektriko, je luč spet začela ugašati.
Spomini so jo malo raztresli, tako da je za nekaj minut pozabila na sestanek in vse, kar je bilo povezano z njim. Morala se je odpraviti. Zadnjič se je obrnila pred ogledalom in odšla.
V drugem nadstropju se je nepričakovano srečala s Nisabeim in se v zadregi ustavila.
»Kam greš, hčerka,* je vprašala starka ter pazljivo ogl» dovala dekle. Tudi sama se je ustavila, da bi ujela sapo. Nisabeim je bila debela stara ženska, zato je težko hodila po stopnicah.
Mehriban je zardela.
«Jaz... neki opravek imam, babica...*
Bistra Nisabeim se je nasmehnila:
«Najbrž so kakšne srčne zadeve, a? Saj si se oblekla, da je kaj„.»
Da bi se ubranila nadaljnjih vprašanj, je Mehriban sama pohitela spraševati:
«Odkod pa greš ti, babica?*
«Od hčerke. Spet ima svoje muhe, noče jesti: tega ne morem, tega nočem. Najbrž je noseča, šla sem in ji nesla kislih kumaric.*
Mehriban je pobesila oči in spet vprašala:
((Katerega vnuka pa že pričakuješ, babica?*
((Enajstega!* se je vzravnala Nisabeim. «Zdi se mi, hčer-
kica, da bom kmalu morala odpreti otroški vrtec. Tudi ti boš, ko bo bog dal, da se boš omožila, puščala pri meni svoje otroke, če boš šla v gledališče... Ta obleka se ti lepo poda. Torej pomeni, da imaš srčne težave? Zakaj pa ne, Alah ti daj srečo! Glej, nikar ti naj ne bo nerodno, če boš potrebovala nasvet, priti k meni. Saj sem ti zdaj mati in babica, Alah ti daj toliko let, kot je peska na njenem grobu! Saj me je pred smrtjo prosila, da bi popazila nate.*
«Hvala, babica... Zdaj pa moram iti. Danes imamo v službi zborovanje...*
Nisabeim je s pogledom še enkrat ošinila dekletov razburjeni obraz in njeno obleko, potem pa je z glasom, ki je marsikaj pomenil, dejala:
«No, kaj bi, hčerkica, le pojdi... Samo predolgo se nikar ne zamudi. Ni prav, če hodi dekle prepozno domov. Le pojdi, pojdi kamor že moraš iti.*
Ko se je Mehriban otresla zgovorne starke, je kot blisk stekla navzdol. Zelo se ji je že mudilo. Da bi čim prej prišla do Aznafte, si je zbrala najkrajšo pot. Srečno se je zmuznila skozi moštvo uličnih nogometašev, ki so se divje podili za žogo, in stekla po ulici Lermontova. Skozi luknje v kamniti ograji je zagledala mesto, ki se je kot velikanski amfiteater razprostiralo proti morju. Mračilo se je. Onstran ograje je bil park. Med kronami borov, vrb in cipres se je svetilo temno modro morje. V pristanišču so čakali parniki, barke in vlačilci. Množica drugih ladij je prihajala in odhajala. Tu in tam so se posvetile prve plahe luči. Mehriban je stekla po širokih stopnicah, poskakovala kot dekletce in pazila, da sl ne bi preveč izrabila pet. Proti koncu je preskakovala kar čez dve stopnici. Prišla je do tramvajske proge in krenila proti Aznafti. Ko je že skoraj prihitela do dogovorjenega kraja, se je sunkovito ustavila: Zakira ni bilo.
((Mogoče ga sploh še ni bilo?* se ji je utrnila misel. Iz rokava je potegnila robec in si obrisala pot z obraza. Da bi si oddahnila, se je naslonila ob zid.
Od tod, kjer je stala, je vogal poslopja dobro videla. Ni se mogla odločiti, da bi stopila do vogala.
Ljudje in avtomobili so v nepretrgani vrsti zavijali okoli vogala. Pločnik je bil zdaj poln ljudi, ko se je iz avtobusa zgnetla množica potnikov, zdaj spet prazen.
((Mogoče pa čakam zaman?* jo je napadel dvom. ((Mogoče je že bil tukaj, pa me ni bilo, in je odšel? Ne, tako hitro ni odšel. Saj je sam hotel, da se sestaneva! Najbrž sa je kje zadržal, pa bo še prišel. Vsekakor bo prišel... vsekakor!*
Nenaden sunek vetra je nagubal svileno morsko gladino. Mehriban je nastavila hladnemu vetru žareč obraz in globoko zavzdihnila.
Vzdolž drevoreda so zagoreli venci svetilk. Pristanišče sa je dokončno zavilo v temo. Trg se je ponovno napolnil a množico, ki se je počasi razpršila in razlila na vse strani Spet je bil prazen in tih. Mir je objel obrežje, cesto in morje.
Mehriban se ni premaknila. Trg je bil razsvetljen in vogal Aznalte je dobro videla. Tam ni bilo nikogar. Mehriban ni imela poguma, da bi Zakiru kaj očitala. Narobe, začela se je že bati. Kaj, če ni zbolel, ali da se mu ni kaj pripetilo? Avtomobili ne trobijo, vozijo pa tako hitro!... Ne, ne, to ni mogoče!
V letnem kinu, ki je stal čisto na bregu, so ugasile luči: začela se je predstava. Lepo stebrišče so zdaj osvetljeval« samo luči reklam. Zaslišala se je glasba iz filma, ki jo j« potem zamenjal zbor pojočih glasov.
Mehriban ni mogla stati na miru, hodila je ob zidu gor in dol.
«Film se je začel,* je vzdihnila, «zdi se mi, da pojejo neko indijsko pesem. Pozno je že. Zdaj ga ne bo več. Joj! Kdo je prišel? Ustavil se je... tam, na vogalu?* že je hotela planiti tja, pa je obstala — ni bil Zakiir. Fant ki je prišel do vogala, se je ustavil, si spretno vtaknil cigareto in prižgal. Potem je ugasil vžigalico, jo frcnil v avto, ki je privozil mimo, in začel hoditi po pločniku.
UREDNIŠTVO- TRST — UL. MONTECCHI -6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal' 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur — vnanret četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 lir SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljb 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tis«* Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DŽS, Ljubljana, Star) trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravm 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 4« beseda,  Oglasi za tržaško in go riško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicita Itallana* — Odgovorni, urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst