Posamema številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. siev, 94. v LinmiflDl v sredo dne 27. aprila 192L Leio m. »SLOVENEC« velja po juatl na vsa strani Jugoslavije in v Ljubljani: sa oelo leto naprej . K 210-— za pol leta „ .. „ 120 — sr četrt leta „ . . „ 60— za en mesec „ •. m 20-— Zalnozemstvooelolelno K^li". — Sobotna izdaja: = fca oe o leto.....K 40 — aa inozemstvo ... „ 55 —• = Inserati: tnostolpna petitvrsta (59 mm Široka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat ... po K Odposlana Itd. . . po K >■— Pri večjem naročilu popust. Najmanjši oglas 5 9/9 mu K 15. Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in ineva do praznika ob 5. url zjutraj. Uredništvo ;e v Kopitarjevi ullol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nelrsnkiran« pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, upravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poSme bran. ljubljanske št. 653 za naročnino tn št. 348 za oglase, avstr. ln češke 2-4.797, ogr. 23.511, bosn..tiero. 7563. Popoln psraz cenir^- DesnokratSe v svojih edinih trdnjavah ¥ velikanski Nič ni pomagalo, ne ukinjenje od regenta že potrjenega občinskega volivnega reda, ne novi za zmago centralistov prirejeni volivni red, ne ukinjenje ženske vo-livne pravice, ne preložitev volitev od nedelje na delavnik, ne skrajšanje časa za volitve, ne ves vladni aparat; demokratje so v svojih dosedanjih zadnjih trdnjavah, v Ljubl;ani, Mariboru, Celju in Ptuju, ostali v velikanksi manjšini. Ljudstvo je sodilo in obsodilo centralistično in koruptno politiko demokratov. Danes je gotovo: V celi Sloveniji ne bo občine, v kateri bi dobili demokratje večino. Pogoreli so v Ljubljani, v Mariboru naravnost katastrofalno, v Celju in Ptuju. Še neprimeroma hujša obsodba naroda jih pa čaka v podeželskih občinah, kjer bodo takorekoč popolnoma izginili. Za presojanje izida v občinskih volitvah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju so merodajne volitve v konstituanto, ker so se vršile na podlagi istih volivnih imenikov. U d e le ž b a je bila pri občinskih volitvah manjša kakor pri volitvah v konstituanto. V Ljubljani je glasovalo 68.9 odstotkov (pri volitvah za konstituanto 78.9 odstotkov), v Mariboru 70, v Celju nad 79 in v Ptuju 80 odstotkov. Vpisanih volivcev je bilo v Ljubljani 11.158, oddanih glasov 7688, v Mariboru 4183 (2939), v Celju 1129 (813). Vladni centralisti so nastavili volitve na delavnik, ker so upali, da bo ostalo doma toliko volivcev iz delavnih slojev, torej samo volivcev njim nasprotnih strank, da bodo zmagali. Na ta račun je deloma pripisati dejstvo, da je bila v Ljubljani udeležba SLS, socialistov in komunistov manjša, kakor pri volitvah v konstituanto. Kljub* temu se je pa zmanjšalo tudi število demokratskih volivcev, ker ie de) bivših demokratov, in sicer iz vrst urad-ništva, prešel k narodnim socialcem. Tako so nazadovali demokratje v Ljubljani pri občinskih volitvah z ozirom na volitve v konstituanto za 387 glasov, v Mariboru za 91 glasov, samo v Celju so s pomočjo ministra »gulikožc« napredovali za 20 glasov. Slovenska ljudska stranka \rostitve carine j>ri uvoz« cerkvenih zvonov. Dočim je bil prej v več slučajih dovoljen carine prost uvoz cerkvenih zvonov, katere je Avstrija pobrala v vojne svrhe in s tem občutno oškodovala siromašno prebivalstvo posameznih občin, se sedaj nc dovoljuje več carine prost uvoz teh zvonov. To se je zgodilo na direktno zahtevo Jadranske banke, ki ima livarno zvonov v svojih rokah, češ, da jc v Jugoslaviji dovolj surovin ža izdelavo zvonov in da torej ni nobene potrebe uvažati te predmete iz inozemstva. Ne samo, da ni res, da imamo doma dovolj tozadevnih surovin (izvzerasi samostojneže, ki pa itak niso za nobeno 1 rabo), ampak je tudi razloček v ceni tako ogromen, da nikakor ne gre odirati naše siromašne občine v korist kapitalistov Jadranske banke. Iz tega je razvidno, da ljudstvo pod sedanjim režimom nima nobeno zaščite, pač pa kapitalistični mogotci, ki v brk izvoljenim poslancem ljudstva napeljujejo vodo na svoj mlin. Glede železniške proge Krško—Novo mesto in Črnomelj—Vinica in dalje, kakor je predlagal poslanec g. Nemanič, je železniški minister odgovoril na tozadevno vprašanje, da zaenkrat ne more priti v poštev že od Avstrijcev transirana proga Krško—(Brežice)—Novo mesto, pač pa se bo v najkrajšem času začelo z graditvijo železniške proge Črnomelj—Vinica in dalje. Tej železniški progi se pripisuje veliko važnost in pomen, posebno pa z ozirom na gospodarsko povzdigo Dolenjske in Belokranjske. Poslancu g. Nemaniču, ki je sprožil to vprašanje, je treba čestitati na doseženem uspehu. Na vprašanje g. poslanca dr. Josipa Hohnjeca o otvoritvi cestne zveze med Mariborom in radgonskim okrajem, je odgovoril 22. t. m. minister javnih del g. Joca Jovanovič sledeče: Stavbeno ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani je v svojem poročilu z dne 7. t. m. štev. 1229, katero sem zahteval vsled Vašega vprašanja, predlagalo — po ugotovitvi vseh Vaših navedb — sledeče: 1. da se zgradi cesta od vasi Veljka — južno od Cmureka, kjer se konča cesta, ki prihaja iz Radgone — mimo Lilaškega vrha, Sevnice in Ceršaka do Št. Ilja v Slovenskih goricah, odtod vodi v Maribor že obstoječa državna cesta in južna železnica. Ta cesta bo dolga okrog 15 km in bo zadovoljila potrebo tamošnjega kraja; 2. da se vnese v proračun za L 1921 in 1922 7,500.000 kron, kolikor bo stala graditev te ceste. V tem pa ni vračunana vsota za odkup zemljišča. Ako ni mogoče celo to vsoto vpoštevati pri sestavljanju proračuna že za leto 1921-22, tedaj naj se vnese v proračun vsaj 2,500.000 kron, a ostanek pa naj se vnese v proračun za leto 1922-23. 3. da se poblasti Stavbeno ravnateljstvo za vodstvo pogajanj s krajevnimi avtonomnimi korporacijami radi brezplačne odstopitve zemljišča za graditev ceste in s tovarnami v Ceršaku in v Sladkem vrhu radi prostovoljnega prispevka za graditev ceste; in 4. da se odpre kredit v znesku 97.500 kron za izdelavo načrtov in predračunov za zgradbo ceste ter da se o tem obvesti Stavbeno ravnateljstvo, da prične z izdelavo projekta. Jaz sem v vsem sprejel predlog Stavbenega ravnateljstva in ukazal podrejenim organom, da po tem postopajo. Mnogo drugih zelo važnih vprašanj in interpelacij naših poslancev leži še nerešenih v raznih ministrstvih. Vsa ta vprašanja se nanašajo predvsem na koristi siromašnih davkoplačevalcev in kmetskega ljudstva sploh. V tem z dejstvi dokazanem vztrajnem delovanju poslancev SLS se zrcali vsa verižniška politika nasprotnikov. Liberalci in samostojneži, ki se prelivajo v eno celino, imajo samo široka usta ob času volitev, po volitvah pa skrbijo samo za svoje globoke žepe. Ignar — HminEie vladar. Listi se veliko bavijo s takozvanim preokretom v politiki Zedinjenih držav Severne Amerike, odkar je zavzel predsedniško mesto gospod Harding. Naše či-tatelje bo gotovo zanimalo, če izvejo, da pravi vladar v Ameriki ni ne gospod predsednik ne kongres, ki zboruje na vašing-tonskem Kapitolu, marveč takozvani ;>lobby«. Kaj je to? »Lobby« imenujejo Amerikanci one ljudi, ki se drenjajo po hodnikih zbornice, kjer obdelujejo poslance, da glasujejo v inteiesu raznih finančnih družb, industrijskih trustov in železniških konsorcijev. Zgodovina dokazuje, da imajo ti krogi največ vpliva takrat, kadar se predsednik izvoli iz vrst republikanske stranke, ki je zastopnica velekapitala. Zato se je zdaj pod Hardingom ustanovila naravnost neka pomožna vlada, koje člani se z vso aimerikansko odkritostjo po časopisih javno predstavljajo publiki. S to pomožno vlado so v zvezi tudi zastopniki inozemskih držav, ki tem potom najsigur-neje dosežejo svoje cilje. Kdo je vse član te resnične vlade velike severnoameriške republike? Predsednik je gospod Defrens, ki vodi zvezo trgovinskih zbornic in zastopa organizirano veletrgovino. Njegov adjutant ta-korekoč je mister Thom, zastopnik velikih železniških družb. Zaupnik te pomožne vlade v kabinetu je sekretar za notranje zadeve Albert Fall, ki nima drugih zmožnosti nego to, da je izredno bogat in ima veliko rvosestev v Mehiki. Njegov pomočnik je bivši poslanik Zedinjenih držav v Mehiki, Fletcher, ki je pod Wilsonom tako hujskal na vojsko z Mehiko, da ga je ta moral odsloviti. Največjo moralno pomoč te družbe pa tvori Mr. Hearst, ki je lastnik velikega časnikarskega trusta, kateri fubricira javno mnenje. Hearst je, kakor nam razodeva sloveči amerikanski pisatelj Sinclair v svoji pravkar obelodanjeni knjigi »Brezgrešni«, veleposestnik v Mehiki in ve, da bi se vrednost njegovih zemljišč zc desetkrat povečala, če bi Zedinjene države Mehiko anektirale. Zato njegovi listi dan na dan propagirajo vojsko z Mehiko. Hearst sam priznava, da je on »naredil vojsko« s Španijo. Glede tega kroži v Ameriki dobra ša-ljivka. Hearst je poslal na Kubo Frederika Remingtona, da mu dobavlja od tam vojne slike za njegove liste. Reminglon se je podal na Kubo in ni našel vojske. Brzojavil je Hearstu, da ne more pošiljati vojnih slik ker vojne ni. Hearst mu je odgovoril: »Naredite slike, jaz bom pa naredil vojsko .. .c Pomožna vlada sestoji sploh iz samih zastopnikov jeklenega, petrolejskega in rudniškega trusta, ki gredo za tem, da se Mehika anektira v korist njihovih kapitalov. Pridružila se jim je tudi »Nacionalna asociacija fabrikantovc', v kateri je včlanjenih 6000 zavodov s skupnim premoženjem 10 milijard dolarjev, potem »Automobilska Zvezac; in mister Batchelder kot zastopnik veletrgovcev s premogom. To so gospodje, ki bodo odslej vodili zunanjo in notranjo politiko Zedinjenih držav. S tega stališča je treba tudi presojali znano izjavo novega predsednika glede stališča Zedinjenih držav z ozirom na Evropo. Tu ni čisto nič idealnega. Zedinjene države se nočejo glede na evropsko politiko preveč vezati, ker hoče ameriški vele-kapital svojo pozornost osredotočiti okoli tihooeeanskega in mehikanskega vprašanja. Na drugi strani pa ameriški kapitalisti tudi ne bodo prekinili vseh zvez z en-tento, ampak bodo narobe gledali, da iz-vlečejo iz končne ureditve finančnih vprašanj v Evropi v zvezi z verzaljsko pogodbo in reparacijami čim največ dobička zase. Velekapital je, ld vlada Zedinjene države, ne pa tiste človekoljubne fraze, ki se čitajo po raznih poslanicah in spomenicah severoameriških državnikov. m Preft- SMrp. Kiizdoblanje, 24. aprila 1921. V Prekmurje iz Preka priseljeni liberalni uradniki, ki jih je že preveč,, .pišejo radi brezdelja v zadnjem času v ljubljan-; ske in mariborske liberalne liste o vele-izdajah in protidržavnom gibanju. Tako je bilo citati, da je za Karlov prihod v Som-bctelj potegnila čez mejo prekmurska ma-žaronska inteligenca. Za državo bi le dobro bilo, če bi ta izšla iz Prekmurja". Politična oblast bi si morala te pobegle maža-rone le zapisati in jim zabraniti vrnitev. Lažnivi aopisun scve ne zna navesti niti enega imena! Uradnikom, ki so prišli iz Preka v Prekmurje, so odvzete od novega leta naprej izredne dnevnice; ali se ta uradnik ali učitelj s takimi lažnjivimi dopisi, ker kaj pametnega ne ve pisati, hoče odškodovati za dnevnice? V »Jugoslaviji« je zopet poslan. Klekl veleizdajalec, ker je urednik njegovih »No-vin« priobčil senzacionalno vest z debelimi črkami »Kari krao v Sombatheli«. » ovi-ne« so prinesle podrobne vesti o Karlu v Sobotišču in v Ženavcih, torej v krajih, ki so vsem Prekmurcem znani. Niso niti poročale, da je bil v Budimpešti in da je ogrska vlada objavila njegovo proklamacijo na narod, v kateri se proklamira za ogrskega kralja, ampak pravijo, da se mu zdaj ni posrečilo, da bi pestal kralj, tu pa ni izključeno, da bo še drugikrat poskusil svojo srečo. Tako so pisali tudi drugi slovenski in neslovenski listi. Ker Kleklove »No-vine« isto pišejo, je g. Klekl nič manj ko veleizdajalec! Zoper budalost sobotskega poročevalca se bore zastonj bogovi! Menda isti lažnjivi dopisnik (ali sta dva lažnjiva kljukca?) napravi v »Slov. Narodu« za veleizdajalca gosp, kaplana Krantza v Murski Soboti. Če je g. Krantz kaj slabega napravil, je poročevalčeva dolžnost, da g. Krantza naznani uradom. To bi bila njegova državljanska dolžnost, s tem bi koristil državi. G. Krantz ni opti-ral za Jugoslavijo, noče tudi nikdar postati jugoslovanski državljan, ker je rojen kot ne-Slovenec v mažarskem delu sobotiške škofije, in komaj čaka, da bi se cerkvene razmere uredile, ker bi bil potem prestavljen v mažarski del svoje škofije. Poročevalec bi storil le uslugo g. Krantzu, če ga naznani radi kakega čina proti jugoslovanski državi, da ga ta lahko izžene iz Jugoslavije, da pride v svojo ožjo domovino. Še več! Radi znane požrtvovalnosti gosp. Krantza bi storil še ta prav rad veliko več za Jugoslavijo. Prepričan sem, da bi se dal g. Krantz od Jugoslavije zapreti, če bi mogel pomagati svojemu duhovnemu sobratu,, dolenskemu župniku Kleklu iz enoletnega mažarskega zapora. G. Klekla so Mažari zaprli radi njegovega jugoslovanstva. G, Krantz se da zapreti od jugoslovanske oblasti, da dobi Jugoslavija g. Klekla v zameno iz zapora. Tako je voljan mažarski državljan Krantz več storiti za jugoslo- vanske državljane, kakor »ima-vremenski« velesrbski zunanji ministri! Tak je dejanski položaj. Dopisnik pa poroča o sami veleizdaji. S takimi poročili le škoduje ugledu naše države in ugledu naših uradov. Kaj si mora inozemstvo mi-:-:liti, čc bere o sami veleizdaji! Meje Prelt-murja šc vedno v podrobnostih niso določene. Ogrska šc upa, da še kaj debi nazaj, kakor še ima v oblasti zapadno nemško Ogrsko, in jc ne misli izročiti. Poročila o veleizdajstvu le potrjujejo Ogrsko v tej nadi. Taka peročila so kazniva, državni pravnik bi jih moral zasledovati z vso strogostjo, in poklicati na odgovor urednika, čc ne more izslediti poročevalca. Razmere v Prekmurju kričijo o slabosti naše cen-traine vlade. Čc bi imelo zunanje ministrstvo kaj zmisla za državno idejo tudi ob slovenski meji, bi že lahko doseglo, da bi se prekmurske meje definitivno določile. Ogrska nima interesa na tem, da se to zgedi, Njen interes je le, da se zadeva zavleče, G. Pašič pač zabija mejne kole ob bolgarski meji, za drugo mu ni mar. To in oa šikaniranje prekmurskega ljudstva s so-kolstvom, z odpravo verskih šol, s centralizmom in kancelparagrafom je krivo, da si g. predsednik Baltič niti ne upa iti v Prekmurje. Predsednika Brejca, ministra Korošca in poverjenika Verstovška so 1. 1919. slovesno sprejemali Prekmurci, dekleta v beli obleki, fantje na konjih, možje z j.fodbo. Za spreiem g. Baltiča so pripravljali neko deputacijo. Mož, ki so ga nagovarjali, da bi šel zraven, pa je rekel: »Ne grem, ker še ne vemo, v uatero državo pridemo!« Saj je bilo citati, da zahteva Avstrija polovico Prekmuria, skoro do Murske Sobote! To je uspeh Balfčeve vlade, ki potrjuje Prekmurce v tem, da še ni vse definitivno, tudi s tem, da ne da Prekmurju občinskih volitev. Da še v PrekmU|ri,u upravne, šolske in cerkvene razmere niso urejene in da ljudstvo vsled tega ni zadovoljno, tega je krivo zunanje ministrstvo, potem pa g. Baltič in g. Skaberne. Tu naj išče dopisnik »ve-leizdajstvo« ali pomanjkanje zmisla za državno vzgojo. Uotifue — poraz za ©iafi©. Pri občinskih volitvah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju so doživele vladna stranke strahovit poraz, Protivladne stranke so dobile 8.041 glasov, vladne pa samo 3.875 glasov. To se je zgodilo v mestih, kjer ima vlada vse svoje uradništvo, torej svoje glavne resurse, osredotočeno vso svojo moč. Zato smemo po pravici reči, da je dobila vlada pri teh volitvah nezaupnico, hud poraz. To je huda in nedvoumna obsodba ne samo vlade, ampak tudi njene centralistične ustave! gSbsn e. Tržič, V soboto zvečer je bil v Domu dobro obiskan shod Obrtne zveze, na katerem je govoril g. dr. Mohorič iz Ljubljane o političnem položaju in o pomenu občinskih volitev. Navzoči so bili tudi obrtniki iz okolice. Obrtna zveza je postavila za trško občino lastno kandidatno listo, na kateri so zastopniki vseh cbrtov. Horjul. Poroča se nam, da je okr. glavarstvo v Ljubljani potrdilo listo samo-stojnežev kljub temu, da je več naših somišljenikov svoje podpise pravočasno preklicalo, ker samostojne liste niso nikdar podpisali. Samostojni so si sestavili listo na ta način, da so vpisali vanjo naše somišljenike in ponaredili podpise. Lista je bila objavljena, sedaj jo pa kandidati ogledujejo in brišejo ponarejene podpise. Liberalna gospodarska stranka uradno agitira v občinski pisarni za svoje samostojno gospodarstvo. S samostojnimi plesalci bodo naši Horjulci 3. maja pomedli na celi črti. PelSMCne nov ice. -j- Neffiški predlogi glede na reparacijo. Wolffov urad objavlja noto s predlogi nemške vlade glede reparacijskega vprašanja. Nemčija izjavlja, da je pripravljena priznati skupno obveznost 50 milijard zlatih mark sedanje vrednosti. Nemčija je tudi pripravljena, plačati vrednost te vsote v anuitetah, primernih njeni zmožnosti v skupnem znesku 200 milijard zlatih mark. Nemčija bi takoj najela mednarodno posojilo, čigar dohodki bi se dali zaveznikom na razpolago. S posojilom ne-kriti znesek bi Nemčija po svojih možnostih obrestovala in amortizirala, pri čemer bi bilo sedaj mogoče 4 % obrestovanje. Nemčija izjavlja, da je pripravljena dati prizadetim velesilam priložnost, da sodelujejo pri izboljšanju njenega položaja. V to svrho se bo amortizacija ostanka postavila izpremenljivo. Da se ostanek vsote poplača kaj najhitreje, so bo Nemčija z vsemi močmi udeležila pri obnovi razdejanih pokrajin in plačala stroške za to delo sama. Nemčija jo pripravljena, po kar najhitrejšem postopanju prevzeti strokovna dela za poškodovane države. Ako bi Ame- rika ali zavezniki želeli, bi Nemčija po svoji zmožnosti prevzela obveznosti zaveznikov iz njih varstvenega razmerja do Amerike. O načinu zavarovanja nemških dajatev na celokupni nemški dolg naj se razpravlja z izvedenci. Za vse vrste kreditov bi dala Nemčija upnikom potrebno garancijo z javno imovino in javnimi dohodki. S sprejetjem teh predlogov, katere smatra Nemčija za izvedljive samo tedaj, ako kmalu preneha sistem sankcij, ako se nemška produkcija ne utesni še nadalje in ako se nemško gospodarstvo dopusti k svobodnemu svetovnemu prometu, naj bi prenehale vse druge obveznosti Nemčije za obnovne svrhe in prosto naj bi bilo tudi nemško privatno imetje v inozemstvu. Ako bi pri oceni zmožnosti Nemčije nastala nesoglasja, priporoča nemška vlada, da bi jih preiskala komisija izvedencev in zastopniki vseh prizadetih vlad. Nemčija izjavlja, da priznava njih odločitev že vnaprej kot obvezno. Nemška vlada poudarja, da se bo tudi rada ravnala po predlogih ameriške vlade, ker je uverjena, da je mir dobrota za ves svet. Ker pa je to odvisno od hitre in pravične rešitve reparacijskega vprašanja, bo storila vse, da bodo mogle Zedinjene države obrniti pozornost zavezniških vlad na to zadevo. D^avnu novice. — Zborovanje štajerskih zdravnikov. V Mariboru se je vršil dne 22. t. m. sestanek zdravnikov iz raznih krajev Štajerske, katerega se je udeležilo izredno veliko število stanovskih tovarišev. Smoter zborovanja je bil združiti vse zdravnike v ustavnem načrtu predvidenega mariborskega okoliša v enotno organizacijo, oziroma društvo. Ldgo uspeli večer je pokazal veliko nezadovoljnost, ki vlada med štajerskimi zdravniki z ozirom na nastop ljubljanskih tovarišev ob priliki volitve sanitetnega šefa. V obče se je slišalo, da ima ta volitev popolnoma lokalen značaj, ker se v nobenem pogledu niso upoštevr1e upravičene želje zdravnikov na deželi, zlasti na Štajerskem, tembolj ker je največ zdravnikov v mariborskem okrožju in ker pretežna večina naših bolnic leži na Štajerskem. Želeti bi bilo, da bi stremljenje zdravnikov služilo tudi kot smernica našim štajerskim zastopnikom v konstituanti. Po mnenju štajerskih zdravnikov je imel za sanitetnega šefa predlagani kandidat dr. Otmar Krajec kot mestni fizik ljubljanski premalo prilike, poglobiti se v težnje praktičnega zdravnika, zlasti na deželi. Edino z glasovanjem vseh zdravnikov v^Sloveniji potom na dom dostavljenih glasovnic za-mogla bi priti do izraza prava slika mnenja in volje zdravnikov v tem velevažnem vprašanju. Tem bolj utemeljena je ta zahteva, ker imamo že v volitvi višjega šolskega sveta prejudic, ki je pokazail, da je ta način glasovanja edino pravičen in brez velikih težkoč izvedljiv. — Novi regentov dvor. Iz Belgrada poročajo: Tekom tega leta se bo regent preselil v novi dvor. Za ureditev novega dvorca in za preskrbo z vsem potrebnim se je sestavila posebna komisija, v kateri so dvor. maršal polkovnik Damjanovič, dvorni upravnik Nenadič, vodja državnega računovodstva dr. Dučič, slikar Uroš Predič in arhitekta Popovič in Karunovič ter član glavne kontrole g. Stepanovic. Kakor je izjavila ta komisija, bodo vsa dela dokončajna do 1. septembra in tedaj se regent preseli v novi dvor. — Iz Koroškega. Dne 6. aprila je Val. Podgornik v Vidrivasi klal svinje. Pri tem si je zastrupil kri in dne 7. aprila je umrl. Bil je pošten kmet, a vedno stal na strani naših nasprotnikov. Pliberčani so mu priredili sijajen pogreb, katerega se je udeležilo mnogo naših zavednin sosedov in občanov. Na grobu v Nonči vasi je govoril pokojniku v slovo zaupnik in član Heimats-diensta Valentin Paulič, ki je poudarjal, da so zakrivili rajnikovo smrt Sokoli, ki so ga dan po plebiscitu pretepli, ker ga je slovenski sosed ovadil, da je pokojnik glasoval za Nemško Avstrijo. Pokojnik je bil vso zimo do 6. aprila popolnoma zdrav, opravljal je vsa kmetska dela. Njegove smrti je kriva edinole žena, ker takoj po zastrupljenju ni dala poklicati zdravnika, ampak šele potem, ko je bilo že prepozno. Ob odprtem grobu so Pliberčani peli nemške pesmi, dasiravno pokojnikova žena in otroci ne razumejo nemščine. — Ponesrečil se je 11. t. m. posestnik Lovro Kljun iz Dolenjevasi pri Ribnici. Šel je po deteljo in ob tej priliki padel tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Zapušča vdovo in štiri nedorasle otroke. Rajni je bil poštena duša, zvest pristaš SLS in znan daleč naokoli. V blagem spominu ga bodo ohranili tudi njegovi prijatelji iz Savinjske doline, kjer je okrog 40 let prodajal suho robo. Svetila mu večna luč! — K razpisu mesta ravnatelia v Rogaški Slatini. Kako se v naši javnosti zlorablja politika v svrho osebnih interesov, kaže zlasti razpis ravnateljskega mesta v zdravilišču v Rogaški Slatini. V tei zadevi, ki so io oovzro-fcili" iz osebnih interesov razni koristolovci proti dosedanjemu ravnatelju g. Dolencu, smo prejeli nebroj dopisov iz vrst raznih strank, kj odločno obsojajo neutemeljeno gonjo proti sedanjemu uglednemu ravnatelju. Kot vele- žnačilen objavljamo za danes samo dopis g. I ravnatelja v Daruvarju, ki piše: »Iz časopisja povzemam, da so podvzeli ncprijatelji g, Do- j lenca proti njemu ostro kampanjo. Žalostno je zares, da se pri nas vsaka stvar presoja s strankarskega stališča. Za naš Savez bi zna- i čil odstop g. ravnatelja Dolenca veliko izgubo, 1 ker vemo, da imamo v njem voditelja za boljši napredek naših kopališč. Simpatije našega Saveza so brezpogojne za g. Dolenca in Savez gotovo ne bode opustil priložnosti, da da tej simpatiji javni izraz.« — Podpornemu društvu jugoslovan. akademikov v Ljubljani so darovali: Neimenovana, Ponikva ob južni železnici 100 K. Posojilnica v Mariboru 2000 K. Tiskarna Hrovatin 180 K. Kamniški dijaki za veliko noč 200 K. Dr. Fran Rozina v Mariboru 200 K. Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju 100 K. — Odbor izreki vsem najtoplejšo zahvalo. — Opozarjamo občinstvo, da ne daruje nobenih prispevkov na izgubljeno nabiralno polo »Podpor, društva jug. akad. v Ljubljani«, izstavljeno na ime Roje Anton, teh. — Odbor. — Darilo. Prva hrvatska štedionica v Zagrebu ie darovala 1000 K (en tisoči v podporni sklad »Društva slovenskih leposlovcev«. Srčna hvala! D. S. L. — Uvedba sclske službe. S 1. marcem se je uvedlo pri poštnem uradu Dolenji Logatec dostavljanje poštnih pošiljk po selškem pismonoši v sledečih krajih: Čelca, Brod, Blo-kova vas in Martini hrib. — Dostavlja se vsak dan razen nedelje. — Otroka se iščeta. Ob izbruhu italttansue vojske sta pribežala iz Nabrežine bržkone z drugimi begunci na Kranjsko ali na Štaiersko petletna Jolanda in štiriletni Dante Malner. Njiju oče, poštni uradnik v Nabrežini in doma iz Loke pri Zidanem mostu, ie baie umrl na vojni pri Lvovu. — Sedai išče otroka njiju mati Fani Malner, ki služi v Egiptu. Konur bi bilo kai znano o otrokih, naj naznani to proti povrnitvi stroškov »Uradu za zaščito beguncev v Ljubljani, Turjaški trg 3.« KONEC MUČENIŠTVA. LDU Baška, 25. aprila. Danes je z veliko slovesnostjo in med velikanskim navdušenjem prebivalstva prišla naša vojska, orožništvo in finančna straža na otok Krk, Predaja otoka se je vršila v mestu Krku. Oddelek orožništva pod vodstvom podporočnika Lovičiča in enako inočen oddelek finančne straže sta se vkrcala davi na ladjo »Svoboda«, ki je danes ob pol desetih došla v krško luko. Na bregu je čakala četa karabinjerjev in italijanske finančne straže da bi se vkrcali na italijanske torpedovke, ki so bile pripravljene na odhod. Tamkaj je stala tudi kopica Italijanov, katero so Italijani iz ladij hrabrili, naj se ne klonijo. Naš narod je v velikanskem številu mirno čakal pred škqfovo palačo, kjer se je vršila predaja. Nato se je izkrcalo naše orožništvo, 50 po številu, ki so zavzeli mestno upravo od karabinjerjev. Italijanska tffij^ka 'je tedaj izkazala čast, katero 2o dolgo so je sumilo, da so v poslovanju de Gregoria nerodnosti, ki groze zadrugo spraviti do naravnost velikih izgub* — pravijo upravniki ;»Samoponiočk v vJutrut sedaj, ko jim sedi na vratu revizija. Na zadnjem občnem zboru pa niso o tem črhnili niti besedice! Tudi v famozni bilanci molčijo o tem. Čemu tudi, bilanca izkazuje 16.000 K »dobička«. S tem mislijo najbržjo — sanirati — zadevo. Pač slaba tolažba za funkcionarje Samopomoči«. — S— lj Podraženja mesa. Prejeli smo: Dne 19. t. m. je bila pri dež. predsedniku deputacija Zveze jugoslov. železničarjev, Zveze poštnih organizacij in Osrednje zveze javnih nameščencev in upokojencev, da dobi od njega odgovor, katere korake je dež. vlada storila na zahteve gorinavedene deputacije, ki je clne 12. t. m. zahtevala odgovor v teku 6 dni. Dež. Bredsednik je dal deputaciji sledeči odgovor: iež. vlada je pri Centralni vladi energično zahtevala omejitev izvoza mesa in živine. Obenem je naročila ljubljanskemu inagistratu, da maksimira cene na višino, kakor je bila pred tem nastalim podraženjem in kakor se vje-majo s cenami v Mariboru, Novem mestu in Kranju. Magistrat mora v slučaju, da se mesarji maksimiranju cen ne pokore, ali da bi ne hoteli sploh prodajati, odvzeti obrtne koncesije. G. predsednik je izjavil, da dobi toč-nejša poročila od magistrata še tekom dneva, da po njegovi informaciji stopijo zahtevane nižje cene v veljavo v sredo dne 20 t. m. G. predsednik je tudi deputaciji zagotovil, da zadeve ne bo izpustil iz vidika in da bo vse ukrenil, kar je potrebno v varstvo konsumen-ta in špecielno najbolj prizadetega javnega nameščenca. Deputacija se jc po nadaljnem razgovoru zadovoljila z odgovorom predsednika deželne vlade in mu tudi obljubila, da za sedaj ne ukrene ničesar, o čemer ne bi prej obvestila deželno predsedstvo. lj Gostovanje Fregolina, Svetovni ruski umetnik in transformist Fregolino gostuje v sredo dne 27. t. m. v »Narodnem domu«. Predprodaja vstopnic v trafiki Zalike Sever v Šelenburgovi ulici 1, Kakor poroča časopisje iz drugih pokrajin, je Fregolinovo gostovanje po vseh dru,gih večjih mestih naše države imelo zelo len uspeh. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Podkovšek, hlapčeva vdova, 70 let. — Ivan Tratnik, re-ienec, 5 tednov. — Pavla Ark, žena žel. viš. kontrolorja, 46 let. — Ivan Hlebš, uradnik boln. blagajne, 35 let. — Tatjana Zupan, juri-slova hči. 14 dni. — Alojzij Kermek, poštni uradnik, hiralec, 28 let. — Viljem Hoič, sin banč. sluge. 9 let. — Agata Lebič, bolniška sestra, 73 let. • Svetna aH lajiška šola. »Škofijski list< v Kolinu objavlja znamenito pismo kardinala dr. Schulte, ki glasi: - Ljubi škofijam! Iz več krajev izvem, da se širi živahna agitacija za ustanovitev takozvane >svetne šole :. Ker se ta zadeva tiče življenskega vprašanja katoliške Cerkve, čutim dolžnost, da se oglasim s svarilno besedo, ki velja dotičnim občinam. Noben zvest katoličan se ne. sme in ne more ogrevati zi- tako uredbo šole. Kaj hoče svetna šola? Svetna šola hoče uvesti sistem, da bi se otroci vzgajali brez vere na božjo avtoriteto, brez prepričanja o božanstvu Jezusa Kristusa, brez priznanja resnic katoliške vere, brez vzgoje za zvestobo katoliški Cerkvi, brez molitve, brez prejemanja sv. zakramentov. S tem bi bilo vzgoji in oliki mladine odtrgano vse, kar je katol. kristjanu najsvetejše. Otrokovo srce bi se tako ločilo od svojega Zveličarja Jezusa, ločilo iu odtrgalo od svoje matere katoliško Cerkve. Namesto tega bi se vrinil pouk o svetovnem nazoru, neki etični nauk, ki je v končnem razvoju ateističen, in ki v viharju življenja odpove. Pred vas, katoliški starši, stopa zdaj vaš Odrešenik, Jozus Kristus, z besedami: >Kdor ni z menoj, je zoper inene.* Ali vam ni znano, kako strašno je zapretil naš Zveli-čar onim. ki zapeljujejo male, kateri vanj verujejo, v brezbožnost? Sodni dan bo Bog zahteval duše otrok iz rok staršev. Starši so odgovorni za otrokov časni in večni blagor. V oblasti, ki mi je dana od Boga, kličem vsem katoliškim staršem po škofiji: Ni dovoljeno nobenemu katoličanu, da bi priznal svetno šolo. Nobenemu katoliškemu očetu in nobeni katoliški materi ni dovoljeno, da bi smel otroka vzeti iz katoliške šole in Izročiti svetni. Ako bi kdo drugače ravnal, se — umevno — stori nevrednega svetih zakramentov, ker bi kazal nezvestobo sveti Cerkvi in svetim interesom Kristusovim. Ne dajte se zavesti z imenom »svetua šola«. To ime je zavestno izbrano. Marsikdo bi morda sodil, da je ta šola bolj primerna za zadevo, ki čakajo otroka v cvetnem poklicu. Vsakdo vendar ve, da je uprav verstvena šola, ki jo katoličan zahteva, v polnem obsegu sposobna, da učenca temeljito pripravi za svetne naloge v življenju, sposobna za vzgojo zares krščanskega, versko utrjenega značaja. Ta vzgoja značaja je najboljša podlaga uspešnega in blagoslovljenega delovanja tudi v svetnem poklicu. Ne dajte se zavesti z obljubo, češ, saj se otrok tudi zunaj svetne šole lahko po-oči o naukih katoliške Cerkve; kajti, prvič je veliko vprašanje, če je to nožno; drugič je pa jasno, da potem šola podere, kar je Cerkev zidala. Ta način poučevanja bi napravil le zmešnjavo v otroških glavah, ter bi napravil iz otrok brezzna-čajne ljudi brez jasnosti in brez trdnosti. Kličem torej z vso ljubeznijo, ki som jo dolžan vašim otrokom: Držite tron o, kar imate, držite in ohranite svoje dobre verske, katoliške šole kot ognjišča prave krščanske omike in olike ter izbornc priprave za življenje.« IZ SEJE KONSTITUANTE. Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Na današnji seji konstituante je prvi govoril v svojem imenu musliman Šalih B a 1 i č , ki je navajal avtonomistični program muslimanske organizacije, ki se ne razlikuje mnogo od stališča Jugoslovenskega kluba. Radi tehničnih in praktičnih razlogov bi se morala sprejeti avtonomija. Govoril jc nato za I sporazum vseh treh plemen, ki morajo j reševati medsebojne spore z več volje in ljubezni in manj zagrizenosti. Ugovarjal jc Ljubi Jovanoviču, ki je v svojem govoru govoril, kakor da sc daje Hrvatom in Slovencem nekaka milost. Kritikuje prisego, ki je imela mnogo slabih posledic za naše parlamentarno življenje ter onemogočila Radiču prihod v Belgrad. Zaključil jc z iz- javo, da bi sc v slučaju, ako se ne bo dosegel sporazum, težko odločil, da bi glasoval za vladni ustavni načrt. — Za njim jc govoril Grga Angjelinovič, kise je najprej pohvalil, da je on zadušil 1. 1918 vstajo v Zagrebu. Za tem je razlagal vladni ustavni načrt in pravi, da so v njem samo konsekventno izvedeni principi narodnega in državnega edinstva. Govornik nasprotuje avtonomizmu in federalizmu in pravi, da so ta načela s splošnega jugoslovanskega stališča nasprotna principom, na katerih jc zgrajena naša država. Ne more se strinjati z zahtevo po pokrajinskem zboru. Pravi, da je glavni razlog sedanjemu stanju separatizem in slaba politična vzgoja. Glasoval bo za ustavo. — Na popoldanski seji ie prvi govoril zemljoradnik B e n i n , ki pravi, da ni dobro, ker sc zahtevata avtonomija in federalizem radi plemenskih razlogov. Upravičena je zahteva po zaščiti posameznih pokrajin, da bi se ne ovirale v svojem razvoju radi izenačenja z drugimi pokrajinami in da je treba pokrajinam doti možnost gospodarskega razvoja. Govoril ie nato proti demokratskemu reševanju agrarnega vprašanja. Pravi, da mora vlada popraviti svoje postopanje v tem pogledu, ako hoče, da bodo zemljoracln. glasovali za ustavo. — Nato je govoril v imenu slovenske samostojne kmetijske stranke posl. M e r m o 1 j a , ki je najprej govoril v sovražnem zmislu proti delavstvu. Izjavil je jc proti socializaciji podjetij, ker ne veruje v njene uspehe in dobrote. Zatem je čital program samostojne stranke ter skušal dokazovati, kako izboren da je. Napadel je ljubljanskega škofa ter duhovščino sploh in priporočal kancelparagraf. Pripovedoval je o sebi, kako je prišel iz Gorice na Štajersko in kako si je preskrbel posestvo. Napadel je mariborsko »Stražo«, češ da piše proti državi. Glasoval bo za ustavo. Med govorom so mu ploskali samo slovenski liberalci. Prvi mu je čestital dr. Kukovec. Zemljoradniki so se držali zelo rezervirano in ko je napadel delavstvo, so mu ugovarjali, naj raje napada kapitaliste. — Naslednji govornik je bil fra J a k o Paša-I i č (Narodni klub), ki je naglašal, da pomenja centralizem hegemonijo. Zagovarjal je slogo med Hrvati in Srbi, Povdarjal je, da bi izvedba centralizma dovedla do zmešnjave v centralni upravi, vsled česar ni v interesu države, če se sprejme centralizem. NOVA SARAJEVSKA VLADA. Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Podpisan je ukaz o imenovanju bosenske vlade. Za predsednika je imenovan dr. Petrovič, za poverjenika za kmetijstvo Mehmed Puku-lenovič, za poverjenika prosvete Kroma-novič, za poverjenika za socialno skrb Hrasnica, za poverjenika za trgovino pa Ilimed Gavran Kapetanovič. PREGANJANJE HRVATOV. Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Posl. Barič je stavil vprašanje na notranjega ministra Draškoviča radi uporabe »obznane« nad odličnimi hrvatskimi meščani v Sremskih Karlovcih. IZENAČENJE URADNIŠKIH PLAČ. LDU Belgrad, 26. aprila. (ZNU) Na včerajšnji seji ministrskega sveta so razpravljali o uredbi glede izenačenja uradniških plač. Seja se je nadaljevala danes predpoldne. Plače za uradnike so določene za XI. razred na 1000 dinarjev, za X. razred od 2000 do 2500, za IX. razred od 2800 do 3400, za VIII. razred od 3500 do 4200, za VII. razred od 4500 do 5100, za VI. razred od 5500 do 6300, za V. razred 7000, za IV. razred 8500, za III. razred 9500, za II. razred 10.500, za I. razred 12.600 dinarjev. Manipulanti dobijo 1300, poduradniki 1000 dinarjev. Uredba stopi v veljavo dne 1. maja t. 1. NEMIRI NA REKI. LDU Bakar, 26. aprila. (ZNU) Zanelli je odpotoval v Rim. Istotako je odšel z Reke francoski konzul, da intervenira pri francoski vladi. Redna vojska je pregnala fašiste in zavzela vsa javna poslopja. GLASOVANJE TIROLSKE ZA PRI-KLOPITEV NEMČIJI. LDU Innsbruck, 26. aprila. (DKU) Izid glasovanja na Tirolskem je ta: 144.342 da, 1794 ne; praznih ali neveljavnih glasovnic je bilo 332. MA2ARSKA FINANČNA POLITIKA. LDU Budimpešta, 25. aprila. (MKU) 1 Pri današnji konferenci stranke malih poljedelcev je izvajal finančni minister He-gediis tekom debate o zakonskem načrtu provizoriene ureditve denarnega prometa : nastopno: Bankovci se izmenjajo brez odbitka v dveh tednih. Nadaljnja dva tedna bodo vsi davčni uradi sprejemali novča-nice brez odbitka. Ko potečejo ti štiri tedni, bo znašal odtegljaj 4 odstotke, ki se bo do konca lota stopnjevaje zvišal na 35 odstotkov. Madžarsko banke bodo imele zadostno zalogo novih madžarskih novčanic, da se bo zamenjavali je gladko vršilo. Z izmenjavo bankovcev se Madžarska popolnoma odcepi od bivšo Avstro-ogrske banke in približa svojo valuto franku. NEMŠKI ZLATI ZAKLAD. LDU Pariz, 25. aprila. (Havas) Obnovitveni odsek je v svoji današnji seji z obžalovanjem vzel na znanje sporočilo nemške vlade od 22. t. m., s katerim ta odklanja prenos kovinskega zaklada državne banke v Koln ali Koblenz. Odsek obžaluje, da nemška vlada ni razumela, da je vodila ! zahtevo po prenosu zlata v zasedeno ozem-I lje skrb, spraviti v sklad določbe mirovne i pogodbe z možnimi potrebami nemškega meničnega tečaja. Naj si bo že kakor hoče, se smatra obnovitveni odsek primoran, spričo neizpolnjevanja obveznosti, ki Jih določa mirovna pogodba, poseči po pooblastilih, ki jih dovoljuje mirovna pogodba, in zahtevati, da Nemčija najkasneje do 30. aprila izroči Francoski banki milijardo mark v zlatu. j KONFERENCA NASLEDSTVENIH DRŽAV LDU Rim, 25. aprila. (Štefani) V več posebnih komitejih konference nasledstve-nih držav so se nadaljevali razgovori o redakciji splošnega načrta pogodbe. Ta načrt naj bi se predložil obema komisijama v odobritev, nakar bi li dve svoja zaključna izvajanja predložili plenumu konference. Kakor poročajo listi, se po zaključku konference v Rimu takoj skliče konferenca v Portorose. FAŠISTOVSKI IZGREDI V ITALIJI. LDU Turin, 26. aprila. (Štefani.) Zaradi umora nekega fašista po komunistu so danes dopoldne fašisti zažgali delavsko zbornico. Pri tem se je streljalo; dva fašista sta mrtva, Požar so pogasili. PO FAŠIST0VSKIH NEMIRIH V BOZNU. LDU Rim, 25. aprila. (Štefani) Govorice, da je bilo v ozemlju Gornje Adiže j proglašeno vojno stanje, so brez podlage. V ponedeljek je vladal v Boznu mir. Na nekem zborovanju so govorili zastopniki j vseh strank, ki so obžalovali včerajšnje dogodke. Vzorčni semenj je bil zaprt. Ge-| neralni komisar je priobčil oklic, v kate» I rem graja dogodke in izjavlja, da se je ukrenilo vse potrebno za ohranitev miru. ! Dva voditelja fašistov sta bila aretirana. LDU Innsbruck, 26. aprila. (Dun.KU) ! "Alpenlaiuk javlja: Z Južno Tirolsko jet 1 promet popolnoma pretrgan Z Brenner-I ske meje dospele zasebne vesti trdijo, da i jo izbruhnila v Južni Tirolski splošna , stavka, katere so udeležuje vse nemško delavstvo Od oseb, ki so bile v nedeljo v Boznu ranjene, jih je že nekaj umrlo. Nemška Zveza na Južnem Tirolskem, v kateri so vsi Nemci brez razlike strank, še tesneje združeni kakor doslej, se je takoj obrnila na italijansko vlado, da dobi zadoščenja za dogodke in . da se zagotovi nemškim sodržavljanom varstvo. STAVKA V AMERIŠKI TRGOVSKI MORNARICI. LDU Newyork, 26. aprila. (WoIf.) Strojniki trgovske mornarice so sklenili, da začno 1. maja stavkati. Pri tej stavki bi bilo prizadetih nad 100.000 kurjačev in drugega strojnega osebja. ANGLEŠKA ZBORNICA ODOBRILA MIROVNO POGODBO. LDU London, 25. aprila. (Reuter) Poslanska zbornica je v tretjem čitanju soglasno sprejela trianonsko mirovno pogodbo. TURŠKI USPEHI V MALI AZIJI. LDU Carigrad, 25. aprila. (Havas)' Turški pohod se nadaljuje. Turki so zasedli Sultanhissar in dolino Menderes. Sedaj pričakujejo novih ojačenj, da nadaljujejo ofenzivo. Hszne novice. r Grofica Funiusoni-Biondi se je povrni« la s svojimi tremi sinovi, člani pravoslavne ruske cerkve, v uarOčje katoliške cerkve. Te dni je izvršil obred kardinal Belmonte. Sv. obhajilo ji je bilo podeljeno pod podobo kruha iu vina. Sv. maša se je brala po ruskem obredu. Navzoča sta bila kardinala Oamasei in Marini. Solovjev je dejal, da bo z. uvedbo svobode vesti v najkrajšem času 40 odstotkov ruske iteligence članov katoliške cerkve. r Mišje gnezdo v bankovcih. V Si Pollnu pri Dunaju je neka štedljiva kmet-ska gospodinja polagoma nahranila 62.000 kron. Denarja ni nesla v hranilnico, ampak ga je shranila v zidni omari. Ko je te dni pogledala, če je denar še na svojem mestu, sta skočili iz zvežnja dve miški. Žena je strahotna odvila zveženj in našla v njem udobno mišje gnezdo. Bankovci so bili popolnoma razglojani, tako da je kmetica ob ves zaklad. r Ameriški stric. V Mladi Boleslavi na Češkem je branjevec Barta s tremi sorodniki podedoval po bogatem stricu v Ameriki 35 milijonov dolarjev ali 3'/4 milijarde češkoslovaških kron. r Najcenejšo in najboljšo desinfekcijo dosežemo s tem, da razrežemo dve ali tri čebule na tenke listke, jih položimo na krožnik, ki ga postavimo v kot v sobi. Zvečer pa zamenjamo stare narezke za nove. Čebula vsesa vase vse škodljive pa-j re iz zraka in v sobi jc vedno svež, nepokvarjen zrak kakor pod milim nebom. Orlovski vesinik. li Orliški krožek dijakinj vabi vse prijatelje mladine k telovadni akademiji in družabnemu večeru, ki se vrši dne 30. t. m, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Ljudskega doma z jako zanimivim sporedom. — Odbor. Na Šmarno goro! Orlovski tabor šentviškega okrožja cuie t. maja obeta biti veličastna manifestacija, kakršne še ni videla Šmarna gora iz dosedaj vposlanih prijav je razvidno, da vlada vsesploSno zanimanje za šmarnogorski prvi maj, ne samo v okolici, ampak tudi med rrslaclino v bolj oddaljenih krajih. Opozarjamo, da je Orlovska Zveza za ta dan izposlovala za udeležence tabora polovično vožnjo p o v s c h d r ž a v n i h železnicah, ki pridejo tu v poštev. Udeleženci, ki reflektirajo na to ugodnost, naj nemudoma naznanijo število in imena udeležencev Orlovski Zvezi v Ljubljano, da jim pravočasno dopošlje izkaznice. Želez-ka zveza jc kar najboljša. Zjutraj prideta oba \ uka iz Ljubijane iu / Gorenjskega mi postajo Vižmarje hkrati ob 7. uri. Zvečer odhaja .lak na Gorenjsko ob 6. uri, v Ljubljano pa ob 7. tiri. Okrožni odbor je na delu in skrbno vodi priprave ler bo skušal podati sliko disci-i'1'nirans organizacije. Tako bo tudi na veselici v Tacnu vse urejeno glede postrežbe in zabave. ločno ;n po solidnih cenah. Poleg izborile salezijanske godbe iz Rakovnika in raznih pevskih zborov jc na progamu več zabavnih točk, ki Lodo goste prijetno iznenadile. Že danes gre po Št. Vidu in okolici glas: Dne 1. maja vsi na Šmarno goro.1 d Literarni odsek »Razora« vodi od sedaj napre j Anton P o d b e v š c k. Današnji sestanek se vrši točno ob dveh popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Na sporedu: Čitanje Poleta in referat voditelja. Za člane sestanek obliga-ten; vabljeni tudi akademiki. Kaf< c Zpsrer.je }>ri Pilštajnu. Prvi teden v majniku, to je od 1. do 8. maja t. 1. se slovesno obhaja v Zagorju pri Pilštajnu vsakoletno običajno češčenje Matere božje ali »Zagorsko« imenovano. Pobožnost bodo vodili preč. gospodje misijonarji iz Ce- Za dvakratno obiavo v iednu se računa ft kron.) B&RVNI TRAKOVI.. ČRNILA. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3 FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c, 6. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad,, Dunajska c. 33. (Tel. 366 } 'V KLEPARJI j£orn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. uL 13. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred Škofijo. Ija. Na visoki praznik Kristusovega vnebo-hoda ob 10. uri se bo v Lurški jami blagoslovil kip Bernardke. Lurška jama v Zagorju je kras divne prirode v bohorskih gorah. 1/. Rajhenburga, Sevnice in od Št. Jurija ob j. ž. je 3 ure hoda po mičnih in prijaznih stranpoticali pestre prirode v cvetočem majniku. Krasna priložnost za majniški izlet. c Marijttnski kongres. Dne -1. maja je bil v Indiji (v mestu Madras) ob navzočnosti 23 škofov otvorjen nia ijanski sliod, Ki se je razvil v veliko katoliško zborovanje. Pretresala so se razna važna cerkvena, šolska, časnikarska iu organizatorična vprašanja. Po treh dneh so zaključili posvetovanje s s vera no procesijo, ki je združila okrog 30.000 katoličanov. t>e celo indijski listi so pisali, cla tako sijajnega sprevoda Madras še ni videl. c Kapelica v Pri?tavici pri Št. Jerneju. Škofijski ordinariat jo dovolil, da se sme opravljati sv. maša v kapelici sv. .ložefa v Pristavici blizu Bele cerkve na Dolenjskem, župnija Št. Jernej. Lično kapelico je dal postaviti Josip Padareic, dolgoletni uslužbenec, hiralnice sv. Jožefa v Ljubljani. c Poljska sc pripravlja, da sklene s sveto sto-lico konkordat. Škofa Sapieha in Tcodorovvicz sta izjavila, da bo nova ustava v prvih treh točkah verstvenim zahtevam v polni meri ustrezata. Prva točka ugotavlja, da jc katoličanstvo versto velike večine Poljakov; druga določa Cerkvi pravico, da se more vladali po lastnih postavah; trelja točka zahteva, da se skupne zadeve urejujejo po medsebojnem dogovoru cerkvene in civilne oblasti, c Albanija. Apostolski delegat za Albanijo, msgr. Cozzi, je došel v Skader 31. januarja t. 1. ter bil ondi nadvse slovesno sprejet. Med potjo je ljudstvo dajalo duška svojemu veselju s streljanjem: pred mestom ga jc čakala duhovščina, plemstvo, uradništvo, šolska mladina; nepregledna množica ljudi; tudi mohamedancev ni manjkalo. V katedrali je podelil delegat sv. blagoslov, nakar je obiskal bolnega nadškofa Sereggija. c Mednarodna zveza katoličanov je imela v Parizu svoje prvo zborovanje. Predsedstvo ie imel škof iz Toledo (Zjed. države), msgr. Schrembs. Zastopanih je bilo 9 narodnoslij po 30 delegatih. Najvažnejša točka pri posvetovanju je bil razgovor glede formalnosti pristopa raznih narodnosti k zvezi. Ustanovili so centralo, ki bo dajala potrebna pojasnila in navodila že obstoiečim organizacijam. Izbral se je odsek, ki bo izdelal statute. c Boj pohujšanju. V Chicagi se je ustanovilo društvo »Uoly Name Society«, ki šteje 70.000 članov ter ima namen bojevati se zoper razširjanje javne nemorale, predvsem zoper pohujšanje v kinih. Doseglo je, da se je ustanovila državna cen- GospodarsfUD. BORZA. Zagreb, 26. aprila 1921. Berlin 221(215), Italija «75 (66,". - 663), London 56C (550-550.50), Ne\vvork 140.50 (140—142), Pariz 10.40 (10.28 do 10.40), Dunaj 21.35—21.47 (21.25—21.40), Praga 164.50—105.50 (102.50—103.25), dolarji 13S.25 do 130.25 (139), nemško,avstrijske krone 21—22 (23), carski rublji 75—80 (70—80), češkoslovaške krone 190 (192), francoski franki 10.90 (10.10), napoleon-190 (102), francoski rublji 10.10 (10.10), napoleon-lire 655-660 (640-650). g Čevljarska gospodarska zadruga v Tržiču je imela 24. t. m. občni zbor. Navzoč je bil dr. Mohorič iz Ljubljane. Zadruga je članica »Zadružne zveze«, šteje 49 članov s 118 neodpovedanimi deleži z vplačilom 58.600 K. Denarni promet jc znašal 5,991.227 K 29 v. Rezervni zaklad šteje 29.026 K 95 v., čisti dobiček 19.210 K 69 v. Zadruga se je tekom leta lepo razvila in bo za bodočnost velikega pomena za Tržič in okolico. NARODNO GLEDIŠČE V LJUBLJANI. Drama. Sreda, dne 27. aprila: Androklus in lev, red C. Četrtek, dne 28. aprila: Gospodična Julija. — Don Pietro Cartiso po znižanih cenah. Izven. Petek, dne 29. aprila: Borba. Red E. Sobota, dne 30. aprila: Androklus in lev. Red A. Nedelja, dne 1 maja: Borba. Po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, dne 2. maja: Androklus in lev. Red D. Opera. Sreda, dne 27. aprila: Carmen. Red A. Četrtek, dne 28. aprila: Prodana nevesta. V prid Udruženja gled. igralcev. Gostovanje ge. Jrme Polakove. Izven. Petek, dne 29. aprila: Tosca. Red B. Sobota, dne 30. aprila: Carmen. Red C. Nedeljo, dne 1. maja: Prodana nevesta. Gcrtevaije ge. Irme Polakove. Izven. pr I. redni občni zbor »Društva slovenskih leposlovcev«. »Društvo slovenskih leposlov-cev« ie imelo v Ljubljani 18. apri.. t. 1. ob 3. pop. svoj I. redni občni zbor. Po kratkem po-zura, ki je samo lani zavrgla in prepovedala pred- ( ročilu je preds. prof. A. Funtek oddal besedo stave filmov v izmeri 1,400.000 metrov. ; društvenemu tajniku Ivanu Zorcu, ki je naj- prej predlagal dve vdanostni brzojavki: Nj. Veličanstvu Kralju Petru I. in Nj. kraljevskemu Vis. princu regentu Aleksandru. Brzojavki sta se odposlali takoj. Potlej je prebral svoje obširno poročilo, ki ga je občni zbor brez prigovora vzel v vednost. Istotako ie bilo sprejeto Boročilo blagajnika g. vladnega svetnika dr. 'etele in poročilo nadzorstvenega sveta. Nato so sc vršile volitve v društveni odbor. A. Podbevšek je predlagal, naj se število društvenih odbornikov skrči na šest s predsednikom vred. Predlog obvelja. Izvoljeni so bili: Predsednik: Dr. Alojzij Kraigher; podpredsednik: Fr. S. Finžgar; tajnik: Ivan Zoreč; blagajnik: Fr. Albrecht- gospodar: Vida Jerajeva; knjižničar: Dr. Joža Glonar. Nadzorniki: Marija Kmetova; dr. Valentin Korun; dr. Ivan Lah; Andrej Rape in Narte Velikonja. A. Podbevšek ie stavil več predlogov, ki so bili sprejeti. Glede pisateljskih nagrad se priporoča, • da člani zahtevajo za tiskovno polo izvirne proze prvega natisa najmanj 1000 K, za izvirne pesmi pa 1500 K; za podobe najmanj polovico tega, a za ponatis v sorazmerju s cenami. Mefeoroiogično poročilo. Ljabtiana 306 m n. m, viš. (Jas opazovanja Uavo* motor v mm Termometer v t! faitirom dilorencH v 0 Nobo, vefcrov' t'a»avino v mm 25./4. 21 h 9-5 0-5 dež 26./4. 7 ti 7341 9 0-7 dož — 26., 4. 14 h 734 4 12-8 1-5 obl. s. v. illlllfirirn dobro izvežbaua posebno HUlIUIIlu, v pripravi močnatin jedil, išče proti dobri plači prvovrsten hotel v nekem kopališču na otoku Krku. Isto-tam se sprejme cnhaptra pod zelo tudi stareiša ijUUuliliD ugodnimi pogoji. Prijave sprejema do 5. maja uprava Slovenca pod št. 1514. Pmiro^afi za Bimi.aziio, licej, rUUUB¥dU učiteljišče ali v kakem modernem jeziku želi akademiK. Ponudbe sprejema uprava Slovenca pod šifro „&katiemik". ¥llhftP Tfl se sprejme takoj, katera mora llUUuiilU znati dobro kuhati. Prednost imajo one z d iljšimi spričevali. Plača dobra. Istotam se sprejme Šivilja na dom. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 1425. ;e domače tvrdke: KNJIGOVEZNICE I MODNI SALON ZA OBLEKE: Knjigoveznica K, T, D., Kopitar- iRodič Zdenka, Gradišče 8/B, I. n jeva ulica št. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olnp Josip, Pod Trančo, LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Resi), c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 MODNI SALONI G5tzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. PISALNI STROJI. Bar Fran. Ljubljana, Cankar, nabr. 5 RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 ŠPEDICIJSKA PODJETJA «Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F* & A^ Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.) SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleivveisova cesta 15. Žnran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Bren Pavel, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac, Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Jakob Vodopivec, Zagorje ob Savi. TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lnd., Woliova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20. (Za dvakratno ouiavo v tetinu se računa 3 kron.) TRGOV. Z DEŽN. IN SOI.NCN. Mikuš U Mestni trg 15. TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvazorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Scbaster Anton, Stritarjeva ul. 7. peKovsk! pomočnik Mlad soliden in zanesljiv . išče službe. Ponudbe pod zanesljiv na upravo Slovenca, Brnita cn radi pomanjkanja prostora rlullu 5B po nizki ceni nerabna kredenca, 2 omari in nekaj drugih stvari. Maitln Dolenc, Cerkvena ul. 21/11. vr. 42 lUannr zanesljiv, vajen konj se niQ]ibl» sprejme takoj proti dobremu plačilu. Jos Rsich, tovarnar Ljubljana. Poljanski nasip. 2 dvojna valjčka m mlin kompletna s stolom vred, 310 mm dolgosti, rabljena, v dobrem stanju ima naprodaj nBl3TSft" valjčni mlin, Domžale. Izjava. Naznanjam, da nisem plačnik za mojega sina Ubalda Trnkoczya. Ub.Trnkoczg lekarnar. Enoisadsirosna hiša v večjem kraju zasedenega _iyiiSli>JI ozemlja želi spremeniti svoje službeno mesto. Zmožen je voditi tudi večje zbore in orkestre. Ponudbe pod »Organist« na upravništvo Slovenca. lupijo se Ms: dvokolesa, otroški voziCki, šivalni, pisalni in razni stroji. F. 3RT)£L, Ljubljena, Stari trg 28- Prvovrstnega samostojnes-a, izvežbanoga v vseh pa-nogah bančnega poslovanja išče velik ;avod. Ponudbe z navedbo zahtevkov pod Knjigovodja l5*3 do 5. maja t. 1, na upravo lista. MILO pralno in toaletno, ter kremo za usnje nudi po najnižjih cenah Osvnltf Dooeie, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. Tovarna za lepenko vin Količevem, pošta Dob pri Domžalah H]) roj lil c 1 kfuSavnižarja, ki so razume n« parno in električne stroje in ki samostojno izvrši vsaka popravila, 4 delavce, ki so že delali v tovarnah aa lepenko ali karton. Ponudbe ust-jneno ali pismeno na gornjo tovarno. št. 88 na Glavnem trgu v krškem v dobrem stanju za vsako trgovino ali obrt pripravna, se proda. K hiši spada veliko skladišče, vrt, njive, pašnik, kamnolom in svet za vinog'ad. — Resni kupci naj se obrnejo na g. E, Malaverh, Ljubljana, uosposvetska c. 4/431. SUKANEC žimnate vcalke, kvačkanec in otroške sesalke priporoča Osvatd Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. Kmetovalci, pozor! 2 Veiike uspehe dosežete pri pra- 5 šlčiti, govedi i. t. d. ako prime- S šate krmi redilni praSek HED1N S lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani, j Prvovrstno se si n iti no za navadna dela In več usnjar, dobro ohranjen Prijazne ponudbe na ml Topola (Bačka) vajenih vsem obrtnim delom, išče »Kožarsko poduzeče Visoko, Bosna.« Samostojen knjigovodja vešč tudi korespondence in strojepisja, znanje srbohrvaščine prednost, s e sprejme pod ugodnimi pogoji. Istotam se sprejme dober stCu-sograf in strojepisec. Ponudbe z navedbo plače in dosedanie službe ua: L;Ub> ljana 1, posmt predal 163. Pri slabostih vsled starosti, pri želodčnih težkoiah in pri izgubitvi moči jc stari vinski koniak v mleku pravo oživljajoče sredstvo, 2 pollit. stekl. pošlje franko za vnaprej poslanih K 140 Beneš Hertl, lastnik, grad Golič pri Konjicah. Slovenija. f® ■Vi. w ' fulca, okoli 7 let star, 166 cm visok, se proda najraje v kako župnišče. Pojasnila daje okrajna posojilnica v Mokronogu. Prekupci izključeni! Cigaretni papir Olleschau, Riz-Abadio, Altesse, Club in Ambor, nadalje razne vrste stročnice najcencje pri tvrdki Osvaid Dobolc, LJubljana, Sv. Jakoba trg 9. Y44 družba z o. z. preje Brata Eberi ln Jančar & Co fijabljana, Miklošičeva c. 4. nasproti hotela „Union". Lastni izdelki oljnat-h barv, firnežev, lakov in steklarskega kie^a. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za Slikarje in pleskarje. fiSŠSBa..:;- ..v. Mlinsko kolo novo, 31 konjskih sil, premer 5 m, Si-rokost 2 m kakor tudi k temu pripadajoči (joriilni tleli, se ceno proda, »BISTRA« valtni mlin, Domžale. (dopler) izhrastovega lesa je naprodaj. 1'oizve se v graščini ČeSonce, pošta Mora vi« pri Domžalah. flsbest plošče velikost 40X^0 cm za kritje streh, najboljše vrste ima vedno v zalogi Franc Fujan, Ilovica 48, Ljubljana. Žaga in mlin z večjo stalno vodno močjo v Savinski dolini so proda. Resni kupci naj javijo svoje naslovo pod »Vodna moč i3di« na upravništvo „sloveuca". (Kuhlmaschinerianlage), ki proizvaja na uro 70.000 Cal in sestoji iz: kompresorja za ogljiK. kislino, razdelilnika za proti-tok, hladilca za tekočino, izhla-pivnika C02 — zvezne napeljavo. zračn. hlad. in ogrev. sistem z zaporami, kapljnloiki, sesallc za goščo z zraven spadajočo napeljavo in zatvornicami, potrebnih turbin, in vijak, zračilcev zračno napeljavo, turbin, sesalk za hladilno vodo, r. napeljavami, za hladilno vodo in zatvornicami posod za zgreto goščo z bakreno cevko, kotla za gorko vodo.turb-sesallc, posode za razredčenje, napeljavo za goščo in toplo vodo, dalje iz vseh potrebnih elektr. motorjev in transmisij za pogon navedenih strojev, llnzuntega se nahaja v zalogi ca 7 vagonov plutovine (Kork-stein). Predvojno blago za izolacijo. — Pismene ponudbe cenj. interesentov naj se pošljejo pod šifro »hladilna naprava ViI-24« na Blocknor-Jev anončnl zavod, Zagreb, Jnrjevska nlfoa 31. — m v* LjubSjana, Dunajska cesSa siev. 29. Prvovrstno češko letno po izredno nizkih cenah. Perilno blago y vseh vrsfiah na zalegi. Na debelo! Na drobno! it dahnatfnske^vornlce POrtUtld Cementa „SpM nudi vsako koliCino svojega prvovrstnega izdelka WT Ia marke »SALONA" po konkurenčnih cenah franko vagon poljubna postaja Slovenija. DR. FRfiM JIHK.e, Impert, Ljubljana, Krekov trg St. 10, L nadstr. hodnik desno. Izdaja konzorcij >81oveneac Odgovorni urednik Mihael Moškerc v. Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.