m PRIMORSKI DNEVNIK ________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE UtO VT . 010 /1 /Cno\ Poštnina plačana v gotovini ClOUV) Spedizione in abbon. post. I. gr. V NEDELJO na stadionu Prvi TABOR Sl i maj66 [AU TRST, petek 29. septembra 1950 Cena 15 iimneziia soglasno sprejelanozn Govor Trygve Llea ob zaključku splošne debate v skupščini arnostnl svet zopet zavrnil vabilo pekinški vladi " M?ADOWS, 28- gi dveh predlogov; sovjetskega ie danes - - - - 2» splofeo debato. Pa- ii)Snri Aoh Cad- Brin ie BErLt ^R?y Predaog za Ičine- °Wasti glavne skup- delegat Remori- °menil ta Predlog, ijijavii ?l.° njem jasno Af^al le nato. da se ia am^!5gfami 23 tehnično P°m°č neza-državam in je njegova delega- da ni6dnarcdna, Var-vseh sm1 Ra enakopravnosti tj 'S!!reK1h držav in da se _ , —, ne more do- >iihuawti 7cli) trdnih teme-!aSto uiSi nekatere sile Sije kot izredhe privile-PrinvSi R' pr’ Pravica ve-da ie naloga ^0 ™%nr^avljati in skle’ koj .važnejših vprašanjih, ka- ^Sfe^.5Brafaaie Ko- bi He«wrino izjavil, da SSeS *“!?<** že na tem bitne:, PaJ^1 za vprašanje krni, r?s5ev- ki naj bi v obe priza-?nponmii je, da je vit j- spoštovanje pra- vdaj ia a‘es°v prebivalstva in 1% da bodo pri skle- litaifcrS^ ?valj italijanski civi-S]mh ■ 111 kulturni vpliv«, k izhvife ^rPtski delegat, ki Va®iu w ir se ie Pri glaso- ie Biia j[amostnem svetu, ko ^ _ lena intervencija Egipt vzdržal iz za-W^°5’ “a ne bi bil mir ra Ufi? Sk Podaljšanja spo- 5tiPoitin,?>a!?a blokoma, ter je rJ^T' ba uporablja OZN tere a*U?zniih držav različne ®iti ^er.ie hotel namig-i.^tevai Palestinsk° vprašanje. Wiin -Lie, nat°. naj se uve-% sSolucijc glavne skup-Cfv tta. i Palestinskih begun-lIruo,mg-, e enotnosti Libije. Npn 4J®ki delegat je tudi " ,jtcnesonov predlog gle-*“ Ve oblasti glavne , Libanonski delegat ^w3®ovaria,l ustanovitev 'a C Punega oboroženega zbo-ugotovil nemoč OZN !s%! j)anja sklepov glede Pa-'?bo $whteval Praktično iz-OJflePnv OZN glede sve-tekiSV m ^icde arabskih izjavah ukrajin-J.fe rtat g?ta Baranovskega, Sva? d sovjetsiko tezo o Paktu in prepovedi ^ie Jr P^o2ia, so razpravlja nr?s i t^dsednik prečital v*vila ž „VSa -jkupščina po- vfibi^rn in navalušenim odobra-'{■ da iP Predsednik ie izja-, eieta k InQ°nezija soglasno fcSbfe2 ®lasovanja. Nato a bili n delegata Palarja iAbesi' ,n.aj Prisede. »scine. A^siosk,- pnseseči v de-Nh °. njear,ripK'3ina razprav-% ter Y0fn Programu o da sta Si jlanie od vlad Ki^e4t2ZN 1« da je v rO^ti i!l°v , Povečati ali Sii C miru na na-“ p,i- * klesati čpstl- i^a. r >b sei=Za- P3en sPreiem ta "ovl tri bo Je bi,a zaklju-2- to*'^lanp0,skupščina izvoli- 85 Sosp„iane Vovj, c na 12 uSraJ0r odbora izvoli ;a sve- . ’n socialne- aVo. Obora za zaupni- 5aaZPbiasVe 13 k On« udeleJiU Pekinški d^bo>- 01 svm debate, ko • Hane« razpravljal badan^ Popoldne se ‘ievaie na ppdla. in ekvadorskega. Oba predloga zahtevata, naj Varnostni svet povabi pekinško vlado. Teda sovjetska resolucija pred.vide. va, naj predstavnik pekinške vlade pride tako; v Lake Suc-cess; medtem ko predlaga Ekvador, naj se to vabilo že sedaj pošlje, toda zahteva odložitev debate o Eormozi vsaj do 1. decembra, tako da bo predstavnik pekinške vlade prišel v Varnostni svet šele tekaj. Britanski delegat Jebb se je uprl odložitvi debate, ker bi to bilo, kakor da je Varnostni svet ugotovil svojo nepristoj-nost spričo dejstva, da je to vprašanje tudi na dnevnem re. du glavne skupščine. Dar.es popoldne se je nadaljevalo razpravljanje o Formo-zi, oziroma o povabilu pekinški vladi. Na dnevnem redu je tudi korejsko vprašanje na zahtevo sovjetske delegacije, ki je predložila resolucijo, s katero se obsojajo severnoameriška bom. bardiranja na Koreji. Ob otvoritvi seje je sovjetski delegat Malik ponovno zahteval, naj se takoj sprejme sklep o vabilu pekinški vladi. Kubanski delegat Alvarez pa je izjavil, da bi bilo bolje prej izjaviti se o vprašanju, ali bo Varnostni svet to debato odložil, ker je isto vprašanje vpisano tudi na dnevnem redu glavne skupščine. Ameriški delegat Gross je bil proti takojšnjemu vabilu pekinški vladi, in izjavil, da je po njegovem mnenju najboljša rešitev, če se pošlje komisija Varnostnega sveta na Formozo, ki naj tam ugotovi, ali so obtožbe pekinške vlade upravičene. Sele potem bi sklepali, ali naj se povabijo predstavniki pekinške vlade na diskusijo. Nato je Varnostni svet s 6 glasovi proti 2 in 3 vzdržanimi zavrnil resolucijo kitajskega nacionalističnega delegata, ki predlaga, naj se odgodi raz-p.avljanje o napadu na Formozo, dokler ne bo glavna skupščina zaključila proučevanje tega vprašanja. Nato je bil zavrnjen tudi predlog za vabilo pekinški vladi. Zg vabilo so glasovali Sovjetska zveza, Jugoslavija, Indija, Velika Britanija. Norveška in Francija, proti pa ZDA, Kuba in nacionalistična Kitajska. Egipt in Ekvador sta se vzdržala. Nato ie Varnostni svet zavrnil ekvadorski predlog, naj se povabi predstavnik pekinške vlade na debato o Formozi 15. novembra. Predlog je dobil 6 ugodnih glasov, štiri pa proti. Jugoslavija Se je vzdržala. Po glasovanju' je jugoslovanski delegat zaproslj Varnostni svet, naj njegovo vzdržan j e spremeni v glas za predlog. Na ta način bi ekvadorska resolucija dobila 7 potrebnih glasov. Poudaril jie, da se je bil vzdržal, ker ni smatral umestno zavleči vabilo pekinški- vladi do 15. novembra. Po kratki debati, ki jo je povzročil novi proceduralni primer, ki ga je predložil jugoslovanski delegat, je Varnostni svet sklenil, da se ekvadorski predlog ne more znova, postaviti na glasovanje, in je sejo odgodil na jutri popoldne. Angleška nola sovjetski vladi MOSKVA, 28. — Poročajo, da je angleški poslanik poslal sovjetskemu ministrstvu za zunanje zadeve noto o zaplembi angleškega ribiškega čolna «S.wane]la» v Belem morju. Predstavnik angleškega poslaništva je izjavil, da se bo po njegovem mnenju ta incident rešil tako kot ' oni z ribiškim čolnom «Etruria». Tega so sovjetske oblasti izpustile, potem ko so morali Angleži plačati 300.000 rubljev globe. Seja grške vlade ATENE, 28 — Grška vlada se je sestala danes zjutraj. Proučila -je spomenico, ki jo je izročil Paul Porter, ravnatelj ameriške gospodarske misije v Atenah V spomenici je misija razložila vzroke, zaradi katerih so ZDA znižale kredite v okviru Marshallovega načrta, in govori n ukrepih, ki so po mnenju ameriške misije potrebni in nujni za obnovo dežele. Iz Aten poročajo tudi, da bo uradni list objavil odredbo, s katero se bo parlamentarno zasedanje začelo 1. novembra in ne 1. oktobra, kakor je bilo določeno. Nadaljujejo se stavke po vsej Avstriji Naval po vseh trgovinah zaradi naraščanja cen DUNAJ, 28. — Tudi danes so se v Avstriji nadaljevale protestne stavke proti povišanju cen. V Gradcu na angleškem področju je danes 12.000 delavcev tovarne motornih koles «Puchwerke», «Wagner-Biro», avtomobilskih tovarn «Weizer» in tovarne strojev «Andritzer» zapustilo delo. V Donavvitzu, ki je na angleškem področju, je danes začelo stavkati 6000 delavcev, večinoma iz tamkajšnjih jeklarn. Zagrozili so, da se ne bodo vrnili na delo, dokH* ne bo vjada preklicala, ali popravila ukrepov o cenah in mezdah. V bližnjem Leobnu je na tisoče in tisoše delavcev demonstriralo ter zagrozilo, da bo zasedlo^ urade pokrajinske upra-vf; V Fohensdorfu so tamkajšnji rudarji stavkali dve uri. To naj bi bil nekak opomin vladi. V Linzu na ameriškem področju so jeklarne zaprte, ker delavci stavkajo. Na Dunaju j^ danes policija stražila parlament. Železniška zveza med Dunajem in Budimpešto je bila danes prekinjena, ker so delavci zasedli progo. Tovarniški odbori, so sklicali sestanke zaradi odločanja, ali naj nadaljujejo stavko. Kaže, da se bo spet začelo delo še ta teden. Uradno poročajo, da je avstrijska vlada določila nove cene nekaterim živilom. Cena rži je bila povišana za 57,14 odst., žitu za 58,82 odst. kruhu 26,3 odst., moki za 63,7 odst. Ker bodo tedenske prejemke delavcev povečali komaj za 10 odst, cene pa povprečno za 30 odst., bo povprečno vsak delavec dob.il na mesec 62 šilingov manj. Dunaj in sploh vso Avstrijo je zajel pravcati val nakupovanj. Kancler Fiegel je sicer zaman pozval prebivalstvo, naj ne kupuje brez potrebe. Trgovci trgovin z jestvinami in oblačili pravijo, da so v osmih urah prodali toliko, kolikor normalno prodajo v enem tednu. Severnokorejska vlada zaprosila OZN posredovanje za prenehanje sovražnosti TOKIO, 29, (ob 3 zjutraj). — Severnokorejska vlada je zaprosila posredovanje Organizacije združenih narodov za prenehanje sovražnosti na Koreji. Poročilo radia Piongiang, ki so ga poslušali danes zjutraj v Tokiu, je objavilo noto severnokorejske vlade od 28. septembra, s katero ta vlada prosi za posredovanje OZN za prenehanje sovražnosti na Koreji. Radio Piongiang je izjavil, da »protestna nota«, ki jo je zunanji minister Severne Koreje Bak Syong poslal glavnemu tajniku OZN in predsedniku Varnostnega sveta, vali na «ZDA in vlado Singmana Rhee ja odgovornost za sedanjo državljansko vojno na Koreji« in prosi Združene narode za »njihovo posredovanje, da pride do takojšnjega prenehanja oboroženega napada Amerike in do tunika ekspedicijskih četu. FLUSHING MEADOWS, 28. (AFP) — Nič novega ni, kar bi potrdilo včerajšnje vesti o premirju na Koreji. Američani in sovjetski predstavniki pravijo da so nesmiselni pogoji, ki naj bi jih predložil Severni Korejci za sklenitev premirja. Ameriška vlada meni, da je treba pustiti vojaškim oblastem na Koreji odločanje o pogojih premirja. Te morajo tu- di odločati, ali bodo čete držav Članic Združenih narodov morale zasledovati sovražnika severno od 38. vzporednika. S sovjetske strani bi bilo samo ob sebi umevno, da bi prišlo do pogajanja za «mirno u-reditev korejskega spopada«. Sovjetski predstavniki trdijo, da so z vsega zadetka sovražnosti skušali to doseči. V diplomatskih krogih Vzhodne Evrope kljub temu odklanjajo pojasnila, ali so bili v ta namen že storjeni potrebni koraki. Neki član sovjetske delegacije je izjavil, da mu ni nič znanega, ali so Severni Korejci skušali s pomočjo tretje sile vzpostaviti stike z Zahodom. Ni pa izključil možnosti, da bi se kaj takega lahko zgodilo v bodočnosti. Diplomat je poudaril, da je želja sovjetske vlade ta, da bi se mirno rešil korejski spor in da bo Po njegovem mnenju Sovjetska zveza podprla napore za rešitev tega vprašanja. (ANSA-Reuter). V londonskih diplomatskih krogih pravijo, dg je indijska vlada obvestila Anglijo in ZDA, da ne bo podprla sklepa o pošiljanju sil držav članic OZN severno 38. Američani se bližajo 38. vzporedniku Poulični boji v Seulu končani - Taejon zavzet - Naglo napredovanje ameriških sil v odsotnosti severnih, ki so izginile KOREJSKA FRONTA, 28. — DOPISNIK »UNITED PRESS« JACK JAMES poroča iz Seula, da je bila popolna osvoboditev mesta javljena ob 11 po krajevnem času. Sile držav članic OZn so zajele 3.000 Severnokorejcev, pobile pa 11.900 mož po izkrcanju pri Inšonu. Zažigalne bombe, topništvo in minometi so popolnoma uničili oddelek severnih prj nekem železniškem predoru 6 milj južno od Suvona. S tem so bile vzpostavljene prometne zveze med ameriškima armadama na severu in jugu. Ob 15 je bila železniška zveza med Suvo-nom in Osanom očiščena ter zveza med ameriškimi silami izboljšana. 60 mili južno od Osana je 24. ameriška divizija ponovno zavzela Taejon in napredovala še naprej. V mesto so vdrli tanki in pešci, ki so zasedli tudi letališče. Rred Taejonom je nudtil odpor oddelek 1000 'severnih. ki Pa je nato zbežal proti severu z vlakom in avtomobili. Sedaj jih obdeluje letalstvo. Cete II. ameriške divizije so ponovno zavzele Sonju 39 milj južnozahodho od Tac-jona. Severnozahodno od Seula je neka ameriška kolona napredovala Za 5 milj vzdolž južno-zahodne obale reke Han do Jangonga 24 milj južno od 38. vzporednika. Ta kolona bo lahko prekoračila reko Han in prodrla proti severu do meje, ali po proti vzhodu, da bi odrezala severnim umik s področja Seula. Jangong leži 20 milj ae-vernozahodrio od Seula. Na istem področju so ladje 7. ameriškega brodovja bombardirale rt Fankoši na skrajnem južnem bregu polotoka Ongjin 25 milj južno od 38. vzporednika. Južnokorejski momariSki strelci so sp izkrcali na petih otokih na zahodni obalj in južno-zahodai obali. Vključno na otoku Taesuapdo v zalivu Haeju blizu 38. vzporednika. Na Vzhodni Koreji so južnokorej-ske čete zavzete Jongvol 55 mili jlužno o razlagal ta ukrep sPrimorski dnevnik« za danes ne bo prav nič razlagal ukrepa, za katerega ve samo «Katoliški glas>>, da ga je izdala jugoslovanska vlada. Ko pa bomo tudi mi tako dobro informirani. stvari — na. obeh straneh. To. bomo tudi vedeli za kako razda mar niso tegg, oedeli tisti, jtago. ču, kot je «Katoliški glas« še nekako oprosti. Ce pa gre za zlobno laž, potem pa se nam vsiljuje vprašanje: takšno je torej katoliško pisanje? Tako piše to katoliško glasilo v svoji zadnji številki: «Nekatere brezbožne organizacije naravnost otroke učijo bogokletja. Za vstop v komunistično otroško organizacijo (nekaj podobnega kot so tukaj š-nji pionirčki) v srednji Italiji, morajo pet ali šestletni otroci nekaj časa preklinjali. Sele po tej preizkušnji se lahko vpišejo- Se zdi neverjetno, a je res!« Da, zdi se neverjetno, da lahko kaj takega napiše list v slovenskem jeziku, a vendar je res, da je napisal. Mar si moramo take bedaste laži razlagati z dejstvom, da jih je pač napisal lisit, ki se v svojem naslovu imenuje »katoliški«? Mar si je res treba izmišljati take odvratnosti, zato da se mimogrede udari po «pionirčkih»? Res, krasno katolištvo! Prof. Palutan je prefekt? Po novinarski dolžnosti sicer zasledujemo, kolikor moremo, dogajanje na tem lepem koščku šveta, ki se imenuje Svobodno tržaško ozemlje. Toda naše delo naleti večkrat na ovire in zato se tudi včasih dogodi, da drugi prej zvedo to in ono kot pa mi. Vendar bi se skoraj ne mogli posebno pritožiti, kar se tiče -naših oblastvenih uradov, ki nam pošiljajo svoja poročila, nas povabijo na konference in tudi m nekatere prireditve. Saj so nas povabili celo na današnji sprejem kardinala na predsedstvu cone. Po vsem tem se nam torej tem bolj čudno zdi, kako smo mogli ostati nepoučeni, da ie sedaj prof. Palutan, ki smo mu vse doslej pravili predsednik conskega sveta, postal prefekt. sMessaggero Vene to« n. pr. to ve in je že tudi predvčerajšnjim na veliko napisal, da sta prefekt in podprefekt obiskala Urad za delo. Mislimo, da bodo ~ vsaj z zamudo — tudi nas s conskega predsedstva obvestili, da ni več predsednika in podpredsednika, temveč la prefekt in podprefekt. (Ali pa mogoče spadata ta »prefekt in podprefekt« k istim željam o-menjenega lista, po katerih bi on Vidaliju privoščil, da. gre v Koper prirejat zborovanje, čeprav v spremstvu civilne policije ali pa že raje — italijanskih karabinjerjev. Tako je «Messaggero Venetov naphal včeraj.). ja bo na pol civilna na pol vo-j..ška. Vlada pa si ie izgovorila primemo klavzulo, ki določa, da mora ta organizacija izpolnjevati svoje naloge ne samo tedaj, kadar je zapovedana mo. bilitecija, pač pa tudi ko grozi napad. To teritorialno obrambo bodo sestavljali žandar-ji mobilna garda (obe bodo še povečali z rezervnimi silami)' in teritorialna garda. To bo nova oborožena formacija, katero bodov sestavljali rezervisti in odpuščeni vojaki. Končno bodo pokrajinski bataljoni, v katerih bodo rezervisti starejših letnikov, petič bodo še republikanske varnostne čete. S tem je vlada pravzaprav ne samo reorganizirala notranjo obrambo, pač pa tudi povečala francoske oborožene sile. Tudi belgijski minister za državno obrambo je javil, da je pripravljen načrt o notranji obrambi države v primeru vojne Tudi v Belgiji bodo ustanovili nekaj bataljonov straž, katere bodo lahko v najkrajšem času mobilizirali. Te bataljone bodo začelj sestavljati v začetku prihodnjega leta. Poziv Maxa Reimana BELIN, 28. V zvezi z zborovanji mladih Nemcev, ki bodo 1. oktobra po vsej Zahodni Nemčiji priredili manifestacije za mir, je predsednik KP Zahodne Nemčije Max Reiman izdal poziv na prebivalstvo Zahodne Nemčije. Nemški lakaji monopolistov in ameriških bankirjev pravi Reimar.', so se sami razkrinkali pred nemškim narodom. Njihove besede o miru in o enotnosti, so nesmiselno besedičenje in podla laž. Kdor pripoveduje borbo za mir; želi vojno. Kljub temu, pravi najprej Reiman v pozivu, so se sovražniki miru našega naroda vračunali. Nemška mladina govori jasno, da ne bo nikdar vzela v roke orožja za vojno proti drugim narodom za koristi monopolistov in nemških bankirjev, tujcev in nemških pajdašev. Kot že rečeno, bodo te manifestacije v vsej Zahodr-i Nem čiji, predvsem y Porurju. Manifestacije naj bi bile nadomestilo za zborovanje 100.000 mladincev v Dortmundu, katerega so oblasti prepovedale. Policija v Duesseldorfu jg danes zjutraj s pendreki vdrla v poslopje KP in izgnala navzoče osebe. Poslopje so pred dvema dnevoma zaplenile angleške oblasti. Člani glavnega odbora in nekateri člani partije so se zbrali v pritličju staw be in protestirali, BEOGRAD, 28. — V kratkem bodo v Novem sadu v Vojvodini začeli izhajati trije novi časopisi v madžarskem jeziku. Ti bodo ilustrirani tednik «Hed Nap«, «Sport Uisag« in časopis za kmete. BEOGRAD, 28. — V primeri 3 predvojnim obdobjem se je število zdravstvenih ystanov v Crni gori štirikrat povečalo. Velik uspeh so dosegli pri zatiranju rpalarije. Število obolenj je vsako leto manjše. O LONDON. 28. — Državni urad za premogovno industrijo poroča, da so rov v rudniku Cressvel, kjer je ogenj upepelil trupla 80 rudarjev, popolnoma zaprli. Ifatten reiolial v Mso med Rimom in Beogradom RIM, 28. — Pred številnim občinstvom se je danes zvečer odigral v tukajšnjem gledališču sltaliav boksarski dvoboj med Beogradom in Zagrebom. Dvoboj se je končal z neodločenim rezultatom 8:8. Vsako moštvo je doseglo tri zmage, dve borbi pa sta se končali neodločeno. tabor SIAU šole o Trstu Priprave na nedeljski Openski okraj Članstvo množičnih organizacij openskega okraja se prav tako kakor v ostalih okrajih pripravlja na tabor SIAU, ki bo v Trstu v nedeljo dne 1.X.1950. V tem smislu so se sestali aktivi odborov množičnih organizacij v ponedeljek na Opčinah, v sredo na Prose-ku-Konfovelu in v četrte^ v Bazovici. Danes in jutri pa bodo sestanki aktivov y ostalih vaseh okraja. Na teh sestankih so najaktivnejši tovariši y vaseh prediskutiral; način večje mobilizacije. Ugotovili so, da bo naše ljudstvo z veseljem v nedeljo pozdravilo dvojni praznik: praznik miru jn SIAU, ko se zaveda, da bosta z utrjevanjem slovensko' = italijanskega bratstva tukaj živeča naroda največ prispevala za resnično ohranitev miru. Govora je bilo tudi o OF, ki je kot celota del da zanima zabavno - športni program in brigadnikj posebno priporočajo, naj nihče ta dan ne manjka! Tovariši so sklenili, da se v večini poslužijo rednih prometnih vez. Vsekakor bo ob 13. uri odpeljal avtobus s Proseka in drugi avtobus iz Padrič. Četrti okraj Delavci! Poslušajte DANES zvečer ob 19.45 «Sindikalne razgleden radia jugoslovanske cone Trsta, na valovni dolžini 212,4 m. SIAU. Posebno živahna je bila diskusija na Opčinah, kjer so tovariši obravnavali med o-stalim tudi vprašanje šolstva. V tem tednu so se sestali svojci padlih in invalidi NOB za volitev delegatov za kongres V Izoli v naslednjih vaseh: Bazovica, Gropada, Opčine, V. Repen in Prosek-Konto-vel. Potem ko so izčrpali diskusijo o lastnih problemih, so tudi ti tovariši, ki so k vzpostavitvi SIAU največ prispevali, sklenili, da se po svojih možnostih udeležijo nedeljskega tabora. Naši pevci se zanimajo za kulturni program in s posebnimi simpatijami pozdravljajo nastop italijanskega pevskega zbora. Mladino seve- V vseh sektorjih našega okraja se člani naših organizacij z vso vnen#> pripravljajo na tabor SIAU, ki bo dne 1? X. popoldne na stadionu «Prvi maj». Okrajni, sektorski in terenski odbori razpravljajo o športnih in drugih tekmovanjih, sestavljajo skupine za športne igre in drugačna zabavna presenečenja. Delavci Ilve n. pr., so sklenili sestaviti skupino za vlečenje vrvi, s katero bodo izzvali skupino tega ali onega sektorja. Tudi mladina nam pripravlja veselo presenečenje. Aktivisti vseh organizacij in terenskih odborov našega okraja se bodo zbrali na plenarni seji v petek 29, t. m. ob 20. uri skupno napravili pregled izvršenega dela ter s konkretnimi predlogi odpravili morebitne pomanjkljivosti. Poleg priprav za SIAU je bilo izvedeno še naslednje delo: športna mladina okraja se je zbrala na sestanku dne 27. t. m, ter razprav, ljala o športnem delovanju. Izvolili so si začasni pripravljalni odbor, ki si je zadal nalogo skrbeti za športno delo novega krožka res na uspešen in vzoren način. Sklenili so tudi, da bodo pripravili članske izkaznice in pričeli vaje za mladino. Na ta sestanek mladine se je pritihotapilo tudi 5 kominformistov z namenom, da bi razbijali ter na ta način preprečili konkretno delo krožka. Toda ni jim uspelo, ker so bili od prisotnih pognani čez prag. Tudi delavci ILVE so na svojem sestanku proučili sindikalni položaj ter sklenili, da bodo tesno povezali vse dosledne proletarce in temeljito izboljšali organizacijsko stanje. Roditeljski svet Skedenj in Ko-lenkovec sta na svojih sejah razpravljala o vpisovanju v sloven- Dni dan razstave slovenske Dnin v Skednju Prosvetno društvo v Skednju si je poleg razstave najpomembnejših slovenskih knjig zadalo še nalogo, da organizira niz kulturnih predavanj, ki naj bi poudarila okvir in pomen razstave same. SLOVENCI! Obiščite spominsko razstavo slovenske knjige v Skednju Predvidena sta tudi dva filma «Razvoj knjige« in «Dan slov. kulture«, o čemer bomo še pisali. Prof. Miro Ravbar je včeraj podal razvoj sodobne slov. književnosti, pričenši z najplodovitejšim našim pisateljem Francetom Bevkom, ki je lansko leto obhajal svojo 601etnlco in katerega dela so na tej razstavi številno zastopana. Nato se je poglobil v pokrajino in like, ki jih opisujeta Prežihov Voranc in Miško Kranjc. V kratkih potezah Je karak-teriziral vse sodobne slov. pisatelje in pesnike, se nato zadržal ob Radi Pregarcu in Bartolu ter Borisu Pahorju. Kot prvo pomembno slov. revijo je omenil »Sodobnost*, nato naslednje, po kronološkem redu. Prisotnim poslušalcem, ki so resno sledili predavanju je na oovo predstavil našega najmlajšega pisatelja Rebulo, ki s svojo nadarjenostjo in preciznostjo obeta mnogo ter sodeluje v »Razgledih* in v »Novem svetu*. Pre- davanja se je udeležilo domače članstvo ter pisatelji in kulturni delavci iz mesta, delegati SHPZ. Kijub ne prevelikemu številu udeležencev vedno bolj opažamo, kako se pri naših ljudeh v Trstu izraziteje odraža privzgojeni čut za take vrste prireditev in da je pet let kulturnega delovanja naše prosvete obrodilo sadove. Tržaški Slovenec je željan lepe slov. besede, je iz dneva v dan bolj prosvetljen ter želi spoznati kulturno delovanje svojega naroda. Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali IS. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista. UPRAVA Predavanja ob priliki razstave slovenske knjige Ob razstavi slovenske knjige, ki bo odprta dnevno od 17—21, ob nedeljah od 16—21, bodo v škedenjski kinodvorani predavali: v soboto ob 20.30 tov prot. Andrej Budai o knjigah in branju; prihodnji četrtek, 3. oktobra ob 20. uri pa bo predaval tov. Drago Pahor o slovenskem šolstvu. 1. OKTOBRA 1950 ob 14. uri bo na STADIONU „PRVI MAJ" TA IIO It (Slovansko ■ italijanska antifašistična unija) združen s proslavo DNEVA MIKE Govorila bosta tovariša GIORDANO LUXA-FRANC ŠTOKA SPORED SSK Otvoritev ■ Govori - Slovenski in italijanski kulturni spored - lolklorni plesi -Šaljive športne igre ■ Sledi ljudsko rajanje -Nastopajo: godba na pihala, slovenski in italijanski pevski zbori PREVOZI IZ NABREZINSKEGA OKRAJA: Prvi avtobus: Odhod iz Sesljana ob 13; iz Cerovelj ob 13.10; iz Mavhlrzj ob 13.20; iz Prečnika ob 13.30. Drugi avtobus: Odhod iz Sempolaja .ob 13; iz Saleža ob 13.30; iz Gabrovca ob 13.45. Točno ob 13. uri bodo odhajali avtobusi iz sledečih krajev: Prosek, Padriče, Plavje, Dolina, Devin, Sempolaj. Udeleženci jz Nabrežine in Sv. Križa riaj se poslužijo vlakov in rednih avtobusnih zvez. Opozarjamo na točnost, ker zamudnikov avtobusi ne bodo čakali. ske šole. Sklenili so, da bodo v stalni zvezi z roditelji. Prosvetno društvo v Skednju je imelo otvoritev razstave slovenske knjige ob priliki 4001etnice njenega obstoja. Udeležba je bila nadvse razveseljiva. Razstavo je obiskalo lepo število zastopnikov naših organizacij. Kominformiste je to seveda zelo bolelo, zato so zbrali vse razpoložljive provoka-torke iz raznih predelov mesta pred vhodom v dvorano, kjer so izzivali z zmerjanjem. Vendar vse to našega ljudstva ne moti. Ne plaši se zmešanih avanturistov, ki v svoji nemoči že več ne vedo, česa bi se lotili, potem ko sq spoznali, da postajajo s svojimi nizkotnimi početji iz dneva v dan manj popularni. Otvoritev razstave slikarja Antona Furlana Sinoči ob IS. uri je bila ot-vorjena razstava slikarja Antona Furlana ob izredno številni udeležbi tržaškega umetnost, nega občinstva obeh narodnosti, kar dokazuje veliko zanimanje za furlanskega slikarja, ki je po skoraj dvajsetletnem bivanju in slikanju v Trstu tu zelo poznan po številnih razstavah. Razstavljal je ne le V Trstu, marv.eč mnogo Po mestih v Italiji in v inozemstvu. Razstavo je občinstvo zelo ugodno sprejelo in s tem dobro ocenilo prizadevanje slikarja, ki v razstavljenih delih kaže svoj dvoletni razvoj. Tu je jasn0 razviden razvoj tega krepkega kolorista od umerjenih kubističnih poti h krepkej. ši, bolj neposredno življenjski izraznosti. DOLŽNOST vsakega zavednega Slovenca je, da vpiše svojega otroka v SLOVENSKO Opozarjamo starše, da je potreben vpis v šolo ne le novincev, ki vstopajo v prvi razred, temveč tudi vseh učencev, ki so Se lansko leto obiskovali šolo. Zato stopite takoj v šolo, ki jo je lani obiskoval vaš otrok, in ga vpišite v odgovarjajoči razred. Vpisovanje v slovenske osnovne šole v Trstu bo do 30. septembra. Vpisovanje je dnevno od 9. do 12. ure za vse razrede. Otroci, ki se vpišejo v I. razred, morajo prinesti rojstni ust, potrdilo o cepljenju proti kozam in potrdilo, da imajo zdrave oči. Obe potrdili dobite na zdravstvenem uradu (Ufficio Igiene), 1. Cavana 1(, I. nadstropje. Vpisovanje bo: a) za šolo pri Sv. Jakobu v Ul. deiie Scuole Nuove štev. 12-1.; b) za šolo v Ul. C. Donadoni na šoli v Ul. Donadoni; c) za šolo v Ul. sv. Frančiška na novi šoli v Ul. sv. Frančiška, štev. 42, in ne na prejšnji šoli v Ul. sv. Frančiška štev. 25. BARKOVLJE IN ROJAN Obveščamo starše slovenskih šo-loobvezni|0t>trok, da se je začelo 29. t. m. vpisovanje otrok v slovensko ljudsko šolo v Barkovljab (Ul. Ceretto) ter v Rojanu (Ul. Montorslno I), ki bo trajalo do 30. t. m. DRZ. SLOVENSKA NIŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA SO-LA-TRST vpisovanje za l., it. in m. razred za vse (nove in dosedanje) učence traja do 25. septembra t. 1. Le učenci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do vključno 30. septembra t. 1. Podrobni pogoji za vpis so razvidni na šolski oglasni deski oziroma v tajništvu (Rojan . Ulica Montorsino 8-III.). Slovenski otroški vrtec v Rocolu Roditeljski svet v Rocolu obvešča starše, da se vrši vpisovanje v slovenski otroški vrtec v Rocolu pri Lovcu do konca meseca septembra, dnevno od 9. do 12. ure. Slovenske srednje šole in tečaji Na vseh srednjih šolah in tečajih v Trstu in okolici se je zaključilo vpisovanje 25. septembra. Učenci, ki polagajo popravne ali razredne izpite, se lahko vpisujejo do konca meseca. Vpisati se morajo tudi vsi oni, ki so položili sprejemni izpit. Vpisovanje je vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrobnosti na oglasni deski vsake šole. KOLEDAR OledaJiUče - 'dtittb - 'Radio- Petek 29. septembra Mihael, Stojan Sonce vzide ob 5.59, zaj,on5una 17.51. Dolžina dneva H.58. lun vzide ob 18.54, zatone Jutri sobota 30. septembra Hieronim. Jekica Natečai Ustanova, tržaškega mednarodnega velesejma razpisuje natečaj za načrte del. ki naj hi izpopolnila velesejmski razstavni prostor. Natečaja se lahko udeleže inženirji in arhitekti iz Trsta ter diplomiranci z vloženo prošnjo za vpis v inženirsko zbornico. Razpisanih je 250 tisoč. 150 tisoč in 100 tisoč lir za prve tri nagrajence. Natečaj bo zaključen nepreklicno 31. oktobra leitcs ob 12. uri. Vse ostale objasnitve dobe zainteresirani v velesejniskem tehničnem uradu Viale dellMppodro mo 18. Kdai m Kana no nadaljnjega obstoja majhnih ladjedelnic? Zopet se bliža zima, ne da bi bilo rešeno eno izmed najbolj perečih vprašanj, in sicer vprašanje nadaljnjega obstoja majhnih ladjedelnic in drugih industrijskih obratov. 2e več mesecev Je tukajšnje časopisje objavljalo članke, iz katerih je bilo več ali manj razvidno kritično stanje naših majhnih ladjedelnic, katerih nadaljnji obstoj je bil, zaradi pomanjkanja novih naročil, resno ogrožen. V člankih je bilo prav pošebno poudarjeno, da bo to vprašanje lahko rešeno le; ee bo majhnim ladjedelnicam zagotovljeno dovoljno število novih naročil, ki b; omogočila nadaljnjo zaposlitev vsem tamkaj uslužbenk« delavcem. Za rešitev lega vprašanja so se zglasile pri odgovornih činiteljih tudi delegacije delavcev raznih ladjedelnic. Prikazale so ves položaji ter zahtevale takojšnje nakazilo novih naročij, ki bi odvrnila nevarnost novih odpustov z dela ter s tem nevarnost poslabšanja že tako dovolj težkega gospodarskega položaja na našem c-zemlju. Odgovorni činitelji so ob tej priliki obljubili, da bodo vprašanje »proučili* ter dg bodo skušali v čim krajšem času rešiti vprašanje novih naročil. Ostalo je seveda vse le pri obljubah. Zaradi pomanjkanja novih naročil so bile vse majhne ladjedelnice na našem ozemlju prisiljene odpustiti večje število svojih uslužbencev ter znižati svojo proizvodnjo. Da bi vsaj trenutno rešili kritični po-loža j, so vodstva posameznih ladjedelnic premestila svoje delavce v druge ladjedelnice, kot na primer v ladjedelnico Sv. Marka itd., alj pa so uvedle nov način dela, po katerem je bil delavec en teden zaposlen, dva tedna pa na prisilnem »dopustu*. Ker je položaj že nevzdržen, so odgovorni krogi sklenili najti «rešitev», ki pa ne predstavlja ničesar drugega kot še nadaljnje zavlačevanje sedanjega stanja, katerega posledice mc> ra čutiti ves delavski Tazred. Tako smo izvedeli, da bo ladjedelnica Sv. Roka (ki je ena izmed najbolj prizadetih) prejela naročilo za demoliranje ladje, kar naj bi zaposlilo približno sto delavcev. Mogoče bi se zdela površnemu poznavalcu naših razmer taka «rešitev» vprašanja še dokaj ugodna. Mi pa vemo, da tako «reševanje» problemov ne bo privedlo do zaželenega rezultata niti ne bo prispevalo k rešitvi splošnega vprašanja obstoja majhnih ladjedelnic na našem ozenjlju. Delavci ladjedelnice Sv. Roka so bili do sedaj dodeljeni samo delu za izgradnjo novih ladij ali parnikov; delo za demoliranje ladje bj torej pomenilo zanje le trenutno odvrnitev nevarnosti odpustov z dela, nikakor pa ne zagotovitev nadaljnje zaposlitve. Ponovno poudarjamo, da morajo odgovorne oblasti v najkrajšem času rešit; vprašanje novih naročil ter na ta način obvarovali naše ladjedelnice poloma, ki bi zelo prizadel tisoče in tisoče delavcev in njihove družine. KoniinlermistiCm silirali« Glatmi odbor Enotnega razrednega sindikata tiskarskih delavcev ponovno ugotavlja nesramen poizkus kominformlstič- nih sindikalistov, ki bi radi še nadalje zavajali tržaško delovno ljudstvo. Komur bi bil potreben še kakšen dokaz o izdajalskem in podlem delovanju tako ime nor vanih sindikalistov Enotnih sindikatov na škodo interesov delavskega razreda na našem o-zemlju, temu svetujemo, da si Prečita članek, ki ga je napisal Radich p 34. številki sUnita operaias v odgovor m predlog Akcijskega sindikalnega odbora vsem sindikalnim organizacijam glede skupne borbe v obrambo pravic in interesov delavskega razreda proti naraščajoči ofenzivi delodajalcev. Da je politika Kcminforma zmešala nekaterim ljudem pamet, je nekaj popolnoma človeškega in razumljivega; nikakor Pa ni razumljivo, še manj dopustno, da pa lahko takšni prostaški avanturisti izrabljajo kot »sindikalni* voditelji to o-koliščino za to, da izkoriščajo sedanji težak položaj tržaškega delavskega razreda v svoje podle namene ter se iz njegove Težak gospodarski položaj sili tržaški delavski razred v še bolj odločno borbo za dosego povišanja plač Uredba o povišanju najemnin je vzbudila med vsemi sloji tržaškega prebivalstva, še prav posebno pa med delavskim razredom, veliko zaskrbljenost in o-gorčenje. Tako nameravajo torej odgovorne oblasti reševati težko vprašanje izboljšanja gospodarskega položaja na našem ozemlju’ Je to način, ki naj bi zagotovil našemu delavcu možnost vsaj skromnega preživljanja? Razburjenje in zaskrbljenost sta upravičena, če pomislimo, da še niso rešena vprašanja življenjske važnosti, kot na primer povišanje plač, povišanje pokojnin in vprašanje zaposlitve vseh brezposelnih delavcev, od katerih je odvisno izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev širokih množic tržaškega delavskega razreda. Kolikokrat smo že v naših člankih poudarili, da so plače, ki jih danes prejemajo delavci raznih kategorij, mnogo prenizke, da bi lahko z njimi krili stroške za nakup vseh življenjskih potrebščin; poudarili smo tudi, da bi se morale te plače zvišati vsaj za toliko, da bi znašala povprečna T eden „Za našega dijaka ki se bo pričel v nedeljo 1■ oktobra in bo zaključen v nedeljo 8. oktobra, bo preizkušnja zavednosti in čuta enotnosti in solidarnosti med slovenskim ljud stvom na Tržaškem ozemlju. Vsak, ki se čuti vezanega k narodni skupnosti, bo v tednu «Za našega dijaka» podprl «Dijaško Matico»• bede in revščine celo norčujejo. Zgoraj omenjenemu članku «sindikalista» Radi cha seveda «e primanjkuje že vsem dobro znanih «cvetks iz kominformi-stičnega slovarja. Toda to bi ne bilo najhuje, saj so takšni «izlivi» postali za kominformiste že nekaj običajnega. Kar je še bolj podlo in obsojanja vredno, je stališče Radicha do predlogov Akcijskega sindikalnega odbora, iz katerih se ta »sindikalist* po svoji navadi norčuje, čeprav predvidevajo ti predlogi začetek kar najbolj odločne borbe v obrambo interesov delavskega razreda, borbe, ki bi pripomogla delavskemu razredu doseči izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev. Zakaj pa se je ta gospod bal objaviti u «Unita operaia* celotno besedilo izjave Akcijskega sindikalnega odbora? Zakaj se je ta gospod ponovno poslu-žil laži in klevet, s katerimi je hotel naprtiti Akcijskemu sindikalnemu odboru odgovornost za iniciative in izjave, o katerih se temu nikoli še sanjalo ni? Odgovor je kaj enostaven: ta gospod in njemu podobni se zelo boje, da bi jim tudi tisti delavci, ki jim v dobri veri še slede, lahko na podlagi teh izjav Akcijskega sindikalnega odbora stavili vprašanja, na katera bi jim bilo zelo težko odgovoriti, vprašanja, ki bi lahko spravila v zadrego celo tako bujno fantazijo zgoraj omenjenega Radicha ter omajala njegov «sloves» «sindikalnega» borca. Njegov položaj ni zavidanja vreden, kajti resnica si danes utira pot in z njo se utrjuje v delavskem razredu zavest, da je treba s takimi ljudmi končno pomesti ter jih odstraniti iz sindikalnega živ-, Ijenja na našem, ozemlju. plača delavca približno 60.000 (vsota, ki je danes nujno potrebna za preživljanje enč družine). Tej zahtevi, ki jo je odločno postavil tudi Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev, so se seveda z vso odločnostjo uprli odgovorni činitelji, ki nočejo o tem vprašanju niti razpravljati. V tem pogledu so jih podprli še kominformisti, ki so se v strahu, da bi se zamerili gospodarju, na vse načine trudili dokazati, da pomeni naša zahteva po povišanju plač le golo demagogijo «ti-tofašistov*. Pri tem so seveda »pozabili*, da so enako zahtevo postavili pred časom tudi sami. Toda takrat so bili še drugačni »pogoji* ter Je bila treba, glede na splošno stavko industrijskih delavcev, tem tudi nekaj obljubiti. Cim se Je stavka, kot Je vsem znano, tako klavrno zaključila, je bilo za kominformiste tudi vprašanje povišanja plač «rešeno». Kdor si je upal kasneje samo še ziniti besedo v zvezi s povišanjem plač, ta je postal «tl-tofašist*, «izdajalec interesov delavskega razreda* Itd. Delavcem, ki se z takim stališčem kominformistov niso strinjali ter so zahtevali nadaljevanje borbe za dosego izboljšanja plač, so komlnformlstičn! sindikalisti odgovorili, da bi bilo v sedanjem času nesmiselno kaj takega zahtevati od delodajalcev, češ da je gospodarski položaj zelo težak ter bi lahko delodajalci reagirali na take zahteve svojih uslužbencev z nadaljnjimi odpusti z dela. Po mnenju kominformistov je bilo torej najbolje počakati, da bi se delodajalci sami «usmilili» svojih uslužbencev ter jim po svoji «uvidevnosti» povišali plače, kolikor bi sami menili, da je Prav. Rezultat tega »čakanja* Je bil seveda edinole ta, da so delodajalci svojo ofenzivo proti delavcem še zaostrili ter da so ti zaradi tega i izgubili vsako zaupanje y svoje sile ter v pravično zmago svojih upravičenih zahtev , Vprašanje povišanja plač je, o-stalo tako nerešeno. Ce je bil položaj za delavce pred meseci že zelo težak, je postal v zadnjem času že nevzdržen. Kot bi že vse to ne zadostovalo, so se pred meseci glede na mednarodni politični položaj nenadoma podražile nekatere življenjske potrebščine. V zvezi s to podražitvijo je seveda zopet stopilo na prvo mesto vprašanje povišanje plač; in zopet so bili kominformisti tisti, ki so se tega vprašanja izognili, ali pa so ga le bežno omenili, kot stvar, o kateri ni vredno mnogo razpravljati. Sedaj je prišla še uredba o povišanju najemnin. Kako bodo na to uredbo reagirali kominformisti, ki se tako zelo bojijo zameriti odgovornim krogom? Ali bodo tudi . sedaj imeli našo zahtevo za golo »demagogijo*, o kateri bi bilo sedaj popolnoma brezplodno razpravljati? Toda tudi če bi hoteli danes kominformisti nadaljevati s svojim dosedanjim stališčem na škodo interesov delavskega razreda. bodo prav tržaški delavci tisti, ki jih bodo prisilili v borbo za dosego izboljšanja plač, za rešitev vprašanja brezposelnih in za rešitev vprašanja povišanja pokojnin. Danes so tržaški delavci tisti, ki so spregledali nakane kominformistov in niso zato pripravljeni njihovi umazani politiki več slediti. Tržaški delavci zato z vso odločnostjo zahtevajo, da se postavi vprašanje povišanja plač zopet na dnevni red v sindikalni borbi ter da z vso odločnostjo zahteva njegovo rešitev, ki bi lahko prispevala k izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev vseh delavcev Tržaškega ozemlja. Ponovni neuspeli nninni glede vprašanja pekovskih delavcev Včeraj popoldne so se sestali na Uradu za delo predstavniki sindikalnih organizacij in predstavniki delodajalcev, da bi raz-piavljali o spornem vprašanju pekovskih delavcev. V teku pogajanj, ki so trajala cele tri ure, niso dosegli sporazuma niti o e-nem izmed perečih problemov. Položaj se je še bolj zaostril, ko so začeli razpravljati o vprašanju najvišje proizvodnje, v katerem so imeli delodajalci popolnoma drugačno stališče od sindikalnih predstavnikov. Da bi ne prišlo do popolne prekinitve pogajanj, Je bilo določeno, da se predstavniki zainteresiranih strank sestanejo prihodnjo sredo, da pa ne bodo več obravnavali zgoraj omenjenega problema, temveč se bodo pogajali o tešitvi preostalih štirih problemov. Kot je torej razvidno, obstaja le zelo majhna možnost za mirno rešitev spornega vprašanja, od katerega je odvisno Izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev pekovskih delavcev. Na vsak način bodo nadaljnja pogajanja pokazala. ali b* prišlo do splošne stavke pekovskih delavcev, ali pa bodo delodajalci zahtevam teh končno ugodili. OF DANES MNOŽIČNI SESTANKI OF V . NABREZINSKEM OKRAJU Danes 29. 9 nb 20. v Nabrežini; danes 29. 9. ob 20. v Križu; sobota 30. 9. ob 20 v Seslja-nu-Vižovljah: sobota 30. 9. ob 20. v Mavhinjah. Sestanki staršev šoloobveznih otrok bod0 danes ob 15 v Sti-vanu, ob 17 pa v Devinu. Na teh sestankih se bo razpravljalo o naših šolskih problemih, ki so zelo važni zlasti v ogroženih krajih kot so Devin in Stivan. Prihodnji teden bodo sestanki staršev tudi v ostalih vaseh nabrežinskega okraja. PROSVETNA DRUŠTVA PD Simon Jenko. Odbor društva ima danes 29. t. m. važno sejo v običajnih prostorih. Otvoritev gledališča Verdi Z jutrišnjim dnem bo gledališčna blagajna Verdija pričela s prodajanjem vstopnic za prvo izmed dveh izrednih predstav Mozartove opere «Cosi"fan tut-te», ki bo v torek 3. oktobra letos ob 21. uri. Dirigent Luigi Toffolo, režiser Oskar Water-lin, y glavnih vlogah pa bodo peli: Giuliana Fontanelli. Lidija Bonetti, Ondina Otta, Mar-cello Cortis. Mario Albini in Silvio Maionjca. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo - Carnici. Garibaldijev trg 5; Benussi, ui. Cavana II; Ravasini, Trg Liberta 6; Alla Sa-lute, Ul. Giulia 1; Zanetti - Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno močno službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8100-8150, papirnati šterling 1580-1680. dolar 670-674, dolar (telegrafski 681-683, švicarski frank 154.5-155.5, 100 francoskih frankov 172-176, avstrijski šiling 22.75-23.25. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje Danes 29. t. m. ob 20. uri GOSTOVANJE V SESLJANU (na DVORIŠČU HISE št.«) z Molierovo komedijo: „TAKTVEEE“ V nedeljo 1. oktobra ob 20. uri GOSTOVANJE V GLEDALIŠČU V K O P R U z Goldonijevo komedijo: mi ho asm: iouaiie Uš 99 KINO Telefonski številki e u p 9 29779 in 29683 Rossetti. 16.30: »Neulovljiva 12». VValter Chiari, S. Pampanini. Excelsior. I6.00c «Državna tajnost*, Douglas Fairbanks. Fenice. 16.00: «Deček z zelenimi lasmi*, Pat 0’Brien. Fiiodrammatico. 16.00: »Klic oktobra*, Glenn Ford, T. Moore. Alabarda, 14.30: »Nepremagljivi*. Armoaia. 15.20: «Tretji človek*, A Valli, O. VVelles. Garibaldi. 15.00: ((Skrivnostne ženske*, Gene Tierney. Ideale. 16.00: »Grad Hudson«, J. Garfield. Impero. 14,30: «Brezupno tvoja*, Bette Davis. Italia. IG.00: «Velika ljubezen*, 3ette Davis. Ob morju, j.6.00: «Madovia», Marija Felix. Savona. 15.30: «Zarota Barovije*, B. Hope- Viale. 16.00: «Tajfjin nad Malezijo*, Dorothy Lamour. Vittorio Veneto. 16.00: «Zivimo veselo*. Costance Bennet. Azzurro. 16.00: ((Okrvavljeni meči*, L. Parks. Belvedere. 16.00: ((Ujetnik otoka morskih psov*. Marconi. 16.00: «Mož senca se vrne*, W. Powell, M. Loy. Massimo. 16.00: »Glumači*. Tito Gobbi. Odeon. 16.00: »Volk iz Sile*, Amedeo Nazzari, S, Mangano. Radio. 16.00: «D.obri Samaritan*, Gary Cooper. Venezia. «Gospod Arizona*, Ryth Recce. Vittoria. 16.00: «Carobna iluzija*, lople Železničarski (Sv. Vid). 16.00: ((Zeleni delfin*. Letni kino Rojan. 19.30: »Vohuni*. Sv. Just. 19.00: «King Kong*. Skoliet. 19.30: »Upornik z Boun-tyja». Vprašanje stanovanjske krize še vedno pereče »Ko je bil še stanovanjski urad je bilo za nas brezdomce zelo slabo, toda sedaj se je položaj še bolj zaostril*, tarnajo številni Tržačani, ki zaman čakajo, da bi končno prišli do sebi primernega stanovanja. Čeprav je bilo v zadnjem času zgrajenih več stanovanjskih poslopij, se položaj za te brezdomce prav v nobenem pogledu ni izboljšal. Do stanovanja je do sedaj vedno prišel le tisti, ki je imel dovolj denarja, da si ga je lahko zagotovil; vse tiste družine pa, ki prebivajo že ves čas po vojni po nezdravih in na pol podrtih stanovanjih ali pa se stiskajo v majhnih podnajemniških sobicah, so ostale seveda še na istem1, ker pač ne razpolagajo z dovoljnim denarjem, ki je potreben za nabavo primernega stanovanja. Toda položaj se je poslabšal še bolj ker imajo sedaj lastniki stanovanj in stanovanjskih poslopij vso prostost, da mečejo po mili volji iz stanovanj vse tiste, ki so jir.i v «napoto». Tako so morale v zadnjem času iz stanovanj marsikatere družine, ki si zaradi težkih razmer niso mogle najti novega stanovanja ter so ostale tako kar čez noč dobesedno n5 cesti, Ko je bil stanovanjski urad u-kinjen, je bilo določeno, da bo vse nujne primere reševala občina sama. Ker so zgoraj navedeni primeri tes že zelo nujni, vprašamo odgovorne činitelje, ali ne bi pil že čas, da se preneha s takimi razmerami ter da se zagotovi tudi revnejšim in zato še bolj potrebnim družinam primerno stanovanje, za katerega ne bo treba dajati ogromnih vsot Mislimo, da je po petih letih končane vojne že čas, da bi imele tudi revnejše družine svoje stanovanje, do katerega bi lahko prišle brez posebnih «poznanj» ter visokih denarnih izdatkov. Dokler bodo pa nova stanovanja na razpolago le tistim, ki imajo možnost dobiti jih za visoko ceno, do tedaj pač ne moremo govoriti o izboljšanju stanovanjske krize, ki je danes kljub nekaterim novim stanovanjskim poslopjem še vedno zelo pereče vprašanje. Svelokriška trgatev Trgatev v Sv. Križu n; več praznik. Kominformisti, ki so vnesli tudi v to vas razdor, prepir in sovraštvo, so nam poleg miru v vasi odjedli tudi najveselejše dni v letu. ko je vas y času trgatve zaživela v skupnem delu in veselju. Vas je bila ob takih dneh popolnoma izpremenjena — povsod pesem, ples, veselje in za dovolj st vo. V treh do štirih dneh je bila trgatev v kraju ob najiepšem razpoloženju — povsod veseli vzkliki, smeh mladine in glasna slovenska pese,m. Letos se trgatev vleče že več kot štirinajst dni; v vasi ni več veselega razpoloženja, nikjer ni slišati pesmi, nikjer veselega smeha. Vsak si izbere po svoje dan. ko bo potrgal grozdje — nihče si ne iSče pomoči, nihče tudi drugemu ne pomaga. Rač pa nam kominformisti vsiljujejo nekaj čisto novega — nekaj takega, kar gotovo ni poznal naš praded, kar je tudi sedaj tuje kraškemu ljudstvu; to so veselice, na katerih mladina prepeva tuje pesmi, plese tuje plese in ob koncu izibira «stelline» ali pa «miss» lepote. Težko nam je ob teh dneh, ko se spominjamo preteklosti; vsi si samo iz srca želimo, da bi se zopet povrnili stari časi. da bi zopet zadonela v naši vasi naša pesem, da bi se trgatev vršila v veselem in bratskem razpoloženju. Marijan S vab HI RADIO li* JUG0SL. CONE TRSTI (Oddaja na srednjih val« 212.4 ni ali 1412 M? PETEK 29. 9. 1959 6.30: Jutranja glasba; ročila v ital, in objava spo v 7.00: Napoved časr - P°r°c slov.; 7.15: Jutranja glaso*- 12.00: Jules Massenet: iz Alzacije, Paul DukaS- $ šolec; 12.30: Klavir v ritmu, ^ Poročila v ital. in objava .j]# v 13.00: Napoved časa - P^ ntjini slovenščini; 13.15: In«1^!...^ ju-in vokalni plesi; zjKl>J' goslavija: Dvigajo skrije KVmtet. (slov.); 14.00: Igra Vaški* Jt45, 14.30: Pregled tiska v !»>•' Pregled tiska v slov. 17.30: politične aktualno«1 ^ 17.40: Napevi iz ;llmr8 j5: P*-Športni pregled (itaU’ ... portr ster glasbeni spored; 1 ■Gjas6ei'J, čila v hrvaščini; 19.W. y ital-> medigra; 19.15: Poroč1 0jjia v 19.30: Napoved časa - p7DrašanJa slov.: 19.45: Sindikalna vv « (ital.;; 20.00: Uganite kaj (jtai,); (slov.); 20.30: Slušna le« ,j5m, 21.30: Italijanska . 1»*» jSOO g 22.00: Ljudska univerza- ); jj.h slovenske zgodovine (sl., piesn Virtuozne skladbe; ,2i-’“roiil» ’ glasba; 23.00: Zadnja F rojiia * ital.; 23.05: Zadnja V°. slov.; 23.10: Objava sporeda; 23.15: Napevi noč. LJUBLJANA.1- rel. postaja N0VAjJ,tfj; (Oddaja na valih 212,4; 202,1 m-> PETEK 29. 9. 19’ 5.00: Jutranji Napoved časa, por^^e*«^. ska napoved in objava .,. udivuvcu sporeda; 5.30: Veseli Jutranja telovadba, ved časa, poročila in 9jj ledar; 6,10: Lahek Juw red. . 11.30: Šolska ura. 12.00: Opoldanski Massenet: Prizori12. j2.30-wI, Paul Dukas: Crnošol«- ^ IV poved časa in P?^1 odprl®? ve ke in valčki: 13.00. ° ^ r što naših doptsnikb^sDe ster spored ruske t , orO (1 luje baritonist K°nragiasD»’45o: slušatelj Akademue 23 ivec^c klavirju Marijan V?°,f30: "Jdil-Igra Vaški kvintet, » sol» jj na cddija; 14.40: SF ccj & )(,e na glasba; 15.00: Napo^tO poročila; 15-1£ačaturianl>' skladbe Arama Haca 17.30: Šolska ura. gjpiFn''jii 18.00: W. A. M°zar o vio^u, concertante za. vio11",’, orkester. Izvajajo rKe«'r et-Giusto Cappone in j ikA,; dia Ljubljana; l8??;tjjno ž';iU: niki izvajajo solI* 19.00: Napoved časa ,aSb3, ‘aeiy 19.15: Novejša lahka S Politični komentar vif^rji1 grad; 20.15: nri ,51^ ijrnSs Prevorška. ?«40: Marijan Lipovšek; 'ster s« Rodni kraj; Rodni krajf 2L00: 2^, slovenskih narodnih ptgj), Prenos poročil z^,esna S1 fp- Beograd; 22.15. 23.3°: 22.45: Komorna ura,. je_ tila; 23.35: Konec ADEX izl®fl 7., 8. in vlakom g, oktobra izl«1 Prijave pri vseh r ^ uradih do ADEXiz 15. oktobra 1.1. izleti v POSTOJ*10 Prijave pri vseh P*«*’ uradih do 2, Cbiticite III. 'tnzhtriv& (jahpciiliiiiblu* elcltiuiinhtt IhVthliviii■§ ohUozju ki i- Pojasnila daje ADRIA-EXPRESS v Trstu, Ul. F. Severo 5 b, Telefon 29-243 in ADRIA-TURIST v Kopru, telefon 207 = 3 5B 29, septembra 1950 •>• • Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico Ijll. nadst. - Italijansko časopisje se noče sprijaznili z dejanskim stanjem tonveč ščuva oblasti proti Beneškim Slovencem in njihovi politični organizaciji iaVPI?f?Me Bcneške Slovenije njenega prebivalstva že fteynaj ni Ve- samo ^ g o se bavi samo tisti, ki ;e njej neposredno zainteresi-. ampafc je prestopilo svoje Praoiliin-i postal° Predmet raz-S'a ^alC° i'u,§osl°vanske- sopS rtalijanskeg; «oCB^ kako to, da zal,WaeS Siovenc; s svojimi i£ih P0 naroc®ih in poli- mt f*csh i>rod«i tako w ° v svetovno javnost, peto wram° od8°v'oriti, da je nj?ova zasluga-vedmn, -° se’ enkiat ra kLUh raa Sebe Stoletni t^tirsvbhnHj6 1iim ni mišljenja ■ ,ega izražanja in uspeti n “u to so delno tudi Slovenc; ^ imajo Beneški H ob vrV--nt Petru Siove-Utiene sedež syoje po- IČe niih^, ’ ki te žari- tAovega neutrudnega de- borbn C'm k^ejši politični in za svoje pravice«. «edeljsfega tabQra v Sovod-čartj ndeležili tudi Bene- tflajo ra!!!1 •501 da vidit°’ kai šeni BobeJ-' 50 navdu' »is Predan, ki je bil hvaliti izrS ’ ni mogel pre' SadpL! nega uspeha> kl so ««segk pevski .zbori, folklor- Tamlad in Po-ni bil 2ari!1Vi,St DFS pa s tern ^«1 «tnWVO!'le?' <<.Lepo je», je Benečan„ \5e uP5e ^ za nas tabor ’ .. orno podoben kjer b,!arSaniziraii v Benečiji, ijudjer1 nastopali samo naši ha. bl 7° moramo doseči. Za šov0r v, !abor najboljši od-'uristonf6? šovinističnim triko« lji jn a Sino na svoji ze na- bore* a 51110 sposobni voditi za pravice.« ,1%imiJ v!10'! kot se med Be-va str, lovenci razvija zdrahi ‘genska miselnost, toliko bo,., ./Protni šovinistični ta-iev h, ?‘telijanstvu teh kra-8ovih jenski miselnosti nje- k s« ^Prf ivalcev. Kampanjo >vui »it fkuarn*6*1 m®seci sprožil reak- *ati{, ai novinar Arturo Mdn- Hrtiti ^ v nizu člankov «•3* »Messas ;'^ltaZati %jLa.fSSa§gero Veneto« sku- fti-tesnC.idtl' ravno nasprotno ^'iselrir, - 6' na®reč, da je bila ‘ie r 5t. kakc,r tudi stremlje-tboti v vedno obrnjena '^ledu 3pa?u- Bo njegovem fas^- Pisali ostali itglijan-!|kno nn1SI‘-Tudi kominformi-^ bio,n,°Pii^ mu je s svo-0 Oci^k111 daialo 'V50 P°d" baše' gabni kampanji proti ?? PriniI?iai"?du ob Nadiži pa so ti it«i -* tudi reakcionarni bhj vel!if^nskih izseljencev on-bkhtoj i,.e.*Uze- Bist «Risorgi-f6su k' izhaja v Buenos Ai-!rarr>en i!rav ° objavil ne-2a0ika , ‘3nek- V katerem ne ? Ben,wr, n° obstoja Slovencev ppin hnicim hianst ’ ^nPak eelo hujska lilijo ri„? tasti, naj onemo-°ute , ovanje predstavnikov k ” n s k,, < Podpirajo jiugoslo-kraj &znie Po priključitvi « bc« k Ju6'oslaviji. Proti aČiži da je ljudstvo ob ^stain cePrav obubožano in ! liians'lfVendar znal° ohraniti !?■ Pover miselnost. «E’ gen-t^dissin,3 qUella lassii, ma ita-,®aUin « Come non mai«. tiiS’le Pe«m- raf.ren iste šovini-.SfašiJ^1' to italijansko ti ča^ 1C”° in kominformi-rneški mP,Sje trobi v rog. o t* Slovenci pa so še ved- k tji'; Jer St> ,bili pred de-JV‘ JUed .ftoletji. se vedno ' ?°Vorioa t?mii živa slovenska ileti niti fi--ie..!li5° mosl' za-tr ^Š bon ‘ ritoijalci in ■Sl njiC Prisilili k k *nu nasledn.iki. ,>lnosl Zenia mect prebivalci s!tl'e,n ra zv političnem in kul-^Benešk?m V“n° vežji ob‘ s H. Marshallom in Margaret 0’Brien, ki smo ga videli te dni p kinodvorani Verdi. Zgodba je. dokaj 'preprosta. Mary Lenox (M. 0’Brien) je hči angleškega funkcionarja v Indiji. Edina hči lepe matere je od te zanemarjena, ker ni tako lepa kakor so starši pričakovali. Kuga umori starše in mala Mary se vrne v Anglijo k stricu Cravenu (Ii. Marshall). Cra-ven je čudak, pred desetimi leti je bil priča smrti ljubljene žene, katero je na vrtu pobila veja, ki se je odlomila od drevesa. Craven, ki je telesno pohabljen (grbec), je takrat ukazal PROSVETNO DROŠTVO „PRIMORSKA ZVEZDA" SOVODNJE V NEDELJO 1. OKT. 1950. OB 16 BO V SOVODNJAH KULTUMIA PRIMI RA PROSTEM s sledečim sporedom: Trodejanka Postržek (Scampolo) D. Niccodemija. Izvaja dramska družina Prosvetnega društva iz Pod-gore; Otroški balet v nošah po narodnih motivih, ki ga izvaja baletna skupina iz Podgore; Fotografska razstava, ki bo odprta ves dan; Sledi prosta zabava s plesom. VABIMO K UDELEŽBI % Prodaja vstopnic za sedeže v nedeljo od 8 do 15 v gostilni pri Jankotu v Sovodnjah; od 15 dalje na igrišču. zapreti vrt, sam pa je zakopal ključ, da bi ga nihče več ne našel. Bal se je, da bi od velike žalosti ne znorel in to 'svojo slutnjo je prenašal tudi na sina Collinsa, kateremu je tudi vcepil prepričanje o podedovani grbavosti. Craven živi povečini v Londonu in v gradu stoterih sob gospodari desetletni Collins s svojimi pogostimi živčnimi napadi. V te čudne razmere pa se vtakne Mary, ki ji ob pomoči mladega domačina Dickona u-spe priti do vrta. Vso bolečino za nerazumevanje s strani strica spremeni mala Mary v ljubezen do vrta, katerega oba o bde/ata tako, da spet cvetejo vrtnice in stotine drugih cvetlic. V ta skrivni vrt pride pozneje tudi Collins, ■ katerega bolezen je bila le domišlija in vpliv očeta in se tu pozdravi. Craven, kateremu so besede nekega zdravnika odprle oqi se zave, da je preveč zanemarjal svojega otroka, hoče prodati hišo ter odpotovati v Italijo s si- nom. V finalu pride Craven na vrt in tu se zgodi čudež, Collins, ki je prej bil popolnoma hrom, dobi po sugestiji moč, da sprehodi nekaj korakov naproti očetu. Malo igralko Margaret O' Brien poznamo že iz raznih filmov, kjer nas je-vedno presenetila s svojo čustvenostjo. Tudi v tem filmu je taka, H. Marshall nam pa. poda sliko človeka obupanega nad življenjem. K zaključku moramo dodati še to, da bi lahko direkcija kinodvorane Verdi take filme imela dalj čase na programu ne pa samo dva dni. KINO VERDI, 16.30: ((Krvava Donava«, H. Barrymore; VITTORIA, 17: «Se plapola zastava«, E. B'lyr.'n in A. Sche-ridan; MODERNO, Zaprt; CENTRALE, 17: ((Tarzan ini sužnje«, J. Weismuller; EDEN, 17: «Stekleni ključ«; AJ Laad in V. Lake. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesar e Battisti 2 - Telefon 70 IME PRIPRAVI PRED OEM gospodarske razstave POGLED NA RAZSTAVNI PROSTOR, BODOČO RIBARNICO IN TRŽNICO V KOPRU. molku Kljub ki bodo N CAS STISKA — HITETI JR TREBA, DA BODO PAVILJONI PRAVOČASNO PRIPRAVLJENI. Mestni odbor ASIZZ v Kopru vabi danes na svojo kulturno prireditev Mestni odbor ASIZZ v Kopru pjiredi danes 29. septembra ob 19.30 po volitvah mestnega odbora ASIZZ v gledališču, kulturni nastop z bogatim sporedom. Na programu je zborovsko petje, nastop kulturne družine iz Izole, balet pod vodstvom tov. Hitija, nastop koprskih pionirjev, recitacije ter pevski zbor iz Šmarij. Odbor vabi k obilni udeležbi. Vpišite se v tečaj za krojenje Krojačnica «Omnia» v Kopru bo s prvim oktobrom odprla večerni krojaški tečaj za šivilje. Tečaj bo v prostorih kro-jačnice «Omnia» in ga bo vodil tov. Marino Gobbo. Vpisovanje v tečaj se je že začelo. Ob vpisu je treba položiti 500 dinarjev, katere pa bodo dobile ob zaključku tečaja nazaj vse tiste tečajnice, ki bodo redno obisko vale pouk. Ne bo pa vpisnina povrnjena tistim, ki bodo neredno obiskovale tečaj, ali pa ga celo opustile. Te bodo vpisnino izgubile im bo šla v korist tistih, ki se bodo pokazale najboljše. V teku so še prav zadnje priprave za otvoritev letošnje gospodarske razstave. Ko bo ta dostopna vsakomur od nas, ne bo mogel nihče zanikati, da nam ni pokazala mnogo pozitivnega in da je za vsakogar poučna. Tako bodo videli naši zadru-garji, da so kmečke delovne zadruge že zdavnaj prebrodile začetne težkoče in da so v dobi splošnega vzpona in napredka. Iz grafikonov in razstavljenih pridelkov bodo zvedeli, da se je pomnožilo število zadrugarjev, da je vedno večja površina zadružne zemlje, da se je povečalo število njihove živine, inventarja, kar pa je glavno, da so ravno kmečke delovne zadruge s svojim intenzivnim in mehaniziranim gospodarstvom, z uvedbo modernih načel v poljedelstvu, vinogradništvu, vrtnarstvu, zvišali hektarsko donosnost svojih zemljišč. Hkrati bodo videli v slikah nove gospodarske objekte kmečkih delovnih zadrug kot moderne živinske in svinjske hleve, stanovanjska in gospodarska poslopja, ki dajejo zadrugam pečat najvažnejših činiteljev gospodarstva našega okrožja. Isto velja za kmete. Tudi ont se ne morejo izogniti pravilom o čim izdatnejši uporabi naravnih in umetnih gnojil; uporabi strojev, namakalnih naprav, uvajanju pasemske živine. Se posebno za kmete, ki so gospodarsko šibkejši, velja pravilo, da se morajo oprijeti donosnejših kultur ter opustiti manj ali celo prav nič rentabilne. Vsak obiskovalec bo videl tudi sposobnost in 'napredek našega obrtništva. Mizarji, krojači, čevljarji, kolarji, kleparji, mehaniki bodo dokazali, da znajo s svojimi lastnimi sredstvi in znanjem napraviti lepe, okusne in solidne izdelke, ki se glede na kakovost lahko kosajo z izdelkom katerega koli njihovega tekmeca. Istočasno pa pomo na razstavi spoznali, da imamo v našem- okrožju na razpolago nekatere izdelke, o katerih marsikdo niti ni vedel, da jih izdelujemo doma in da nam jih ni treba kupovati v tujini. Ob pogledu na osnovne prvine, ki jih rabimo za gradnje, kakor šo kamen, vseh vrst opeka, strešniki, betonsko tramovje, četvero-ketne škrlice in podobno se bo tudi vsakdo prepričal, da imamo po preteku kratkih povojnih let razvojne možnosti za zgraditev še mnogih drugih objektov, važnih za naše gospodarstvo. Ce dodamo k vsem tem pozi- "milnimi,n,,,.................................................................................................................................................................................. jODoviNSKI ROMAN 8lV° nie*;Tcl znan° sorod-0 'Jaz 0 z °nim, ali ne v^; vprašat6/11*' odgovorl Ut!’ ste n ,1 sem hotela V 11 kdaj se culi o S^rbhlkaSe plaho ozre v 69 JWSf,°2nal sedaj, da je ki stoji pred Pa^ak St°jl Pred th^Uai ° Se Je bila iži S^Tflo p1 deJe naglo ln ° i>)ei5ebl A *°dkar 3e tft! ijj a‘ besedice več Je tebe — «Osem let Je 2e tega! Sel je s Francozi na Rusko!« «Na Rusko!« vzklikne Stefan; vedel je, kaj pomenijo te besede; kajti v spominu mu je Se bilo, da je ilirski polk, «chasseurs Illy-riens« h kateremu je daja-| la Kranjska tri tisoč mož, tudi moral s francosko tajsko tja proti Moskvi; — in koliko izmed onih treh tisoč se je vrnilo? «Na Rusko!« ponavlja Se enkrat polglasno Stefan: «in vi niste njč več Culi o njem, je li se ziv ali mrtev?« «Nič več!« reče sedaj tudi Polonica. «In zakaj je šel tja? Zakaj je šel k vojakom? Bil j q vendar na. Avstrijskem?« hiti Poljak; «pa sedite vendar!« Rekoč ji je ponudil stol. «Povedala vam bom vse, gospod oskrbnik«, povzame potem ona govor. «Nande mi je pri odhodu tudi naročil, naj grem k vam, če bo prilika, in zato sem priSla Gospod, saj Nande ni bil tak, kakor so govorili ljudje o njem!« Uprla je pri teh besedah svoje rosne oči v oskrbnika; ta pa je zrl k tlom. «Tlsto noč, ko so ujeli Nandeta«, je nadaljevala, «nekaj ur pozneje je prišel vnovič trkat na moje okno in potem sem sla z njim. Zjutraj sva bila že blizu Gornjega grada na Štajerskem, kjer ni bilo več nevarnosti. Nande je bil tako oslabel, ker ga je rana na glavi vedno bolj pekla, da ni mogel več dalje. Ostala sva pri nekem samotnem drvarju nekaj tednov, da le Nande ozdravel. Potem pa sva Sla proti zgornjemu Štajerskemu. Nande je ku. pil blizu Gradca malo kaj-žo in polja za nekaj mernikov posetve in tam sva živela malo več nego poldrugo leto- Nekega dne pride Nande pozno proti večeru, ves spehan iz mesta domov. Pripovedoval mi je v naglici, da ga je v Gradcu nekdo spoznal kot dezerterja m da je komaj ušel; sledili so ga pa vojaki. Dejal je, da v tej noči ne ostane doma, da se hoče skriti v gozd, ker bodo prišli gotovo za njim. In res so prišli in pretaknili vse kote- Hoteli so tudi me ne zapreti. pa so me vendar pustili. Drugo noč pride Nande in mi pov6, da pojde čez Koroško mejo in da se bo prostovoljec zapisal francoskim vojakom; dejal je, samo za nekaj časa, da se tukaj vse pozabi. Jokala sem in prosila, pa Nande je dejal, da mora tako biti, in šel je. Pustil mi je neko-liko denarja, mnogo ga ni imel, ker je rekel, da so mu ga tedaj vzeli, ko so ga tu. kaj popadli, —- in obljubil je, da se vrne precej, ko bo nova vojska končana. Zve-dela sem potem, da je moral njegov polk na Rusko. Čakala sem dolgo, dolgo. Koliko sem imela opravila z dekletcem, ki se je rodilo pol leta po Nandetovem odhodu! In kako sem se bala vojakov in biričev, ki so ga hodili vedno iskat- Potekla so tri leta, pa Nandeta ni bilo nazaj in jaz tudi nisem mogla več ziviti otroka in sebe z ono kajžo. Sla sem služit; naučila sem se bila nemški in dobila res kmalu službo v Gradcu; otroka sem pustila na kmetih in plačevala zanj, kar sem zaslužila- Domov semkaj nisem mogla. Služila sem pri nekem doktorju v Gradcu in ta mi je sedaj povedal, da me po časopisih iščejo in da so mati umrli- Prišla sem in zdaj bom morda ostala tukaj. Ko bi Je Nande bil tukaj!« (Nadaljevanje sledi). tivnim točkam še prehrambeno industrijo in turizem, potem zopet vidimo, da ima naše okrožje gospodarske elemente, ki mu zagotavljajo splošen napredek. Glede na to mislimo, da se bo zlasti istrski človek od delavca, kmeta, do obrtnika in nameščenca čutil povezan z vsem tem gospodarstvom, da bo hkrati ponosen na vse dosedanje uspehe, ki smo jih v gospodarskem pogledu dosegli in da bo tudi v bodoče odločen prispevati po svojih močeh za nadaljnji dvig našega gospodarstva. S tem v zvezi smo prepričani, da bo tudi obisk letošnje gospodarske razstave prekosil obiske vseh dosedanjih razstav v Kopru. Sv. Lucija Vsi si bomo ogledali našo razstavo Tako pravijo ljudje v našem kraju, ki komaj čakajo, da bo razstava otvorjena. Zanimanje za ta tako važen gospodarski dogodek je zelo veliko. To je razvidno tudi iz števila raz-stavljalcev, ki jih bo iz našega kraja kar 12. To so tovariši: Roman Scherlich, Ivan Deber-nardi, Jožef Pizzir.i. Roman Castro, Jernej Fonda, Jožef Bus-don, Otavij Vigini, Viktor Fonda, Silvij Bortok, Jurij Jeličič, Benedikt Jurjevič in čevljar Peter Fonda kot član kmečke zadruge, ki bo razstavljal moške in ženske čevlje. Vsi ostali bodo razstavljali sadje irj povrtnine, Tovariši, ki bodo razstavljali, so radi dali na razpolago svoje pridelke. Tako bodo videli, kateri kraj bo imel boljše in lepše blago. VOLITVE ASIZZ v Dekanih in Škocijanu Po končanih volitvah morajo žene nadaljevati delo še i večjim poletom m in športnih prireditev v okviru Tedna gospodarske razstave Nedelja, 1. oktobra ob 9 Ob 10 Ob 20 Torek 3. oktobra ob 15 Ob 20 Sreda, 4. oktobra ob 15 Ob 20 Cetrlek, 5. oktobra ob 15 Ob 20 Petek, 6. oktobra ob 18 Ob 20 Sobota, 7. oktobra ob 15 Ob 20 Nedelja, 8. oktobra ob 8 Ob 9 Ob 15 Ob 20 Pomorska regata v koprskem zalivu s sodelovanjem vseh objektov. Troboj s čolni (canotaggio) med Pulo, Reko in Izolo. Slovensko narodno gledališče: »Primorske zdrahe«. Finale v odbojki. Pevski zbor radia iz Zagreba. Finale nogometnih tekem — Šahovski turnir. «Veseli teater« iz Ljubljane. Finale nogometnih tekem. itVeseli teater« iz Ljubljane. Finale v balincanju. Koncert komornega pevskega zbora in tržaškega orkestra. Krožna kolesarska dirka Ko-per-Semedela-Postaja za pokaj ((Gospodarske razstave«. Machiavelli: «Mandragola» (Teatro del Poj>olo-Reka). Start kolesarske dirke za pokal «La Nostra Lotta«. Troboj v lahki atletiki Dom-žale-Istra-Trst. Krožne motorne dirke Koper, Semede 1 a-Posta ja-Kope r. Liljan Helman: «Piccole Vol-pi» (Teatro del Popolo, Reka). Minulo je že mesec dni, odkar so se začele volitve v osnovne odbore žena. Z volitvami in s tekmo, vanjem so pokazale članice AS12Z, da so vedno pripravljene sodelovati pri delih za splošen napredek našega ljudstva. Zato najde večina članic ASIZZ pri vsem svojem domačem delu še vedno čas, da prispevajo tudi one k gradnji naših planskih objektov. V več vaseh in tudi v mestih so uredile žene skoraj same s prostovoljnim delom otroške jasli, vrtce in podobno. S tem so si hkrati olajšale delo z otroki ter omogočile, da se lahko čimbolj posvetijo organizacijskemu delu v svojih aktivih. Takoj v začetku izvajanja volitev so si naše žene napovedale tekmovanje po vaseh, mesto z mestom, okraj z okrajem. Nekatere osnovne organizacije so se z vso vnemo oprijele dela, kar nam dokazujejo doseženi uspehi. Zene iz nekaterih krajev se udeležujejo manj prostovoljnega dela, toda v celoti so dosegle žene našega okraja dobre uspehe. Prav sedaj čutimo, če bi že v preteklosti organizacije SIAU tesno sodelovale z ASIZZ, kakor je predvideno po vključitvi te organizacije in ostalih množičnih organizacij v SIAU, bi naše žene na vseh področjih svojega udejstvovanja dosegle prav gotovo še mnogo boljše uspehe. Prepričani smo, da članice ASIZZ po končanih volitvah ne bodo popustile pri delu misleč, da so z volitvami opravile svoje delo, marveč da se bodo ravno sedaj po doseženih uspehih in glede na velike naloge, ki jih še čakajo, oprijele še z večjim veseljem organizacijskega dela. S tem v zvezi podo morale imeti na terenu stalne sestanke, kjer bodo razpravljale o vseh perečih gospodarskih vprašanjih, o posledicah vključitve svoje organizacije v SIAU ter o pomoči, ki jo je treba dati za izvedbo planskih nalog v okviru vseljudske organizacije SIAU. Zadnjo nedeljo so bile volitve ASIZZ v Dekanih. Domačinke so zelo lepo pripravile dvorano v zadružnem domu, ki so jo okrasile z zastavami, slikami in parolami. Tik pred volitvami so imele še zborovanje, na katerem so obravnavale razna nujna vprašanja, ki zadevajo njihovo vas. Okolnost, da je volilo 222 žen in da so se manjkajoče štiri žene opravičile, dokazuje, da so tudi v Dekanih uspele volitve skoraj 100 odstotno. Po končanih volitvah so priredili družabni večer žen v Dekanih, na katerem je padel marsi-kak predlog in je bila izrečena marsikatera misel, ki j0 bodo Članice ASIZZ še v tem društvenem lqtu realizirale. Končno so bile v našem okraju zadnjo nedeljo volitve ASIZZ tudi v Škocijanu. Ondotne žene so si zelo prizadevale, da bi imele tudi one čim večji volivni uspeh. To jim je uspelo, kajti razen nekaj opravičeno odsotnih tovarišic, so se tako volivnemu zborovanju, kakor tudi volitvam odzvale vse ostale članice AS12Z. Sedaj potekajo volitve ASIZZ našega okrožja že od 15. avgusta naprej. Na deželi bodo volitve kmalu končane, tako da ostaja glavno delo še v obalnih mestitk Prepričani ‘sipo, da’ bodo dosegle naše žene tudi v teh takšne uspehe, kakor do sedaj na vaseh. Vozni red avtobusov in parnikov na gospodarsko razstavo v Kopru I. Avtobusna zveza z Divačo (vozijo 4 avtobusi), ODHOD IZ KOPRA V DIVAČO 0.20 5.00 12.00 15.00 17.00 ODHOD IZ DIVAČE V KOPER 3.15 9.10 15.00 18.00 22.00 Odhod Prihod 10.50 Sv. Nikolaj Koper 11.00 23.00 Koper 23.10 Sv. Nikolaj Izola 23.40 Piran 24.10 Portorož 24.20 7.20 Piran Izola 7.55 Koper 8.30 III. Vozni red bark Odhod Prihcd 5.30 Portorož Piran 5.40 Izola 6.10 Koper 6.50 9.00 Portorož Piran 9.10 Izola 9.40 Koper 10.10 12.15 Koper Izoia 1245 Piran 13.20 13.30 Piran Izola 14.00 Koper 14.35 15.00 Koper Izola 15.30 Piran 16.10 18.00 Koper Izola 18.30 Piran 19.15 Vpisovanje v Glasbeno šol Vpisovanje v Glasbeno šo! v Kopru bo od 2. do 9. oktobi dnevno od 10 do 12 in od : do 17 v šolskih prostorih, L Verdi št. 9. Vpisovali bomo učence ; klavir, violino, violončelo : kontrabas ter za pihala: flavt klarinet, oboo, trobento, rog i pozavno. Ti učenci bodo morali ob skovati tudi predmete, ki s predpisani za njihovo stopnji solledžo. teorijo ali harmoni; in zborovsko petje. Za solfedžo in zborovo pet; se lahko priglasijo tudi tai učenci, ki se ne bodo učili ii strumenta. Ravnateljstvo. IZGUBLJENI OSEBNI IZKAZNICI Tov. Meton Franc iz Skof IV je na cesti Ankaran — Sk( fije IV izgubil pred dnevi oset no izkaznico. Poštenega najd telja prosi, naj jo izroči naroc ni zaščiti v Škofijah; • •• ■Mil Del danskega paviljona. JUGOSLOVANSKA INDUSTRIJA NA ZAGREBŠKEM MEDNARODNEM VELESEJMU OD VRTALNE GARNITURE ZA NAFTO DO STROJEV ZA NOVE HIDROCENTRALE na zagrebškem velesejmu Temeljni pogoj vsake industrializacije je zagotovitev zadostne pogonske e-nerglje. Zato je postavil jugoslovanski petletnj plan v ospredje elektrifikacijo dežele in pridobivanje nafte na domačih tleh. Izpolnita obeh nalog terja velikanske investicije in postavitev velikih kompliciranih strojnih naprav. Jugoslovanska težka Industrija je prevzela nalogo, da postopno osvoji domačo proizvodnjo potrebnih strojev. Ob rastočih težavah pri uvozu teh strojev in naprav, tako od Vzhoda kakor tudi z Zahoda, pa je morala jugoslovanska strojna industrija to nalogo pospešeno izvršiti. Danes, v četrtem letu petletke, že obvlada proizvodnjo najvažnejših strojev, ki služijo temu namenu. Visoko nad hišami v okolici zagrebškega velesejma se danes dviga 44 m visok vrtalni stolp za vrtanje vrtin za nafto, ki predstavlja najpomembnejši proiz- 40 metrov visok vrtalni stroj, delo jugoslovanskih tovarn. S tem delom je Jugoslavija postala neodvisna od tujih naprav in jih bo v kratkem uporabila za izkoriščanje ležišč nafte. vod jugoslovanske težke industrije v letošnjem letu- Ob pogledu na to impozantno napravo se Jugoslovani spo. minjajo velikih težav, ki so jih imeli v prvih letih petletke, ko niso mogli dobiti iz tujine sposobnih vrtalnih garnitur. Rusi so jim poši-ijali stare, neprimerne garniture, Cehi pa motorje, ki Na zagrebškem velesejmu vzbujajo veliko pozornost izdelki Titovih zavodov »Litostroju v Ljubljani. Na sliki vidimo v ospredju na levi strani Kaplanovo turbino (2.200 konjskih sil) za hidrocentralo Sokolovica na Timoku v Srbiji s pripadajočim propelerjem na desni strani. V ozadju pa je postavljeno orjaško ohišje Francisove turbine za hidrocentralo Moste pri Žirovnici, ki bo imela 7.500 konjskih sil. so se v kratkem času pokvarili. Od tovarn z zahoda je bilo težko kaj dobiti-Voditeljem monopolističnih petrolejskih družb, ki so v stari Jugoslaviji obvladali trg in so imeli v rokah tudi koncesije za vrtanje nafte, ne da bi jih izkoriščali, gotovo ni šlo v račun, da bi se razvila domača jugoslovanska proizvodnja nafte. V izpolnjevanju planskih nalog je jugoslovanska industrija nafte takrat zaostajala. V tem položaju so se morali nasloniti Jugoslovani na lastne moči. Brez izkušenj so se podjetja lotila te izredno težavne naloge. Jugoslovanski inženir j i-konstruktorji, jugoslovanski tehniki in delavci pa so naposled v vztrajni borbi zmagali in danes sl jugoslovansko ljudstvo s ponosom ogleduje na veseiejmu velikanske naprave za pridobivanje nafte. Marsikdo si ni mogel predstavljati, da so v ta namen potrebni tako veliki stroji- Ze lani,v jeseni je bil izdelan prvi vrtalni stolp, težak 100 ton. Sledili so novi in danes izdeluje jugoslovanska industrija tudi vse pogonske naprave, kar je rezultat skupnega napora kolektivov podjetij «Djuro Djakovič* v Slavonskem Brodu, «Ivo - Lola Ribar* v Železniku in «Rade Kon-čar* v Zagrebu. Z lastno proizvodnjo vrtalnih garnitur je sedaj zagotovljen neoviran razvoj domače proizvodnje nafte. Tudi na področju gradnje velikih strojev za elektrifikacijo Jugoslavije so postali neodvisni od tujine- Lani so Titovi zavodi «Litostroj» razstavili poleg Peltonovih turbin, ki se uporabljajo v centralah z velikim vodnim padcem, prvo turbino Fran-cisovega tipa za srednji vodni padec- S svojimi 2200 konjskimi silami je bila namenjena hidrocentrali Mesiči v Bosni, kjer danes skupaj z drugo turbino enake velikosti žene generator, ki ga je izdelal kolektiv tovarne «Rade Končar*. Letos pa so razstavili Litostrojci 3 in polkrat večjo turbino Fran-cisovega tipa, ki ima 7500 konjskih sil in je namenjena hidrocentrali Moste. Razen tega razstavljajo Litostrojci prvo večjo turbino Kaplanovega tipa za majhen vodni padec, ki bo dajala 2200 konjskih sil in jo bodo kmalu montirali v novi hidrocentrali Cokonjar • Sokolovica na Timoku. Najbolj kompliciran del te turbine je vijak na koncu 8 metrske gredi. Krila tega vijaka se lahko med obratovanjem regulirajo s pomočjo naprave v notranjosti prevrtane gredi. Naposled razstavljajo Litostrojci regulator za podobno turbi- no, ki jo bodo postavili v hidrocentrali na slapu Zete v Crni gori-Naj večji razstavni prostor v paviljonu težke industrije zavzema letos tovarna «Ra-de Končar*. Z lesenega mostu sredi paviljona si lahko vsak obiskovalec podrobno ogleda velikanski stator tro-faznega generatorja za hidrocentralo na Uni in pripadajoči rotor. Najpomembnejši novi proizvod te tovarne pa so oljni transformatorji za 35.000 voltov, ki jih v tovarni že serijsko izdelujejo v različnih velikostih od 100 do 2500 kilo-voltamperov. Velik uspeh «Končarevcev» predstavlja tudi dolga komandna razdelilna plošča z 200 polji za veliko transformatorsko postajo v Laškem. Prvič so v tem podjetju letos izdelali tudi velika stikala za 35.000 voltov in novo vrsto asinhronskih motorjev za 30, 125 in 160 ki- lovatov, ki so potrebni jugoslovanski industriji, ter številne druge specialne a-parate. Svoje, za elektrifikacijo Jugoslavije pomembne izdelke razstavljata tudi podjetji «Novkabel* in novo-sadka tovarna za elektro-porcelan, ki izdelujeta sedaj tudi izolatorje za napetost 110 tisoč voltov. Tovarna «Impol» v Slovenski Bistrici pa izdeluje potreben material za gradnjo električnih strojev in daljnovodov. Tako so Jugoslovani v četrtem letu petletke postali v glavnem že neodvisni od uvoza velikih strojev in naprav za elektrifikacijo, kmalu pa bodo neodvisni tudi glede ostalega materiala, zlasti ko bodo začele obratovati nove velike tovarne, kakor n. pr- tovarna kablov v Svetozare-vem, velika valjarna za baker v Sevojnu pri Cačku in nove tovarne za elektropor-celan, ki jih že gradijo. Anglija razstavlja med drugim tudi letalski motor ŽIVI VTISI SREČANJ Z GRADITELJI SOCIALIZMA V FLRJ • v* P O 'iVZIlfl Motiv s Porezna: divji petelin. Ezzard Charles svetovni boksarski prvak Joe Louis premagan po točkah v 15 rundah 29, letni Ezzard Charles je postal novi svetovni prvak težke kategorije in si tako obdržal «ZIati pas». Bivši svetovni prvak Joe Louis jg dve leti tega zapustil ring in njegov naslednik je postal seveda Ezzard Charles, Toda ta naslov priborjen brez borbe je kaj ma. lo veljal. Zaradi tega je bil Ezzard Charles izredno vesel borbe z Joe Louisom. Dobre pri- pravljen in pdn zaupanja v samega sebe je Ezzard Charles dokazal, da je za sedaj najboljši boksat težke kategorije. Joe Louis se, je izkazal prepočasnega, ker je predebel, To mu je posebno škcdovalo, medtem ko je bil Ezzard Charles lahek in posebno Hiter ter spreten. Svojo šibko totko, to je želodec, je znal Charles izredno dobro braniti in istočasno -Velik ladijski Diesel - motor delo tovarne »Aleksander Rankovič*. stalno napadal Louisov, obraz, tako, da mu je v kratkem času zaprl oko, medtem ko je Louis ža krvavel iz nosa in ušes. Toda Louis se mu je kma. lu maščeval na isti način, Charles se je moral boriti z zaprtim očesom zaradi oteklin, vrhu tega Pa je krvavel iz ust in nosa. Ob koncu borbe so sodniki takoj dvignili rofcp Ezzardu Charlesu in ga tako proglasili za zmagovalca. Charles je zmagal v, desetih rundah, Louis pa v treh, medtem ko sta bila v ostalih izenačena. Joe Louis je peč no koncu borbe spoznal, da ga težijo leta in ,ifi takoj izjavil, da se ne bo več boril. Vsekakor pa je delno dosegel svoj cilj. Ce ni mogel premagati svojega nasprotnika, Pa bo lahko z zaslu. ženimi dolarji plačal takse. Ezzard Charles se bo v kratkem spoprijel z angleškim boksarjem težke kategorije Lee Sa. voldom. Tudi on bo nadaljeval, dokler mu bodo dopuščale moči. Kasneje Pa bo sledil svoje, mu predniku Jog Louisu. Ostal bo le spomin in pa morda — dolarji. Tekme v košarki na stadionu Včeraj zvečer ata bili na stadionu ri Urbanu je že globoko v grapi tako. da se tu sem že sliši šum Idrijce. Stari Peter je pred hišo yes zaverovan čital knjigo. Ker oči niso več dobre, si je nataknil očala, pa gre, tudi če ima že nad sedem križev. Vse okoli hiše je v neredu, ker je imel prav te dni zidarje, ki so mu popravili kuhinjo in — speljali dim ven — kot ie dejal. Potožil mi je svojo starost in težave In nato prišel na razvojne dogodke v svetu. Tole mi je povedal: «Najbolj mi ugaja t°, da nas danes veliki kmetje ne morejo tako pritiskati kot nekdaj Ce poizkušajo, jih .naša ljudska oblast takoj prime. Večkrat čitam to X časopisih. Tudi našega soseda so lani deli v časnike in je bil zato jezen. Kritiko pa je v polni meri zaslužil. No, p.ri nas je danes tako, kot sta pisala Marks in Engels, ki sta živela pred sto let*. Le tega ne morem razumeti, da so na nas Rusi jezni. To bodo morali popraviti«. Preprosto je to povedal tovariš Peter, toda dobro in prav. PA SE SE OGLASI, KO TE BO POT PRINESLA MIMO... 'iako so me vabili ljudje, ki v nelahkih pogojih gradijo socializem in, ga gradijo uspešno. Tako domače zveni tako povabilo. Ljudje radi vidijo, da prideš med nje, ker ugotavljajo, da je vsak obisk pri njihovem nelahkem delu našel od mev v časopisih. Citali so potem sam: in tudi drugod po svetu kake kujejo in varijo v močno nepretrgano verigo — lepše dni. Take kot so jih zaslužili. — Nikoli še nisem občutil večjega zadovoljstva nad dobro opravljenim delom, kot to pot. Ko sem lansko leto utrgal iz teh itrajev le majhsi odlomek iz gradnje socializma in ga objavil y Primorskem dnevniku, so tisti izvodi šli od hiše do hiše po vsej grapi in prišli nazaj y •• ■ke lastniku tako obrabljeni, da jih ni bilo mogoče več citati. < Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.9374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoZ -tn'L * ....... . - - - ... . . »ulta rj' Ljubljana, Tyrševa 34 tel. 49-63, tekoči račuv pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska