Uredništvo in upraoništvo:
Maribor, Koroška ulice 5. „STRAŽA“
izhaja r pondeljek, sredo in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Harošnina listu:
Celo leto..................12	K
Pol leta....................6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno.................... I	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K_
Inserati a)» oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen Ust za slovensko ljudstvo.
Št. 138.
Maribor dne 27. novembra 1912.
Letnik IV.
Nevarnost svetovne vojske gineva.
Mednarodni položaj se boljša. — Nemčija ne podpira bojaželjnih avstrijskih krogov in se izreka za mednarodno konferenco. — Albansko in srbsko ■ avstrijsko vprašanje naj bi prišlo po sklepu miru pred konferenco. — Nemško časopisje se odpoveduje Avstriji. — Prochazka še živi. — Nemško časopisje postavljeno na laž. —
Hujskači blamirani. — Mirovna pogajanja napredujejo.
Od zadnjič se je poljožaj zdatno zboljšal in razjasnil. Med tem ko je v. pondeljek vsled alarmujočih vesti iz Rusije, Francije., Anglije, in tudi vsled dogodkov pri nas doma zglodalo, kakor da stojimo tik pred svetovno vojsko ter se je zdefio že ßkoro vsako upanje na ohranitev miru abotno, I je danes položaj zdaitno razbremenjen in zopiet upamo, da bomo (izšli iz težkih in p ev ar n ih sedanjih kriz brez svetovnega krvoprelitja.
Da se je položaj tako zboljšal ima v trenutku največ zaslug — Nemčija.. Vojna, stranka, k!i je hotela našo državo za vsako ceno pahniti ( v; grozote oboroženega konflikta, je pri slojih hujskanj ah zidala v prvi vrsti na brezpogojno pomoč Nemčije. In nemško časopisje, ki iz same zaslepljenosti in neui-mevne mržnje do Jugoslovanov, stoji skoro brez izjeme na zahtevi po vojski s Srbijo, je, kakor smo že zadnjič omenili, tudi', obisk prestolonaslednika pri cesarju Viljemu garniralo z zatrdili, da je stališče Avstrije isto kot stališče Nemčije. 'Po glasovih pa, ki prihajajo sedaj po obisku iz NemČ/je, so bila ta zatrdila neutemeljena in izmišljena_- Nemčija ni z nami brezpogojno solidarna in odteguje svojo roko od bo-jaželjne Avstrije. V merodajnih nemških krogih je zmagala zdrava, praktična pamet. 'Ti krogi se zar vedajo, da bi povzročilo neomejeno podpiranje avstrijskih zahtev svetovno vojske,. 'Svetovna vojska pa Nemčiji, ki je po Potsdamu z Rusijo razuntega še v ozkih zvezah, 'ne more prinesti nikaikih vspe-hov, ki bi bili v sorazmerju z žrtvami vojske, Samo radi oblastiželjnih teženj nemškega in mažarsjkega imperializma, ki pa nima hi kak ih pogojev za obstoj, pomoriti stotisoče in uničiti milijarde, he smatrajjo trezno misleči nemški krogji v rajhu za. pametno politiko, zato so odtegnili svojo roko. 'Oficijozni in tudi'. drugi vplivni nemški listi so pričeli zagovarjati idejo konference,. ki naj bi po sklepu miru uredila vsa balkanska, vprašanja), ki spadajo y interesno s-lero velevlasti, ' med njimi tudi albansko in srbsko-avstrijsko. To idejo je sprožil najprvo angleški prender, a sedaj so si jo prisvojili še! inemišjki odlpčfdjni krogi, tako da je Avstrija, ki jo je odklanjala, popolnoma osamljena. Grofu Benc.htoldu ne preostaja drugega, kakor zapustiti Svoje popolnoma odklonlji-vo stališče, afl pa v nasprotju s celo Evropo prevesti odnošaje med nami in Srbijo do konflikta. Dvomimo, da bodo avstrijski merodajni (faktorji .tirali stvari do zadnje skrajnosti. Imamo sicer pogodbo z Nemčijo, ki določa, da nam mora Nemčija pomagati, če bi bili napadeni od Rusije, Mali od kake države, ki jo Rusija podpira. !Ce pa mi radi pri;sta|nišč in radi Albanije izzovemo bojni ples s Srbijo, ne da bi hoteli čakati na konferenco, tedaj protf; volji drugih velevlasti in če bi potem balkanski zvezi pomagala Rusija, ;je več kqt dvomljivo, da bi nam pomagala Nemčija. Nemčija, id že itak vie, da bo (zanjo na Balkanu le tedaj cvetela pšiejnCjoai, če bo v prijateljstvu z balkanskimi državama, se ne bo radi raznih ka prič spuščala v krvave boje in si bo kot Pilat umila nedolžne roke. Kaj se pa osamljeni in zapuščeni Avstriji, ki tudi v notranjosti ni Bog (v,e kako solidarna, lahko zgodi v slučaju koncentričnega napar da balkajnskih držav in Rusije, nata ni potreba razkladati. Kdor ljubi monarhijo, jo bo obvaroval pred takjo safmomodilno politiko. Upamo za trdno, da je v odločilnih krogih dovolj razsodjnosti, da bodo z našo politiko krenili na nova pota. Blamaž in nevspehov je že dovolj, Nai bi bila odpoved Nemci};e zadnji migljaj s kolom.
Se nekaj se je zgodilo, kar flo mogočno r vplivalo na pomirjenje duhov in iz ravnanje nasprotstev : avstrijski konzul Prochazka še živi! Prochazkovo a-fero so hoteli brezvestno hujskajoči nemški časopisi izrabiti kot povod za napoved ultimatuma,. Kaj niso vsega napisali nemški listi radi Proclhazke, Nobena laž jim ni bila prevelika, nobena izmišljotina predebela, samo če je pomagala hujskati na Srbe. Da je bil Prochazka umorjen, to je Pila gotova stvar in
da mora radi tega AVstrija nad Srbijo z vojsko, je bilo nekaj samo ob sebi umevnega. Sedaj pa naenkrat ta preobrat: Prochazka šle Živi 'in je dospel iz Prizrena v Skoplje. Konzul Edi, kalterega je poslalo naše zunanje ministrstvo, da afero preišče, brzojavi j a talco iz Skopja. S jem bi bila tudi ta grozeča zadeva kolikor toliko ublažena. Ne more se sicer še reči, da bi bila rešena, toda glavino ostrost je zgubila. Kakor vse kaže, obstoji pri Proohazhovi aferi krivda na obeh straneh. Ker pa mož ,še živi, se pa slučaja ne more vzeti kair za casus berili, kakor so to zahtevali hujskači, gmpalk bo treba celo stvar še preiskati fn potem poravnati pa brez prelivanja krvi S tem preobratom v Prochazkovi aferi — če so se nemški listi nesmrtno blamirali pred celita svetom, je njihova stivar — in s sprejetjem predloga o mednarodni ,konferenci, je poptal položaj na ,mah Jasnejši in skoro že lahko hvalimo Boga, da nas jje obvarovali strašne vojske. Nekateri nemški iijsti so se že sprijaznili s spremenjeno situacijo ter pišejo pomirjevalno in optimistično, drugi pišejo še naprej ,v svojem krvoločnem tonu, toda upamo, da brezvspeš-no kot dozdaj!
Biseri iz bojnega polja.
Zbira in urejuje prof. A. B e z o n š e k.
Ena noga za štiri glave.
V	bitki, pri Deliču izgubil je neki črnogorski vojak eno nogo. Kos turške gradiate jo je raztrgal. Dva bolniška postrežnika ga položita na nosilo in ga nosita proti poljski bolnišnici. Ranjenec je čisto hladnokrven in veseli, kakor da bi jahal na sprehod! Crnogorke, ki ga srečujejo po potu, čestitajo njlemu „srečno rano“, a on odgovarja veselo:
i,,jDa, jaz sem res srečen, ker sem odsekal štiri turške glave. Ce sem izgubil eno nogo, to ni velika reč. Ena noga za štiri turške glave, mislim, da ni predrago.“
Ranjeni Črnogorec in Albanec.
Ako je Črnogorec ranjen v boju, je to zanj velika čast. Rajnjenému čestitajo kakor možu, ki je dobil največje odlikovanje. Rana se pri Crnogorcijh še bolj1 visoko čisla, kot visoki reds.
V	bitki pri Podgorici je bij ranjen neki 60-ljet-ni Črnogorec v desno roko, katero ni mogel več rabiti. Poda se ijz bojnega reda;. Oìkof-'i pasa je imel „patrontaško“, a na levem ramenu je nosil puško. Med potom sreča nekega Arnavta, kateri je bil brez orožja. Črnogorec sname puško in munì di jo, pa jo da Arnavtu (Albancu) z besedami:
„Evo ti moje svetlo orožje, pojdi, pa se maščuj za mene. A glej, đa čim več turških glav posekaš; drugače te bode moja kri preklelja!“
Arnavt malisorskega, Črnogorcem prijaznega rodu, se razveseli orožja, ' poljubi v znak hvaležnosti ranjenca nekolikoràt na lice ter mu reče ves za-solzen :
„(Nadejam se, da bom z božjo pomočjo zainogel izvršiti to, kar mi naročuješ in da se pokažem dostojen časti, katero si mi izkazal.“
Bolgarski novinci.
Te dni pregledujejo naborne komisi je mladeniče, rojena 1893. leta. Člani teh komisij pripovedujejo o mnogih slučajih, ko so mladeniči, Id so bili zar voljo kake telesne napake ali slabosti izvrženi kot nesposobni za vojaščino, protestirati proti temu ter so zahtevali z vso silo,f da jih vzamejo za vojake. To je sigurno nekaj, kar se po svetu le redko kdaj dogodi.
A še drugo o bolgarskih novincfih.
V	Pirdopu, ’majem mestu v zofijskem okrogu, so prihajali mladeniči s petjem in godbo k naborom. To je že stara navada, kakor vidimo tudi to pri slovenskih fantih. Ampak zanimivo je bilo slišati: navdušene pairijotične govore, katere so imeli stariši in drugi starejši kmetje pred fanti', potrjenimi za voja-
ke. Ti govori so mogočno vplivali na srca novincev. Tudi starejšim vojakom in častnikom se je dopadlo, ko je rekel na primer oče sinovom:
„{Odobrili in potrdili so vas za vojake. Zahvalite se Bogu, da vas je ustvaril zdrave ' in močne. Dali ste prisego, da boste služili zvjesto carju in ,c-četnjavi. Zdaj pa stopajte pogumno proti Turkom m se vrnite zmajgonosno in zdravi naza(j. Bog vas naj varuje ! “
Pri takih prilikah se navadno tudi pije in fantje pirdopske okol/jce so imeli letos že zbrano lepo svotico fv namen, da se razvesele pri čaši rajnega vina ob ločitvi od svojih starišev in prijateljev. ^ A letos so pa ves ta denar poslali „Rudečemu Križu“ v korist ranjenih vojakov. Tako je prav!
Vse je torej za vojsko vneto, mlado in staro.
Prajv je imel tedaj neki ugleden Časopis v tujini, ko je pisal;:
,„Ne bolgarska armada se vojskuje, nego cel bolgarski narod je nastopil v boi proti svojemu ve-kovmemu sovražniku.“
Bolgarsko-turška vojska.
Mirovno vprašanje. Pred Carigradom.
Ob črti CataJMži teo utfhnili topovi, toda nikdo ne ve, če pomeni jo skorajšnji konec vojne. Vrše se pogajanja med bolgarskim in turškim vrhovnimi po-veljništvom zaradi premirja), kateremu naj, bi .sltedil v najkrajšem času definitivni mfir. 'Splošno se sodi, da ,je 'to dobro znamenje, da se kmalu končajo sovražnosti. Samo carigrajsko časopisje skuša razlagati ta mir pri Catajidži kot zmago 'Turkov, Umevpo je! Turki v Carigradu so od začetka vojne željno pričakovali poročil o zmagah, ta pa so izostala. V Cai rigradu so zaslišali neko jutro gromenje topov (fli jasno je bilo celemu prebivalstvu, da so bila vsa dosedanja poročila o turških vspehih izmišljena. Bolgari pred Carigradom! ,ITa vest se je razneslaj po blskovo v Carigradu. Sedaj pa so uit Amili topovi in novo upanje je zavelo po Carigradu. Ali so Bolgari odšli? Ali je zmagala turška vojska? Kaj se godili pred vratmi Carigrada? E ikog ar ne pusjU iz mesta, da bi se prepričal. Ni še čas za to, pravijo — toda nobeden pa ne pove, kaj se godi tam zunaj' prti Car taldži.
Turška vlada je spremenila < svoje zastopnike, pooblaščene za pogajanja Z balkansko zvezo. Od poprejšnjih zastopnikov je ostal samo Nazim paša. Na mesto Izzed paše je stopil šef generalnega štaba — .Hadži paša; na mesto Sadan paše pa bivši dunajski turški poslanik Riešid paša. Te spremembe so se zgodile, 'da bi bili turški pooblaščenci rafvnovredni bolgarskemu pooblaščencu Danevu. V bolgarskih političnih krogih so mnenja, da se Turčija ne bo preveč upirala pogojem balkanske zveze. Ce sprejmejo Turki pogoje za premirje, f je s tem že zagotovljen mir, kajti podlaga premirju šo bistvo mirovah pogojev. Pooblaščenci balkanske zveze imajo nalogo, da ne dopuste nobenega zavlačevanja pogajajnj, marveč zahtevajo, da se pogajanja v gotovem času zaključijo.
Zofija, dne 26, novembra: Prvič so se sestali bolgarski in turški pooblaščenci, ‘da sklepajo o miru, včeraj ob 1. uri popoldne iv Bagdžikeju1 na nevtralnem ozemlju pit Bujnk-Cekmedži.
Avstrija in Srbija
Afera Prochazka.
B e,i gr a d, dne 26. novembra: Glasom brzojavke honzula Edla ,iz Skopi j a, je došel avstro-ojgr-ski konzul Prochazka v Skoplje, kjer je imel pogovor z avstro-ogrskim konzulom Ed|lom.
Druga uradna brzojavka ' od tega dne se pa
glasi :
Od včeraj občujejo zopet tujezemski1 poslaniki v zasedenih pokrajinah s svcjjimi vladami poštnim in brzojavnim potom.
V težki krizi, ki je nascala vsted hujskanja nemških, in mjajžarskih listov v zadevi avstro-ogrske-ga konzula Prochazke v Prizrenu, katerega je proglasilo to časopisje za mrtvega, češ, da je bij od — Srbov ubit), se je s tem žjviršii velik preobrat. S kem >e ublaženo skrajno napeto razmerje med Avstrijo m Srbijo in upati je, da se še ostala kočljiva vprašanja spravijo na mirnejši tir, posebno v očigled dejstvu, da svarijo vplivni in merodajni listi na Nemškem Avstrijo pred kakim prenagljenim korakom in piaj/tirajjo za mednarodno konferenco, Oiicijeliii, vladni list „Norddeutsche Allgemeine Zeitung“ izjavlja, da so se velevlasti zedinile v tem,, da se albansko in jadransko vprašanje ne sme ! že kar naprej rešiti, ampak da se ,mora urediti skupno z drugimi, balkanskimi vprašanji..
„.Berliner Tagblatt" piše: !„jNa Dfunafju so se, kakor vse kaže, na pritisk vojne struje žalibog odločili do skrajnih korakov, namesto da bi mirnojiu-šno počakali .in opazovali dogodke. (Eivjptropa se nar haja pred vprašanjem, ali se naj napravi iz dogodka, ki je popolnoma brez pomena za (evropsko življenje in se zanj ražen prizadetih nihče drugi ne interesira, novo,, grozno vojsko, v katero bi bila zapletena cela Evropa; najti je le treba držaymika|, ki bi pametno združil miroljubne moči pred škandalom take vojske. Najbolj pametno M pač bilo, če bi prišle sporne točke pred mednarodno 'sodišče.“
.„Magdeburger Zeitung“ piše: .„(Ne moremo se izogniti pripombi, da se nam vzbuja, vtis, kakor da hoče avstrijska politika nekoliko preveč dalekopotez-no razpolagati s podporo Nemčije. 'Morda je vendar dobro, če opomnimo avstrijsko politiko, da. so kosti pomeranskega grenadirja še tudi dandanes veKko preveč dragocene, da bi se igrali z njimi (zaradi takih malenkostnih sporov, ki se ne dotikajo življenjskih interesov obeh držav.“
Navedeni citati iz merodajnih listov Nemčije že pač zadostujejo v dokaz, da stoji'avstrijska) diplomacija popolnoma osamljena ne .le v diplomatičnem, — ampak tudi v vojaškem ozfiru v slučaju, če bi hotela zaradi spornih točk pred končano vojsko staviti Srbiji ultimatum.
Knez Mečnikov proti ruski vojni.
Knez Mečnlkovč objavlja y .„Graždajninu“ sen-zacijonelen članek, v katerem pravi med drugim, tar ko-le :
Javno mnenje Rusije je ta čas proti vsaki vojni. 180,000,000 ljudi, ki tvorijo to ijavno mnenje, so začeli nekoliko lažje dihati1 še le odkar so dobili poslednja dobra poročila o žetvi, tako da bi jih poizkus, poklicati jfh iv .vojno — in to bi bili vsi delavci; poljedelci, vsa industrifa, trgovina, vjejjiki kapital — le mogel napraviti za največje sovrajžjnike — Rusije. Državen zločin bi bil, če bi se mi podajali v vojno zaradi srbskega pristanišča. Bilo bi tudi že zločin, v nevarnost spravljati usodo Rusije zaradi — nove Srbije ! in pa v svrho izpolniti’,e Sujjvorinovih želja. Politični sadisti so oni, ki hočejo kot najetil in kupljivi provokaterji na nevidljiv mijgljaj spra(vi,ti — Rusijo v pustolovščino.
Srbsko-turška vojska.
Slovesni sprejem srbskega kralja v Beigradu.
Belgrad, dne 24. novembra: Kralj Peter se je pripeljal danes ob 10. uri 5č minut f s posebnim vlakom iz Skoplja v BeCjgrad. )Med zvonjenjem zvonov in streljanjem topov se je ustav) 1 dvorni vlak na okrašenem kolodvoru. Prebivalstvo je prirejalo svojemu kralju navdušene ovacije. 'Belgrajski župan Davidovič ! je v daljšem govoru slavil kralja in junaško armado, > ki je komajj po enomesečnem vojnem pohodu premagala Turčijo in osvobodila rodne bra,-te iz turškega suženjstva. Mnogo društev je izročilo kralju lavorikove vence, med temi tudi srebrni ve_ nec, na katerem so bila napisana imena vseh onih mest, katera je zavzela srbska armada. Pred krajlje-vo palačo je vladalo tako velikansko [navdušenje, da se je moral kralj Peter dvakrat pokazati ! na b.ajko nu svoje palače, odkoder se je zahvaljeval na tisoče broječi množici.
Pomenljivo gibanje srbskih čet.
Belgrad, dne 24. novembra,: Veljk del srbske armade, zlasti one prjl Bitolju in Prizrenu, so odpoklicali v Belgrad, Üa porazmeisitijo čete pa postojankah, k,jer jih je sedaj nujno treba, fSploh je Srbija prepričajo a, da se Turki ne bodo več resno zoperstavljali, radi tega bo začeča odpozivati — vse čete.
V
Crnogorsko-turška vojska.
Skalier.
Kralj Nikolaj se je vrnil dne 215. t, m. iz Barra v, Rjeko in. je imel daljši razgovor z generaloma Martinov$čem in Vukotičem. Celo noč je bilo slišati gromenje topov,. zla,sti turških baterij na Tarabofeu in na drugih holmih okrog Skadra. .Crnogorska artilerija ni odgovarjala,1 najbrže ker hoče Mediti z municijo. Kakor vse ka)že, se pripravljajo Črnogorci na odločilen uclarec„ da tudi 'na tem bojišču končajo vojno,
„[Jugoslovanska korespondenca“; < poroča iz Kotora, da je izjavil skadrski mestni poveljnik Rizza beg, da mesta ne bo predali. Skader ima 26.000 dobro izvežbanih vojakov ip živila za tri mesece. U-trdbo na Tarabošu so baje zelo dobre in imajo dosti municije, sagte goriva malnjka, kar je pri sedanjem mrazu zelo občutno.
Crnogorci so zopet začeli obstreljevati mesto in Taraboš, do sedaj pa niso imelu v zadn/h dneh nobenega večjega vspeha.
V,Skadru so baje našli mnogo granat italijanskega izvora, ki se pa piso razpočile. iGrapate so zelo stare in so najbrže staro darilo italijanske — vlade.
Turški vojni begunci v Trstu.
„Edinost“ od dne 22. t. m. poroča:
Včeraj1 je dospelo z Mluydovim parnikom Graz v Trst 33 Sroov iz Stare SrLiije, ki so služili kot vojaki v turški armadi. B# so v raznih garnizijah v Mali Aziji; [nekateri ob ruski, drugi ob perzijski meji. Ko je imela izbruhniti vopia, so jih poslali pa proti Evropi, Se le v Trajpezuntu, do kjer so rabili nekateri po celih 14 dni peš, so doznali, da so štirji kralji (bolgarski, srbski, črnogorski in grški), napadli „jiijiii“ carja (sultana). Ko so konečno prjjšii še v Garjgrad, se jim je v splošni zmešnjavi, ki vlada v turški vojni organizaciji, posrečite, da, so svoje turške vojaške uniforme zamenjajli s civilnimi oblekami -- pri čemur so jim pomagali) 'dobri ljudje (carigrajski Slovani), ki so jim omogočili beg in tudi plačali vožnjo do Kotora,
V	Trstu so na bralni v gostilni N, D). O. Ker na vsej vožnji iz Carigrada do Tirata niso jedli kaj drugega, kakor suh kruh, so bili čisto sestradani, in sta gospod gostilničar in njegova plemenita gos-pa prav po očetovski poskrbela za nesrečnike. Zvečer pa so jim gostje gospino N. D. C. plačali tudi za pijačo, da so se vsem razbistriti in razveselili še sicer temni in žalostni obrazi.
Trojico njih je neki človek pripeljal v kavarno „Balkan“, kjer so ostali kake tri ure. Ves ta čas je bilo okoli njih polno gostov kavarne, k)i so poslušali pripovedovanja teh iz Azije došlih turških vojnih beguncev slovanske narodnosti. Nekdo jj'im je še plačal črno kavo., drugi so jim kupili piediya, a priprost mož 1 (katerega imena žal ne poznamo) je pa stisnil v roko vsakemu po eno krono. Se je jpač tudi še o tej priliki pokazalo zlato srce našega slovanskega ljudstva!
Jutri ob osmih zjutraj odpotujejo vsi z nekim Lloydovim parnikom do Kotora in od tam preko Cr-negore domete. Àko jili pa narod pozove, pojdejo pa, tudi pred Skader. „Proti bratom se nismo hoteli boriti, a za naše brate pa radi umijemo ! tako so nam zatrjevali.
Zadnje vesti.
Odrin.
C a ri gr a d, dne 26. novembra: .Neki turški večerni list javlja, da bodo Bolgari zastavili vse sile, da zavzamejo Odrin še pred sklepom premirja; Generalni naskok bolgarskih čet na Odrin se pričakuje jutri,
Položaj pri Kataldži.
Carigrad, dne 26. novembra: Že od predvčerajšnjega in včerajšnjega dne maličijo topovi pri Cataldži. Ne pade več nobeden strel. Splošno se zagotavlja, da se sklene mir, Ce tudi že stoji sovražnik pred carigrajskimi vratmi, imajo turške stranke še vedpo dosti časa, da se po časopisih hudo med seboj napadajo. Nobena stranka noče bilti kriva teh turških porazov ter vali krivdo na druge. Vojaška liga še nadalje zapira ude komiteja ’ za svobodo in napredek.
V	ječo so med drugimi .vtaknili < tudi, bivšega ministra za javna dela,1 nadalje bivšega najviijšjega
turškega duhovnika ip več drugjrh.
«
Čuvaj „si dela“ simpatije.
(PTsmo iz Zagreba.)
Ves minuli teden so bili zagrebški opozicijo-nelni krogi opozarjani, da je komisajr pij. Čuvaj izdal ferman okrajnim predsednikom, j da za četrtek, dne 21. novembra, dovedejo v Zagreb — udanostne deputacije.
Njsmo se torej nemalo začudili, ko smo v sredo, dne 20. novembra, zvečer?, videli po Ziagrebu — večje gruče kmetov iz raznih krajev Slavonije. Tem torciranirg deputaci j am je bil namjen, da pokažejo še Dunaju in Budimpešti, kako hrvaški kmetje blagoslavljajo sedanje stanje v deželi, Namen jim je bil, da zamašijo oči „jdobro informiranim“ krogom Dunaja in Budimpešte ter da. prikažejo dobrotvorno delovanje komisarja Čuvaja,
Parada je bila lepo zamišljena i in aranžirana opereitskl. Deputacije — okoli 3000 oseb — so se z-brale v (veliki dvorani hrvaške zbornice. lT(u so izvolile posebno odposlanstvo, ki ,je šlo po njegovo •— prevžvftšenost, gospoda komisarja, ki je bil potem v zbornici sprejet z burnimi .„jživijo“Hkjliici, Kakor pri vsaki taki. komediji, tako tudi tukaj rii manjkalo )o-tografa, ki je posnel te najete in kupljene Čuvajeve „manifestacije.“
Uradne „Narodne Novine“ in drugi iz dfepozi-cijskega fonda plačani časopisi so prinesli člajhke pod naslovom „Narodni sabor,“ No, ti plačanci) vedo najbolje sami, 's kakim imenom bi trebalo označiti tisti „narodni sabor“ ! 'Ce pregledujemo imena člar nov teh deputaci j, padejo takoj v oči znani stari maža,roni vseh dlak. To so ljudje, ki deljajo in slpjžijo vsaki vladi, Ako je gospod komisar Čuvaj res uver-jen. o sjvojem vspahu v narodu, naj obvesti o tem
merodajne kroge, pa naj razpiše volitve. Ali tega pa noče gospod komisar, ker se boji svobode, ker se boji volitev;, ki bi hitro pokosile njegovo duibijoz-no vojsko,
V Zagreb došlim „(deputacijam“ se ni smel. še niti nikdo približati. Čuvali so jih detektivi, Ce je prišel kdo vpraševat, ali pa se informirat, so ga detektivi takoj najbrutalneje odgnali. Med drugim) se je približal deputajcijam na 'Markojem trjgn hrvaški poslanec Hrvoj, a redarstveni komisar Sporčič mu je velel, naj se takoj odstralni! Ker se pa dr* Hrvoj ni hotel pokoriti, ga je dal Sporčič na mestu aretirati, Izpustili so ga šele pozno Zvečer.
Nekateri elani teh deputaci] so Zvečer, po dovršeni paradi, obiskali nekatere bivše koalicijske poslance in so izjavili, da so jih zaveli okrajni predstojnik), češ, da gre za rešitev nekaterih stvari gospodarskega značaja, ki so življenjskega pomeni za njihove občine*, da niso imeli niti pojma, da jih ho-' čejo izrabiti v politične skrbe. Ob enem da so jim okrajni predstojniki zatrjevali, da bodo oni edina deputacija tega dne ter da so se stimi začudili množici na Markovem trgu!
Za seštajnek, ki ga je sklical za dan 28. nov. eksekjutivni odbor koalicije v Budimpešto, vlada med pristaši ,veliko zanimanje ter bo ta seštajnek gotovo dobro obiskan.
Naše prireditve.
Konjice.
Nedeljska prireditev Bralnega društva seje dokaj dobro obnesla.1 Obisk je bil za te časovne razmere gotovo lep. Razen obilnega števila dobrih naših Konjičanolv so prišli, kakor po navadi, tudi ljubi sosedje iz Zreč, iz Žič. iz Stranie itd. Lepa, jim hvala.
Vspored se je dobro izvrši 1 : 'Gosptod župan Potnik je v svojem govoru f izahvajil vse dobrotnike otrok, mil. gpspoda arhid|ijakona,l1 presvitlo rodbino knezov Windischigraetz, posojilnice in druge, in je potem naslikal, 'kako mladino si m,i Sip venci želimo imeti. Da bode mladina obetala veselo bodočnost naroda, cerkve in države, bodi mladina zdrava, krepka, ki je kos svoji nalogi, bodi vzgojena k delavnosti in redu, bodi polna ljubezni do! ! domače grude, do domačega jezika, do slovenske in avstrijske domovine, bodi pa pred vsem tudi verna, ker vera je vodnica k časni in večni sreči.
Za tem so se predstavljale igre, kdor je videl, ve, da so dobro napravili vsi, "kakor fantje, tako dekleta. Zajključilo se je z dvema krasnima dvospevoma: „RudeČi sarafan “■ (pela gospa Kropej in Justa Selih) in „Na tujih tleh“ f (peli gdč. Nežika Pavjbne in Alojzija Selih).
'Mislimo, 'da smo vsestransko zadovoljni $ prireditvijo: bralno društvo, igralci, gledalci, in posebno pa še revni otroci!
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor
Dunajska „Reichspost“ piše v. številki z dne 26. novembra:
„jOd najboljše informirane strani se nam piše iz ,Gradca: Namestnik grof Clayy bo v teku prihodnjega tedna še enkrat poskusil, da b‘i prišlo do pogajanj med nemškimi’ strankami štajerskega deželnega zbora in med Slovene), kateri obstruirajo deželni zbor, oziroma bo posredoval, da napravi delamo-žen deželni zbor za kratko zasedanje o božičnem času in novem letu, da se rešijo saj najnujnejše zah deve. Od poteka in vspeha teh pogajanj bo odvjflsno, če bo sklican deželni zbor na kratko zasedanje pred novim letom ali po novem letu,“
:	Državni zbor.
Državni zbor je včeraj,T dne 26. t, ute zopet začel s plenarnimi sejami. Na dnevnem redu je kot prvi predmet drugo ! branje poročila gospodarskega odseka o vladni predlogi, ! k) zaideva .up el j avo razredne loterije , v Avstriji. K predmetu je govorilo več govornikov, med drugimi tuck manjšinski poročevalec dr*. Krek, ki je rekel, da bi bilo edino prav, če bi se odpravila vsaka loterija. Ce se.p(a vendar moramo odlqöiti zai eno dveh zla, potem je smaltrati še razredno loterijo za manjše zlo. Sitavi! je tudi resolucijo, da bi se naj izključile iz razredne loterije vse banke in one osebe, ' ki se pečajo z bančnimi posli. Tej resoluciji se je pa upiral finančni minister Bn prosil državno zbornico, da sprejme zakonsko predlogo v neizpremenjeni obliki v, tretjem branjiu, ki se vrši danes.
Nato so sledile razjie interpelacije, med )emi tudi ona poslanca Biankjinija, zadevajoča - razpust mestnih zastopov Šibenika in Splita.
Ker je došlo zborničnemu predsedniku 1 veliko interpelacij, katerih vsebino vs'i)ed sedaj nega položar ja države ne more javno obravnavati, je odredil tajno sejo.
Pred pričetkom tajne seje je prišlo med social demokratičnimi in n e m škot-n a c i o n ailn im i poslanci jdo burnih prizorov,
V tajni seji sank so bile dobesedno p recitane štiri interpelacije socialnih demokratov), ki po mnenju. zborničnega predsednika vsled njihove vsebjhe niso bile za javnost.
Prihodnja seja danes.
Maznoierosti.
Svarilo. Z ozirom na to, da se ljudsitvo bega, kakor da bi' bili že neposredno pred vojsko, ‘ poživljamo vise rodoljube, naj poučujejo vse kroge) vi trez-pern smislu in jih ne begajo s črnim slikanjem položaja. Tjudi na zborovanjih se maj v tem oziru trezno govori in magari da imajo zborovanja samo namen, govoriti za mir. Osobito izgredi bi nam bili škodljivi. Pokažimo se kot zrel narod.
Novi škof v Banjaluki. P. Joso Garič iz frančiškanskega reda, kateri je bil po, smrti škofa 'Markoviča upravitelj banjaluške škofije, je imenova/n za škofa s sedežem v Banjaluki. Škof Garič je star 43 let. V duhovnika je bil posvečen leta-1893.
Iz ljudske šole. Razpisana učiteljska, mosta: ua petrazredni mešani šoli v Grižah (drugi planini razred), na trirazredniei v Gotovi j ali (drugi plačilni razred), je oddati po eno mesto učitelj a| ali učiteljice; na dvorazrednioi na ZjgOrngi Ponikvi (drugi plačilni razred), na trirazredniei pri Sv. Ksajkeriju (2. plačilni razred), na dekliški g,t>li Trbovijje-Vode (2. plačilni ,razred) je odda/ti po ,eno mesto učiteljice. Na štirirazrednici v Gornjemgjradu (drugi plačani razred} in na nemški šoli v Laškem trgu je pa oddati službo učitelja. Prošnje do dne 31. grudna.
Čitateljem v vednost in ravnanje ! |Z ozirom na razna, nam došla ,poročila, ki ph nismo priobčili, in na razna vprašanja;, zakaj javnosti ne informiramo o raznih tekočih dogodkih,1 priobčujemo v vednost in ravnanje naše jajvnosti član IX. zakona z diie,15. novembra 1867, št. 131 državnega zakona, ki se glasi f ako-lo : .„Vsako po ti skovan a;h objavljeno poročilo o osnovi 'in meri vojnih operacij cesarske vojske ali cesarskega brodovja, o premikanju, moči in o kraju, kjer stoje čete in laclije, o stainjlu utrdb, slednjič o shrambi in prevozu vojnih potrebščin, u-stfjnavlpa, če je bilo iz kako dosti ali! iz danih razmer spoznati, da se s tem Qahko škoduje državi, ali če je bila dana posebna prepoved takih poročil, pre-grešek, ki ga je kaznovati na krivicu z globo 100 K do 1000 K, 'ob času že nastale, ali pa neposredno grozeče vojne 1 pa z zaporom od 14 dni ,do treh mesecev,“
Brezvestno. Goriški /„Novi Čas“ piše z ozirom na nastopanje naših vodilnih polii kov proti Srbiji: „Brezvestno je nemško počenjanje tudi radi (tega, ker bi si Turek prav gotovo zopet opomogel, Če bi nastala po pekfenskjem prizadevanju : nemških hujskačev vojna s Srbijo. Nemška vlada, v Avstriji bi si pridobi la žalostno slavo, da je fv, svoj em ta asprotsifVu do nas Slovanov, posebno Jugoslovanov, raje Turku , pomagala do rešitive, Ifcakor pa dopustila, da bi se 'Jugoslovani pospeli do moči.“ Podpišemo!
Pravična nemška sodba.. Katoliški nemški list, ki izhaja v Svici 1 in se imenuje ^Schweizer Katholik“, piše 'dne 1. t. m. 'tako-le: „Nemška in avstrijska, diplomacija bosta, na Balkanu morali začeti drugače postopati. Doslej sta imeli Turka za prijatelja in zaveznika:. Turčija in njeha oblast v Evropi je propadla. Krščanski slovanski narodi na Balkanu pa so jerobstvu odrastli. Evropske države na Balkanu ne bodo smele več nastopati kot kaki grajski o skrbniki. Posebno avstrijski Nemci se bodo morali odvaditi tiste ošabnosti, ki so jo dobili od Prusov in bodo morali priznati Slovanom enakopravnost. 'Avstrija si more na Balkanu pridobiti prijateljev le potom svojih Slovanov, ne pa judov, Mažarov in vse-nemcev. Avstrija, naj se uči od Rusije in ne od — Prusije, kako .se na Balkanu pridobiva vpliv.“ — Tako piše nemški katoliški list v Svici, kjer tri narodnosti ' (Nemci, Italijani in Francozi') prijateljsko prebivajo skupaj]. 'Žal, da so ti glasovi med Nemci zelo osamljieni-i Pa nič ne de! Naša zavest šepale krepi !
Štajerska*
Maribor. V baziliki Matere Milosti se je v nedeljo, dne 24. novembra. Ivršila izredno pomenljiva slovesnost. .Teden prej, dne 17, novembra,, so prem. gospod knezoškof tam posvetili novi altar ßv. Frančiška Senatskoga, sedaj pa zadnji (sedmi) stranski altar, v kapeli na severni strani tik glavnega, altar-ja, v čast naši ljubi. Gospe]1 od presv. Srca. Pred 20 leti, ob začetku velikega podjetja, se je župnijski upravitelj o. Kalist za slučaj, da bo srečno dozidana nova cerkev in v njej postavljenih poleg glavnega 6 stranskih altarjev, SzaJobljubil, postaviti še 7. stranski altar v slavo naši! ljubi Gospej od presv. Siv ca,, katere (podoba je bila zelo čhščenaii fv stari cerkvi in katere posebnem varstvu je izročil svoje načrte. In hvala Bogu, vse je dovršeno- in najjnovc(jši: altar je izpolnitev storjene zaobljube, je sklepni kamen stavbo in. z njegovim posvečenjem je končana vrsta mnogoterih posvečenj v prekrasni bajziliki. V soboto, dne 23. novembra, so pr e vzvišeni knez ob 5. uri na večer prenesli ostanke sv. mučenca Inocencija in sv. mučenic Barbare in Lucije iz škofijske palače v t lazili ko ' ter so pri altarju sv. Filomene s stolnim ka-piteljem in z oo. frančiškani opravili zapovedane cerkvene molitve alfi dnevnice. V nedeljo se je sveto o pravilo pričelo ob 8. uri zjutraj. (Po slovesni pridigi, katero je imel profesor gospod dr. A. Medved, se je od %9. 'do Mil. ure Ivršilo posvečenje ' novpga aitarla in blagoslovljenje njegovfijh kipov in podob ter druge oprave. Pri tej priložinostii so preVzvišeni tudi blagoslovili n oko (dvanajsto) spovednico v isti ka,-
peiici in nov križ za procesije ili. yeda v Kapeli p. Radencjih, Nato so pri glavnem alitar ju ob asistenci stolnega kapitelja iii oo, frančiškanov peli, pontifikalno no sveto mašo, ob %12, ;un pa so stopili na prulžnico ter v, enourni pridigi na podlagi \z odpustki obdarovanega zdihljeja, „Naša ljuba Gospa od presv. Brca, prosi za nas!“ popisali novi aitar ter razjasnili pomen imenovanega naslova in pa skrivnostno oblast preblažene Device z ozirom na presv. Srce bo-ž^e. Novi altar je po načrtu dunajskega arhitekta R. Jordana izdelal domači mojster Karol Kocijančič, ki je zanj porabil 11 vrst dragocenega!, med tem zlasti dalmatinskega in kanarskega marmorja. Alitar, id je veljal približno 6000 K, je v Ivjseh posaimeznostiii u-metufško dovršen. Nad /vznožjem sloni na štirih stebričkih in na antipendiju oltarna plošča, nad njo pa se vzdiguje nastavek, v čigar srednji vdolbini stoji prežali kip naše ljube Gospe od presv. Srca. 'V o-beh stranskih oddelkih klečita dva nežnomila ange-lja. ‘Pod glavnim kipom, neposredno za dragocenim altarnim križem, je mozaik-okrasek iz lilij in vrtnic z napisom: Špes desperahiyum, ora pro nobis! (trpanje obupujočih, prosi za nas!),‘Pod angeljema sta, dve podobi iz mozaika, na episteijjski strani bi. Margareta Marija Alakok, hal evangeljski pa glasoviti „.apostol Marijin“, bi. Ludovik Marija Grignon. Ta dva blaženoa s;ta namreč za P. Janezom Fudes (f 1686), ustanoviteljem bratovščin ,Srca Jezusovega in Srca Marijinega, v tesni zvezi s češčenjem paše ljube Gospe ocl presv. Srcai, (:" BI, Margareta Marija (t 1690) je bila v XVII, stoletju poglavitna ! zastopnica in širiteljiea češčenja presv. Srca Jezusovega, bi. Ludovik Marija (f 1716) pa je bil ob istem času goreč oznanjevalec pobožnega, češčenja brezmadežne device Marije. Obojno milosti polno pobožnost je v novejšem času P, Julij Chevalier (f 1907), ustanov-nik družbe misijonarjev Srca Jezusovega v Jisudunu na Francoskem, združil s lem,, ! da je uvedel češče-nje brezmadežne Device pod naslovom „Naša ljuba Gospa od presv. Srca,“ Preblažena devica Marija se po pravici sme tako imenovati, ker je maji Jezusova, ker si je s svojo nepresegljivo ljubeznijo popolnoma prisvojila Srce Jezusovo in ker je njeno Srce najbolj podobno Srcu njenega božjega Sina. Vsled tega se Srce Jezusovo ne more ustavljati Marijinim priprošnjam, ]Zato je čaščenje našle ljube Gospe od presv. Srca prav času primerno. P. Jlulijlu Chevalier, ki je ob svoje času o. Kalistu pismeno naznanil, da bo naši ljubi Gospej posebej priporočal zidanje mariborskega svetišča, so dejali papež Pij X: Neobhodno potrebno je, Ivernike zopejf pripeljati h Kristusu, k njegovemu presv. Srcu. |V tem obstoji rešitev človefšitva). Ni pa, lažje steze k Jezusu, kakor je Marija, njegova mati. — V srcu ganjeni, so mnogoštevilni verniki pazljivo poslušali podučna izvajanja visokega govornika, ki', so končno z zahvalo za dosedanjo pomoč božjo izročili stavbo tudi za prihodnje čase v varstvo božje, izrekli naclpastirseko zahvalo vsem, ki so kaj pripomogli k zidanju veličastne bazilikje ter izrazili željio, da bi nas pri poslednji sodbi, o kateri je govoril nedeljski evangelij, srce božjega sodnika ! na priprošnjo naše ljube Gospe rojilo sodilo. /Zjahvalna pesem ,Te Deum je ob 1. uri popoldne dostojno zajkljuciffa slavnost, ki je kot do-vršitev veličajstnega dela zgodovtin|skega pomena za mariborsko, vernemu ljudstvu vedno bolj, priljubljeno baziliko.
Maribor. V, soboto zvečer je šel tesarski pomočnik Franc Polič iz Martora, kjer je celi teden delal, domov v Ruperče. Na poti pri Sv. Marjeti na Pesnici (Luža.ne) ga je brez vsakega vzroka napadel v temi posestniški sin Janez Polanec in ga je z nekim hlodom tako pretepel, rda je Polič zadobil več poškodb na glavi, na hrbtu ita na obeh rokah, vsled katerih je moral v bolnišnico.
Maribor. Včeraj so se končale občinske volitve v našem mestu. Zadnji /i-arg ko je volil I. razr., je bil najzanimiv;ejši. Vzbudil je največ pozornosti, in je razkril vso gnilobo in nesoglasje, ki vlada, v nemško-nacionalnem taboru. Na zunaj zaflikana edinost, na znotraj pa po stanovskih in osebnih razprtijah razruta podrtija, taka je naša nemškonacional-na klika in tajk bo novi mestni zastop. Glavno zanimanje je bilo včeraj osredotočeno okrog Havljtčekove osebe. Ce ,prav je ta nemški nacionalec, ki je doma iz Ceškegai, po nenadnem porazu, v drugem razredu izjavil v igMarburgerci“, da ne kandiara več, je bila vendar javna tajnost, da bo kandidiran, Hajvliček je predsednik obrtnega društva. Obrtniki f.n drugi prijatelji, izmed katerih je nekatere on spravil kvišku, so bili vsi divji, da se jih je v drugem razredu s Zinthauerjevo kandidaturo, ki je bila naperjena proti! Haivličeku, tako neprijetno presenetilo ter so napeli vse sile,! da so privedli svojega ^ljubljenca“, pristnega „Nemca“ do zmage. Posrečilo se jim je, — Havliček je prodrl proti ofieijelnemu kandidalu prof. Seppererju, Vsled tega je bilo v Hafrličekovem taboru veliko veselja in je bil Havliček junak dneva, o-ziroma noči. Ker se je zvedelo za, razne spletke, ki so povzročile v petek Ha v li čekov poraja še je obrnilo napram nekaterim mogotcem silno ogorčenje o-brtnikov, ker jih ' hočejo, 'kakor obrtniki zatrjujejo, vladajoči gospodje povsod prikrajšati. Odmetal se ču-jejo še danes in se bodo nasprotstva gotovo še večkrat pokazala, do kake korenite in zdrave spremembe pa ne bo prišlo. Naši nemški in ponemčeni obrtniki veliko govorijo, ; resnih dejanj :se pa vsi vstra-šijo. Vlogo pokorne pare bodo igrali, 'mogoče nekoliko godrnjaje, pohlevno naprej. Mož primahjkujie in
dokler teh ni, se u e ruško n aoi on ainim gospodom ni treba bati za vlado. Raznim Olrozlom, in enakjim se ne bo zgodilo nič, če jtudi bodo še kedaj imeè'i talko krvavo za norca obrtnike, kakor ,v Havličekovem slučaju. Razun spora me|d Havličekom in oficijelni-rni kandidati je bilo še več drugih proti-kandidatur. Prodrla pa ni nobena. Bila je ,samo velikanska zmeda,, tako da je štetje glasov zelo dolgo trajalo. ’Prijateljica „iMarburgerca“ se vsled teh sporov med nemškimi naeionalci bridko joče. |Ce bi hotela vse žalostne zadeve mariborskega mesta tako objokovati, potem bi ji gotovo zmanjkalo solz, Nemiškonačional-ni pašalik mariborski je tak, da bi moral človek, ki mu je res za dobrobit meščanov, vedno jokati,
Zreče. V proslavo desetletnice Marijine družbe uprizorijo dekleta v niedefljo, ,'dtae S. decembra t. L, popoldne po večernicah igro „IMarijin otrok.“ Na vsporedu so tudi deklamacije, petje in še mak si kaj zanimivega.
Sv. Anton v Slovenskih goricah. Meseca decembra t. L preteče 25 let, odkar imamo mi za župnika prečastitega gospoda Antona Vraza, Tekom te dolge vrste let so župljani zmfraj bolj spoznali njegovo preblago srce in ga splošno Ijtabijo. Ponujali so se in se še ponujajo ljudstvu slabi elementi za voditelje, ne manjka se štajerčijancev in šnopsarjev, ki spravljajo kmečki stan s svojo nerodnostjo še ob tisto blagostanje in zadovoljnost, ki je pri; slabih letinah mogoča. Gospod župnik pa so kot dober pastir svojih ovčic marsikaterokrat povzdignili svoj glas jn na svetem mestu podučili svoje verne, kaj se spodobi in kaj ne. Morali so okusiti precej nezasluženih grenkob. Pri vseh svojih skrbeh in traditi pa so še čvrsti. Lani' so obhajali 401etnico m.ašini|Štva, nahajajo se v starosti 66 let, a lasje jim Še niso osiveli. Njih krepko naravo podpira še posebno .redoljubnost. Bog ohrani blagega jubilarja še mnoga, leta na njegovem mestu !
Celje. Pevski venček, katerega je priredila celjska orglarska štola na predvečer sv. Cecilije, se je krasno obnesel. Pesmi, katere so bile na programu, so se izvedle vsestransko lepo, t na primer slovanska pesem „U boj“, potem s,(Na straži“, „Bratje, v kolo“ itd. Igro „V ječi“, katero so vprizorili tret-jeletniki orglarske šole, na primer:	Sodec Rudolf
kot vojaški ječar, ^Sattler V. kot podčastnik, Kro-novišek A. kot stotnik in Podgornik J. kot prostak, so pohvalno rešili svoje vloge. Na željo občinstva^ se bo igra „V ječi“ in pa nekatere pesmi ponovile v nedeljo, dne 1, decembra, pri „.(Belem volu“ ob enem s Slomšekiovo slavnostjo, katero bodo imele častite šolske sestre v Celju, Zato se slavno občinstvo naj-uljuidnejše vabi.
Celjsko okrožje Orlov, pozor!J !V nedeljo, dne
1. decembra, ob 9. uri dopoldne,, I je seja celjskega okrožja ,Orlov v Celju pri „belem volu.“ Udeležiti se je morajo vsaj vsi načelniki in podniačelniki celjskega okrožja, ker so važna vprašanja na dnevnein redu. Seje se udeleži tudi predsednik podzveze 0,'rlov, poslanec dr. ,Verstovšek, Če le ne bo poklican radi organizacije kam drugam. Vspored: a) poročilo načelnikov in predsednikov o organizatoričnem in tehničnem delovanju; b) pretres delovanja v odsekih; c) dolooftev članarine za okrožje; f ji) ureditev revizije za leto '1913 ; e) sklepi glede orga?iiza cije in tehniškega dela ■ po celem okrožju v zimskem času :
f)	posvetovanje glede strokovnih listov.
Sv..Jurij ob južni železnici. Tudi maš kralj je obiskala sreča1 ter naklonila gospodu županu Pisar n ecu srečko s petkronskim dobitkom.
Sv. Križ tik Slatine. V četrtek, dne 28. nov., se vrši pri nais ob 1. uri popoldne v čitalnici bralnega društva, shod odbornikov izobraževalnih društev, mladeniških in dekliških zvez, >Orlov in pai podružnic „Slovenske Straže“ za rogaško dekanijo. — Naj vsa društva prejeto vprašalno polo vestno izpolnijo in pošljejo na shod prav veliko zastopnikov. In seveda naj tudi vprašalne pole prinesejo s seboj. Imamo se veliko pogovoriti ob tej priliki. 'Pregledali bomo naše delo, poiskali pogreške in naredili načrt za bodočnost. Poučni govor o društvenem delu bo Imel župnik Gomilšek. Začelo se je v dnevih zimsko delo. Da bo vspeišno, da bodo naše organizacije procvitale ljudstvu v vsestranski blagor, ta vzvišeni namen želi doseči ta shod odbornikovi. Naj veselo svidenje !
Sv. Jurij ob južni želelznici. Novo, sveže, politično in celo gospodarsko (!) društvo so si snovali liberalci za St. Jurij, Dramlje,, Kajobje in Sv.- Lovrenc. Saj pa tudi res odbor obstoji ,iz samih svežih mož. Prvo šaržo ima Cestni Jožek, znan kot predsednik Roblekovih shodov; namestnik mu je Urleb Blaž. V odboru ,so še Culek in ‘iarnovič in neka)teri drugi več ali manj znani liberalci. S tem je povedano vse. Ta odbor je že dolgo na delu zai bofjše čase liberalcev, torej ,se na stvari nič me izpremeni. Znar čilno je, da se je pri točki osebna dohodnina zglasil tudi Urleb; seveda, on se na „napoved1“ osebne dohodnine najbolj spozna. Radi bi celjski dohtarji grajali Kmečko zvezo, pa ,so jo blagoslavljali, kot Balaam Izraelce. Bilo j,e namreč precej poslušalcev Kmečke zveze. Potem pa stvarnega zoper delavne in odločne naše poslance niso mogli nič povedati. Rar zne volitve se bližajo, zato bo novi odbor starih liberalcev skušal Judeže spreobrnjenca delati. Gospodarsko društvo se pa lahko imenuje zajto, ker dohtarji in njih priganjači, krčmarji in drugi nekmetje, kakor so v odboru, ne bodo imeli .gospodarske škode, ampak le korist,' če se izvede njihov program.
STRAŽA.
27.	novembra 19lž.
s AK&9 • za nakup lepe hiše z dobro idočo „gostilno • žganjetočem in tabaktrafiko, lepo kletjo za vino,
_____ii;i_______lepim gospodarskim poslopjem in svinjskimi hlevi, 4
PrlllKa orale njiv in travnikov, ena njiva za stavbišče, vse to na jako prometni okraj, cesti, 5 minut od trga in železniške postaje oddaljeno se takoj proda za 24.000 K, 6000 K ostane lahko v knjiženo.
Izvršilna prodaja pa se vrši dne 7. decembra 1912, Torej^ kupci pozor ! — Nadaljna pojasnila daje Ivan Kosi,= Šmarje pri Jelšah na Spodnjem Štajerskem	^26
»Straža« je najuglednejši spodnještajerski list, ki se zelo mnoga čita zato je inseriranje v njem zelo vspešno.
Zastevajte v gostilnah list Straža!
Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru
Koroška cesta štev» 5	Hj
priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo
Hotel Trabesinger
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lojzka in Pepca Leon.
v Celovcu
Velikovška cesta št. 5
• v
raznovrstnih
stoječih in stenskih, lesenih in nikljastih razne velikosti, po izredno nizkih cenah. Na razpolago ima tudi ali pa oskrbi za
velike poljske križe
lesene podobe (korpuse) križanega, fino, umetno izpeljane 80,	■1
90, 100 in še več centimetrov velike od 45 kron naprej. -
Istotako ima v zalogi molitvenike najboljše vsebine,
rožne vence priproste in fine, velike stenske podobe v okvirjih in brez okvirjev, najnovejše obhajilne podobe, male podobice, škapulirje, svetinjice, velike in male in druge nabožne reči.
Trgovski sotrudnik
mešane stroke, 23 let star, doslužen vojak, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen želi vstopiti v kakšno trgovino. Nastop takoj. Več pove upravništvo tega lista.
Kdor hoče dobro vince piti
in svoje srce razvedriti naj obišče gostilno Inkret V Karžovini1, Lajtersperška cesta kjer edino se točijo znana dr. Turnerjeva vina vseh vrst.
Dobi se tudi pristna slivovka, izborno vinsko žganje in dobro obležani ram. Cene nizke. Postrežba točna,
^ Hr	Prevzamem vsa dela
Zahvala.
Franc Penič, gostilničar y, Koprivnici, izreka najprisrčnejše zahvalo ' prečastiti duhovščini, ! pred vsem prečastitemu gospodu dekanu Marko Tomažiču v Kozjem in pa nar mesitniku deželnega glavarja, državnemu in deželnemu poslancu! gospodu dr. Fr. Janko-kovtiču, učiteljstvu, požarni hrambi v Podsredi in vsem, ki so spremili molo blago že<-no k zadnjemu počitku.
K o p c ji, v n i c a., dne 20. nov, 1912.
Fram Penil,
gostilničar v Koprivnici.
Biser
med vsemi žitnimi kavami je
Franckova Perl-ri.
Vsak požirek iz škodelice potrjuje premoč in fine kokovosti.
K wsaifi
žitni kavi pa je, da se doseža v resnici poln okus in lepa, okusna barva, treba pridejati malo porcijo
Obe vrsti se dobita v vsaki špecerijski trgovini.	—
Kmetje pozor !
cekeracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnšžjih cenah.
Mihael Oohrave v Celju
Gospodska dica 5.
Liniment mazilo,
najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja Iranko.
Mestna lekarna pri c. kr. ,Oiiu" v HVariboru Clava! trg tik rotovža. m
Pristna srebrna ura	K 7~—
Pristna srebr. ura ženskaK7-— Pristna srebrna verižicaK 2-—
Pristna srebrna verižica__
damska K 3 40
Zlata ura
. K 28-—
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom proda-ijal rapasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale ! Budilke ! Uhane ! Urar, očalar in
zlatar
panio Bureš M—ibor
Tegethofova cesta it. 39.
Novost! Im Novost!
DEŽNE PLAŠČE
iz popolnoma nepremočljivega lodna velblodje dlake, srednje in temnosive, kakor tudi črne barve,
s kapuco in rokavi
zelo praktične in priporočljive za popotnike, izdeluje po ceni in dobro iznajditelj in izdelovalec
JOSIP MACUH,
Modna, trgovina, za gospode
MARIBOR, Stolna ulica 5.
Pri naročilu zadostuje navedba dolžine, prsne širine in barve. Cene so zmerne (od K 20-— naprej) in se ravnajo po velikosti in kvaliteti. 204
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
j Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru
^	registravano zadruga z neomejene zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
ge sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4,/a°/ ,, proti tri mesečni odpovedi po 43/4°/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago _(šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 5’/.%. na vknjižbo in poroštvo po 58/4% bi na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. are dopold. in vsako soboto od 8. do 12. nre dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. nre popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.