H Ljubljani, dne 4. oktcbra IS28
Leto.
40. štev.
Dan za dnem čitartjo. v časopisih, o strašnih nezgodah, ki zahtevajo ogromne žrtve ljudi. Skoraj ni dneva, da bi časopisje ne pisalo o stotinah mrtvih. Pomladi so bili strašni potresi na Bolgarskem, ki so uničili cele pokrajine in zahtevali nebroj ljudskih žrtev. Hudo prizadeta od potresa je bila tudi soseda Bolgarske, Grška. Ko se še ni polegel smrtni strah potresov, že je zadel drugi hud udarec po večini revno Grško. V hudih vročil poletnih dneh je začela razsajati tam doli na jugovzhodu nova bolezen, ki je zahtevala ogromne žrtve. Neke vrsti mrzlica, nazvana *Dengi», je neusmiljeno kosila. Brez razlike stanu, oogafi ki revni, so padali takor trava pred koscem. Ker niso mogli ugotoviti pravih zdravil, tudi denar ni nič pomagal. Kdor je imel slabo srce, jo bil zapisan smrti. Slovenski trgovci, ki so bili med tem časom v omenjenih pokrajinah, pripovedujejo, da so izumrle cele vasi in da se vidi po mestih vse črno oblečeno, kajti skoraj ga ni človeka, ki bi tekom zadnjih mesecev ne zgubil sorodnika ali prijatelja, za katerim bi ne ža-]r val. Pa tuli po ostalih državah se kopičijo nesreče. 0 Italiji večkrat čitamo o potresih. Grozne nesreče, neprimerne našim, pa se dogajajo onkraj morja, v novem svetu, v Ameriki Kdo ni čital o strašnih viharjih, ki so zahtevali tisoče in tisoče mrtvih. Češko je hudo pretresla velika železniškaiiesreča. Strašni pa so udarci usode, ki padajo po Španski Za človeka ni menda hujše smrti, kakor če prione goreti živ in ga usmrtijo plameni; Tako našlo v preteklem fioni mestu Španske,'v Madridu, okrog 700 ljudi. Mnogo jih je podleglo opeklinam kesheje, nekateri pa se še sedaj bore v madridskih bolnicah s smrtjo. Ako bodo ostali živi, bodo najbrže pohabljeni za vse življenje.
Kakor poročajo, je Mo v nedeljo večer 29. septembra največje špansko gledališče, zgrajeno leta 1850., kjer je bilo prostora za 3100 ljudi, nabito polno. Ljudje so bili dobro razpoloženi «n gotovo ni bilo med njimi nikogar, ki bi bil najmanje slutil, kako strašna smrt ga čaka v prostorih, posvečenih lepoti in veselju. Ali bilo jim je Strašno usojeno:	j
Med zadnjim odmorom, okoli 9. zvečer, so opazili posetniki gledališča, tisti, ki so se nahajali v gornjih delih, v ložah in na balkonu, kako je švignil plamen in objel gledališke okraske. Takoj so se zavedali strašne opasnosti, v kateri so se nahajali Hiteli so na stopnice, drugi, da hitreje dosežejo izhode, ki so se nahajali v spodnjih delih, pa so aH plezali po a&ebrifa aii pa kar poskakaii v spodnje
Gasilci iščejo ostanke žrtev požara.
•prostore; Med tem so ognjeni zublji že zaplapolali po vsem odra. Tehnično oSobje gledaiišča in gasilci so hoteli oder zapreti in preprečiti širjenje ognja na del, kjer so se nahajali gledalci Ali v splošni zmedenosti jim ni uspelo zapreti, veliko železno zagrinjalo. Da bi ljudi pomirili in na ta način omogočili miren odhod, je celo godba pričela igrati Toda to ni dolgo trajalo. Ognjeni zublji so švignili preko odra in v par trenutkih je bilo vse gledališče v plamenih. Pričeli so se strašni prizori K izhodom drveča množica je za-
gosmila izhode. Nastal je strašen krik. Molitev, prošnje, kletvice, obupni klici in jok so se mešali in se vtapljali v gostem dimu, ki je napolnil vso ogromno dvorano. Obupani ljudje so se baje, kakor pripovedujejo nekateri rešenci, Id so srečno utekli strašni smrti, po večini težko poškodovani, vrgli sami v plamene. Žive baklje so begale k zabasamim izhodom, dokler se niso zgrudile in izdihnile v strašnih rraikali. To je trajalo tako dolgo, dokler gosti dim in silen trušč r.ista zadušila sleherni vik več kot tisoč nesrečnih. Vdrl se je strop in velikanske količine zidu so pokopale in rešile nesrečneže groznih muk.
Na pomoč so prihiteli gasilci in vojaštvo, ali vse zaman, Omejiti so se morali na gašsnjo samo na zunanjem delu gledališča. Skušali so ogenj omejiti ali tudi to jim ni v spelo. Ker je med tem pihati močan veter, so ognjeni zublji kmalu objeli tudi sosednja poslopja. V bližini gledališča, je gorelo še 15 velijcih palač, kjer so se tudi odigravali žalostni prizori.
Šele, ko je gledališče popolnoma pogorelo, so pričeli izkopavati nesrečne žrtve. Po večini so našli pod razvalinami samo kupe ožganih človeških kosti Trupla, ki so jih pa le malo izkopali so imela poleg opeklin tudi težke rane, Mnogo je bMo ranjenih z noži, kar priča, da so se ljudje za vako ceno, s sik), hoteli priboriti izhod, kar jim pa seveda nj uspelo. Kaj tako strašnega še ne pomni zgodovina. Mrtvih cenijo kakih 700, okrog 400 je bilo težko, 600 pa lahko ranjenih. Kako je ogend nastal, pa ni90 mogli ugotoviti Nekateri menijo, da je nastal radi kratkega stika, pri slabem električnem vodu, drugi zopet, da je nesrečo zakrivila kaka druga neprevidnost
Poleg te grozne nesreče pa je Španijo v zadnjem času zadeto še več drugih velikih nesreč, ki so povzročile velikansko gospodar-« sko fdnosno denarno in pa tudi moralno škodo že itak. precej zrahljani državi
Ruševine in podrto ogrodje, vse polomljeno in uničeno.
Levo:
Vozni, v katerem peljejo ožgane ostanke v madridskem gledališču ponesrečenih, slede obupani svojci.
Spodaj:
Mrtveci, ki so bili po večini zadušeni in so cele izvlekli izpod ruševin pogorelega gledališča v Madridu.
Br. Boguimil Kajzel, starosta Ljubljanskega Sokola.
Miha Artelj, obrtnik iz Brega pri 2erovnici, neustrašeni narodni boritelj proti nemški gospodi na Jesenicah, je te dni praznoval svojo 70 Letnico.
Spodaj:
Del mesta Madrida, kjer je pogorelo veliko gledališče.
Bit. Lojze Vrhovec, načelnik Ljubljanskega Sokola.
J'Ugoslovem.ka gospa Oelikersova, ki je sedaj poročena v Nemčiji, si je priborila prvo mesto med 40 nemškimi sabljačicami v Kol-nu in tretje mesto na olimpijadi v Amsterdamu.
Inž. Alojzij Ciuha je te dni praznoval tridesetletnico svojega neumornega delovanja kot ravnatelj ljubljanske mestne elektrarne
in vodovoda
V sredini zgoraj:
Spodaj:
Napoleonova hiša na otoku Aixu, kjer se je predal veliki vojskovodja po izgubljeni bitkii Angležem, je bila spremenjena v muzej.
Desno:
V domovini šofclča. Plesalci omenjenega plesa, ki so ga včasih tudi pri nas kaj radi plesali, v svojih narodnih nošah.
.Sloveči pariški odvetnik de Moro Grafferri, ki ga je hotela najeti neka beograjska klika, da bi jim rešil morilca Punišo Račiča. Desno:
Nov rešilni pas, s katerim je skoraj izključena vsaka nesreča. V ■tem pasu plavač lahko stoji aH leži.
Levo:
Svetovno znana sdjamska, skupaij zrašoena dvojčka. Sestri, od katerih se bo desna poročila, bodo morali operativnim potom ločiti.
Kakor vidimo, imajo v Ameriki še večjo agitacijo za volitve, |j kakor pri nas. V sredini zgoraj hotel, okrašen s slikami kandidata, na levi spodaj reklama na avtomobilu, na desni pa kandidat ob priliki neke procesije v vojaški kučmi, ki Jo je pokril radi tega, da vzbuja pozornost med občinstvom.
KAN« AS
iRIZONA. MEXlCO
TDCA3
...g?:*?-"*
Dva prvaka letalcev pri zajtrku. Letalca Harry Tucker in Arthur Goebel, Id sta preletela v 19 urah 4400 km dolgo progo med Los Angelesom in Newyorkom, M jo vidimo začrtano na zemljevidu nad njima. Najhitrejši brzovlak bi rabil za to razdaljo 81 ur.
Desno:
Dimnik neke kmdonske tovarne sta se obvezala možakarja, ki ju vidimo na dimniku, da ga sama porušita brez posebnih priprav.
Levo:
•
Tolpa tatov m roparjev, po večini doma iz Srbije, ki so jo pred kratkim izsledili v Pariziu. V krogu njen kolovodja Milan Gjorid,
Čudno zdravilišče. V Ameriki v Kansas-Cityju so postavili jekleno zdravilišče v obliikl
krogle za zdravljenje sladkorne bolezni
Levo:
Košara balona iz tiste dobe, ko so ve fcrovi bih neomejeni gospodarji zrakoplovov.
' i.".*