PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni '»Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevml
s 5 >3.
rzšs
Si s s
2? O f
r-i T~. r	f-.
fn ^
Z
n
z- ^
'P 559 linije)
-j	1
O	‘5723
'•O
0-
%
O
“.pal,e6r9r;prvini Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 260 (12.892)
Pogajanja Bela hiša - Kongres na slepem tiru
Dolar zopet močno navzdol marka pa vztrajno navzgor
Drsenje ameriške valute povzročilo ponoven padec na borzah - Pesimistične napovedi o gospodarstvu v ZDA
Strani soglašata, da je treba deficit oklestiti vsaj za 23 milijard dolarjev, ni pa soglasja o tem, kako. Demokratska večina v Kongresu se zavzema za povišanje davkov in drastično znižanje vojaških izdatkov, Reagan pa tega ne mara. Da bi bila slika popolnejša, je Organizacija za mednarodno sodelovanje in razvoj (OECD) napovedala novo povečanje proračunskega primanjkljaja z letošnjih 160 na 170 milijard dolarjev leta 1988, medtem ko je ugledni ekonomist Sinai iznesel dokaj pesimistične podatke o nadaljnjem gospodarskem razvoju Amerike: v zadnjem trimesečju letos naj bi znašala realna gospodarska rast samo 0,5-1% namesto predvidenih 2,2%, prihodnje leto pa le 1,5-2% namesto napovedanih 3%. Z druge strani naj bi se primarne obresti (prime rate) znižale z 9% na 8,5% že letos in še za pol odstotka v prvem trimesečju 1988, vtem ko naj bi dolar zašel v nihalne škarje 130-140 jenov in 1,65-1,80 marke.
Ker pa ni mogoče dopustiti, da bi šel rakovo pot kar v nedogled, je neki visok funkcionar tokijskega finančnega ministrstva prišel na dan z naslednjim predlogom: jen naj bi postal skupaj z dolarjem svetovna valuta. »Internacionalizacija« japonskega denarja pa naj ne bi le odpravila nihanja deviznih tečajev, ampak bi tudi ublažila devizni riziko v mednarodnih finančnih poslih. Vprašanje je seveda, če je svet pripravljen na kaj takega.
D. G.
NEW YORK — Po ponedeljkovem skoku nad 2.000 je wallstreetski Dow Jones nazadoval včeraj na 1.963,53 točke, zdrknili pa so tudi indeksi drugih borz na svetu (londonski za 4,22%, pariški za 0,41%, zuriški za 2,58%, frankfurtski za 1,33% in milanski za 0,98%). Newyorški padec gre pripisati tako dejstvu, da so številni investitorji spet prodali delnice, ki so jih kupili prejšnji teden, kot drsenju dolarja, sicer pa splošni negotovosti poslovnikov glede bodočnosti in pričakovanju, kaj bodo ukrenile monetarne ustanove.
Vrednost »zelene valute« je znašala včeraj komaj 137,13 jena (kolikor ni že polnih 40 let), 1.262,75 lire proti 1,267,40 predvčerajšnjim in 1,735 zahodnonemške marke. Na delniških in deviznih borzah prevladuje prepričanje, da je sedmerica najbolj industrializiranih držav Zahoda sklenila februarja letos v Louvru pustiti dolarju pod spodnjo nihalno mejo 1,79-1,90 marke; louvrski dogovor naj bi pomagal preuravnovesiti valutno tržišče, toda kaj, ko se je začela še rast obresti, v kateri vidijo mnogi analisti pa tudi predsednik Bundesbanke Poehl glavno krivko za borzni potres. Ameriški, japonski, švicarski in zahodnonemški emisijski zavod so skušali sicer včeraj zavreti padanje dolarja, vendar se recept ni obnesel. Kaže, da bo moč pomagati dolarju edinole s »paketom za prvo pomoč« oziroma s krepkim zmanjšanjem zveznega primanjkljaja, za katerega se dogovarjata Bela hiša in Kongres. Toda pogajanja so že spet zašla na slepi tir.
Trst, sreda, 4. novembra 19t
Predsednik Goria bo v torek i
Vlada pripravlja vrsto sprememb finančnega zakona
RIM — Predsednik vlade Giovanni Goria bo prihodnji torek sam predstavil v senatu spremembe finančnega zakona. Ni še znano kakšne bodo te spremembe: včeraj so se namreč sestali vsi trije ministri finančnih resorjev, to so zakladni minister Amato, finančni minister Gava in minister za proračun Colombo, seji pa je predsedoval tudi podtajnik pri predsedstvu vlade Rubbi, z namenom, da pripravijo »revizijo« finančnega zakona. Sklepov pa, kot kaže niso sprejeli. Šlo je namreč za operativni sestanek, medtem ko ni nobenega dvoma, da bodo sklepi političnega značaja in jih bo morala torej sprejeti vlada. Socialisti odločno vztrajajo pri tem vprašanju in poudarjajo, da si mora odgovornost prevzeti vlada v svoji globalnosti. Včerajšnji sestanek je imel torej namen, da pride do oblikovanja nekaterih predlogov, ki naj bi jih vlada predložila senatu v obliki popravkov in o katerih naj bi se tako že prihodnji teden izrekla proračunska komisija v senatu. Ta komisija bo morala torej še enkrat preveriti skladnost vladnih stališč z zadnjimi premiki na svetovnih finančnih tržiščih. Vsekakor pa bo ključni trenutek prihodnji torek, ko bo predsednik vlade predstavil v senatni zbornici zadnje popravke, nakar se bo začela splošna razprava. Nato bodo komisije
še enkrat preučile te popravke in 17. novembra naj bi se začel sklepni del razprave.
O potrebi, da pride do sprememb finančnega zakona soglašajo pravzaprav vsi. Republikanci pa vztrajajo pri zahtevi, da pride do odobritve teh sprememb na sestanku tajnikov strank vladne koalicije. Demokristjani ne izključujejo te možnosti in tudi socialistični tajnik Craxi je ne izključuje, vendar nič ne kaže, da bi do takega sestanka res prišlo. Vsi torej soglašajo s spremembami vendar stališča si, kot kaže, še niso blizu.
Medtem pa se je ponovno začela konfliktualnost v vladni večini. Tako je socialistični tajnik Craxi včeraj ponovno kritiziral predsednika vlade Gorio zaradi nekega intervjuja, v katerem je bilo znova postavljeno vprašanje »strateške večine«. Goria se brani, češ da Craxi ni razumel njegovih misli in KD, preko svojega načelnika skupine v senatu Mancina odgovarja Craxiju, da so si stališča med strankama v zvezi z vlado povsem različna. Skratka, zopet se je začel spopad, ki bo nedvomno pogojeval razpravo o finančnem zakonu. V petek bo vlada odločala o spremembah tega zakona, v nedeljo bodo referendumi in tedaj bodo tudi dejansko padle vse odločitve.
G. R.
Notranje ministrstvo objavilo podatke o številu volivcev in volišč za referendume
Govorice o dogovoru KD, KPI in PSI za zakon o odgovornosti sodnikov
RIM — Notranje ministrstvo je včeraj uradno sporočilo, da je za nedeljski referendum volilnih upravičencev skupno 45 milijonov 792.432. Kot običajno tudi tokrat prevladujejo ženske, ki jih je skoraj 2 milijona več od moških volilnih upravičencev. Vseh volišč bo 84.755, od teh 1.124 v bolnišnicah z več kot 200 bolniki. 370 volišč pa bo v zaporih.
Mimo teh skopih številk je volilna kampanja tokrat osredotočena predvsem na spod-tjujanje k glasovanju. Za te referendume vlada namreč dokajšnje nezanimanje in nič čudnega bi ne bilo, ko bi bila volilna udeležba skromna. Zakon, kot znano, določa, da referendumi »veljajo«, če je glasovala vsaj polovica volilnih upravičencev. Glede na dejstvo, da Italijani običajno množično odhajajo na volišča, bi v tem smislu ne smelo priti do nobenega presenečenja, vendar pa glede na veliko apatičnost javnega mnenja pozivi k glasovanju očitno niso odveč.
Kar pa zadeva volilno kampanjo je treba onovno zabeležiti dokajšnje politiziranje ne-aterih aspektov, čeprav z besedami vsi trdijo, da referendumi z odnosi med strankami nimajo nič skupnega. To predvsem odločno trdijo demokristjani, ki so včeraj priredili v Neaplju vsedržavno zasedanje o nedeljskih referendumih, na katerem je podtajnik Scotti med drugim poudaril, da »KD nasprotuje vsakršni strumentalizaciji referendumov in tudi
nepravilnemu izkoriščanju tega sredstva demokracije«. Gre torej za očitno polemiko s socialisti, katerim je Scotti tudi očital, da so nasprotovali odobritvi zakona, ki bi dokončno uredil vprašanje civilne odgovornosti so-nikov in preprečil odvečni referendum.
Tudi komunist Bufalini je svoj včerajšnji poseg o vprašanju civilne odgovornosti sodnikov osredotočil na dejstvo, da je KPI predlagala odobritev novega zakona, obenem pa je kritiziral »referendum, ki ne omogoča volivcu jasnega odgovora«, češ da ne gre za demokratičen referendum. Volivci bi morali torej zavrniti take oblike referenduma. Komunisti pa ne morejo predlagati vzdržanja, kajti »za veliko stranko, kakršna je naša bi tako navodilo predstavljalo resno nevarnost, da bi ga ljudje ne razumeli in da bi ne bilo produktivno«.
Na drugi strani okopa referenduma o civilni odgovornosti sodnikov pa so republikanci, ki se zavzemajo za »ne«. Tokrat glasilo PRI La Voce repubblicana polemizira s predsednikom komisije za pravosodje v poslanski zbornici Garganijem, ki je izjavil, da je v zvezi s civilno odgovornostjo sodnikov prišlo do sporazuma med KD, PSI in KPI. Republikanci pravijo, da ni znano, kje je prišlo do sporazuma, saj je parlamentarno delo prekinjeno in da sumijo, da gre le za prepričevanje voliv-
cev, češ naj brez pomislekov volijo za odpravo sedanjih določil. Zakon je moč sprejeti tudi v primeru, da določila civilnega postop-nika niso bila odpravljena in v zamolčanju tega dejstva vidijo republikanci poskus izigravanja javnega mnenja. V zvezi s stališči republikanske stranke naj še omenimo sočno polemiko med tajnikom radikalcev Negrijem in tajnikom PRI La Malfo; Negri je kritiziral svojega kolego zaradi televizijskega spota, ki baje prikazuje veselega mafijca, v primeru, da bi zmagali »da«. La Malfa pa Negriju odgovarja, naj si najprej ogleda ta spot in šele nato naj govori.
Kar pa zadeva referendume o jedrskih elektrarnah je treba predvsem povedati, da bo Proletarska demokracija končala svojo volilno kampanjo 5. novembra, ko bo poskušala preprečiti vstop delavcem na gradbišče jedrske elektrarne v kraju Montalto di Castro. Omeniti je treba tudi, da je odgovorni za okolje pri vodstvu socialistične stranke Di Donato ostro napadel zvezo industrijcev, ki je, kot znano zavzela stališče proti odpravi določil o jedrskih elektrarnah. Di Donato je mnenja, da vodstvo zveze industrijcev ne ščiti interesov italijanske industrije ampak zagovarja samo interese tistih industrijskih podjetij, ki so neposredno udeležena pri gradnji jedrskih elektrarn.
Nogomet: v evropskih pokalih
Za Italijane in Jugoslovane bo danes zelo težko
□ □ □
Košarka: kvalifikacije za EP
Lahka zmaga Jugoslavije proti skromnim Švedom
□ □ □.
Šah: dvoboj za naslov prvaka
Karpov predal 8. partijo Stanje izenačeno 4:4
NA 10. STRANI
Caspar Weinberger odstopil Naslednik bo Frank Carlucci
Novi šef Pentagona Frank Carlucci
WASHINGTON — Obrambni minister Združenih držav Amerike Caspar Weinberger bo v kratkem ostopil. To sicer še neuradno vest so včeraj posredovale vse večje ameriške televizijske postaje. Šef Pentagona naj bi odstopil zaradi slabega zdravstvenega stanja žene Jane.
Nekateri poznavalci ameriških političnih razmer so mnenja, da je Wein-bergerjev odstop tesno povezan s sedanjimi razorožitvenimi napori in uspehi med velesilama. Kot je vsem dobro znano, je bil prav Weinberger eden najodločnejših zagovornikov Reaganovega oboroževalnega programa in tako imenovane vojne zvezd.
Kdo pa bo njegov naslednik? Ta bo svetovalec za državno varnost, 57-letni Frank Carlucci, ki je po mnenju večine očitno bolj pragmatičen človek. Carluccijevo mesto pa bo najverjetneje prešlo v roke temnopoltega generala Colina Povvella.
Naš novinar na obisku v Prištini
Globoke korenine sporov na Kosovu
____________VOJMIR TAVČAR________________
PRIŠTINA — Kaj se je dogajalo na Kosovu takoj po prvi svetovni vojni? Ali sta policija in žandarmeri-ja tedanje kraljevine Jugoslavije začeli nasilno asimilacijsko kampanjo proti šiptarskemu narodu? Je bil res cilj iztrebljenje albanskega življa ter naselitev srbskih kolonov? So se pri tem načrtu posluževali tudi sifilisa in malarije? Te in druge teme je načel eden od zgodovinarjev albanskega porekla na nedavnem shodu jugoslovanskih zgodovinarjev, ki je bil v Prištini. Opisal je delo tako imenovanih letečih oddelkov, ki so delovali v znamenju gesla »čim slabše, tem bolje«, poudaril, da je bilo v nekaj letih požganih 182 vasi, da so bili ljudje zaprti v koncentracijska taborišča. Kolonom, ki so prišli iz Srbije in iz Črne gore, so dodeljevali najboljšo zemljo, predvsem pa tudi stara šiptarska pokopališča, ki so jih koloni preorali in spremenili v plodne njive. Zato naj bi sedanje rušenje srbskih spomenikov in razkopavanje srbskih pokopališč bili maščevanje, odraz mržnje, ki je tlela od nedavne preteklosti.
Ob teh podatkih pa se takoj najde srbski zgodovinar, ki povsem drugače tolmači agrarno reformo takoj po prvi svetovni vojni: Srbi in Črnogorci, ki so prišli na Kosovo, so bili v bistvu reveži, ki so dobili slabo zemljo, ki so bili izpostavljeni izseljevanju in pritiskom. Prav tako je slišati, da je bilo požiganje vasi le vojaški odgovor na gverilo, da nasilja nad šiptarskim prebivalstvom vsaj v takih dimenzijah, kot ga opisujejo albanski zgodovinarji, ni bilo.
In upor albanskih ljudi leta 1920 v Metohiji? Na eni strani je govor predvsem o grobem posegu policije in žandarmerije, ki da je upor zadušila v krvi, poudarja se narodnoosvobodilni značaj revolta. Na drugi pa se trdi, da je protijugoslovansko vstajo navdihnila italijanska obveščevalna služba, ki je upornikom tudi pomagala. Kaj naj mislijo o »osvobodilnem duhu« tega upora, je v pismu reviji Duga napisal neki srbski zgodovinar, današnji mladi Albanci, saj je bil cilj vstaje rušenje pravkar ustanovljene Jugoslavije, brez katere tudi današnje države ne bi bilo.
Z naštevanjem bi lahko nadaljevali, saj je v revijah veliko polemičnih ocen zlasti o nedavno natisnjeni knjigi Sinana Hasanija Kosovo - problemi in zablode. Ob polpretekli zgodovini pa se včasih zdrkne še bolj nazaj, vse do poznega srednjega veka, ko so se Srbi bojevali proti Turkom in ko so bili, kot kaže, Albanci na strani Turkov ter so začeli naseljevati Kosovo po porazu srbske srednjeveške države ter po izselitvi srbskega ter črnogorskega življa v Vojvodino.
Kdo ima prav? Kronist, ki je prišel prvič na Kosovo in ki ne pozna dodobra teh problemov, ne more soditi. Pa to tudi ni njegova naloga, saj mu dolžnost narekuje predvsem, da pripoveduje o tem, kar vidi, da beleži
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Končalo slavnostno zasedanje CK KPSZ in Vrhovnih sovjetov
Alessandro Natta v Kremlju poudaril da ni socializma brez demokracije
Globoke korenine
NADALJEVANJE S 1. STRANI
dejstva. In dejstvo je, da je v večini primerov na obeh straneh težnja po izkrivljenem tolmačenju zgodovinskih dogodkov, po pristranski interpretaciji, po zelo političnem opisovanju zgodovine, ki je postala sredstvo v vsakodnevni polemiki. In to se ne dogaja samo na ravni zgodovine. V vsej kulturi, ki bi po svoji naravi morala težiti k umirjenejšemu presojanju, je opaziti zelo jasno radikalizacijo stališč. Tako se na primer Društvo pisateljev vselej razdvoji, ko je govor o žgočih problemih. Pa tudi o manj žgočih. Pred nekaj dnevi je na primer Slovenija povabila na obisk nekaj pisateljev albanske narodnosti. Takoj je bil ogenj v strehi in srbski del kosovskih pisateljev je zaradi domnevne diskriminacije ostro protestiral, ker da so bili izključeni.
Kosovski živelj je dalj časa imel dokaj razvejane kulturne stike z matičnim narodom v republiki Albaniji. To je bil trojanski konj, trdijo sedaj Srbi, saj so te vezi izkoristili v povsem drugačne namene. Albanci so seveda čisto nasprotnega mišljenja. In kje je resnica? Najbrž nekje v sredi, saj je res, da kosovski živelj s svojim prispevkom ni veliko oplajal matičnega naroda, ni vnesel odprtejšega duha, pač pa je na primer v slikarstvu (vendar tudi tu ne gre povsem posploševati) začel ponekod spet sprejemati in obujati socialrealizem slabše vrste.
Danes so stiki med narodnostjo in Albanijo prekinjeni, nekateri pravijo celo, da oddaje albanske televizije umetno motijo, da bi na Kosovu ne sprejemali albanskega signala, ali vsaj, da bi oddaje sprejemali v tako neustreznih pogojih, da ne bi bile za nikogar mikavne.
Ali ima torej separatizem tudi zunanjo podporo? Je res zrasel samo na kosovskem zelniku? Včasih ima novinar, ko posluša nekatera izvajanja, vtis, da se s kazanjem na nekega zunanjega sovražnika skuša prikriti del notranjih slabosti. Vendar obstaja neka osnova v teh obtožbah o zunanjem vmešavanju in je prepričala marsikoga. Tako je na primer pred nekaj meseci Giorgio Signorini v Re-pubblici med drugim poudaril, da »imam tehtne dokaze, da v Beogradu ZKJ, vlada in tudi mnogi tuji' opazovalci jemljejo zelo resno načrt, s katerim bi ogrozili jugoslovansko integriteto in spremenili celotni profil Balkana«.
Ob tem pa si človek seveda postavlja tudi drugačno, načelno vprašanje: ali je mogoče in dopustno odrezati albansko narodnost na Kosovu od matičnega naroda? Koliko bo vzdržala brez teh duhovnih vezi?
Ob zaostritvi nasprotij in razmer je, kot kaže, kultura odpovedala, ni pripomogla in ne pomaga pri analizi. In v pokrajini trenutno ni na razpolago nobenih socioloških prijemov, ki bi pomagali pri globljem dojemanju stvarnosti, pri odkrivanju in tolmačenju globokih vzgibov, pri pripravljanju širokih in daljnosežnih načrtov. Politika je v tem pogledu tako rekoč sama s svojim dojemanjem stvarnosti, s svojimi terminali v družbi, s svojo analizo signalov, ki jih prek omenjenih terminalov dobiva. Od politične občutljivosti za pravilne prijeme, za pravilna tolmačenja, za nakazovanje realističnih poti in ciljev je veliko odvisen nadaljnji razplet dogodkov. Časa pa, kot je poudaril predsednik pokrajinskega komiteja Zveze komunistov Vlasi, ni več veliko, sožitja s krizo ni več mogoče vzdržati.
MOSKVA — S posegom dobrega ducata govornikov se je včeraj končalo slavnostno skupno zasedanje CK KPSZ, vrhovnih sovjetov SZ in Ruske lederacije ob navzočnosti 136 delegacij iz 119 držav.
V glavnem so na govorniški oder stopili predstavniki vzhodnega bloka in socialističnih držav. Tako sta laoški voditelj Phomvihan in član politbiroja kubanske partije poudarila pomen »bratske pomoči«, medtem ko je vodja Južnega Jemena Salem el Beida spregovoril o napadalni vlogi ameriško-iz-raelskega zavezništva na Bližnjem vzhodu. V teh slepih hvalnicah sovjetske politike je toliko bolj izstopal poseg generalnega sekretarja KPI Alessan-dra Natte. Tudi on je podčrtal pomen oktobrske revolucije, ki ostaja eden najpomembnejših mejnikov našega časa, a se ni omejil na hvalnice. Ponovil je Berlinguerjeve besede, izrečene pred desetimi leti na isti tribuni, in sicer, da so vrednote demokracije univerzalne. Natta je tudi poudaril, da se
ne sme ločiti demokracije od socializma in socializma od človekovih pravic. Generalni tajnik KPI se je zavzel tudi za pluralizem, za svobodno med-' sebojno tekmovanje idej in za svobodo izražanja. Natta je nato spregovoril o krizi v konceptih in izkušnjah mednarodnega delavskega gibanja in navedel, da išče KPI skupen jezik z vso evropsko levico. Zelo kritično je ocenil obdobje kominterne in kominlor-ma za odnose med komunističnimi partijami. Navedel je tudi možnost likvidacije kriznih žarišč, pri tem izrecno omenil Afganistan in Kampučijo. Ob koncu je vodja italijanskih komunistov z zadovoljstvom pozdravil skorajšnji podpis sporazuma o evrora-ketah in izrazil upanje, da bodo nadaljnji razorožitveni koraki še bolj uspešni.
Predsednik predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije Boško Krunič pa je v svojem posegu med drugim dejal: »Ob spominu na slavne dni veli-
ke oktobrske socialistične revolucije s ponosom poudarjamo, da je v njej sodelovalo več kot 30 tisoč Jugoslovanov, med njimi tudi Josip Broz Tito. Pot, ki jo je prehodila sovjetska družba v teh sedemdesetih letih je bila težka in zapletena. Delavski razred in narodi SZ so lahko ponosni na velike rezultate, ki so jih dosegli na vseh področjih življenja. Z naj večjimi žrtvami so dali odločujoči delež zmagi nad fašizmom v drugi svetovni vojni. Po vojni so obnovili opustošeno domovino in dosegli izjemne rezultate v izgradnji tako v duhovnem kot materialnem pogledu. Korenite spremembe, za katere se zavzema KP SZ s tovarišem Mihailom Gorbačovom na čelu, imajo daljnosežen zgodovinski pomen za SZ, za teorijo in prakso socializma nasploh. V veliki meri bodo pripomogle k ugodnejšemu ozračju v celotnih mednarodnih odnosih. Posebno pozornost in podporo zaslužijo pobude za začetek resničnega procesa jedrske in splošne razorožitve.«
Mojsov o svetovni prezadolženosti
HAVANA — »Razvoj predstavlja glavno težavo sedanjosti in bodočnosti,« je izjavil predsednik predsedstva Jugoslavije Lazar Mojsov na tiskovni konferenci v Havani. Po njegovih besedah je razvoj sinonim za mir, če se ne bodo zagotovili poti in sredstva za razvoj, se bo svet soočil še s hujšimi pretresi. Mojsov je izjavil, da je Jugoslavija »s tem, ko je redno plačevala dolgove, plačala tudi nemajhno ceno na račun razvoja. Menimo, da več ni potrebno plačati tako velikih cen v bodočnosti, zato smo od naših upnikov zahtevali nov program, s katerim bi zmanjšali odliv deviz in tako zagotovili sredstva za bodoči razvoj in večji izvoz«.
Srečanje in razgovore s Castrom je Mojsov ocenil kot izredno prisrčne in vsebinske: izrazil je tudi upanje, da se bodo odnosi in sodelovanje med Kubo in Jugoslavijo še izboljšali. Pogovarjala sta se o številnih skupnih projektih v bodočnosti. Jugoslovanski državnik je dejal, da je v celoti v tako imenovanem sodelovanju Jug-Jug treba uvesti veliko novih formul skupnega sodelovanja, (dd)
V Zalivu zatišje V Kuvajtu atentat
NEW YORK — V Perzijskem zalivu je bilo včeraj neobičajno mirno, na sedežu OZN v New Yorku pa se je generalni tajnik svetovne organizacije Javier Perez De Cuellar tudi včeraj trudil, da bi poiskal izhod iz zapletenega zalivskega klobčiča. Iz dobro obveščenih virov v Stekleni palači se je medtem zvedelo, da Irak in Iran nista dala v pismenem odgovoru na zadnjo mirovno pobudo Varnostnega sveta nobenega dokončnega odgovora, pismi pa vsebujeta pomembne predhodne ugotovitve, na katerih bo osnovano nadaljnje delo generalnega tajnika OZN.
Dobri izgledi pa le vseeno obstajajo, iraško in iransko vodstvo sta namreč včeraj sprejeli De Cuellarjevo vabilo, da v New York pošljeta posebna odposlanca na visokem nivoju, ki bosta poskusila uskladiti zaenkrat še zelo oddaljeni stališči. To je sporočil Franpois Giuliani, glasnik generalnega tajnika svetovne organizacije.
Nekoliko bolj vroče je bilo včeraj le v Kuvajtu, kjer je med 11. in 12. uro v središču prestolnice eksplodiral avtomobil natrpan z razstrelivom. Nihče ni bil ranjen, le nekaj avtomobilov je bilo resneje poškodovanih. Kljub razmeroma majhni gmotni škodi pa je domače vodstvo zelo zaskrbljeno, saj se boji, da bi Kuvajt postal vse bolj pogosta tarča islamskih integralistov.
Ali bo vprašanje stavk zbližalo KPI in PSI?
RIM — »Urejanje pravice do stavkanja in finančni zakon 1988 bosta pomenila v prihodnjih dneh preizkusni kamen za vladno večino. Probleme je treba reševati sporazumno z vsemi družbenimi sestavinami, torej tudi s strankami in sindikati, zato smo se v petek uprli zakonskemu odloku ministrskega predsednika Gorie o nadzorovanju stavk: gre za površen in nepopoln osnutek, ki bi vnesel v odnose med političnimi in sindikalnimi silami nova trenja, katerih pa v danih razmerah res ne potrebujemo.« To je izjavil načelnik skupine PSDI v poslanski zbornici Caria, podobno pa je bil uglašen članek v sinočnji izdaji glasila PRI La Voce repubblicana, ki predlaga čimprejšnji sestanek večine.
Nujo po iskanju soglasja med sindikalisti in delavstvom je znova poudaril tudi tajnik PSI Craxi: »Javnost je treba zaščititi pred zli posledicami stavk na javnoprevoznem področju, toda zaščititi je treba tudi delovni svet in njegove pravice. Vprašanje stavk je potreb-
no urediti, a ne mimo sindikalnega gibanja, ki je večkrat dokazalo visok čut odgovornosti in ga ni moč obtoževati anarhoidnega nastopanja.« Craxi je torej odločno potegnil s tistimi, ki nasprotujejo zakonu o stavkah, ker pa je med temi tudi KPI, se lahko upravičeno vprašamo, ali niso njegove besede morda vabilo k zboljšanju odnosov na levi. Tudi zato, ker KD po večini podpira uzakonitev pravice do stavkanja.
CGIL, CISL in UIL pa, žal, še niso našli skupnega imenovalca. Njihova enotna komisija, ki preučuje vnos lastnega pravilnika o samoomejevanju stavk neposredno v delovne pogodbe javnih uslužbencev, bo predložila zaključke dela tajništvom sindikatov na jutrišnji plenarni seji, že zdaj pa trdita Pizzinato (CGIL) in Marini (CISL), da bo treba oklicati splošno stavko, če ne bo vlada pritisnila na Alitalio in železniško upravo, naj se dogovorita s sindikati, (dg)
NOVEMBER 87
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,20%, zapade 1. 5. 1988.
•	Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,30 točke.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis od 2. do 6. novembra
Emisijska cena
Rok
Prvi letni kupon
Težave na Djerdapu
BEOGRAD — Če bo elektrogospodarstvo Romunije še naprej zniževalo vodno gladino v akumulaciji HE Djer-dap, bo potrebno drastično zmanjšati moč in proizvodnjo električnega toka v jugoslovanskem delu te hidrocentra-le. To je izjavil generalni direktor skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva inženir Vasilije Piroški.
»Naše in romunske pravice o razdelitvi električnega toka iz HE Djerdap so urejene s posebno konvecijo med državama. Tega dokumenta pa romunska stran ne spoštuje že nekaj let. Kadarkoli postane položaj kritičen, še zlasti kadar so slabe hidrološke razmere, elektrogospodarstvo Romunije enostavno krši dogovor s prekomerno uporabo vode iz djerdapske akumulacije. Vsi dosedanji opomini in protesti so bili brezuspešni (dd)
99,75%
5 let
bruto	neto
12,86%	11,21%
Zbrala je sugestije k predloženim osnutkom
Deželna komisija sklenila razpravo o obmejnih območjih
TRST — Srečanje z delegacijo te nanašale na inštrumente, ki raz-deželne Federacije industrij cev, ki vijajo podjetniško logiko na ravni
jo je vodil predsednik Gianfranco Zoppas, je sklenilo krog posvetovanj posebne komisije za evropska vprašanja pri deželnem svetu, namenjenih poglobitvi tematik iz zakonskih predlogov o razvoju gospodarskih dejavnosti na obmejnih območjih. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi deželni odbornik Braida in številni svetovalci, so največ pozornosti posvetili temeljnim smernicam bodočega zakona. Pri tem so poudarili, da mora biti njegov glavni cilj politika pomoči podjetjem, da bi tako povečali stopnjo internacionalizacije deželnega gospodarstva in pospešili njegov tehnološki razvoj.
Zastopstvo deželnih industrijcev je posebej zahtevalo, da mora zakon veljati za vso deželo in da mora pospeševati razvoj podjetij, na eni strani s kompenzacijo negativnih učinkov perifernosti, in na drugi strani z ovrednotenjem potencialnih možnosti, ki jih ta perifernost prinaša (na primer z ustrezno politiko prevozov in tarif). Sogovorniki so se strinjali, da bi morali predlagani zakonski posegi imeti za cilj tehnološko posodobitev gospodarstva, pri čemer bi morali upoštevati tudi specifične pogoje posameznih geografskih ' območij v deželi.
Glede davčnih olajšav so razpravljale! predlagali, naj bi se le-
industrijske politike (na primer z mehanizmom tako imenovane negativne Ive), medtem ko naj bi se kreditna politika zgledovala po že obstoječih pripomočkih, kakršen je na primer rotacijski sklad FRIE.
Zadnja točka razprave je zadevala zapleteno vprašanje brezcarinskih con oziroma točk, ki jih urejajo predpisi Evropske gospodarske skupnosti. Le-te bi lahko predstavljale pomembne delovne možnosti in bi bile sposobne pospešiti uveljavljanje mednarodne usmerjenosti deželnega gospodarstva. Za tržaške brezcarinske točke pa so razpravljalni posebej opozorili, da bo nujno pospešiti birokratske postopke v okviru obstoječega brezcarinskega režima.
Predsednik komisije deželnega sveta za evropska vprašanja, komunist Padovan, je ob zaključku pogovorov zagotovil, da bo komisija vse sklepe in predloge, ki so bili zbrani v teku posvetovanj, posredovala poslancem iz Furlanije-Julijske krajine, da jih bodo lahko uveljavili pri oblikovanju dokončnega zakonskega besedila. Dodal je še, da se bo deželni svet takoj, ko bo zakonski predlog prišel v' parlamentarno razpravo, izrekel z enotno resolucijo, da bi tako okrepil stališče naše dežele do tega pomembnega vprašanja.
V Sežani odprli razstavo Pavla
Zamarja Zappe
SEŽANA — V sežanski Mali galeriji so otvorili slikarsko razstavo piranskega umetnika Pavla Zamarja Zappe, ki se je 1929. leta rodil v kočniku pri Gorici in ga poznajo ljudje na Goriškem, Sežanskem in Obali. O umetniku in njegovem delu je spregovoril Aleksander Peršolja, tajnik ZKO Sežana in pri tem omenil umetnikova dva svetova: življenje dojemanja na Goriškem in življenje razdajanja kulturnih dobrin na Obali. Zamar je med ustanovitelji piranskega ex tempora, ki ima danes v svetu velike razsežnosti, je pobudnik za ustanovitev portoroškega letališča ter športni pilot. V življenju se je spoznal s številnimi znanimi umetniki, ki so mu ob veliki meri njegovega zagnanega dela pripomogli in mu pomagali pri umetniškem ustvarjanju. Kot Zamar sam pravi, je največji poudarek življenjskega ustvarjanja namenil slikarstvu in danes lahko mirno trdi, da mu ni žal, čeravno je moral zato marsikaj potrpeti.
Doslej je Pavle Zamar-Zappa razstavljal v Novi Gorici, Kopru, Ajdovščini, Portorožu, Kranju, Trstu, Gorici, Feltrah, Caorlah, Piranu, Trevisu, Izlakah, Ronkah in Lipici. V Sežani se čestokrat predstavlja z delnim pregledom svojega dela, kjer lahko zasledimo šest tehnik, med katerimi je najbolj zastopana tehnika pozlata.
.Na otvoritvi Zamarjeve pregledne razstave so kulturni program popestrili člani novoustanovljenega ansambla Tantadruji in tržaški pesnik Aleksij Pregare. Sežanska ZKO je ob tej priložnosti izdala tudi katalog.
Razstava bo v sežanski Mali galeriji na ogled do konca meseca novembra.
—oks—
O možnostih študija in zaposlitve
Obalno gospodarstvo potrebuje strojnike
KOPER — V sedanjih kriznih razmerah se, morda bolj kot kdajkoli prej, ko so bile možnosti bolj naklonjene tovrstnim potrebam, zavedamo, da nas lahko le znanje znova potegne po klancu navzgor. Znanje pa ne pride samo od sebe! Izobraženi, visoko kvalificirani strokovnjaki morajo v svojo strkovnost veliko vložiti, pa družba tudi! Ne le enkrat, večkrat, nenehno! Znanost se namreč razvija iz dneva v dan, preživetje pa nalaga korak s časom — tudi ali bolje najprej v gospodrstvu, na katerem se, zdaj na manj trdnih temeljih, dviga možnostim preobilna nadstavba.
V Kopru že več kot četrt stoletja izobražujejo strojnike, ki se po študiju zaposlujejo v tukajšnjih delovnih organizacijah, prenekateri pa se v domače okolje vračajo z diplomo strojnega inženirja v žepu. Ta študij je v dolgih letih obstoja preživljal različna obdobja; v novejšem lahko z gotovostjo trdimo, da zanimanje za strojniški poklic v obalno-kraš-ki.regiji narašča, prav tako tudi potrebe po teh delavcih. V letošnji prvi letnik visokošolskega študija pri koprskem oddelku Strojne fakultete iz Ljubljane se je letos vpisalo kar 65 študentov, kar je več od pričakovanega števila. Za vpis v drugi letnik je pogoje izpolnilo 27 slušateljev, kar je znova bolje odpreteklega leta. Upati je torej, da bodo čez nekaj mesecev ali čez leto v združeno delo prišli dobri strokovnjaki!
Koliko strojnih inženirjev potrebuje obalno oziroma obalno kraško gospodarstvo?
Po besedah predstojnika oddelka v Kopru, Dušana Kušarja, veliko! Za višješolski študij je na voljo prav toliko kadrovskih štipendij, kot je študentov na tej dvoletni prvi
stopnji strojništva. To pomeni, da si delovne organizacije s pomočjo štipendijskega dinarja prizadevajo zaposliti vse diplomante. Vse bolj pa naraščajo potrebe tudi po diplomiranih inženirjih strojništva, to je diplomantih na Strojni fakulteti v Ljubljani, kar kaže na hvalevreden kakovostni premik v gospodrstvu. Letos je denimo veliko več štipendij za to štiriletno izobraževanje, kot je vpisanih kandidatov. Odpirajo pa se tudi nove možnosti sodelovanja šole z delovnimi organizacijami, ki bi zaposlile te delavce. V inštitutu koprskega Tomosa so denimo pripravljeni sprejeti tudi take študente, ki se niso uspeli vpisati v višji letnik in pavzirajo. V tem času bi lahko pripravili seminarsko ali diplomsko nalogo in bi bili kljub letnemu zaostanku pri študiju bolje pripravljeni na kasnejšo zaposlitev.
Na to, koliko so diplomirani strojniki potrebni in tudi obremenjeni pri svojih rednih zaposlitvah v delovnih organizacijah, zgovorno kaže tudi naslednje dejstvo: težko je pridobiti kadre, ki bi se z dodatnim izobraževanjem usposobili za predavateljsko delo. To pomanjkanje še posebej občutijo v koprskem oddelku, saj se habilitacije počasi iztekajo, novih ljudi oziroma želja pa je premalo. Tudi stisko s prostori občutijo, vendar ne toliko, da bi bilo delo oddelka ogroženo. Stroške za delovanje plačuje posebna izobraževalna skupnost za strojništvo, regija pa prispeva delež za dislocirano enoto. Najtesnejše vezi z matično fakulteto ostajajo prav pri predavateljskem kadru, uspehi koprskih diplomantov pa še kar odpravljajo dvome o smiselnosti oddelka v Kopru.
MIRJAM MUŽENIČ
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave! Stranj__________
h strokovnega tiska:
»MEJE IN MANJŠINE V ZAHODNI EVROPI«
Inštitut mednarodne sociologije v Gorici je pred nekaj leti priredil posvet na temo »Meje in manjšine v Zahodni Evropi«. Gradivo je izšlo leta 1982 pri milanski založbi Franco Angeli v knjigi z istim naslovom (v angleščini). Med objavljenimi referati je tudi prispevek: »Uporne dežele; opažanja o družbenih spremembah in etničnih konfliktih v sodobni Evropi«, ki sta ga napisala Kerstin Nystrdm in Rali Rbnguist (str. 93—110).
Zapis je predstavitev projekta, ki ga je zastavila raziskovalna skupina na oddelku za zgodovino švedske univerze Lund, da bi proučila etnične konflikte, ki nastajajo na regionalnih osnovah, v luči vzporednega družbenega razvoja. Kot uvod v glavno raziskavo je skupina proučila etnične napetosti v Belgiji, na Finskem, v Švici, na Škotskem, v VJalesu, v Ulstru, v Jugoslaviji, v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu (Kurdistan in Irak). V teh zelo različnih okoljih je opazovala pojavljanje in kombiniranje etničnih in splošnejših gospodarskih dejavnikov. Ta opazovanja so služila za oblikovanje izhodiščnih hipotez glavne raziskave in iz njih izhaja tudi predstavljeni referat.
Namen raziskovalcev je v bistvu ta, da bi uspeli opazovati vrsto manjšinskih skupnosti v dveh prerezih istočasno: v »navpičnem« prerezu, to je po etničnih sestavinah, ter v »vodoravnem«, to je po razrednih kriterijih in to v daljšem časovnem razponu, preko različnih stopenj razvoja.
Prva hipoteza, do katere je skupina prišla in ki je previdno postavljena v preverjanje, je naslednja: »Na začetku svojega delovanja se etnična gibanja navadno osredotočijo na zahteve po kulturni enakopravnosti z dominantno skupino, poudarek je navadno na jezikovni enakopravnosti (...) Ko so kulturne zahteve izpolnjene, kaže, da je etnična identiteta podlaga za zahteve gospodarskega značaja. Poudarek preide na drugo področje, a osnovni cilj je isti: ohranitev lastne etnične skupnosti.«
Avtorji seveda ne poenostavljajo družbenega dogajanja: etnična gibanja so sestavljena iz raznih skupin in te sestavljajo posamezniki, ki lahko nastopajo bodisi kot posamezniki, bodisi kot nosilci raznih družbenih vlog. Vsi si želijo izboljšati položaj, in ker izhajajo iz različnih položajev, reagirajo drugače na družbene in gospodarske spremembe v družbi.
Na to obnašanje vpliva med drugim tudi dosežena kombinacija etnične in razredne identifikacije, ki se lahko v času spreminja. Kot je znano, je etnična skupina opredeljena prvenstveno po poreklu; skupno izkustvo je oblikovalo sistem vrednot in na njihovi osnovi se etnična skupnost lahko izraža kot družba v malem, ki zahteva od pripadnikov tudi določeno lojalnost. Identifikacija z nekim razredom pa je tesno vezana na širši državni okvir in na ravnotežje med razredi, ki se je izoblikovalo znotraj te dimenzije.
Spremembe v družbeno-gospodar-skem razvoju (a ne samo v tem) na lokalni, državni ali mednarodni ravni sprožijo vrsto posledic tudi v etnični
sferi dogajanja. Tradicionalni predstavniki manjšinskih in večinskih sil upravljajo navadno konflikte po ustaljenih modelih. Če se pojavijo nove zahteve, jih skušajo delno vključiti v svoje programe, delno pa izriniti s prizorišča, zlasti če jim nosilci nočejo priznati ustaljenih vlog. Včasih pa ustaljeni politični dejavniki ne uspejo pravočasno osvojiti novih zahtev in v nastalih političnih prazninah nastanejo nove politične skupine.
Kar se danes pogosto imenuje »preporod etničnih napetosti«, je pogosto le okrepitev že prej obstoječih konfliktov, ki so zaradi novih razmer spet izbruhnili na dan.
Kdaj pride do takih premikov, kaj jih povzroči in kako se odvijajo; to so vprašanja, na katera želi odgovoriti skupina.
Avtorja nakažeta le en primer takega preporoda: Severno Irsko. Oživitev napetosti leta 1967 je tam nastala, ko so se ekonomske razmere toliko izboljšale, da se katoliški srednji sloji niso več zadovoljili z bojkotom oblasti, ampak so zahtevali udeležbo pri ugodnejših družbenih pogojih. Istočasno so se povečale razlike tudi znotraj protestantske skupnosti in izoblikovalo se je novo gibanje, ki se je sprva izogibalo narodnostnemu konfliktu, a drugi razlogi so kmalu nato napetost usmerili v stare, zgodovinske tirnice etničnega spopada.
Osrednji del referata obsega pet točk, ki strnejo nekaj ugotovitev preliminarnega dela raziskovalne skupine o potezah nove etničnosti, ki se oblikuje ob povezovanju etničnih korenin z novimi družbenimi premiki:
1.	Važne so spremembe v načinu, kako poteka izseljevanje iz etničnega območja; zlasti glede odliva bolj izobraženih pripadnikov skupnosti. Če ti ostanejo doma, vložijo svoje napore za izboljšanje domačih razmer.
2.	»Razredna politika« je dosegla večjo družbeno enakopravnost, a tudi večjo raznolikost zaposlitvene strukture; razredna razslojenost ni več tako ostra kot prej in politična mobilizacija je možna tudi po drugih nerazred-nih opredelitvah.
3.	Večja družbena enakopravnost je oblikovala novo neskladje med varnejšim družbenim položajem in etničnim zapostavljanjem.
4.	Več držav je moralo zaostriti centralizacijo svojega gospodarstva; res-trukturiranje je okrepilo regionalizem.
5.	Narašča vloga mednarodnih ustanov (v Evropi), to spodbuja zahteve po neposrednejšem regionalnem predstavništvu v mednarodnih telesih.
Avtorja podata še nekaj primerov svojih opažanj in tudi še nekaj teoretičnih smernic, po katerih je skupina usmerila svojo analizo. Za tukajšnje razmere je morda najzanimivejša misel, da bodo pri vsaki obravnavani etnični skupnosti poiskali osnovne elemente, ki služijo za etnično identifikacijo in opazovali njih razvoj vzporedno z razvojem etnične napetosti na istem območju. Kateri so osnovni elementi naše etnične identifikacije in kakšne spremembe so doživeli ali bi morali doživeti v teku povojnih let?
Referendumi: Jedrska energija
Jelka Gerbec	_______
Ponovno se te dni razpravlja o jedrski energiji in o energetskih virih sploh. Na to temo se je veliko razpravljalo ob nedavnem dogodku v Černobilu, ki je povzročil hude posledice v Sovjetski zvezi, a nemalo težav tudi v Evropi in v naših krajih.
Obnovitev te razprave je seveda povezana z referendumi 8. in 9. novembra, saj so kar trije namenjeni ravno jedrski energiji.
Vprašanje, ki se prednostno postavlja je, če je pravilno pretrgati uporabo jedrske energije in prekiniti načrt gradnje novih central.
Vsedržavni energetski načrt predvideva v veliki meri rabo te vrste ener-
gije-	-
Toda po dogodku v Černobilu in po vesteh, ki so nam takrat prispele iz drugih držav o podobnih dogodkih, za katere pa nismo vedeli v trenutku pojava, ugotavljamo, da sedanje jedrske centrale nikjer po svetu ne dajejo dovolj jamstva za zdravje, za življenje ljudi in drugih živih bitij ter za zaščito narave sploh. Tudi v Nemčiji, Sivici, Angliji, Franciji, pa tudi v Združenih državah so nastale okvare v jedrskih centralah s hudimi posledicami in človeškimi žrtvami. Res je, da imajo sedaj te vrste central daljše življenje kot nekoč. Posebni oklepi jim sedaj jamčijo daljšo dobo varnosti, tudi sto let in več. Vendar so še vedno možne okvare, človeške napake in izredni dogodki, ki jih morejo nenadoma spremeniti v nevarne smrtonosne objekte, nič manj smrtonosne od atomskih bomb.
Ni torej pravilno, da bi dopuščali njihovo gradnjo in rabo, ne da bi pomislili na morebitne posledice.
Že pred dogodkom v Černobilu smo v parlamentu predlgali, da bi vprašali
ljudstvo za mnenje o tako važnem vprašanju. Že takrat je bilo mnogo pomislekov in že veliko bojazni, da bi brezskrbno začeli izvajati vsedržavni energetski načrt in v tem okviru graditi nove centrale. Tembolj je bila zadeva pred pozornostjo političnih sil in parlamenta, v kolikor mnogo dežel in občin ni hotelo takih central na svojem področju kljub temu da so predvidene znatne vsote denarja za one občine, ki bi te gradnje sprejele. Namen je bil vprašati prebivalstvo, naj odgovori, če je za gradnjo central, v kakšni meri, po kakšnimi pogoji. Toda drugi se niso strinjali s tem predlogom in smo morali pobudo opustiti. Tako smo silili v nove zakonodajne pobude in spremembe v parlementu in izven njega.
Po dogodku v Černobilu je postala razprava bolj živahna in pomisleki glede na gradnjo novih central so postajali vedno številnejši, soočanje okrog te problematike se je razvijalo na mučnih srečanjih, med onimi, ki so še vztrajali pri načrtovani rabi jedrske energije in onimi, ki so se ti rabi hoteli izogniti. Te vrste dvoboj ni prizanesel nobenemu gibanju, niti ne komunistom. Vendar je le, čeprav počasi in postopoma, prevladala skrb za zdravje in življenje, za očuvanje narave in okolja. Zato se bo na dveh referendumih o jedrski energiji opredelila proti rabi te energije velika večina strank.
»NE« bosta odgovorili samo liberalna in republikanska stranka.
Za kakšna referenduma gre in kaj pomeni odgovoriti »DA«?
Eden teh referendumov se tiče lokacije jedrskih central (siva glasovnica), in sicer pristojnost za njihovo gradnjo. Star zakon iz leta 1983 predvideva, da o tem odloča medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje, in sicer po predlogu ministra za industrijo in po »morebitnem« mnenju dežel. Toda to ni prav in ni dovolj. Ni prav, da gradimo nove centrale, če ne dajejo dovolj jamstva za življenje. Ni dovolj, da predlog v tej zvezi izda minister za industrijo in to brez obveznega privoljenja dežel in občin, saj je prav, da slednje same odločajo o rabi svojega področja, in da imajo pravico do samostojnega vladanja nad njim, kakor jamči ustava. Zato je pravilno odstraniti staro zakonodajo in odgovoriti: »DA«. »DA« pomeni: nočemo stare zakonodaje, hočemo novo, ki odgovarja človeku.
Drugi referendum o jedrski energiji se pa tiče nakazil ustanove ENEL občinam in deželam, ki privolijo, da se na njihovem področju zgradijo nove električne centrale na premog in na jedrski pogon (rumena glasovnica). Ni pravilno, da morajo revnejše občine, za to da dobijo nekaj izrednih nakazil za svoje potrebe, žrtvovati okolje in varnost ljudi. Novi objekti morajo od-
govarjati potrebam okolja in ne pa po-vrzročiti nepopravne okvare. Potreben je nov zakon, ki naj popolnoma spoštuje varnost in okolje in ki naj odgovarja predpisom Evropske gospodarske skupnosti. Zato tudi v tem primeru, odgovoriti »DA« pomeni zapersta-viti se dosedanji zakonodaji.
Tretji referendum pa se tiče sodelovanja ustanove ENEL z drugimi ustanovami v tujini pri gradnji in uporabi elektrojedrskih naprav. V ta načrt spada tudi gradnja hitrega reaktorja v sodelovanju s Francijo. Gre za projekt »Superphoenbc«, v ciklu katerega se ustvari zelo nevarna sestavina, lutonij, izžarevanja katerega trajajo tisočletja!
Zanimivo, da glede na ta referendum Krščanska demokracija vabi, naj se glasuje »NE«. Očitno je njena pozornost bolj osredotočena na profite določenih magnatov, kakor na zdravje in na varnost državljanov! KD sicer se ne opredeljuje sama za »NE«, saj je pri tem v družbi republikancev, liberalcev in celo misovske stranke.
Odgovoriti »DA« pomeni še enkrat odpovedati se stari zakonodaji in sicer leta 1973 ter se tako izogniti gradnji novih nevarnih objektov in naprav, (glasovnica oranžne barve).
Seveda: ko se odpovedujemo rabi jedrske energije in gradnji novih central se popolnoma zavedamo, da ni dovolj odstraniti stare zakone. Drugi, tra-
dicionalni energetski viri niso zadostni in ne bodo trajali večno.
Zato je potretmo, da se nadaljuje z raziskovanjem in da se za to vlagajo potrebna sredstva. Možnost nadomestitve dosedanje jedrske energije na podlagi sedanjega sistema (fiksija) z novim, sicer še ne dovolj izdelanim (fuzija) zahteva še precej let študija in napornega dela raziskovalcev. Vendar, če bi jo uspeli primerno zabremzati in kontrolirati bi jedrska energija utegnila postati najčistejši in najcenejši energetski vir. Zato ni pravilno pretrgati nakazil raziskovalnim središčem.
Medtem pa je potrebno, da se nadaljuje tudi raziskavanje za čimučinko-vitejšo rabo dosedanjih, tradicionalnih virov, za širšo uporabljanje sončne energije, etanola in vodnih virov. Potrebna je istočasno nova energetska politika, in nov energetski vsedržavni načrt, ki naj upošteva tudi novo varčevanje nad energetskimi viri. Varčevanje prav tako zahteva celo vrsto političnih in tehničnih sprememb, saj je povezano z novim načrtom za proizvodnjo in za rabo elektronskega sistema v podjetjih in tovarnah v večji meri, kot doslej; zahteva nov načrt za prevoze in večjo uporabljanje železniških prog, ter omejitev prevoznega sistema s tovornjaki; zahteva preustroj sistema prevozov v mestih, kar je povezano z odpravo zasebnih sredstev in njihovo nadomestitev z onimi skupne rabe; zahteva nove predpise za gradnje poslopij in ogrevanje stanovanj in delovišč.	,
Skratka: potrebni so novi zakoni. Če pa jih hočemo, moramo odstraniti stare. K temu bomo odločilno prispevali na nedeljskih referendumih.
Poseg Lokarja v slovenščini spet predmet nacionalističnih izpadov
Po dolgih težavah in zamudah končno odobren izvršilni načrt tržaške KZE
Medobčinska skupščina Tržaške krajevne zdravstvene enote je predsi-nočnjim dokončno odobrila norme, na osnovi katerih naj bi na Tržaškem izvajali deželni zdravstveni načrt v triletju 1985-87. Zanje je glasovalo 21 svetovalcev KD, LpT, PSI, SSk in PSDI, proti je bilo 8 predstavnikov KPI in Tržaškega gibanja, medtem ko sta se dva republikanca in en listar vzdržala. Pripadniki strank upravne večine so torej v odločilnem trenutku strnjeno glasovali, kljub temu, da so v dolgem rojevanju izvršilnega načrta in med samo razpravo v skupščini prišla do izraza globoka razhajanja med njimi, vključno kar zadeva vprašanje rabe slovenskega jezika na sejah tega predstavniškega telesa.
Raba slovenščine je tudi na ponedeljkovi seji izzvala nacionalistične izpade. Ko je predstavnik SSk Lokar začel oziroma nadaljeval svoj poseg v slovenščini, so svetovalci LpT in MSI podobno kot pretekli četrtek zapustili sejno dvorano. A tokrat se je seja nadaljevala, pa ne zato, ker je po njihovem odhodu v dvorani še vedno bilo legalno število svetovalcev (v resnici je po naših računih na seji ostalo 26 svetovalcev, to je manj od polovice članov skupščine), pač pa preprosto zato, ker nihče ni zahteval, naj bi preverili udeležbo. V nadaljevanju razprave je listarski prvak Gambassini vsekakor napovedal, da njegova skupina ne namerava popustiti in da bo vprašanje rabe slovenskega jezika na sejah skupščine KZE prenesla še na druge forume, predvsem pa pred tržaški občinski svet. Ob tem naj še omenimo, da Gambassini tokrat ni poskušal prekinjati Lokarja pod pretvezo, da hoče predstaviti prejudicialno resolucijo, kot mu je to uspelo pretekli četrtek s pomočjo predsednika skup-
ščine, listarja Camberja. Na začetku seje je bilo namreč z večino glasov (proti so bili poleg LpT edinole misov-ci) odobreno stališče Parovela, po katerem predsednik skupščine na sejah ne sme jemati besede govorečemu in je dati drugemu svetovalcu, niti če bi slednji hotel predstaviti prejudicialno resolucijo.
Kot rečeno, pa so v razpravi o izvršilnem načrtu tržaške KZE prišle do izraza še druge razlike in razhajanja v samih vrstah upravne večine. V tem smislu je bil posebno zgovoren že poseg, s katerim je predsednik upravnega odbora Bavilacgua pretekli četrtek predstavil sam izvršilni načrt. Brez dlak na jeziku je povedal, da se v njem ne prepoznava. (»Za takšno očetovstvo se nihče ne poteguje,« je dobesedno dejal.) Poudaril je, da je načrt v bistvu ostal takšen, kakršnega je medobčinska skupščina prvič odobrila lanskega julija, se pravi še v prejšnji mandatni dobi, v kateri je med drugim upravnemu odboru načeloval demokristjan Pangher (Bevilacgua je, kot znano, socialist).
V resnici je medobčinska skupščina zdaj v bistvu vnesla le nekatere popravke v pred dobrim letom odobreni načrt, in to v glavnem na zahtevo deželne uprave. Temeljne smernice, ki naj bi vodile razvoj tržaškega javnega zdravstva, ostajajo prej ko slej iste. Tako je npr. potrjeno, da bodo na Tržaškem postopoma nastala tri bolniš-niška središča, če seveda izvzamemo otroško bolnišnico Burlo Garofolo, ki je sploh vprašanje zase, in sicer stara glavna bolnišnica v mestu, katinarska bolnišnica in zdravilišče Santorio pod Opčinami, ki pa bo precej redimenzio-nirano. Magdalena bo ukinjena, zdravilišče Gregoretti pa bo postalo dom
za ostarele pod občinsko upravo. V načrtu je tudi potrjeno, da naj bi na Tržaškem nastalo 12 zdravstvenih okrajev, vendar to bolj v teoriji, saj jih bodo potem v praksi v doglednem času odprli največ šest, in sicer za Novo mesto-Novo mitnico, KjadimRo-col, Devin-Nabrežino, Sv. Jakob, Ske-denj-Čarbolo in za Valmauro-Sv. Sergij. Po novih določilih naj bi v tržaškem javnem zdravstvu bilo skupno 5.119 delovnih mest, se pravi 53 manj, kot jih je določal prvotni načrt. Kljub temu klestenju izvršilni načrt tržaške KZE še vedno nekoliko presega deželne standarde, a upravni odbor upa, da Dežela ne bo delala novih težav in da bo pri določevanju števila zaposlenih upoštevala tudi dejstvo, da je v Trstu veliko ostarelih in med drugim tudi medicinska fakulteta, kar tako ali drugače bremeni javno zdravstvo.
Kljub temu, da so naposled zanj glasovali, so izvršilni načrt dokaj ostro kritizirali predstavniki LpT, ki so tradicionalnim vladnim silam med drugim očitali, da so na Katinari dale zgraditi dvojnik glavne bolnišnice. Komunisti De Rosa, Pacor in Monfal-con so ponovili negativne ocene, ki so jih obrazložili na tiskovni konferenci 17. septembra, Parovel pa je svoja kritična izvajanja oprl predvsem na stališča sindikatov zdravstvenih uslužbencev. Tako za prve kot za drugega je načrt v bistvu improviziran in prej izraz korporativnih kot splošnih interesov. Od vseh razpravljavcev je načrt odprto branil edinole podpredsednik upravnega odbora Pangher (KD), po mnenju katerega gre za enega najboljših tovrstnih dokumentov v Italiji. Skoraj vse svetovalske skupine so predstavile resolucije v zvezi z načrtom, o njih pa bo skupščina razpravljala na svoji prvi prihodnji seji.
Od petka gostovanje Drame SNG
Malomeščanska svatba ali »drugačen« Brecht
Abonmajska sezona Slovenskega stalnega gledališča je v polnem teku. Tokrat, v petek, prihaja v goste Drama SNG iz Ljubljane, ki bo predstavila svojo uspešnico zadnjih let — »Malomeščansko svatbo« Bertolta Brechta. Gre za krajšo enodejanko, ki pa že nakazuje vse poznejše kvalitete znamenitega nemškega dramatika, s katerimi se je zapisal v zgodovino tega umetniškega žanra.
Malomeščansko svatbo smo imeli priložnost gledati pred dvema letoma in tudi še pozneje. Reči moramo, da je uprizoritev prav osupljiva, da je to prvovrsten gledališki dogodek, ki ga je režiser Eduard Miller upodobil kar se da precizno, izzivalno in komedijsko obarvanega. V ozadju je seveda Brechtova kritika malomeščanskega sveta in mišljenja, vendar je le-ta dopolnjena s takimi komedijskimi elementi, da gledalca naravnost silijo v nezadržen smeh. Igralci ljubljanske Drame SNG vsi po vrsti poosebljajo izjemno precizne like, posredujejo natančno mimiko, ki pelje že v grotesko in se s tem brez dvoma vtisnejo v trajen spomin.
Predstavo toplo priporočamo vsem, ki jih zanima ta zvrst teatra, pa tudi tistim, ki bi si radi privoščili ogled »drugačne« Brechtove postavitve.	(mč)
Kljub nadpovprečno toplemu oktobru
V Trstu smo največ porabili za ogrevanje in za oblačila
Z verskimi in civilnimi obredi
Tržačani praznovali svojega zavetnika
Kot smo na kratko poročali že pred dnevi, so življenjski stroški v Trstu meseca oktobra poskočili za odstotek glede na mesec prej in za 4,5 odstotka v primerjavi z istim mesecem lani. Med petimi mesti, ki jih državni statistični zavod jemlje za vzorec, je Trst po oktobrskem porastu cen najvažnejših življenjskih potrebščin na tretjem mestu, po Bologni in Turinu ter pred Milanom in Genovo. Glede na povprečni porast cen v državi, ki je znesel 5,5 odstotka, pa smo pri nas zabeležili odstotek manj.
Tudi za naše mesto velja, da je poleg običajnega sezonskega skoka cen kuriva in oblačil, na krivuljo rasti življenjskih stroškov občutno vplivala tudi podražitev tobačnih izdelkov, ki so se zaradi povečanja državnega davka podražili za 9 odstotkov in na skupni porast cen vplivali z 0,2 odstotka. Številka je še posebno visoka, če pomislimo, da tobak ne bremeni bilance vseh družin, kot se to dogaja z ostalimi življenjsko pomembnimi potrebščinami. Svoje je naposled dodala še trimesečna prilagoditev višine stanovanjskih najemnin, ni pa se še poznal dodatni 4-odstotni davek Iva, ki bo temeljito obremenil življenjske stroške v tekočem mesecu.
Če pogledamo posamezne indekse stroškovne rasti v našem mestu, potem ne moremo mimo velikega skoka, ki so ga napravile cene električne energije, naravnega plina in drugih kuriv. Z ozirom na mesec september so se v oktobru zvišale za 2,8 odstotka, glede na lanski oktober pa za kar 8,5 odstotka. Če upoštevamo, da je bil oktober po temperaturah nadpovprečno mil mesec, je jasno, da je na izdatke vplivalo občutno povečanje cen elektrike in ostalih goriv, kot so metan, nafta, plinsko olje, kerozin itd. Izdatki za oblačila so se v letu dni povišali za 5,7 odstotka, medtem ko so z ozirom na september zrasli za 2,7 odstotka. V tem primeru gre za posledico sezonske zamenjave obleke, ki se z vsakim novim letnim časom redno podraži. Za hrano smo v Trstu oktobra izdali 3,6 odstotka več kot pred letom dni in 1,4 odstotka več kot septembra, za stanovanje pa 3,4 odstotka več kot isega meseca lani in 1,9 odstotka več kot septembra. Razne dobrine in storitve so nas stale pol odstotka več kot septembra in kar 4,5 odstotka več kot lanskega oktobra, kar je pripisati podražitvi prevoznih tarif, cigaret, časopisov in vrste administrativno nadzorovanih cen.
Nedvomno bodo indeksi rasti življenjskih stroškov v naslednjih mesecih še bolj poskoeili: če smo v oktobru okusili učinke povišanja cen energije oziroma kuriva, bomo v naslednjih mesecih — in v Trstu zlasti ko se bo oglasila zimska burja — te poviške
občutili na položnicah podjetja Acega oziroma na računih za nakup kuriva. Po podatkih zavoda Istat odpade v naši deželi na prebivalca mesečno 38.651 lir za ogrevanje; z 8,5-odstotnim poviškom v zadnjem letu, se bo številka povzpela na 39.424 lir na prebivalca in na 107 tisoč lir na družino (ki v naši deželi v povprečju šteje manj kot štiri člane). S tem pa se Furlanija-Ju-lijska krajina uvršča v zgornji del razpredelnice o porabi energije v posameznih deželah, takoj za mrzlimi in s snegom bogatimi Piemontom, Lombardijo, Venetom, Emilijo-Romagno, Južno Tirolsko in Dolino Aoste.
■ Danes ob 18.30 bo v dvorani v
Ulici Madonnina 19 javno zborovanje sekcije KPI Pinko Tomažič ob sedemdesetletnici oktobrske revolucije. Govorila bo senatorka Jelka Gerbec. V istih prostorih bo od 17. do 19. ure potekalo podpisovanje za predlog zakonskega osnutka KPI (na ljudsko pobudo) o civilni odgovornosti sodnikov.
Tržačani so svojega zavetnika, sv. Justa, kot običajno proslavili z verskimi in civilnimi obredi. V prestolnici je bila včeraj zjutraj ob 10. uri slovesna maša, ki jo je daroval škof Bellomi. V nagovoru vernikom je orisal življenje tega priljubljenega svetnika, ki se je vsestransko predajal, bil pa je prej
laik kot pa 'človek cerkve" v pravem pomenu besede. 'Ta njegova posebnost naj nam služi kot opomin, da je vsaka oblika skrajnosti in fanatizma škodljiva za mirno sožitje med ljudmi,” je med drugim dejal škof. Občinsko upravo je zastopal župan Staffieri.
Na trgu pri Sv. Jakobu je tržaškemu zavetniku v čast igrala godba na pihala Refolo, koncert pa je organiziral tamkajšnji rajonski svet.
Poleg mestnega patrona so Tržačani včeraj praznovali tudi obletnico prihoda bersaljerjev v mesto. Na pomolu na nabrežju je župan Staffieri položil venec, v Trst pa so za to priložnost prispeli tudi bersaljerji iz raznih krajev. V popoldanskih urah so se v sprevodu podali po nekaterih mestnih ulicah. Zaradi tega je bil avtomobilski promet zlasti na nabrežju za nekaj ur prepovedan.
V mali dvorani občinskega gledališča Verdi je občinska godba na pihala imela svoj slavnostni koncert, ob tej priložnosti pa je tudi prvič izvedla himno mestnih redarjev. Slednji so izkupiček koncerta namenili skladu za prizadete otroke.
Mesto samo pa se je že v zgodnjih popoldanskih urah kar precej izpraznilo, saj so Tržačani izkoristili prijeten jesenski dan za izlet v okolico. Trgovine, uradi in razne javne službe so namreč bili včeraj zaprti.
Na sliki: koncert godbe Refolo pri Sv. Jakobu.
Pogovor z dirigentom Stojanom Kuretom
Pomanjkanje novih pevcev glavni problem treh pevskih zborov Glasbene matice
Kljub obnovitvenim delom v Kulturnem domu v Trstu so začeli trije pevski zbori Glasbene matice v Trstu v mesecu oktobru svoje redne vaje. Gre za otroški, mladinski in dekliški pevski zbor, ki jih vadi naš priznani pevovodja in glasbenik Stojan Kuret.
Vaje potekajo dvakrat tedensko in sicer o torkih in petkih; najprej začnejo z vajami otroci, njim sledijo pevci mladinskega zbora, vaje pa zaključijo dekleta in sicer okrog 21.30, kot nam je povedal Stojan Kuret.
»Letos na žalost nismo šli na študijsko letovanje, kot je bilo to za naš mladinski zbor že navada. Pomanjkanje finančnih sredstev nam ni dovolilo, da bi- imeli takšno študijsko letovanje, ki smo ga pretekla leta preživljali v Izoli, Strunjanu, pa še v drugih bližnjih obmorskih krajih. To se nam seveda letos prav na začetku študija močno pozna, saj smo prav na študijskem letovanju pripravili celoletni program in ga po glasovih skorajda izdelali. Tako nam ta problem ni delal med letom težav niti tehničnih, niti notalnih. Lahko smo se že kar na začetku lotili izdelovanja pesmi, ki smo jih zbrali za svoj program. Takšna letovanja so resnično izredno pomembna in potrebna, saj smo delali z mladimi pevci tudi po osem ur dnevno. To pa se že močno pozna predvsem pri zelo mladih pevcih. Sedaj bo treba seveda stisniti zobe in začeti vse od kraja, z vajami po glasovih, kar vse bo pač trajalo veliko dalj časa«.
Zanimalo nas je tudi število pevcev, ki sestavljajo kar tri pevske zbore. Je kaj problemov z njihovim številom, predvsem kar zadeva mladinski pevski zbor, smo vprašali Stojana.
»Na žalost je prišlo letos prav pri mladinskem zboru do velikega osipa ter šteje sedaj zbor 37 pevcev, medtem ko jih je lani štel okrog 60. Nekaj pevk je odšlo, ker so prekoračile dovoljeno starostno dobo, nekatere so pristopile k dekliškemu zboru, druge so odšle na študij, ker so končale šolo, ali pa so šle tudi delat. V mladinskem zboru je kar precej pevcev, ki prihajajo iz okoliških krajev Trsta. In reči moram, da so to zelo redni in vestni pevci. Lahko torej rečem, da letos ni bilo tistega navadnega, normalnega priliva k našim zborom. Mladinski zbor je na primer pridobil le dva nova pevca in to ni vzpodbudno za njegov nadaljnji razvoj.«
Kje bi bila rešitev teh problemov, saj je verjetno še kaj takih otrok, predvsem v mestu, ki bi se lahko zboru pridružili?
»Prav pravite, da je prav v samem mestu še veliko slovenskih otrok, ki bi se nam lahko pridružili. Po moje to pomeni, da ni dovolj dobre volje pri nekaterih družinah, drugi razlog za takšen padec števila pevcev vidim v naši glasbeni šoli. Omenjena šola ima kar lepo število gojencev, ki se učijo raznih inštrumentov, pouk petja pa pri teh ni predviden, v vseh glasbenih šolah v Italiji in Jugoslaviji na višji in nižji ravni je zborovsko petje gojencev obvezno, kot so obvezni pouk teorije, zgodovine,
harmonije in samega inštrumenta. Pred leti je bilo zborovsko petje že vključeno med predmete pouka, potem se je na vse to pozabilo, saj je mladinski zbor zacvetel, dosegel lepe uspehe in vse mu je šlo od rok brez problemov. Tudi problemov glede števila pevcev ni bilo. Mislim, da je prišel sedaj čas, da se tako naša osrednja glasbena ustanova kot tudi starši zamislijo nad tem in da spoznajo, da je petje pomemben del glasbene izobrazbe vsakega posameznika.«
Tudi šole, predvsem starejši letniki osnovne šole bi morali biti tisti, ki bi nudili nove gojence za mladinski pevski zbor. Glasbena šola se je, kot je povedal Stojan, tudi nanje že obrnila, tudi pismeno, pa ni bilo veliko posluha za to pobudo.
»V takem stanju, s tako majhnim številom pevcev, si mladinski pevski zbor ne more obetati velikih uspehov. Tudi načrtov za to sezono še ne delamo, čeprav že prejemamo pisma in vabila iz tujine za razna tekmovanja in nastope. Včasih se nismo mogli niti vsem povabilom odzvati. Letos pa bo to bolj težko prav zaradi tehničnih problemov, ker ne bo mogoče nastopati s takim številom pevcev, s kolikšnim razpolagam danes.«
Čeprav že vsi trije zbori redno vadijo, so vrata le-teh še vedno odprta za vse zamudnika, za vse, ki želijo pokazati dobro voljo, da bi se vanje vključili in tako prispevali, da bi ti naši zbori lahko nadaljevali z delom na visoki kvalitetni ravni, kot so dokazala razna priznanja in nagrade, ki so jih prejeli.
N. L.
Zadnje manifestacije pred nedeljskim in ponedeljkovim glasovanjem
Referendumska kampanja se že izteka Na šolah od petka do torka brez pouka
Volilna kampanja o referendumih se počasi že izteka. Pobudniki referendumov in druge stranke, organizacije in združenja imajo le še tri dni čaša (od danes do petka) za svoje akcije in manifestacije v prid oziroma proti referendumom. V soboto bodo imeli volivci — kot običajno pred vsakimi volitvami — dan premora za še zadnji premislek pred nedeljo in ponedeljkom, ko bodo na voliščih izrekli svoja mnenja o petih referendumskih vprašanjih. Trije referendumi zadevajo vprašanja uporabe jedrske energije (postavitev jedrskih elektrarn, podporo občinam, ki bi dovolile postavitev teh elektrarn na svojem teritoriju, jedrsko dejavnost ENEL na mednarodnem področju), druga dva pa preiskovalno komisijo in civilno odgovornost sodnikov.
V okviru referendumske kampanje se bo danes mudil v Trstu vsedržavni tajnik Proletarske demokracije posl. Giovanni Russo Spena. Popoldne se bo na sedežu tržaške federacije DP v Ul. Torretta 1 sestal s člani in simpatizerji stranke in z njimi razpravljal o poteku volilne kampanje in o problemih tržaškega območja. Zvečer ob 20. uri bo imel posl. Russo Spenashod na temo: Vsedržavna politična situacija: kakšne perspektive po referendumih.
Združenje ARCI tržaškega Študentskega doma prireja drevi ob 20.30 v dvorani Študentskega doma informativni večer o jedrski energiji. Večer spada seveda v sklop referendumske kampanje. Na večeru bosta o pravnem pomenu referendumov, o italijanski energetski politiki in o možnosti uporabe alternativnih energetskih virov govorila predsednik Združenja za okolje Furlanije-Julijske krajine Andrea Wehrenfennig in član Mednarodnega spravnega gibanja Luciano Benini. Po obeh posegih in razpravi bo na spore-
du predvajanje risanega filma Ko piha veter režiserja Murakamija, za katerega je dalo pobudo združenje Greenpeace.
Prav tako jutri bo v krožku Salvemi-ni na Korzu Italia 12 srečanje z zahod-nonemškim evropskim poslancem zelenih Alfredom Hornom, ki bo govoril o protijedrskem gibanju v Zahodni Nemčiji. Srečanje (ob 17.30) prireja Zelena alternativna lista v sodelovanju s tukajšnjimi ekološkimi društvi in skupinami.
Jutri bo o referendumih govora tudi na Krasu. KD Vesna in sekcija KPI iz Križa prirejata okroglo mizo o referendumih, na kateri bodo sodelovali Bojan Brezigar (SSk), Igor Tuta (PSI) in Jelka Gerbec (KPI). Okrogla mira bo v Domu Alberta Sirka ob 20. uri.
Odbor za »DA« na referendumu o civilni odgovornosti sodnikov bo sklenil volilno kampanjo jutri z manifesta-
cijo v hotelu Savoia Excelsior na Nabrežju Mandracchio 4. K Odboru so pristopili PSI, radikalci, PLI, PSDI, Zelena alternativna lista, Zveza socialistične mladine in Zveza liberalne mladine. Na srečanju, ki se bo začelo ob 18. uri, bosta govorila podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Car-bone, predstavnik zelenih posl. Marco Boato in radikalski poslanec Lorenzo Strik Lievers.
Zaradi glasovanja o referendumih bodo šolska poslopja, v katerih bodo sedeži volišč, za nekaj dni zaprta pouku. Po odredbi pristojnih oblasti bodo morale šole prekiniti šolske dejavnosti jutri popoldne. Poslopja bodo odtlej pa vse do torka prepuščena varstvu vojaških in policijskih sil. Šolske dejavnosti se bodo zato nadaljevale šele v sredo, tako da si bodo lahko učenci, dijaki, pa tudi učitelji in profesorji ob referendumih privoščili štiridnevni počitek.
Pokrajina obnavlja uspelo pobudo »Dnevi odprtih vrat«
Z namenom, da bi prebivalstvu in še posebej šolarjem približala svet dela in proizvodnje, je tržaška Pokrajina spet obudila akcijo »Dnevi odprtih vrat«. Kot smo že poročali, bosta letos sicer le dva taka dneva, in sicer v četrtek, 3., in v petek, 4. decembra. Združenje tržaških industrijcev je svoje člane pozvalo, naj se v čim večjem številu udeležijo te pobude, ki je v preteklih letih zbudila veliko pozornosti. Sicer pa s Pokrajino pri njeni pripravi sodelujejo tudi sindikalne in podjetniške organizacije ter šolsko skrbništvo.
Posamezniki, ustanove, šole ali združenja, ki bi hotela pobliže spoznati tržaško proizvodno stvarnost, se bodo lahko udeležili vodenih obiskov v tovarnah ali na sedežih gospodarskih ustanov. Da bi še posebej spodbudila zanimanje šolarjev, pa je Pokrajina poskrbela tudi še za natečaj na temo »Prihodnost mojega mesta v luči ogleda njegovih proizvodnih struktur«. Učenci osnovnih in nižjih srednjih šol se ga bodo lahko udeležili z risbami, dijaki višjih srednjih šol s spisi, tisti, ki obiskujejo umetnostne šole, pa z grafičnimi prispevki.
Včeraj so tudi praktično preizkusili hemodializo na daljinsko upravljanje
V katinarski bolnišnici od včeraj zjutraj deluje posebna naprava, sad sodelovanja med medicino in visoko tehnologijo, ki omogoča opravljanje hemodialize s pomočjo telefona. Pro-
Skoraj rekorden promet na mejnih prehodih
Kljub neugodni finančni konjunkturi, ki pesti Jugoslavijo, se je promet na mejnih prehodih v tržaški pokrajini v mesecu oktobru znatno povečal z ozirom na lanske številke. Tudi nasplošno je bilo v teku letošnjega leta na mejah precej živahno, saj je v prvih desetih mesecih prekoračilo mejo
28.464.000	oseb. Samo v preteklem mesecu je preko mejnih prehodov potovalo 2.785.000 ljudi, od tega
1.337.000	italijanskih državljanov in 1.447.000 tujcev. Največ prehodov so doslej zabeležili v okviru maloobmejnega prometa in sicer 11.622.000.
Vse kaže torej, da bo letošnje leto spet rekordno, kar se tiče obmejnega prometa. V lanskem letu so namreč zabeležili 28.753.000 prehodov, kar je zelo blizu številki, s katero se zaključuje obračun prvih desetih mesecev 1987.
Prav v teh dneh beležimo še poseben naval italijanskih državljanov čez mejo. To je treba pripisati izredno ugodni ceni bencina v Jugoslaviji, kar je posledica hude inflacije, pa tudi nenadnega padca vrednosti dolarja. Liter super bencina stane namreč 606 lir, medtem ko je še 27. oktobra stal 641 lir.
V zvezi Z akcijo proti udeležbi na referendumih
Stališče Odbora kraških vasi in izjava sen. Stojana Spetiča
Odbor vaških organizacij z Vzhodnega Krasa, ki zastopa vasi Ferlugi, Bani, Trebče, Gropada, Padriče in Bazovica, nam je sinoči posredoval uradno sporočilo, da se akcija proti udelež-bi na referendumih nadaljuje. Že v ponedeljek so zbrali 700 glasovnic, včeraj pa so jih zbrali v Banih devetdeset, zbirali so jih tudi v Bazovici in drugod.
Odbor ni zavzel nobenega stališča, ki bi nasprotoval strankam in njih prizadevanjem. Prav obratno s to akcijo, ki v bistvu ni bojkot, temveč odločen protest, spodbuja in daje argumente slovenskim izvoljenim predstavnikom, ki so jih tudi prebivalci omenjenih vasi izvolili v tržaški občinski, v pokrajinski in deželni svet in v rimski parlament. V izjavi Odbor nadalje ugotavlja, da so prebivalci naveličani jadikovanj in neučinkovitih podpisnih akcij in da so se zato odločili, da izrazijo svoj protest na ta učinkovit način.
O pobudi so razpravljali dalj časa in prvič na širšem sestanku, ki je bil v Bazovici 9. oktobra, uradno pa so sklenili izvesti protestno akcijo na sestanku, ki je bil v petek, 30. oktobra, v Bazovici, in na katerem je bilo prisotnih 43 odbornikov in predsednikov zainteresiranih društev, ki so zastopali vse že omenjene kraške vasi.
Senator Stojan Spetič pa je poslal v objavo naslednjo izjavo.
Izjava sen. Stojana Spetiča
zgrešeno in neodgovorno. Pobudnike poziva, naj vrnejo državljanom odvzeta volilna potrdila in jim tako omogočijo svobodno odločitev na nedeljskih referendumih.
Napredne sile se niso nikoli odpovedale boju in uporabi vseh razpoložljivih demokratičnih svoboščin, ker vidijo v tem jamstvo za učinkovito zaščito splošne koristi in prebivalstva. Lahkomiselne pustolovščine nam lahko samo škodijo in ne morejo roditi konkretnih rezultatov, razen grenkega občutka nemoči in ponižanja.
Zato vabimo vse Kraševce, naj tehtno premislijo in se pri odločitvah zanesejo predvsem na zdravo pamet.«
■ Rajonski svet za Zahodni Kras se
bo sestal danes, 4. t. m., ob 18.30 na sedežu na Proseku št. 220. Na dnevnem redu so odgovori na vprašanja svetovalcev, pdročilp predsednika, obravnaval pa bo tudi predlog o povišanju cene kosila za osebje v menzi centra za motorično vzgojo ter prošnjo o zasedbi 20 tisoč kv. metrov jusarskega zemljišča na Kontovelu.
Jutri, 5. novembra, ob 19.30 se na sedežu v Ul. dei Mille 16 sestane rajonski svet za Kjadin in Rocol.
Izvoljeni v medrazredne svete nabrežinskega ravnateljstva
Konec preteklega tedna so se starši otrok slovenskih osnovnih šol nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva udeležili volitev v medrazredne svete, starši dijakov nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod pa volitev v razredne svete. Na drugih šolah so opravili volitve že v prejšnjih dneh. Danes objavljamo seznam izvoljenih staršev v medrazredne svete osnovnih šol nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva.
Šola Šček - Nabrežina
1. razred: Oriana Bucconi, 2. r.: Marta Puric, 3. r.: Sonia Subani, 4. r.: Maria Hervat, 5. r.: Vladimira Žugelj. Volilna udeležba je bila 78%.
Šola Štrekelj - Sesljan
1. r.: Nadia Calligaris, 2. r.: Sonja Pernarčič.
Šola Jurčič - Devin
3.	r.: Tatiana Mezzoli, 4. r.: Maurica Peric, 5. r.: Damiana Mervič. Volilna udeležba našolah Štrekelj in Jurčič je bila 73%.
Šola Murn-Aleksandrov - Mavhi-nje
4.	in 5. r.: Sonja Pirc. Volilna udeležba je bila 100%.
Šola Gruden - Šempolaj
1. in 2. r.: Tatiana Praselj, 3. r.: Mirka Kovačič, 4. r.: Ana Lukše.
Šola Slivno
5. r.: Pia Širca. Volilna udeležba na šolah v Šempolaj u in v Sli vnem je bila 88%.
šola Kokoravec - Salež
1. r.: Igor Milič, 2. r.: Norma Versa.
Šola 1. maj 1945 - Zgonik
3.	r.: Cvetka Šabec, 4. in 5. r.: Silvana Colle. Volilna udeležba na šolah Kokoravec in 1. maj 1945 je bila 94%.
Šola Srebrnič - Gabrovec
4.	in 5. r.: Maria Verginella. Volilna udeležba je bila 70%.
Šola Briščki
3. r.: Zlata Patjak. Volilna udeležba je bila 66%.
Danes skupščina v tovarni Iret
V prostorih tovarne Iret bo danes ob 9. uri skupščina delavcev v dopolnilni blagajni. Člani tovarniškega sveta bodo poročali o svojih prizadevanjih, da bi čimprej prišli do neposrednih pogajanj z upravo o rešitvi problematike tega podjetja. Predvsem pa bodo na dnevnem redu nekatera neodložljiva vprašanja, kot na primer podaljšanje režima izredne dopolnilne blagajne v prihodnjem letu. Tovarniški svet vabi vse prizadete, da se skupščine zanesljivo udeležijo.
Zavod združenega sveta bo šolsko leto začel na Dunaju
totip so predstavili že v začetku poletja, včeraj pa so ga tudi dejansko usposobili. Pri tem se je specializirana zdravniška ekipa povezala z bolnikom iz Palmanove, ki je priključen na stroj za hemodializo na domu. Na ekranu, nameščenem v katinarski bolnišnici, so se tako pojavili grafikoni, iz katerih je bilo mogoče razbrati bolnikovo počutje in celoten potek dialize.
Naprava, ki jo zaenkrat uporabljajo samo v dveh bolnišnicah v Piemontu in Apuliji, in ki je ta čas tudi v ZDA samo poskusnega značaja, lahko sprejema podatke o bolniku z navadnim telefonskim priključkom, povezanim s tako imenovano umetno ledvico. Pomembna je zlasti v nujnih primerih, ko bi bil prevoz v bolnišnico nevaren ali nemogoč. Dr. Guarnieri, ki je včeraj napravo "pognal", je med drugim dejal, da je bolnik, ki se je poslužuje, nekako vezan na navodila, ki mu jih specializirano osebje nudi po telefonu, da pa tudi občutek varnosti in dejstvo, da je nadzorovan "na razdaljo" lahko pripomore k brezhibnemu sodelovanju. Vsak trenutek postopka dialize namreč zdravniško osebje neposredno nadzoruje.
Načrt za daljinsko upravljanje hemodialize so tehniki in zdravniki (poleg dr. Guarnierija je pri načrtu sodeloval tudi elektronski inženir prof. So-meda iz Padove) izdelali že pred dobrimi osmimi leti, raziskavo pa je finančno podprl odbor za raziskave CNR. Z nadaljnjimi specifičnimi obdelavami pa so njegovi izumitelji dosegli dokaj nenavadne uspehe, in sicer, da se naprava lahko uporablja tudi na velikih razdaljah in celo na ladjah. Včerajšnji poskusni povezavi s Palmanovo bodo seveda sledile še druge, tak način nadzorstva bolnikov s težkimi ledvičnimi okvarami pa bodo v bodoče razširili tudi izven deželnega teritorija. Ko bo sistem deloval v celoti, bo, poleg ugodnosti za bolnike in zdravnike, omogočil tudi znatno zmanjšanje stroškov za hospitalizacijo, ki je za opravljanje hemodialize ta čas nujna. Dializa na domu s pomočjo telefona, bo sedanje stroške zmanjšala za dobrih 60 odstotkov. V tem okviru se seveda vsi ostali stroški, začenši z nabavo stroja, kmalu amortizirajo. Poleg materialnih ugodnosti pa omogočijo, kot je dejal dr. Guarnieri, tudi psihološko ravnovesje bolnikov, ki jih danes štejemo med invalide posebne vrste.
V Časnikarskem krožku o ezulskem shodu
Jutri ob 17.30 bo v Časnikarskem krožku javna razprava o nedavni prireditvi ob 40. obletnici eksodusa istrskih beguncev. Govorili bodo predsednik Unije Istranov Silvio Del Bello, predsednik Združenja istrskih skupnosti Arturo Vigini ter predsednik Kulturnega krožka Istria Giorgio De-pangher.
t
Naznanjamo žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni preminila dne 2. 11. 1987 v izolski bolnišnici naša draga mama, stara mama in sestra
Berta roj. Verginela vd. Štoka Žužič
Pogreb bo jutri, 5. t. m., ob 13. uri iz cerkve na Proseku na domače pokopališče.
»Volitve in ljudska glasovanja so demokratična pravica in najneposred-nejši način soodločanja, ki se mu nismo in ne bomo nikoli odpovedali. To, še posebej velja za narodno manjšino, ki je na svoji koži že večkrat občutila posledice nedemokratične samovolje.
Demokratična soudeležba je tudi temelj našega sedanjega in bodočega boja za dosego zaščite naših manjšinskih pravic ter priznanje enakopravne vloge pri reševanju problemov, ki nastajajo na kraškem ozemlju.
Nedeljska ljudska glasovanja lahko odpravijo zakonske norme, ki so v zvezi z velikimi energetskimi objekti na jedrski pogon ali v zvezi z odnosom sodstva do državljanov.
Kraševci so na primeru izbire lokacije sinhrotrona in drugih naprav že občutili krivičnost teh in podobnih norm, zato bi bilo politično zgrešeno in neodgovorno odpovedati se pravici sodelovanja pri ukinjanju zastarele zakonodaje. Sploh je vsako odpovedovanje demokratičnim pravicam le primer metanja puške v koruzo, ki lahko razveseli samo nazadnjaške sile. Te si itak že prizadevajo, da bi nam jih odvzele in nas potisnile na rob dogajanja kot brezpravno rajo.
Zato KPI meni, da tolmači mnenje večine naprednega prebivalstva, ko odločno obsoja poskuse organiziranja bojkota ljudskega glasovanja in poudarja, da je tako početje politično
Začetek novega akademskega leta devinskega Jadranskega zavoda Združenega sveta bodo njegovi dijaki in profesorji letos proslavili na Dunaju, po pravilu, da kraj tega dogodka vsako leto zamenjajo. Slovesnost bo 16. oktobra v tamkajšnjem gledališču »Ann der Wien«, udeležili pa se je bodo tudi avstrijski minister za šolstvo in šport Hilde Hawlicek, italijanski ambasador na Dunaju Girolamo Nisio, predsednik deželnega odbora FJK Ad-
riano Biasutti ter osebnosti in predstavniki mednarodne kulture.
Jadranski zavod Združenega sveta, najmlajši izmed podobnih ustanov, ki jim predseduje britanski prestolonaslednik Charles, pripravlja svoje dijake na posebno diplomo mednarodne veljave. Odbori zavodov Združenega sveta, ki delujejo v posameznih državah, poskrbijo za 25 odstotkov vseh študijskih štipendij; avstrijsko ministr-
stvo za šolstvo v tem okviru poskrbi za dva dijaka vsaki dve leti, medtem ko Dežela Štajerska, ki je članica skupnosti Alpe-Jadran, posebej zagotovi še po enega študenta vsako drugo leto. Italijanske dežele pokrivajo stroške za okrog 30 italijanskih študentov, ki se vsako leto vpišejo v devinski zavod. 20 študijskih štipendij nadalje podeljuje italijansko zunanje ministrstvo, ostale pa prispevajo še razna združenja, ustanove in podjetja.
Žalujoči sinovi, vnuki, bratje in ostalo sorodstvo
Prosek, Sežana, Trst, Melbourne, Montevideo, 4. novembra 1987
Ob boleči izgubi drage mame in none
ALBERTE
izreka Dragu Štoki, Vasiliju in drugim članom družine iskreno sožalje kolektiv CGR
Ob hudi izgubi ljubljene mame ALBERTE ŠTOKE
izrekata Dragu in družini globoko sožalje
Saško in Ružiča Bucik
Ob izgubi drage mame BERTE
izreka pevski zbor Vasilij Mirk iskreno sožalje svojemu članu Danilu Žužiču.
Ob izgubi drage mame Alberte izreka iskreno sožalje svojemu podpredsedniku Danilu in svojcem
EC Primorje
Začetek procesa proti De Riuju
Raffaele de Riu, znani tržaški industrij ec in predsednik nogometnega kluba Triestina je včeraj prvič stopil pred kazensko sodišče, da bi se zagovarjal pred številnimi obtožbami, ki zadevajo njegovo finančno delovanje in vodenje tržaškega nogometnega kluba. Kot je znano, so De Riuja obtožili nalaganja kapitala v tujini, lažne sestave obračuna, davčne utaje in davčne sleparije. Utajil naj bi davke kar za devet milijard lir.
Med včerajšnjo dolgo razpravo, ki je potekala pio hitrem postopku, je De Riu odločno zavrnil vse obtožbe in skušal obrazložiti svoj položaj, ki pa ostaja nejasen. Spregovoril je o svojih odnosih s švicarskima družbama Audifin in Gala-peter ter s tržaškima Ledisan in Fissan. Njegova branilca sta zahtevala izničenje sodne preiskave, ki sta jo vodila namestnik državnega tožilca Drigani in sodna policija. Predsedujoči sodnik Mario Trampuš je njuno zahtevo zavrnil. Odločil pa je, da bo razprava v zvezi z odkupom nogometnega igralca Gianfranca Cinella, ko bodo sodili tudi predsedniku kluba Empoli Giovanniju Pinzaniju, potekala ločeno.
Po dveh dneh agonije podlegla opeklinam
Po dveh dneh agonije je včeraj ob 11.30 nehalo biti srce Antonie Molinari, 73-letne ženske, ki je v nedeljo popoldne poskusila samomor, tako da se je polila z vnetljivo tekočino in si nato z vžigalicami podtaknila ogenj. Opekline so bile tako hude - ogenj jo je namreč zajel po vsem telesu - da so bila vsa prizadevanja zdravnikov oddelka za oživljanje glavne bolnišnice zaman.
Odkar ji je pred nekaj leti umrl mož, je ženska že nekajkrat poskusila samomor, ker ni več prenašala samote. Vselej pa so jo rešili smrti. Zato se je tokrat poslužila sredstva, ki ne prizanaša. Kaže, da je bila že dolgo pripravljena na to dejanje in da je čakala le na ugoden trenutek, kot izhaja iz kratkega sporočila, ki ga je pustila družini. Na listek, ki so ga dobili na njenem domu, je tudi napisala svojcem, da je prejšnji teden dvignila iz banke ves svoj denar, ki jim ga zapušča.
Vseslovensko
Mus®
Gostovanje SNG - Drama iz Ljubljane
Bertolt Brecht
MALOMEŠČANSKA
SVATBA
Režija EDVARD MILER
V	petek, 6. novembra, ob 20.30 -
Abonma red A in D
V	soboto, 7. novembra, ob 20.30 -
Abonma red B-F in E
V	nedeljo, 8. novembra, ob 16.00 -
Abonma red C in G
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
BRANISLAV NUŠIČ
Sumljiva oseba
Režija: DUŠAN JOVANOVIČ
Danes, 4. novembra, ob 16.00 -Abonma red E
V četrtek, 5. t. m., ob 16.00 -Abonma red I
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
gledališča
VERDI
Operna sezona 1987/88. V petek, 6. t. m., ob 20. uri (red C/F) CARMEN A. Bi-zeta. Dirigent Hubert Soudant, režija Peter VVerhahn.
V mali dvorani gledališča Verdi bo v
petek, 6. novembra, ob 18.45 Cesare Or-selli predstavil opero P. Mascagnija »L'-AMICO FRITZ«. Vstop prost.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88. Danes ob 16. uri (red sreda) in nocoj ob 20.30 (red prost) bo Stalno gledališče iz Turina predstavilo FIGAROVO SVATBO delo P.A.C. De Beaumarchaisa. Režija G. Co-belli. V abonmaju odrezek št. 2. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
čestitke
Danes goduje KARLO SANCIN iz Bo-Ijunca. Vse najboljše mu kličejo iz srca žena Marija, hči Marta z družino in nečakinja Vida z družino. Matija in Katarina pa pošiljata nonotu koš poljubčkov.
Ul. sv. Frančiška 20
Marjan Kravos
grafični ciklus
KVADRAT KOT UMETNIŠKA TEMA
Uvodna beseda Jure Mikuž
Otvoritev jutri, 5. novembra, ob 18. uri.
koncerti
SKD Tabor v sodelovanju z MePZ Primorec-Tabor - OPENSKI GLASBENI VEČERI - V soboto, 7. novembra, ob 19.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah odprtje razstave glasbil izdelovalca Marka Ternovca; ob 20.30 koncert "Da cantare sopra il liuto" za glas in lutnjo. Nastopata Marko Beasley in Stefane Rocco. Vabljeni!
kino
ARISTON - 15.45, 22.15 Full Metal Jac-ket, dram., ZDA, 1987, r. Stanley Kub-rick; i. Matthew Modine, Lee Ermey,
□ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Maurice, dram ., VB 1987, 130'; r. James Ivory;
EKCELSIOR I - 17.45, 22.15 Gli intocca-bili, krim., ZDA 1987; r. Bryan De Palma, i. Kevin Costner, Robert De Niro, Sean Connery.
PENICE - 17.00, 22.15 Who’s that girl, kom., ZDA 1987, 94'; r. James Foley; i. Madonna, Griffin Dunne.
GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L'ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Cher.
NAZIONALE III - 16.00, 18.00 Highlan-der, dram., Avstral., 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart; 20.15, 22.15 Stepfather (II patrignoj, krim., ZDA 1987, r. Joseph Ruben; i. Terry COuinn, □
MIGNON - 16.30, 22.15 La Bamba, kom., ZDA 1987; r. Luis Valdez; i. Lou D. Phillips, Esai Morales.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 II Siciliano, dram., ZDA 1987, 110'; r. Michael Cimi-no; i. Christopher Lambert, John Tur-turro.
EDEN - 15.30, 22.00 Le voglie bagnate di una moglie, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Calore sotto la pelle, pom., □ □
EKCELSIOR II - 17.00, 21.45 Manneguin, ZDA 1986, 96'; r. Michael Gottlieb; i. Andrew McCarty, Kim Cattrall. VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Ouar-to protocollo, ZDA 1986, 100) r. John Mackenzie; i. Michael Caine, Pierce Brosnan.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Predator, fant., ZDA 1987, 117'; r. John McTiernan; i. Arnold Schwarzenegger, Bill Duke. LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Arizona Junior, kom., ZDA 1987, 93'; r. Joel Coen; i. Nicolas Cage, Holly Hunter RADIO - 15.30, 21.30 II diavolo in gola... 12 anni dopo, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
KD Vesna in sekcija KPI iz Križa priredita jutri, 5. novembra, ob 20. uri v Domu A. Sirka v Križu OKROGLO MIZO O REFERENDUMIH. Sodelujejo Brezigar - SSk, Tuta - PSI in Gerbec -KPI. Vabljeni!
Narodna in študijska knjižnica v Trstu - Ciklus Otroške urice pri NŠK -
KAKO NASTANE OTROŠKA SLIKANICA? Na to in podobna vprašanja nam bo odgovarjal s svinčnikom v roki slikar in ilustrator Klavdij Palčič. Srečali se bomo v petek, 6. novembra, ob 17. uri v prostorih NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/L Vabljeni osnovnošolski otroci!
Sekcija KPI občine Dolina organizira v soboto, 7. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu PROSLAVO OKTOBRSKE REVOLUCIJE. Sodelujeta TPPZ P. Tomažič in tov. senator Stojan Spetič.
PD Mačkolje vabi na otvoritev razstave z naslovom- "OŽIVLJAJMO STARO IN LEPO, ZA SEDANJOST IN BODOČNOST!" (kmečko orodje in posoda), ki bo v soboto, 7. novembra 1987, ob 19. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Na sporedu bo kulturni program. Razstava bo odprta do 15. novembra od 16. do 20. ure.
SKD Slavec - Ricmanje in KPD Jadran - Dekani pod pokroviteljstvom ZSKD-Trst in ZKO-Koper prirejata v Ricmanjih 7. in 8. novembra ter v Dekanih 14. in 15. novembra kulturno manifestacijo ISTRA ob 105. obletnici ustanovitve pevskega zbora v Ricmanjih in ob 75. obletnici smrti Ivana Benka, ustanovitelja Čitalnice v Dekanih. V soboto, 7. t. m., ob 20. uri v galeriji Babna hiša v Ricmanjih otvoritev likovne razstave Toma Vrana in IX. razstave in pokušnje novih vin ob sodelovanju ženskega pevskega zbora Jadran iz Dekanov. V nedeljo, 8. t. m., ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu kulturna prireditev. Nastopajo: MePZ Slavec-Ricmanje, Obalni oktet Izola, pesnik Edelman Ju-rinčič, MePZ Primorsko-Mačkolje, MePZ srednjih šol Koper, glasbena skupina Istra Nova, oktet Škofije, MePZ Slovenec-Boršt in MePZ Obala-Koper. V soboto, 14. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Dekanih otvoritev likovne razstave Demetrija Ceja ob sodelovanju MePZ Slavec iz Ricmanj. V nedeljo, 15. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Dekanih kulturna prireditev. Nastopajo: ŽPZ Jadran-De-kani, MPZ Venturini-Domjo, pesnik Aleksij Pregare, MePZ upokojencev Koper, MPZ V. Vodnik-Dolina, glasbena skupina iz Pridvora, MePZ Tomos-Koper, MePZ PD Mačkolje in MZ Ciril Kosmač-Koper. Vabljeni!
KD Rdeča zvezda vabi v nedeljo, 8. novembra, ob 18. uri v športno-kulturni center v Zgonik na veseloigro A. Kralja »KDO JE NA VRSTI?« v izvedbi Amaterskega odra J. Štoka s Proseka, režija Igor Malalan.
Godbeno društvo Vesna - Križ vabi na KONCERT GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ, ki bo v nedeljo, 8. novembra, ob 17. uri v Domu A. Sirk v Križu v okviru prijateljskega srečanja.
Mladinska skupina P. Tomažič organizira v nedeljo, 15. novembra, 4. LOV NA ZAKLAD. Sklepna prireditev v gledališču F. Prešeren s sodelovanjem ansambla. 1. nagrada: 8-dnevno bivanje na snegu v Alleghe (Belluno) za 2 osebi. Informacije in vpisovanje v Prosvetnem domu na Opčinah, v Ljudskem domu v Križu ter v gostilnah Pri lipi v Bazovici in Pri Tatjani v Dolini.
razstave
V	galeriji Cartesius bo do 19. novembra odprta razstava likovnice Federice GALLI.
V	pravoslavni cerkvi sv. Spiridiona,
bo do 10. novembra odprta razstava ikon srbske skupnosti. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, s sledečim urnikom: od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
V	občinski galeriji bo od 7. do 20. novembra odprta razstava Stefana Pesa-resija.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 4. novembra
DRAGO
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.49 - Dolžina dneva 10.02 - Luna vzide ob 15.59 in zatone ob 5.15.
Jutri, ČETRTEK, 5. novembra
ZAHAR
PLIMOVANJE DANES: ob 1.53 najnižja -35 cm, ob 8.08 najvišja 57 cm, ob 14.46 najnižja -56 cm, ob 20.56 najvišja 32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,3 stopinje, zračni tlak 1024,2 mb pada, veter 10 kilometrov na uro severovzhodnik, vlaga 60-odstotna, nebo rahlo poob-lačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,9 stopinje.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 2., do sobote,
7. novembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
OPČINE (Proseška ulica 3, tel. 422923) in MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. dellJstria 18.
OPČINE (Proseška ulica 3, tel. 422923) in MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Ul. dellJstria 18.
OPČINE (Proseška ulica 3, tel. 422923) in MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
mali oglasi
OSMICO ima Božo Sedmak v Križu št.
165. Toči črno in belo kapljico. PRODAM fiat 128 special, v dobrem stanju. Telefonirati na št. 0481/882447 dopoldne ali popoldne na št. 0481/69125. DAM V NAJEM skladišče pri Domju, 70 kv. m. Tel. 228390.
KUPIM lesene tramove dolge 7 m, v dobrem stanju. Tel. 228886.
MLAD SLOVENSKI PAR kupi hišico na Krasu, tudi potrebno popravil. Tel. 815701 ob večernih urah.
OSMICO je odprl Felo Kosmač v Borštu. Toči belo in črno vino.
razna obvestila
SKD Tabor - Prosvetni dom - Opčine.
Tečaj italijanščine za Slovence se začne danes, 4. novembra, ob 19. uri. Možni so še dodatni vpisi.
Slovenski taborniki v Italiji Rod modrega vala Trst-Gorica vabijo člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v prostorih KD Jezero v Doberdobu v nedeljo, 8. novembra, ob 10. uri.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu prireja DEŽELNI KNJIŽNIČARSKI TEČAJ, ki se bo vršil 3-krat tedensko v popoldanskih urah. Začetek tečaja bo v torek, 10. novembra, zaključil pa se bo 25. novembra 1987. Tečaj je brezplačen. Prošnje na navadnem papirju pošljite na naslov: Narodna in študijska knjižnica, Ul. sv. Frančiška 20/1, 34133 Trst, do 6. novembra 1987.
Narodna in študijska knjižnica sporoča, da odslej posluje neprekinjeno od 9. do 19. ure vsak dan, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Občina Dolina sporoča, da bo sestavila prednostno lestvico za začasno zaposlitev osebja v občinskih kuhinjah v primeru odsotnosti stalnega osebja. Zainteresirani morajo biti vpisani v seznam delovnega urada in imeti veljavno zdravstveno knjižico. Rok za predložitev prošenj zapade v torek, 10. novembra 1987. Za vsa pojasnila naj se zainteresirani obrnejo na občinsko tajništvo tel. 228110, 228127.
Tabor mladih mladim obrtnikom. Vabimo vas, da se ponovno ali na novo udeležite decembrskega sejma, ki bo v Prosvetnem domu 3., 4. in 5. decembra na Opčinah. Na sejmu lahko razstavljate vse svoje obrtniške izdelke. Prosimo vas, da se pismeno javite na naslov: Tabor mladih, Ul. Ricreatorio 1, 34016 Opčine, do 10. novembra 1987.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 8. novembra, avtobusni izlet na MARTINOVANJE V BENEČIJI. Odhod ob 8. uri izpred sodne palače. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI -tel. 767304. Izlet vodi Ervin Gombač (tel. 754-742), ki nudi tudi vse informacije.
Sekcija KPI občine Dolina organizira 5-dnevno potovanje na Madžarsko s silvestrovanjem v Budimpešti od 30. 12. 87 do 3. 1. 88. Vpisovanje od torka, 10. t. m., do petka, 13. t. m., od 20. do 21. ure na sedežu sekcije v Dolini 75/A. Informacije po telefonu na št. 232223.
__________prispevki_________________
Ob prvi obletnici smrti drage mame Milke daruje hčerka Milena z družino
20.000	lir za KD Slovan.
Ob prvi obletnici smrti Milke Grgič darujejo »Tagurnjevi« (Padriče) 20.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na Ivanko Kralj daruje Ema Poljšak 10.000 lir za TPK Sirena.
V	počastitev spomina Alojzija Puriča daruje Guido Sosič 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
Ob obletnici smrti dragega moža Marija Ižanca daruje žena Olga 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na mamo Štefanijo in svakinjo Giordano ter vse pokojne sorodnike in prijatelje daruje družina Dovgan
50.000	lir za TPPZ P. Tomažič, 25.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in 25.000 lir za Marijin dom.
ZIMSKI VOZNI RED AVTOBUSOV S TRŽAŠKE POSTAJE
RAZNE SMERI	AVTOBUSI ZA ISTRO IN SMER SEŽANA, AJDOVŠČINA in NOVA GORICA
Odhodi ob delavnikih:
—	ob	6.10	za	Ribiško naselje
—	ob	6.30	za	Belluno
—	ob	6.45	za	Innichen (S. Candido)
—	ob	6.50	za	Tržič
—	ob	7.20	za	Videm
—	ob	8.05	za	Mortegliano
—	ob	8.30	za	Pordenon
—	ob	9.05	za	Tržič
—	ob	10.00	za	Čedad
—	ob	11.30	za	Tržič
—	ob	12.00	za	Postojno
—	ob	12.05	za	Tržič
—	ob	12.30	za	Codroipo
—	ob	13.00	za	Videm
—	ob	14.00	za	Ljubljano po Sežani
—	ob	14.05	za	Tržič
—	ob	14.05	za	Ribiško naselje
—	ob	15.05	za	Videm
—	ob	16.05	za	Tržič
—	ob	17.00	za	Zagreb
—	ob	17.30	za	Čedad
—	ob	17.30	za	Dubrovnik
				po Zadru-Splitu
—	ob	18.00	za	Reko-Split
—	ob	18.00	za	Videm
—	ob	18.15	za	Tržič
—	ob	19.00	za	Beograd (□)
—	ob	19.25	za	Ribiško naselje
—	ob	20.05	za Tržič	
—	ob	20.15	za	Zadar (§)
—	ob	21.30	za	Ribiško naselje
Odhodi ob praznikih:
— ob	6.45	za	Innichen (S. Candido)
— ob	7.30	za	Tržič
— ob	7.30	za	Auronzo
— ob	7.45	za	Lignano
— ob	8.15	za	Genovo
— ob	8.30	za	Videm
— ob	9.30	za	Tržič
— ob	11.30	za	Ribiško naselje
— ob	11.30	za	Perugio
— ob	12.05	za	Tržič
— ob	13.00	za	Videm
— ob	14.30	za	Tržič
— ob	15.30	za	Tržič
— ob	17.30	za	Dubrovnik
— ob	18.00	za	Reko-Split
— ob	18.00	za	Videm
— ob	19.25	za	Tržič
— ob	21.30	za	Milan
Prihodi ob delavnikih:
—	ob 6.15 iz Zadra (§)
—	ob 6.42 iz Tržiča
—	ob 7.20 iz Milana
—	ob 7.21 iz Ribiškega naselja
—	ob 7.30 iz Škocijanskih jam
—	ob 7.30 iz Dubrovnika
—	ob 8.00 iz Mortegliana
—	ob 8.00 iz Pordenona
—	ob 8.40 iz Čedada
—	ob 9.02 iz Tržiča
—	ob 9.35 iz Vidma
—	ob 10.00 iz Zagreba
—	ob 10.35 iz Vidma
—	ob 11.35 iz Tržiča
—	ob 13.21 iz Tržiča
—	ob 14.02 iz Tržiča
—	oh 14.20 iz Vidma
—	ob 15.21 iz Ribiškega naselja
—	ob 15.35 iz Mortegliana
—	ob 16.15 iz Vidma
—	ob 16.25 iz Milana
—	ob 16.32 iz Devina
—	ob 17.20 iz Čedada
—	ob 18.00 iz Belluna
—	ob 18.07 iz Tržiča
—	ob 19.07 iz Tržiča
—	ob 19.55 iz Auronza (§)
—	ob 19.57 iz Tržiča
—	ob 20.15 iz Lignana (§)
—	ob 20.30 iz Conegliana
—	ob 20.36 iz Ribiškega naselja
—	ob 20.50 iz Innichna (S. Candida)
Prihodi ob praznikih:
—	ob 7.20 iz Milana
—	ob 7.30 iz Dubrovnika
—	ob 9.17 iz Tržiča
—	ob 10.30 iz Aten
—	ob 10.35 iz Vidma
—	ob 11.20 iz Tržiča
—	ob 12.56 iz Ribiškega naselja
—	ob 14.05 iz Vidma ob 16.15 iz Vidma
—	ob 16.25 iz Milana
—	ob 19.25 iz Genove
—	ob 19.27 iz Tržiča
—	ob 19.55 iz Auronza
—	ob 20.30 iz Vidma
—	ob 20.50 iz Innichna (S. Candida)
—	ob 20.55 iz Tržiča
(§) vozi samo ob petkih in sobotah (□) vozi samo ob sobotah
Odhodi ob delavnikih:
—	ob 6.00 za Koper
—	ob 7.15 za Koper
—	ob 8.30 za Reko
—	ob 8.30 za Sežano (')
—	ob 11.30 za Sežano
—	ob 12.00 za Reko
—	ob 12.20 za Umag
—	ob 12.30 za Škocijanske jame
po Sežani
—	ob 12.30 za Hrpelje
—	ob 13.00 za Novo Gorico po
Komnu
—	ob 13.30 za Reko
—	ob 14.45 za Ajdovščino po Sežani
—	ob 15.45 za Pulj
—	ob 17.00 za Zagreb po Sežani
—	ob 17.15 za Hrpelje
—	ob 17.30 za Pulj
—	ob 17.30 za Štanjel (')
—	ob 18.00 za Reko in Split
—	ob 19.30 za Škocijanske jame Odhodi ob praznikih:
—	ob 8.30 za Reko
—	ob 12.00 za Reko
—	ob 14.45 za Ajdovščino
—	ob 15.45 za Pulj
—	ob 17.30 za Pulj
—	ob 18.00 za Reko in Split
Prihodi ob delavnikih:
—	ob 7.30 iz Ajdovščine
—	ob 7.30 iz Hrpelj
—	ob 8.30 iz Postojne
—	ob 8.40 iz Splita po Reki
—	ob 9.00 iz Nove Gorice
—	ob 9.00 iz Ljubljane
—	ob 9.10 iz Pulja
—	ob 11.00 iz Pulja
—	ob 13.00 iz Sežane (')
—	ob 14.25 iz Sežane
—	ob 15.15 iz Hrpelj
—	ob 16.15 iz Škocijanskih jam
—	ob 17.10 z Reke
—	ob 20.10 z Reke Prihodi ob praznikih:
—	ob 8.40 z Reke
—	ob 9.10 iz Pulja
—	ob 11.00 iz Pulja
—	ob 11.50 iz Ajdovščine
—	ob 17.10 z Reke
—	ob 19.15 iz Pulja
—	ob 20.10 z Reke
Odhodi za Koper, Piran, Buje, Umag, Novigrad ob delavnikih:
—	za Koper vsak dan ob: 6.00, 7.15, 8.30, 9.00, 11.00, 11.30 (♦), 12.00, 12.20, 13.00 (♦), 14.00, 14.30 (♦), 15.15, 15.40 (♦), 16.10, 17.00, 17.20, 18.00, 18.30, 19.00, 20.10.
—	za Piran vsak dan ob: 9.00, 11.00,
12.00,	12.20, 15.15, 17.00, 18.00,
18.30.
—	za Buje vsak dan ob 16.10 in ob 20.10
—	za Umag vsak dan ob 12.20 in ob 18.30
—	za Novigrad vsak dan ob 18.30 Prihodi iz Kopra, Pirana in Buj samo ob delavnikih:
—	iz Kopra vsak dan ob: 6.00, 7.00,
7.30,	8.00, 9.15, 11.00, 11.30, 12.00,
13.00,	14.00, 14.20, 15.00, 15.30,
16.00,	17.00, 17.30, 18.00, 18.30,
19.00,	19.30
—	iz Pirana vsak dan ob: 6.45, 8.40, 11.25, 13.25, 14.15, 16.10, 17.55, 18.55
—	iz Buj vsak dan ob: 7.10, 10.20, 14.40, 16.25, 17.30
Odhodi za Poreč, Rovinj, Pulj, Buje, Pulj po Kopru ob praznikih:
—	ob 15.45 za: Koper—Portorož—Poreč—Rovinj—Pulj
—	ob 17.30 za: Koper—Buje—Pulj
(') vozi samo ob petkih (♦) ne vozi ob ponedeljkih
PROGA TRST-GRADEŽ in GRADEŽ-TRST
Odhodi ob delavnikih:
—	vsak dan po Fossalonu in Campeggiu ob: 8.40, 10.40, 12.30, 13.53, 16.40 f), 17.45
—	vsak dan po Fiumicellu in Ogleju: 8.40, 10.40, 12^30, 13.53, 16.40 f), 17.45, 19.00
Odhodi ob praznikih:
—	vsak dan po Fossalonu in Campeggiu ob: 7.45, 8.40, 10.40, 12.30, 13.53, 16.40, 17.45, 20.30
—	vsak dan po Fiumicellu in Ogleju ob: 8.40, 12.30, 13.53, 17.45, 19.00
Prihodi ob delavnikih:
—	vsak dan po Campeggiu in Fossalonu ob: 6.25, 6 43
7.40,	8.40, 9.54, 12.30, 13.40, 14.00, 15.10, 16.15, 17.30,
18.45,	19.00, 20.10
—	vsak dan po Ogleju in Fiumicellu ob: 6.10, 6.36, 8.20, 12.10, 13.46, 17.15, 18.45 (*)
Prihodi ob praznikih:
—	vsak dan po Campeggiu in Fossalonu ob: 7.15, 8.30,
8.40,	11.00, 12.30, 14.00, 16.15, 17.30, 19.00, 20.15
—	vsak dan po Ogleju in Fiumicellu ob: 6.10, 8.20, 12.10,
13.46,	17.15
C) ne vozi ob sobotah
ti in morje
Ženska in njena stvarnost bredapahor
Grebenov maestral 600 K zahteva še dodatno delo
Maestral 600 K je izdelek ladjedelnice Greben iz Vele Luke na Korčuli. Pilotina je narejena iz s steklenimi vlakni ojačane poliesterske smole, oblika trupa pa je podobna sicer tradicionalnim čolnom s tega dela jadranske obale.
Maestral 600 K je namenjen predvsem uporabi v prostem času. Dobre plovne lastnosti omogočajo varno plovbo tudi v slabših vremenskih razmerah. K temu precej pripomore tudi relativno globoka (70 cm) kobilica. Če v pilotino vgradimo še dizelski motor, s kakršnim naj bi bila predvidoma opremljena, dobimo res varno in varčno plovilo, primerno za ribarjenje ob koncu tedna ali pa za daljše izlete in križarjenja.
Razporeditev prostora na tej Grebenov! pilotini je klasična za takšno dolžino. V precej nizki (cca. 130 cm) kabini je nameščena dvojna »v« postelja, ki je dovolj velika, da lahko v njej za silo prespijo tudi tri osebe. Pod posteljo je prostor za spravilo raznih stvari, ki pa je navadno vlažen, tako da ni
primeren za obleko in občutljivejše predmete. Ob vhodu v kabino je na levi strani precej velika omara, na desni pa prostor za stranišče, ki ga lahko ob uporabi ločimo od ostale kabine z zaveso. V kabini ni nikakršnega okna ali lopute, ki bo poskrbela za primerno zračenje. Med sprednjo kabino in kokpitom je domiselno urejen glavni bivalni prostor na pilotini, še posebej v vročih, poletnih dneh. Nadgradnja zagotavlja senco v sončnih in streho v deževnih dneh. Na desni strani tega prostora je predvidena kuhinja, dolga skoraj meter in pol! Tu lahko vgradimo pomivalno korito z direktnim odtokom, manjši hladilnik in celo štedilnik s pečico. Ob stojni višini, razgledu na vse strani in pa zračnosti celega prostora mora biti kuha na maestralu prav prijetna. Nasproti kuhinje je predviden prostor za krmarja. Nad krmilnim kolesom je prostor za vgradnjo nekaterih instrumentov in krmilnih ročic, krmarju pa bi gotovo prišel prav vgrajen stol, ki pa ga originalni načrt ne predvideva.
Uporabnost in velikost kokpita je na Maestralu 600 K predvsem odvisna od izbire motorja. Ladjedelnica predvideva vgradnjo eno ali dvocilindrič-nega motorja na dizelsko gorivo, ki ima sicer veliko dobrih lastnosti, zavzame pa precej prostora v kokpitu. Z vgradnjo primernega izvenkrmnega motorja bi lahko pridobili veliko, ravno površino v kokpitu, ki je na tako majhni barki prav dobrodošla. Izbira motorja je predvsem odvisna od namembnosti barke, za daljša križarjenja pa bi bilo le prav, da se raje odpovemo prostoru in vgradimo dizelski motor. Ob primerni vgradnji lahko pokrov motorja uporabljamo kot mizo, tako da izguba prostora ni tako boleča. Tako kot pri večini pilotin se da tudi pri Maestralu 600 K kokpit zapreti s šotorskim platnom, pripetim na nadgradnjo. V tem primeru dobimo na maestralu 3,5 metra dolg in skoraj 2 metra širok bivalni prostor s stojno višino. V njem lahko namestimo jedilno mizo, dodatno ležišče ipd. Ob le šestih metrih dolžine nam tako ta pilotina ponuja res veliko prostora.
Podatek, da je moč maestral 600 K brez posebnih težav peljati na prikolici, bo zanimal predvsem tiste, ki bi se radi izognili iskanju prostora za stalen privez.
Ladjedelnica Greben prodaja opisano barko le v eni izvedbi in sicer kot plastično lupino z vgrajenimi okni in glavno pregradno steno. Po krajši prekinitvi bo proizvodnja spet stekla v začetku leta 1988 in takrat bo cena omenjene izvedbe približno 10.000 DM (7.300.000 lir). Ker si bo moral vsak lastnik pilotino sam opremiti in dokončati, naj ob tem samo omenim, da so nekateri samograditelji maestral 600 K že opremili z manjšimi jadri in potrebnim balastom in da se je taka rešitev izkazala za sprejemljivo.
Tehnični podatki: Dolžina 6 m
Širina 2,2 m
Grez 0,7 m
Motor 7-20 KM (5-16 KW)
ANDREJ TREFALT
Priimek - zaščita porekla
Senatorka Etena Marinucci
Mater semper certa - tako so menili že stari Rimljani, njihovo nesporno logiko pa so prevzeli takratni in kasnejši zakonodajalci. Takrat in še danes jo uporabljajo pri odločanju o pravno veljavnem očetovstvu, oziroma o tem, če sme otrok nositi iz tega ali drugačnega razloga osporavani priimek.
Izrek torej še zdaleka ni poveličeval figure matere ali ženske funkcije rojevanja potomstva, temveč so ga kot pravilo uporabljali predvsem pri zaščiti »pravega porekla«. Skozi stoletja je namreč praviloma otroku družbeno veljavnost dajal oče oziroma dejstvo, da je otroka poleg matere priznal tudi oče.
V teku stoletij, v Evropi in v Italiji pa še najbolj očitno v zadnjih desetletjih, se je tako v splošnem javnem mnenju in tudi v družinskem pravu marsikaj spremenilo. In to ne glede na dejstvo, da se po zadnjih uspelih poskusih »posojanja maternic« postavlja že vprašanje o veljavnosti nekdaj tako samo po sebi umevnega fiziološkega pravila.
Kljub spremembam zakonskih določil, za kar so se v prvi vrsti potegovale ženske, pa je dandanes nesprejemljivo dejstvo, da otroci v Italiji nepreklicno in nesporno nosijo pečat očetovega priimka. Takega mnenja je socialistič-
na senatorka Elena Marinucci, ki je zato pripravila zakonski osnutek, po katerem naj bi otroci lahko dobili priimek po očetu ali po materi.
Odločna parlamentarka, ki je med drugim za časa Craxijeve vlade načelovala tako imenovani Komisiji za enakopravnost pri predsedstvu vlade in je znana tudi po tem, ker je zavzeto zahtevala, da se za parlamentarke uporabljajo naslovi v ženski inačici (poslanke in senatorke torej), je tekst pripravila v sodelovanju s socialistko Mario Rosario Manieri in s socialdemokratko Bono. Izhajala pa je iz ugotovitve, da v današnji družbi ni upravičenega razloga, da bi priimek prehajal iz roda v rod izključno po moški liniji. »Po kakšnem božjem zakonu mora izključno on kot predstavnik močnejšega spola ohranjati v času družinsko ime,« je baje ogorčeno vzkliknila, ko so jo predstavniki mass media spraševali, zakaj se je odločila za to potezo.
»Čemu naj bi ženska, kot mati, ne imela te pravice,« je odvrnila bojevita senatorka, ki meni, da italijansko družbo in zakonike sploh preveč bremenijo spone preteklosti. Sicer bi se motili, ko bi mislili, da gre zgolj za uresničevanje načel enakopravnosti oziroma enakosti med spoloma. Ob zagovarjanju teh principov je namreč Elena Marinucci v prvi vrsti velik pragmatik, kar je med drugim dokazala v vsem svojem dosedanjem delovanju. Tako se na primer lahko dogodi (kot se že dogaja), da je materin priimek ugodnejši za otroka. Sicer pa ni tako redek pojav, da si je sin slavne matere ali znane rodbine po materini strani za svojega izbral znanejši priimek od dveh, s katerima je lahko razpolagal.
Ko bi predlog socialistične senatorke in njenih kolegic uzakonili, bi izbira materinega priimka ne bila več taka izjema. Pred podpisom poročne pogodbe bi se namreč morala partnerja sporazumeti, če naj bi morebitnim potomcem posredovala očetov ali materin priimek. Med drugim se take možnosti lahko poslužujejo že v drugih državah (tudi v Jugoslaviji), kjer tovrstni predlogi niso izvali posebnega začudenja ali celo razburjanja.
današnji televizijski in radijski sporedi
r<t mi i___________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Tribuna za referendum
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Izobraževalna oddaja: Zvok in podoba - Glasbeni instrumenti
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: Lhspettore Gadget
17.00	Nanizanka: La baia dei cedri
17.30	Risanka: L ispettore Gadget
17.55	Rubrika: Iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Tribuna za referendum
18.15	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.25	Šport: evropska nog. prvenstva
22.15	Dnevnik
22.30	Film: Chi ha ucciso suo marito? (krim., ZDA 1979, r. Lamon Johnson, i. Farrah Favvcett)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
^ RAI2	'	|
8.00	Inf. oddaja: Prva izdaja
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Izobr. odd.: Matematične igre
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Rubrika: II piacere di Abitare
17.45	Inf. odd.: Spaziolibero
18.05	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Ouelli della San Pablo (dram., ZDA 1966, r. Robert Wise, i. Steve McOueen, 1. del)
22.00	Dnevnik - nocoj
22.15	Šport: evropska nog. prvenstva
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Bisticci d'amore (glas., ZDA 1938, r. W. S. van Dyke)
ra| 3	i
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma
14.00	Dok.: Utrinki prazničnega dne
14.30	Variete: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna oddaja: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Glasbena oddaja: Pokerconcerto
19.55	Dokumentarec: Srednji vek -Senca in luč
20.25	Aktualno: Gledališki večer ob 250. obletnici ustanovitve neapeljskega gledališča San Carlo (orkester in zbor vodi Gustav Kuhn)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Informativni tednik: Samarkanda - Stičišče
0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Deželne vesti
RTV ljubljana	___
10.00	TV mozaik. Mostovi
10.30	Matineja. Drama: Romeo in Julija (Zidar-Troha, pon.)
15.55	TV mozaik (pon.)
16.25	Tečaj angleščine
16.55	Tečaj francoščine
17.25	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine (11. del)
17.50	Otroška nadaljevanka: Odprava zelenega zmaja (Slavko Pregl, r. Staš Potočnik, i. Peter Ternovšek, Gorazd Lemajič, 4. del)
18.20	Oddaja o medicini:'Zakaj noge bolijo - Revmatizem
18.45	Risanka
18.55	Videostrani
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Film tedna: Otroški vrtec (dram., SZ 1983, r. Jevgenij Jevtušenko, i. Serjoža Gusak, Galina Staha-nova, Svetlana Jevstratova)
22.20	Dnevnik
22.35	Rezerviran čas
23.05	Videostrani
TV Koper___________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadaljevanka: Orgoglio e pre-giudizio (2. del)
16.40	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: RONKE — Težave v letalskem prometu
TRST — Pred referendumi TRST — Tržaški kronisti izbrali letošnjega dobitnika nagrade sv. Justa
TRST — Slikarka Galli v galeriji Cartesius
19.30	TVD Stičišče in Mesto danes
20.00	Nogomet: pokal UEFA, Bruges-Crvena zvezda (neposredni prenos)
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Nogomet: pokal UEFA, Velež Mostar-Borussia Dortmund
23.50	Košarka: Hitachi Venezia-01ym-pia Ljubljana (povzetek)
ijf| CANALE5 __________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.:Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Lucy Gallant (kom., ZDA 1955, r. Robert R. Parrish, i. Charlton Heston)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nan.: Super Vicky
20.00	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Film: Bianco rosso e... (dram., It. 1972, r. Alberto Lattuada, i. Sop-hia Loren, Adriano Celentano)
22.20	Glasbena oddaja: Juho Iglesias
23.05	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.20 Rubrika: Premiere
0.30 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.30 Bonanza
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: Nella citta l’in-femo (dram., It. 1958, r. Renato Castellani, i. Anna Magnani)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-omo, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vidni troppo vidni
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Sandy, Georgie, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo
16.15	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: OK il prezzo e giusto
22.50	Oddaja o referendumu
23.50	Film: Uomo bianco tu vivrai (dram., ZDA 1950, r. J. L. Mankie-wicz, i. R. Widmark)
2,00 Nanizanka: Shannon
ff) ITALIA 1___________
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.20	VVonder Woman,
10.20	Tarzan, 11.20
Cannon,	12.20
Charlie's Angels, 13.20 Arnold
13.50	Variete: Smile - Can-did Camera
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Pollyan-na, Holly e Benji, Jem
18.00	Nanizanke: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Teneramente Li-cia, 20.30 Supercar,
21.30	A-Team
22.30	Tednik: Ciak... si gira
23.25	Film: Amore balordo
(dram., Fr. 1985, r. An-drzej Zulavvski, i. Sop-hie Marceau)
1.10	Nanizanki: La strana coppia, 1.40 Ai confini della realta
~ ggjlgfif TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Signore e padrone, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: La cosa buffa (kom., It. 1973, r. Aldo
Lado, i. Gianni Moran-di, Ottavia Piccolo)
22.30	Nanizanka: Gioco di coppie
23.00	Šport: Italia 7 šport
24.00	Film: La stirpe degli dei (dram., ZDA 1969, r. Daniel Mann, i. Antho-ny Quinn, Irene Papas)
1.30 Nanizanka: Ispettore Maggie
Lt TELEFRIULI
13.00	Dok.: Lepa Italija
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanka
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45 Nad.: Le confessioni del cavaliere d indus-tria Felix Kruli
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika o medicini
20.30	Variete: Settimo anno
21.30	Nadaljevanka: Colom-ba
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Ta rozajanski glas; 8.40 Glasbeni almanah; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega^ repertoarja; 11.30 Sredenski zbornik: Ženska in naš danes (1. del), nato Zdravnik in pacient, Zrcalce, zrcalce, povej!; 13.20 Zbori;
13.40	Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina;
14.40	Glasbene skice; 15.00 Roman: Pod svobodnim soncem (28. nad.);
15.10	Zbornik (2. del); 15.30 V svetu knjige; 16.00 Zrcalce, zrcalce,' povej! (pon.); 16.30 Ko zvezde zableščijo; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: fagotist Vojko Cesar in pianist Ravel Kodrič; 18.00 Tržaška pisma Vuka Ka-radžiča; 18.20 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Knjige; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano;
11.05	Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmet. nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Glasba; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Ansambel Henček; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert za besedo: Srečko Kosovel; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Opere slovenskih skladateljev; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji in zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Naj zvoki zaigrajo: Festival Goro vivo;
18.35	Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani;
10.10	Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.15 Srečanja; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Sintonizirani; 17.00 Bubbling; 17.33 Aplavz za; 18.00 Ghetto Blaster; 18.33 Glasba; 19.00 Glasbena obzorja.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 17.00 Glasbeni informator; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom;
21.00	Ostali Trst - L'altra Trieste, o referendumih in KZE; vmes glasba.
Konec septembra nas je bilo le še 39.893
Zlobčevi večeri v Zemonu
Vedno manj stalnih prebivalcev tako v Gorici kot v drugih mestih
Iz meseca v mesec je prebivalcev v Gorici manj. Nižanje je sicer počasno, poprečno tam nekje med dvajsetimi in tridesetimi osebami, vendar pa nezadržno. V začetku leta smo še imeli 40.122 stalnih prebivalcev. Sredi letošnjega junija smo zdrknili pod 40.000. To je seveda bil dogodek zase. Konec septembra pa nas je bilo že 39.893. Do konca leta, tako pravijo v statističnem uradu goriške občine, bomo brez dvoma že pod številko 39.800. V mrzlih zimskih mesecih namreč poprečno umre več ljudi kot spomladi in na jesen.
Kaj pravijo v zvezi s tem na goriš-kem županstvu? Stalnih prebivalcev je manj predvsem zaradi tega ker je manj rojstev. Poprečno število je še do pred desetimi leti bilo okrog 600 no-vorojenčnkov na leto. Sedaj jih je manj kot 300. Zaradi tega imamo v vrtcih, osnovnih šolah ter nižjih srednjih šolah že veliko praznin. Čez nekaj let se bo to poznalo tudi v višjih srednjih šolah.
Precej mladih doma ne najde zaposlitve, zaradi tega se marsikdo izseli. Starejših občanov pa je čedalje , več. Tudi zaradi tega ker marsikdo, ki je
bil zaposlen v drugih krajih države ali v tujini, se potem ko se upokoji vrne v domače mesto. Običajno ima tu lastno stanovanje, tu spet dobi prijatelje iz mladih let. Gorica ohranja torej, vsaj deloma, sloves nekdanje avstrijske Nice, ko so se upokojenci iz velikega cesarstva selili v Gorico, da so tu preživeli zadnja leta življenja. Vse to pa nas sili k spoznavanju, da je tudi zaradi tega v Gorici vedno več starejših občanov.
Poglejmo nekatere podatke za mesec september. Tisti za oktober niso še docela znani, kajti na županstvu jih šele obdelujejo. Do petnajstega v vsakem mesecu morajo poslali na Osrednji statistični urad v Rim podatke o gibanju prebivalstva.
V septembru se je rodilo 17 otrok, ki imajo pristojnost v goriški občini, umrlo pa kar 43 ljudi z isto pristojnostjo. Tu imamo torej negativni saldo 26 oseb. Nekoliko na boljšem smo zaradi razmerja med priseljevanjem in izse-Ijevanjen. V register stalnega prebivalstva se je na novo vpisalo 75 ljudi, izbrisalo pa 66 ljudi. Tu imamo torej pozitivni saldo 9 oseb. Če ga odštejemo od prej omenjenega negativnega
razmerja med mrtvimi in rojenimi, bomo imeli končni negativni saldo 17 oseb. Prebivalcev s stalnim bivališčem v Gorici je bilo ob koncu septembra 39.893 (18.636 moških in 21.257 žensk).
Podatki, ki veljajo za goriško občino, so na las podobni tistim v drugih večjih krajih na Goriškem in tudi tistim v Trstu ter v Vidmu. Prebivalstvo se je povečalo v nekaterih podeželskih občinah, še zlasti v neposredni okolici Vidma, kajti meščani so si zgradili hiše na podeželju. Za Gorico in njeno neposredno kolico pa to ne velja.
STALNO PREBIVALSTVO V GORIŠKI OBČINI V LETU 1987
Januar	40.122
Februar	40.081
Marec	40.046
April	40.027
Maj	40.016
Junij	39.983
Julij	39.979
Avgust	39.910
September	39.893
Drevi Matjaž Kmecl o letu 1987 ter Sloveniji in Slovencih v njem
Za sedanje dogajanje v Sloveniji in Jugoslaviji vlada čedalje več zanimanja. Polemični prijemi, gospodarska kriza, razna gledanja na kulturo in narode v jugoslovanski skupnosti pobliže zanimajo vedno bolj širok krog ljudi. Tako v slovenskem središču Ljubljani kot v manjših krajih širom po Sloveniji.
Zveza kulturnih organizacij v Ajdovščini je dala pobudo za vrsto debatnih večerov, ki se bodo vršili v dvorcu Zemono pri Vipavi. Brez dvoma bodo vprašanja na teh večerih zanimala tudi ljudi, ki so iz drugih krajev Primorske, marsikdaj tudi iz našega zamejstva.
ZKO je tem večerom dala naslov »Zlobčevi večeri«, ker jih bo vodil priznan primorski književnik Ciril Zlobec, sicer pa tudi politično zelo angažiran mož, ki si je z nastopi v zadnjih letih pridobil široko podporo in simpatije Slovencev.
Zlobčevi sogovorniki v letošnjem ciklu bodo Matjaž Kmecl, Emil Milan Pintar, Veljko Rus, Jože Smole, Marko Zupan in Viktor Žakelj, torej osebnosti, ki zagotavljajo uresničitev pričakovanj.
Ne bo šlo za običajno predavanje, ki mu dodaš še kaj debate, potem pa greš domov. Najprej se bo Ciril Zlobec z gostom pogovarjal
približno uro in pol, nato bodo ze-monski kuharji in natakarji postregli z večerjo, ki naj ne bi trajala več kot uro, temu pa bo sledil časovno neomejen sproščen pogovor. Za vstop v restavracijo Zemono in večerjo bo treba odšteti 6.000 dinarjev. Zaradi prostorskih možnosti bo število udeležencev omejeno. Zaradi tega je treba prostor pravočasno rezervirati (Zemono tel. 65131. ali ZKO Ajdovščina tel. 62678 oz. 61016).
Prvi tak večer bo danes, v sredo, 4. novembra, ob 19.30. Gost prvega Zlobčevega večera bo dr. Matjaž Kmecl. Tema pogovora bo: Slovenija in Slovenci v letu 1987.
Danes koncert orkestra Janaček
V deželnem avditoriju bo danes ob 20.30 gostoval znani češkoslovaški filharmonični orkester "Janaček", ki ga že več kakor dvajset let vodi dirigent Otakar Trhlik. Napovedani program jutrišnjega koncerta obsega skladbe Rossinija, Schumanna, Tedeschija, Schuberta in Mendelssohna. Solist na violončelu B. Pavlas.
Župani Tržaške in Goriške so sestankovali v Doberdobu
Na doberdobskem županstvu so se v ponedeljek zvečer sestali župani ter odborniki iz vseh slovenskih občin na Goriškem in Tržaškem. Razpravljali so o številnih vprašanjih, ki jih zanimajo, še posebej pa o izvajanju nove kolektivne delovne pogodbe za uslužbence krajevnih uprav. Ker je marsikatero vprašanje ostalo nerešeno se bodo spet sestali v kratkem.
Drevi v Verdiju dokumentarni filmi o prvi svetovni vojni na Goriškem
V Verdijevi kinodvorani bodo danes zvečer ob 18.30 uri, na pobudo goriške občinske uprave, predvajali tri dokumentarne filme o prvi svetovni vojni. Gre za dva avstrijska ter en italijanski film, ki jih bo komentiral direktor avstrijskega filmskega muzeja na Dunaju. Šestanjst minut dolg je avstrijski film Die Schlacht von Gdrz, ki so ga avstrijski snemalci naredili v letu 1917. Deset minut traja predvajanje italijanskega filma, ki prikazuje boje ob Soči. Daljši pa je avstrijski film Die Schlaht am Isonzo, ki so ga vojni reporterji pripavili ob Kobariškem prodoru, torej pred sedemdesetimi leti.
Tudi na letališču v Ronkah v teh dneh težave s prometom
Na progi z Miinchnom pa ni težav
Tudi na letališču v Ronkah so v teh dneh imeli precej težav z letalskimi povezavami z Rimom ter Milanom in preko teh dveh tudi z drugimi kraji v Italiji. Stavke osebja Alitalia in Ati, najprej tistega ki sledi neodvisnim, potem tudi konfederalnim Sindikatom, so precej ohromile letalski promet. O tem je veliko govora v vseh italijanskih sredstvih množičnega obveščanja. Tudi zaradi teh stavk, do katerih je prišlo skoro istočasno s tistimi na železnici, nekateri menijo, da je treba uzakoniti možnost stavke v javnih prevozih. O tem je v teh dneh precej vročih polemik.
Iz Ronk so v teh dneh vzletala letala v smeri Rima in Milana vendar ne tako kot predvidevajo urniki. Precej poletov je bilo izbrisanih z urnika. Potniki so seveda precej negodovali, še bodo negodovali, saj stavk še ni konec. Če hočemo vedeti katero letalo bo vzletelo se moramo pravočasno pozanimati na letališču.
Drugače pa je z vsakodnevnimi poleti iz Ronk v Miinchen. Letala Lufthanse vozijo po predvidenem urniku. Progo so odprli šele konec avgusta pa se je že pokazala potreba, da že čez kak mesec bo na tej progi letalo z večjo kapaciteto. Od letala z osemnajstimi sedeži naj bi kmalu prešli na drugo s tridesetimi sedeži. Uresničujejo se napovedi strokovnjakov Lufthanse na tiskovni konferenci letos avgusta, da bo že čez eno leto na tej progi letalo za sto potnikov. To pa je tudi dokaz, da so med našo deželo in Bavarsko ter Nemčijo nasploh pogoste trgovske vezi.
V	Ronkah so se tudi bali, da bo kaj težav s skorajšnjim odprtjem letalske proge Firence-Ronke-Dunaj. To pa zato, ker je italijanska zasebna družba, ki namerava vzdrževati to progo, hotela na njej uporabljati letalo ATR 42, podobno tistemu, ki je pred kratkim padlo pri Comskem jezeru. Nekaj časa je namreč v Italiji veljala prepoved uporabljati taka letala. Sedaj pa se zdi, da je prepoved mimo. Gori omenjeno progo naj bi otvorili v začetku januarja.
V	Ronkah pa si seveda prizadevajo, da bi kaj kmalu lahko imeli še kako drugo progo, tako s tujino kot tudi povečanje števila vsakodnevnih povezav z Rimom in Milanom. Letala vzletajo iz Ronk polna, prav tako polna na tem letališču pristajajo. V prvih devetih mesecih letošnjega leta, kot je povedal predsednik Cocianni na skupščini konzorcija za letališče, se je število potnikov povečalo kar za devetnajst odstotkov.
Renzulli (PSI) o referendumih
Precej tiha je kampanja za pet referendumov, čeprav bomo glasovali v nedeljo in v ponedeljek. Za vidnejšo kampanjo skrbijo vsedržavni voditelji strank na televiziji.
O nekaterih predavanjih, ki so bila v Gorici, smo že poročali. Jutri bodo na vrsti socialisti. Pokrajinska federacija PSI vabi jutri, v četrtek, ob 17.30 v malo dvorano Palače hotela, kjer bo govoril novoizvoljeni poslanec Gabriele Renzulli.
razna obvestila
KD Oton Župančič v Štandrežu prireja 7. novembra martinovanje v kulturnem domu Andreja Budala. Ob večerji bo srečolov in ples z ansamblom Prijatelji iz Gorice. Vpisovanje pri Marti (tel. 21407) in Sari (tel. 21317).
Martinovanje SPD Gorica bo v Ajdovščini 15. novembra. Prijave bodo sprejemali na sedežu društva do 10. novembra ob delavnikih med 18. in 19. uro. Na razpolago bo tudi avtobus. V Sovodnjah in Štandrežu sprejemata prijave Branko Kuzmin in Ivo Nanut.
KD Briški grič v Števerjanu prireja martinovanje v soboto, 14. novembra, v domu na Bukovju. Prijave sprejemajo Robert Juretič, Silvan Pittoli in Marjan Kristančič.
Društvo slovenskih upokojencev priredi 10. novembra martinovanje v Ste-verjanu na sedežu društva Briški grič. Družabnost z večerjo bo od 17. ure dalje. Vpisovanje na sedežu v četrtek, 5. novembra, od 10.- do 12. ure ter pri poverjenikih.
KD Kras za Dol-Poljane prireja martinovanje v soboto, 14. novembra, v gostilni pri Srnjaku (Kekec) v Dolu. Pričetek ob 20. uri, večerja, družabnost. Prijave pri Aldu Croselliju na Palkišču ali neposredno v gostilni.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da 10. novembra zapade rok za plačilo 3. obroka socialnih dajatev (SCAU). Do 30. novembra pa je treba poravnati dodatni prispevek za pokojninski sklad in zdravstvo (IVS).
Občinska knjižnica v Sovodnjah bo
odslej odprta po sledečem urniku: v ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure.
Pevski zbor v Romijanu vabi v četrtek, 5. novembra, ob 20. uri v župno dvorano v Romijan, kjer bo Duško Jelinčič predaval o vzponih na 8 tisočake.
Mladinski krožek v Gorici vabi na mladinski ples, ki bo v soboto, 7. novembra, od 20.30 dalje v Kulturnem domu. Vstop z vabili-izkaznicami, ki jih je moč dobiti na sedežu v Dijaškem domu ter pri odbornikih.
Starši izvolili zastopnike v razredne svete
Rezultati volitev na šoli Ivan Trinko
Na slovenski nižji srednji šoli Ivan Trinko so v prejšnjih dneh starši glasovali o svojem predstavništvu v razrednih svetih. Udeležba je bila razmeroma zadovoljiva: v Gorici je glasovalo 236 od skupnih 498 upravičencev (47,38%), še večji pa je bil odziv v Doberdobu, kjer je svoj glas oddalo 68 od 116 staršev (58,62%). Za vsak razred so izbrali po štiri predstavnike. Dokončna imenovanja izvoljenih bodo opravili, ko preverijo, kdo sprejme izvolitev in kdo ne. Vsekakor so na osnovi
samega izida glasovanja izvoljeni sledeči starši.
1.	A razred: Milan Devetak, Gianni Sussi, Damjan Fajt, Borut Leban,- 1. B razred: Loreta Marega Klemše, Savo Sfiligoj, Zdenka Peršič, Doretea Zimic Posilippo; 1. C razred: Jožef Faganel, Gabrijela Musina Komavli, Julijana Roganovic Marega, Vincenzo Miranda; 1. D razred: Marko Bralni, Edi Mik-lus Sobani, Rihard Mizerit, Maksimilijan Gergolet.
2.	A razred: Božica Gruden Maraž, Roman Di Battista, Bojana Malic Bris-
co, Romana Leban Paulin; 2. B razred: Kristina Trobec Devetak, Ingrid Niko-lavcic Jakin, Milan Miklus, Tatjana Poniž Sobani; 2. C razred: Janez Pov-še, Metoda Češčut Zerial, Marija Rutar Klanjšček, Dorotea Pavletič Černič; 2. D razred: Danjel Devetak, Martin Korecic, Korado Brajnik, Nikolaja Pegan Žvokelj Mucci; 2. E razred: Alma Lakovič Marson, Eda Križman Maraž, Edvard Hlede, Vittorio Lo Grassa.
3. A razred: Marija Koršič Čotar, Marko Braini, Franc Černič, Jožef Bed-narich; 3. B razred: Devan Brisco, Marjo Kobal, Pavel Marussi, Marija Lasič Komjanc; 3. C razred: Albin Florenin, Oskar Pahor, Vito Čevdek, Hijacint Jussa; 3. D razred: Boris Pintar, Just Zavadlav, Valentin Tomšič, Sergij Skok; 3. E razred: Ana Šuligoj Černič, Edi Pellegrin, Alma Barut Kravos, Jolanda Komic Corsi.
Na ločenem oddelku šole v Doberdobu so bili izvoljeni:
1. razred: Majda Jerina Jelen, Karol Frandolic, Silvana Lavrenčič Lauren-cic, Karlo Laurencic; 2. razred: Marjo Ferletic, Cirila Lestan Ferfoglia, Slavica Štolfa Soban, Marija Belak Florean; 3. A razred: Klavdija Sulič Ferfolja, Jožica Paoletti Jarc, Franko Ferfolja, Marjo Gergolet; 3 B razred: Anica Drescek Kosič, Štefanija Pahor Ton-sig, Marija Gergolet Narduzzi, Štefanija Juren Černič.
Meso in sladkor proste cone
Goriška trgovinska zbornica obvešča, da je od ponedeljka, 2. novembra, na razpolago kontingent mesa in sladkorja proste cone, za dvomesečje november—december. Upravičenci z območja občin Gorica in Sovodnje imajo pravico do 4 kg govejega mesa po znižani ceni, upravičenci iz drugih občin v pokrajini pa po 2,8 kilograma. Cena mesa je, kar je posebej poudarjeno v sporočilu Trgovinske zbornice, enaka v vseh občinah in sicer: lir 9.800 za zrezke in druge vrste mesa v zadnjem delu in 4.500 lir za kilogram za meso prednjega dela (brez kosti). Cene mesa v prosti prodaji so 14.170 lir, oziroma 7.380 lir.
Glede kontingenta sladkorja velja naslednja določba: upravičenci imajo pravico do 4 kg sladkorja po znižani ceni. Količina je enaka v vseh občinah pokrajine. Znižana cena za kilogram sladkorja znaša 785 lir, cena sladkorja v prosti prodaji pa znaša 1.385 lir.
Pravico do mesa oziroma sladkorja po znižani ceni imajo lastniki posebnih nakaznic. Za dvomesečje november—december je treba predložiti odrezek št. 3.
Anketa o starejših občanih
Konec novembra oziroma prve dni decembra bodo v Sovodnjah predstavili javnosti ugotovitve ankete, ki so jo opravili v začetku letošnjega leta med starejšimi občani v občini. Pobudo za anketo je dala občinska komisija za socialno skrbstvo, zajela pa je nad 250 oseb, starejših od 65 let.
kulturni dom
Danes, v sredo, 4. novembra, ob 20.30 predvajanje filma »Černobil - Sedem težkih dni«. Sledi debata. Prireja Odbor za DA na referendumih o jedrski energiji.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Full Metal Jacket«. R. Stanley Kubrick. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 18.30 Predvajanje filmskih zapisov o prvi svetovni vojni.
VITTORIA 17.30-22.00 »Marylin pornos-tar«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto.
COMUNALE zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 711315.
POGREBI
Danes ob 14. uri Marija Zuzič vd. Devetak iz bolnišnice sv. Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče na Vrhu.
Upravni odbor ter člani KŠD Danica na Vrhu izrekajo Milanu Devetaku in svojcem občuteno sožalje ob boleči izgubi drage mame Marije Zužič vd. Devetak.
wmm) .AssitaUa
Agencija v Tržiču
sporoča novi sedež svojih uradov:
Ul. Duca d’Aosta 15 (prvo nadstropje)
Ob tej priložnosti vabi kliente in prijatelje na otvoritev novega sedeža z zakusko
v petek, 6. novembra, ob 18.30
Kovačičeva proza v zbirki Kondor
Sporočila iz sna in budnosti
JANEZ POVŠE
Eden od osrednjih sodobnih slovenskih pisateljev, Lojze Kovačič, je v poslednji številki odzivne zbirke Kondor, gre kar za 242. knjigo, pod naslovom »Sporočila iz sna in budnosti« izdal nekakšno zaporedje ali montažo odlomkov iz svojih številnih, že napisanih in objavljenih del - tu se velja spomniti najbolj znanih, kot so »Sporočila v spanju -Resničnost«, »Preseljevanja«, »Pet fragmentov«, »Prišleki«. Nastala je zanimiva knjiga, ki je pravzaprav postavila že znane Kovačičeve preokupacije v še razvidnejšo in otiplji-vejšo luč. Nikakor ne more biti slučaj, da je sam avtor ob tem postopku še temeljiteje zavzel do lastnega dela tisto spoznavno razdaljo, ki mu omogoča toliko večjo samop-reglednost in vračanje vase, se pravi v samega sebe ali praizhodišče. Za kaj pravzaprav gre?
Kot je znano, so vsa Kovačičeva dela neke vrste avtobiografije, vendar v povsem dobesednem pa vendar transportiranem smislu. Sam avtor pravi, »ali je sploh kakšno temeljno izkustvo, če mene ni zraven«, ter stopnjevano ugotavlja, da nima nobene želje niti pravice posegati v življenje drugih ljudi, še manj pa ga zanima običajna preobleka avtorjevega obraza, ki se v bistvu vedno nahaja v likih in osebah literature. Če je torej tudi klasični roman s svojimi osebami neke vrste pokrita, nanesena avtobiografija, če je torej vsakršna dobra literatura končno le avtobriografija avtorja, saj nosijo osebe naličja in meso, dušo in dileme enega samega stvarnika, ki se mu pravi avtor, zakaj torej določeni pisatelj, v kolikor mu to odgovarja, ne bi smel pisati o samem sebi, edino in le o samem sebi? In življenje je že samo po sebi več kot zanimivo, da si ni treba izmišljevati zgodb in oseb.
Poglejmo: Lojze Kovačič se je rodil leta 1928 v Baslu v Švici, njegov oče je bil priznan krznar, ki se je pred Švico potikal širom po Evropi, potem pa postal toliko uveljavljen, da so mu ponudili švicarsko državljanstvo. Ni ga sprejel, ker se je itak mislil vrniti v Jugoslavijo, kamor so ga z družino vred izgnali leta 1937. Mali Lojze Kovačič je že opravil tri razrede šole v Baslu, njegov jezik je bil torej nemški, da bi ga potem vojna vihra vrgla nazaj v pra-do-movino, kjer se pričnejo razumljive težave: zgodovina ne trpi brezdomcev in ne prizanaša popotnikom, posebej če gre za prelomne dogodke, ki bodo Kovačičevo družino sre-
di Slovencev spremenili v osovražene Nemce. Pisatelj je ostal v domovini, mati in sestra zunaj, oče je umrl, mati je končala v taborišču za »razseljene osebe« v Avstriji kot umobolna nesrečnica. Kovačiča so zaradi sumljive družine priprli že 1945, potem se je brez službe potikal naokrog, bil pred vojaškim sodiščem, leta 1957 pa obtožen zaradi literature, ko je bila v spotiko revija »Beseda«. Šele leta 1963 se je ustalil'kot pedagog za lutkovno vzgojo pri Pionirskem domu v Ljubljani, kjer deluje še danes.
Sanje - budnost, obstoječe - neobstoječe, imaginacija -resničnost, to je osišče njegove zgoščene, ponotranjene proze. Med sanjami in budnostjo ni prave meje, ena stvar se pretaka v drugo, to naše življenje je opotekanje med otipljivo resničnostjo in otipljivo neresničnostjo, ali pa sta neotipljivi obe navedeni kategoriji. Sanje so pravi izvor sveta, spanje, groza v njem, tam je globlja resničnost, ki je za razliko od resničnega življenja vsaj poetične narave. »Komaj pritečem iz' Friederlove ulice«, »Pričnem teči krog okoli trga«, »V temi se obrača krogla, velikanska in bela, vsa v gladkih površinah, brez središčne točke«. Sanjskih elementov je še in še, vendar se lahko skoraj vsi dogodijo tudi v resničnosti, seveda v vzdušju stike in groze, pogrezanja in lomljenja. Tukaj, v svetu Kovačičevih meditacij in zgodb, tukaj ni svetlobe in radosti, pač pa le polnost življenja, ki je enkratna, gosta in vserazumna, polnost življenja, ki je vir modrosti, resnice in pomirjen/a. Tudi ni idiličnega miru, vedno se odvija menjavanje obeh obrazov sveta, tistega iz budnosti in tistega iz spanja, naša naloga je pravzaprav vnaprej določena: bežati pred resnico ali pa se ji naučiti pogledati v oči. »Ko sem odprl oči«, »Potem sem se zbudil« - stalno prehajanje kot sredi vesoljske gmote, iz katere je ustvarjen tudi človek, nosi njene zakonitosti in si izmišlja imena za njene lastnosti. Umetnost kot beg iz življenja, beg iz krute življenjske zgodbe? Ne beg, poglobitev sebe, da ne bi bil zgolj puhla naplavita tistih sil, ki te premetavajo iz sna v budnost pa spet nazaj. Umetnost kot stalno vzpostavljanje zavesti in zavestnosti, subjekta, človečnosti, da ne bi bil le bitje, ki živi iz dneva v dan in se brez vednosti zaletava v vedno iste pregraje, vedno iste neznanke. V luči takšne poetike se resnično zgodbe potapljajo v morje sna, slednje pa se s čarobno energijo imaginacije spet in neutrudljivo vrača v resničnost, ki je spočela to peklensko igro našega bivanja.
Izjava slovenskega PEN kluba o zadnjih dogodkih v Mariboru
Dogodki, ki se vrstijo v Mariboru vse od prepovedi izvajanja .Cankarjevih, Minattijevih in Fritzovih tekstov na javni proslavi, preko prepovedi 12. številke študentskega lista Katedra do ovadbe in pregona novinarja Milovana Brkiča zaradi besedila v isti številki, če naštejemo samo najbolj odmevne posege v siero kulture, mišljenja in družbene kritike, spet in spet vznemirjajo slovensko javnost. To še stopnjujejo obtožni predlogi zoper mlade in nadarjene publiciste Dragico Korade, Sama Resnika in Igorja Mekino, ki jih je temeljno javno tožilstvo v Mariboru vložilo pri tamkajšnjem temeljnem sodišču zaradi suma vrste kaznivih dejanj. Ta kazniva dejanja niso nič drugega kot pisanje kritičnih člankov o posameznih pojavih, ki spremljajo krizo jugoslovanske družbe in moralno stanje te družbe v konkretnem okolju. Ne da bi se spuščali v analizo posameznih elementov te kritike, ne da bi izražali svoje strinjanje ali nestrinjanje z njo, mislimo, da je mogoče na kritiko odgovarjati samo z argumentiranimi oporekanji in dokazi, nikakor pa ne več z zaplembami časopisov in najmanj s sodnimi pregoni. Temeljno javno tožilstvo v Mariboru je zaplenilo 12. številko Katedre med drugim tudi zaradi žalitev Hamdije Pozderca. Kako absurdno je lahko vmešavanje organov pravosodja v območje družbene kritike, smo videli kmalu zatem, ko je izbruhnila aiera Agrokomerc in ko se je jasno pokazalo, da je prav odstotnost sleherne kritike omogočila nastajanje moralnega močvirja, iz katerega so zrasle katastrofalne ekonomske in družbene posledice. Namesto da bi delavci temeljnega javnega tožilstva v Mariboru prav ob tem primeru uvideli, da z zatiranjem družbene kritike prav nič ne pomagajo pri utrjevanju zakonitosti in pri reševanju jugoslovanske krize, se še nadalje vmešavajo v družbeni dialog in kritično mišljenje tako, da začenjajo pregon zoper Dragico Korade, Sama Resnika in Igorja Mekino.
Kot člani mednarodne organizacije PEN bi radi opozorili tudi na dejstvo, da takšna dejanja močno škodijo ugledu naše države. Ne bi radi doživeli, da bi se slovenski PEN pred forumi mednarodnega PEN, v katerem so zatopana najvidnejša imena svetovne literature in publicistike, znašel med tistimi centri, katerih dežele obravnavajo v zvezi z nasiljem nad svobodo javnega izražanja. Če bo pa do tega prišlo, bo slovenski center PEN pred mednarodno javnostjo odločno branil pravico treh mladih publicistov do svobodne besede v svobodni deželi, za kakršno se zavzemamo.
Junaški boji in smrt na Kosovem polju
Recital srbskih narodnih pesmi, ki ga je v čast Vuku Stefanoviču Karad-žiču pripravilo Slovensko stalno gledališče, je bil jasen dokaz, da se lahko tudi s pesmimi pripravi pravo predstavo. Recital si je zamislil Jože Pirjevec, v kratkem času, že kar bliskovito, je delo postavil na oder režiser Marko Sosič, učinkovita scena pa je bila delo Klavdija Palčiča. V slo-venščini je recitirala pesmi Bogdana Bratuž, v srbščini Rale Damjanovič, v italijanščini pa Raniero Brumini. Sodelovala je tudi skupina Rukovet pod vodstvom Dragana Mladenoviča.
Poslušali smo pesmi s herojskimi ritmi, pesmi o junakih, ki so se borili proti Turkom, pesmi o umrlih Jugovičih, neustrašnih sokolih, in njihovi materi. In slišali smo pesmi o ljubezni, ki se razcvete ob zamolklem topotu turških konjev. Pesmi, ki se odvijajo v epski pripovedi o krvavih kosovskih bitkah. Prav Kosovo polje je kraj srbske usode, bojev, ljubezni, junaštva in smrti.
Pripovedovati omenjene pesmi je za igralce nelahka preizkušnja, predvsem za tiste igralce, ki niso vajeni njihove metrike, epske razsežnosti, metafor in preobratov.
Ansambel Rukovet, ki ga sestavljajo dekleta v prelepih nošah, je nevsiljivo in hkrati temperamentno dopolnjeval celoto. Brez nastopa omenjenega ansambla bi recital veliko izgubil.
3
P' 7 f
Ivan Bratko
SLOVENSKA
DRUGAČNOST
Obračun z višjimi cilji Manjšine in večina
Vvtttt&teiOsa
SLOVENSKA
Obračun i višjimi cilji
Manjšine in večina
str. 90, lir 12.000
Nova knjiga iz zbirke Črno na belem (doslej so v tej zbirki izšli Rimski mlini Stojana Spetiča in Odmevi Branka Babiča) je aktualen zapis člankov, esejev in polemik o slovenskem nacionalnem vprašanju.
Naprodaj v:
TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON, Nabrežina in KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica
V Bostonu o Alpe-Jadran
Od 5. do 8. novembra 1987 bo v Bostonu (ZDA), v hotelu Park Plaza, 19. redna konvencija Ameriškega združenja za napredek slovanskih študij (American Association for the Advancement of Slavic Studies, AAASS), v katerem je včlanjena tudi skupina Združenje za slovenske študije (Society for Slovene Studies), pri kateri sodelujejo mnogi slovenski profesorji in znanstveniki, ki delujejo na ameriških in evropskih univerzah.
Kongres se bo odvijal po razdelkih (panels). V preliminarnem programu je bilo najavljenih približno stopetdeset različnih razdelkov na posamezne znanstvene in študijske teme. Na vsakem razdelku je najavljen vodja razdelka (chair) in trije glavni referati (papers), ki jih imajo razni specialisti posameznih študijskih področij. Prisotna pa sta še dva pomožna referata ali razpravljalca (discussants), ki predložene teme kritično obdelata in poglobita.
Združenje za slovenske študije je za letošnji kongres AAASS med drugim predlagalo tudi razdelek, ki naj bi obravnaval tematiko Alpe-Jadran. Zamisel je vodstvo kongresa sprejelo in jo postavilo na program letošnjega Bostonskega srečanja. Potekalo bo dne 8. novembra od 10. do 12. ure pod naslovom: Nove možnosti sodelovanja v srednji Evropi: Primer Alpe-Jadran (New Possi-bilities of Cooperation in Central Europe: The Čase of Alpe-Adria). Vodil ga bo prof. Aleš Lokar z Videmske univerze, referate pa bodo imeli: prof. Andrej Moritsch z dunajske univerze, ki bo spregovoril na temo »Zgodovinske stalnice v političnem, družbenem in gospodarskem sodelovanju znotraj območja Alpe-Jadran« (Historical Constants in teh Political, Social and Economic Cooperation within the Alpe-Adria Area), prof. Giacomo Borruso, dekan tržaške gospodarske fakultete, ki bo razvil temo o »Trenutnih težnjah gospodarskega sodelovanja in razvoja na območju Alpe-Jadran« (Actual Trends of Economic Cooperation adn Development in the Alpe-Adria Area) ter dr. Silvo Devetak, direktor Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane pa bo predaval na temo Alpe-Jadran kot večnarodnostno območje« (Alpe-Adria as a Multinatio-nal Area).
S kritičnimi posegi bosta v diskusijo posegla prof. Peter Vodopivec, zgodovinar z univerze v Ljubljani in prof. Emidij Susič, družboslovec z univerze v Trstu.
Glasba v branciji za časa Prousta
Glasba v Franciji za časa Prousta. Knjigo so izdali kot dopolnilo ciklusu koncertov »AlFombra delle fanci-ulle in fiore«, ki so se zvrstili letošnjo pomlad v tržiškem gledališču. Delo je zbirka esejev o glasbi in kulturi francoskega »fin de siecle«, torej prvih desetletij 20. stoletja. To obdobje se nekako ujema z letnico rojstva in smrti bodisi francoskega skladatelja Mauricea Ravela. (1875-1937) kot tudi pisatelja Marcela Prousta (1871-1922). Za to obdobje so značilna tudi razna kulturna gibanja, kot so impresionizem, simbolizem, Art nouveau, kubizem... Tako nam knjiga razkriva dogodke tega časa, literaturo in še partiture in misli skladateljev kot Satie, Poulenc, Ravel, Milhaud idr. Izmed štiriindvajesetih esejev je devet originalnih, oziroma napisanih izrecno za to zbirko, ostali pa so prvič prevedeni in prvič objavljeni v italijanščini, nekateri povzeti iz znanih francoskih publikacij kot so »La Revue Musicale«, »La musigue et la pouvo-ir« in »I Cahier Debussy«.
Knjiga se začenja z uvodom Carla de Incontrere, ki opiše ciklus koncertov, program in predstavi izvajalce, nato pa na kratko nakaže sledeče eseje: Francoska glasba v času M. Prousta (F. Lesure) — Princesa E. de Plignac in glasbena stvaritev (M. Chimenes) — Les bijoux poetigues du petit Bunibuls (G. P. Minardi) — Proust in slaba glasba (A. Giubertoni)
—	Du Gote de chez Satie (O. Volta)
—	Galsba, simbolizem in »Art Nouveau«. Beležke za estetiko francoske glasbe »fin de siecle« (J. M. Nectoux)
—	Ideja in mit klasičnosti v francoski klavirski glasbi v času »Belle Epo-que« (P. Rattalino) — Ravel / Faure in začetek »Societe Musicale Indi-pendante« (J. M. Nectoux) — Chaus-son et la Čonsolation per le Coeur (C. du Bos) — Spmini (G. Faure) — »Melodies« G. Faureja (M. Ravel) — Camille Saint - Saens (G. Faure) — Une sonore, vaine et monotone ligne (P. Petazzi) — Pismo A. Martincu (L. P. Farguej - Debussy, profesor v očeh gojenke (Mme G.de Romilly) — »Ce terrible finale« rokopisi Sonate za violino in klavir C. Debussyja in geneza tretjega stavka (D. F. Rauss)
—	Zvoki besed (D. Villaco) — Clau-
deu Debussyju (P. Castaldi) — Bolero (M. Marnat) — Klavirska tehnika (H. Gil-Marchex) — V. Jankelevich in estetika neizrekljivosti od Debussyja do Avanguardie (E. Fubini) »Skupina šestih«, razprava o evoluciji francoske glasbe od 1. 1917 do 1924 (P. Colla-er). Knjigo dopolnjujejo fotografije iz takratne dobe in deli raznih partitur..	(A. P.)
Nogomet: danes povratne tekme drugega kola v evropskih pokalih
Težko za Italijane in Jugoslovane
Dan maščevanja: prav gotovo bo marsikateri italijanski časopis tako naslovil svoje članke ali reportaže o današnji sredi evropskih pokalov. Vsi imajo namreč še živo v spominu katastrofo italijanskih moštev v prvih tekmah drugega kola pokala pokalnih prvakov in pokala UEFA.
Kot znano, sta bila v pokalu prvakov tako italijanski predstavnik (Napoli, ki je izgubil z Real Madridom) kot jugoslovanski (Vardar, katerega je porazil Porto, ki je sedaj na tem, da izloči prav slavni Real) izločena, v pokalu pokalnih prvakov pa ima drugoligaš Atalanta iz Bergama lepe možnosti za uvrstitev v drugo kolo, saj je na tujem izgubil z grško ekipo OFI s Krete z 1:0. Grki niso nepremagljivi, obratno, vendar niti igralci iz Bergama nisi naustavljivi. V tej konkurenci je splitski Hajduk po porazu s 4:0 proti francoski ekipi iz
Marseilla skoraj povsem brez upanja v napredovanje.
Najbolj zanimivo in napeto bo v pokalu UEFA. Milan mora npr. na tujem nadoknaditi dva gola proti navsezadnje povprečni ekipi Espanol iz Barcelone. Gullit in tovariši so obljubili, da bodo skozi vso tekmo napadali in si skušali priboriti sicer zelo težko napredovanje. Od italijanskih ekip ima pravzaprav najlažje delo Verona, ki je bila edina ekipa, ki se je rešila »vesoljnega potopa« v prvih tekmah. Po remiju na tujem z 1:1 lahko kar vedro gleda na bodočnost.
Juventus v prvenstvu ne igra najbolje, menda pa mu bo vseeno uspelo streti odpor sicer solidnega Panathinaikosa, ki ima le gol prednosti iz domače tekme. Problem zase bo Inter, ki je doma izgubil s finskimi amaterji
Turuna. Verjetno se bo vse dobro izteklo, vendar se bo programirani dvojni trening verjetno spremenil v težko dvojno tekmo.
Beograjska Crvena zvezda je doma premagala Belgijce Brugesa s 3:1, vendar pa lahko slednji drevi presenetijo. Bolj malo upanja imajo igralci mostarskega Veleža, ki morajo doma nadoknaditi dva zadetka proti močni Borussii.
Današnja nogometna sreda bo kar se da zanimiva, saj se spet obeta pravi televizijski maraton, kot že pred dvema tednoma. Vsekakor bo po današnjih povratnih tekmah marsikaj jasno, saj se bodo v četrtfinalu znašle le solidne ekipe. V pokalu prvakov je na sporedu že druga »finalna tekma« te konkurence, v obeh pa je bil protagonist Real Madrid. V prvi je izločil Napoli, v drugi pa mu bo drevi zelo težko s prvaki Porta.
Košarka: kvalifikacije za EP
Neenakopraven boj v Mariboru
Nogomet: kvalifikacije za EP
Ivica Osim se še ni odločil
Jugoslavija - Švedska 117:86 (64:39)
JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 26 (2:2), Paviče-vič 11 (5:6), Kukoč 13 (1:1), Primorac 9 (1:2), Ara-povič 2, Radulovič 2, Divac 14 (4:4), Paspalj 12 (1:2), Radja 8 (2:3), Cvijetičanin 19.
PON: Divac (25) in Borg (33); SODNIKA: Za-non (It.) in Ceizel (ČSSR); GLEDALCEV: 3 tisoč.
MARIBOR — Jugoslavija je zlahka izbojevala tudi drugo zmago v okviru kvalifikacij za evropsko košarkarsko prvenstvo leta 1989. Ko je pet minut pred koncem vodila z 38 točkami prednosti, je kazalo, da bo potolkla rekordno razliko, s katero je v prvi tekmi odpravila Bolgarijo (49). Na koncu pa so Švedi (med njimi so bili najuspešnejši Evers s 16 točkami ter Nehlstrom in Sahlstrdm s po 14) proti »drugi« jugoslovanski postavi le zmanjšali zaostanek.
Švedi so se enakovredno upirali le v začetku, ko so na primer v 6. minuti celo povedli z 11:8.
Zatem pa so si domači z izvrstnima Petrovičem in Cvijetičaninom priigrali visoko prednost in o zmagovalcu ni bilo več dvoma.
Poraz Ljubljančanov v Benetkah
V prvi tekmi finalnega dela košarkarskega turnirja Alpe Jadran je beneški Hitachi s 110:100 (63:48) premagal ljubljansko Smelt Olimpijo.
HITACHI: Bortolini 3, Radovanovič 36, Righi 13, Dalipagič 15, Nicoletti 14, Guerra 2, De Picco-li 10, Gianolla 16, Valentinuzzi 1.
SMELT OLIMPIJA: Petrovič 24, Zdovc 10, Tovornik 15, Vilfan 13, Kotnik, Bezečev 2, Hauptman 16, Curčič 15, Djurišič 5.
PM: Hitachi 21:29, Olimpija 16:19; PON: Curčič (23), Gianolla (33), Petrovič 39. V 9. minuti je Dalipagič dobil udarec v nos, tako da je moral na pregled v bolnico.
BEOGRAD Vse do nedelje ali morda celo do ponedeljka selektor jugoslovanske nogometne reprezentance Ivica Osim ne bo objavil seznama šestnajsterice igralcev, ki se bodo 11. t. m. pomerili z Anglijo v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Nekateri so namreč poškodovani, tako da se je odločil, da počaka še nekaj dni, ko naj bi se položaj razjasnil.
Vsekakor je znan širši seznam igralcev, ki so bili sklicani za to tekmo. Spisek je naslednji: Ravnič, Radača, Baljič, Radanovič, Miljuš, Hadžibegič, Zoran Vujovič, Katanec, Tuce, Vulič, Šabanadžovič, Baždarevič, Elsner, Stojkovič, Jankovič, Mlinarič, Zlatko Vujovič, Vokrri, B. Cvetkovič in Pan-čev.
POKAL PRVAKOV		
Osmina finala	1. tekma	2. tekma
Neuchatel Xamax (Švi.) - Bayern (ZRN) Real Madrid (Šp.) - Porto (Por.) Lillestrom (Nor.) - Bordeaux (Fr.) Aarhus (Dan.) - Bentica Lizbona (Por.) Glasg. Rangers (Škot.) - Gornik (Pol.) Sparta Praga (ČSSR) - Anderlecht (Bel.) Rapid Dunaj (Av.) - Eindhoven (Niz.) Steaua (Rom.) - Omonia Nikozija (Ciper)	2:1 2:1 0:0 0:0 3:1 1:2 1:2 3:1	danes danes danes danes danes danes danes danes
POKAL POK. PRV	fAKOV	
Osmina finala	1. tekma	2. tekma
Villaznia (Alb.) - Rovaniemi (Fin.) OFI Crjte (Gr.) - Atalanta (It.) Den Haag (Niz.) - Young Boys (Svi.) Real Sociedad (Šp.) - Dinamo Minsk (SZ) Kalmar (Šve.) - Sporting (Port.) Hamburger (ZRN) - Ajax Amsterdam (Niz.) Malines (Bel.) - St. Mirren (Škotska) Olympique Mars. (Fr.) - Hajduk (Jug.)	0:1 1:0 2:1 1:1 1:0 0:1 0:0 4:0	danes danes danes danes danes danes danes danes
Šestnajstina finala	1. tekma	• 2. tekma
Dundee U. (Škotska) - Vitkovice (ČSSR)	1:2	danes
Spartak Mos. (SZ) - VVerder Bremen (ZRN)	4:1	danes
Br6ndby (Dan.) - Sportul Stud. (Rom.)	3:0	danes
Inter (It.) - Turun Palloseura (Fin.)	0:1	danes
Vitoria Giumar. (Por.) - Severen (Bel.)	1:0	danes
Milan (It.) - Espanol Barcellona (Šp.)	0:2	danes
VVismut (NDR) - Flamurtari (Alb.)	1:0	danes
Aberdeen (Škot.) - Feyenoord (Niz.)	2:1	danes
Chaves (Por.) - Honved Budim. (Madž.)	1:2	danes
Utrecht (Niz.) - Verona (It.)	1:1	danes
Borussia D. (ZRN) - Velež Mostar (Jug.)	2:0	danes
Barcelona (Šp.) - Dinamo Moskva (SZ)	2:0	danes
Toulouse (Fr.) - Bayer Leverkusen (ZRN)	1:1	danes
Panathinaikos (Gr.) - Juventus (It.)	1:0	danes
Crvena zvezda (Jug.) - Bruges (Bel.)	3:1	danes
Victoria (Rom.) - Dinamo Tbilisi (SZ)	1:2	danes
Šah: v 8. partiji za SP
Druga zmaga Kasparova
SEVILLA — Kasparov je realiziral prednost, ki jo je imel v prekinjeni osmi partiji ter izenačil izid na 4:4 (v zmagah 2:2). Prvak je torej dokazal, da ni v krizi, obratno, partija, ki se je včeraj končala, je lep prikaz Kasparo-vovega tehničnega znanja in realiza-torskih sposobnosti majhnih taktičnih prednosti.
Naslednja partija, če ne bo seveda eden od šahistov vprašal za prosti dan, bo na sporedu jutri, bele figure pa bo imel izzivalec.
NADALJEVANJE 8. PARTIJE KASPAROV - KARPOV (Angleška partija): 42. ... ef4; 43. Sgf4: Te5; 44. Sg6: Tfl:; 45. Dfl: Te4:; 46. de4 Kg6:; 47. Tf2 De8; 48. e5 de5; 49. Tf6+ Kg7; 50. Td6 črni se vda.
Namizni tenis: na turnirju CSI
Boru prvo in drugo mesto
V soboto je Borov namiznoteniški odsek dosegel na turnirju CSI pri Don Boscu v Trstu spet lepo uveljavitev. Na tekmovanju vseh najboljših namiznoteniških igralcev Trsta, rojenih v letih 1975 in 1976, je namreč zmagala borovka Ana Bersan, njena klubska soigralka Lara Posega pa je osvojila 2. mesto. Pri tem je treba poudariti, da so na tem turnirju (5 društev in 39 nastopajočih) z izjemo naših deklet nastopali samo fantje, kar daje uspehu naših igralk še posebno vrednost.
Borovke praktično niti med fanti niso imele enakovredne konkurence. Bersanova je tako premagala vse svoje
nasprotnike in v finalu tudi Centonze-ja z 21:7 in 21:9, Posegova pa Logonig-ra z 21:14 in 21:15.
V finalu je Bersanova potrdila svojo trenutno res izredno formo, saj je premagala tudi svojo sicer zelo dobro klubsko tovarišico Posegovo z 21:16 in 21:12.
Nastopilo je še nekaj Borovih igralcev, med katerimi je presenetila z osvojitvijo zelo dobrega 6. mesta zlasti Gaja Galvani, medtem ko so Jadranka Cergolj, Fabio Valenti, Barbara Franco in Peter Canciani klonili pred svojimi nasprotniki že v začetnih kolih.
Nogomet: v zaostali tekmi 3. AL (sk. M)
Primorec niza točke
PRIMOREC - S. ANNA 2:1 (1:0)
STRELCA: Mauro Kralj v 22. min., lannarelli v 76. min.
PRIMOREC: Leone, Cimenti, lannarelli, Florean, W. Milkovič, Coppola, Bacchia (Canziani v 87'), Mauro Kralj (Andrej Kralj v 70'), Husu, Fachin, E. Kralj, Črne.
Tudi v včerajšnji zaostali tekmi je Primorec nastopil v okrnjeni postavi, kar se je poznalo predvsem na sredini, kjer je bil zelo slab. Trebenski fantje so res hitro povedli, vendar so nato nasprotniki začeli napadati, ne da bi Primorec bil nevaren v protinapadu.
V drugem polčasu je Primorec na srečo podvojil, vendar je le minuto kasneje S. Anna zmanjšala zaostanek. Proti koncu ni manjkalo nervoze, kajti gostje so na vso moč skušali priti do remija, ki pa se jim je izmuznil. Tako je Primorec v teh dveh domačih tekmah odnesel 4 točke, kar si je tudi zastavil za cilj. (Andrej)
LESTVICA: Architrave 8 točk (4 tekme), Roianese, CUS in Primorec (po 5 tekem) 8, Olimpia (5) 7, Campa-nelle (5) 6, Domio (4) 5, Fincantieri (5) 5, Don Bosco in Montebello (5) 4, Ex-ner (5) 2, Union in La Lanterna (5) 1, S. Anna (5) 0.
ATLETSKA ŠOLA AD BORINFORDATA obvešča, da je še možen vpis v letošnjo atletsko šolo, ki Ima treninge vsak torek In četrtek ob 17. url na stadionu »Prvi maj«.
PLANINSKA ODSEKA ŠZ SLOGE IN
SMUČARSKEGA KLUBA DEVINA vabita vse člane in prijatelje na MARTINOVANJE, ki bo v nedeljo, 8. t. m. zbrali se bodo pri vaškem spomeniku v Bazovici ob 14. uri. Sledil bo ogled jame Vilenice v Lokvi in večerja v domači gostilni Gombač. Za informacije:
Viktor Stopar - tel. 226283 in Bruno Škerk - tel. 200236.
ŠD MLADINA - KRIŽ v sodelovanu s trgovino Hill Šport priredi v Domu A. Sirk v Križu tradicionalni SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME v nedeljo, 15. novembra, od 10. do 21. ure in v ponedeljek, 16. novembra, od 14. do 21. ure.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo prvi krog letošnjega šahovskega turnirja, veljavnega za osnovnošolsko olimpiado, na sporedu v Borovem športnem centru v soboto, 14. t. m. ob 15. uri.
MLADI SO DANES\V OSPREDJU

*m
Za današnje mlade ljudi, ki so dinamični in dovzetni za nove ideje, ima bančni račun izredno pomembno vlogo. Lastni račun pomeni avtonomnost pri izbirah in nakupih, pomeni pa tudi previdnost, varnost in programiranje.
»Račun mladih — Conto Giovane 18/24« je tekoči račun, ki sta ga zavoda Cassa di Risparmio di Trieste in Cassa di Risparmio di Venezia v sodelovanju z zavarovalnico Assicurazioni Generali namenila izključno tistim mladim od 18. do 24. leta starosti, ki odgovorno gledajo na lastno prihodnost.
Je prilagodljiv in dinamičen inštrument kot uporabniki, katerim je namenjen.
Poglejmo njegove glavne značilnosti.
Izredno ugodne obresti in nizki stroški za vodenje računa. Brezplačna prva čekovna knjižica.
Dodelitev posebne magnetne kartice, ki velja za:
—	koriščenje storitev na avtomatičnih okencih »Bancomat« za takojšen dvig gotovine;
—	uživanje posebnih popustov in ugodnosti v trgovinskih obratih, športnih, kulturnih in drugih organizacijah, s katerimi imata oba zavoda poseben dogovor;
—	nakup z avtomatično obremenitvijo tekočega računa v trgovinah, .............
ki imajo ustrezne terminale (P.O.S.);
—	koriščenje informativne službe Ca-
rifast. Gre za bančni samopostrež- \f”“ ni kompjuterizirani sistem, ki orno- \ goča nasvete in informacije o problematiki, ki najbolj zanima mlade ljudi.	\ -

T:
Z odprtjem računa pa si tudi zagotovite pravico do brezplačne zavarovalne police za kritje morebitnih stroškov ob športnih poškodbah.
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE


GENERALI
Assicurazioni Generali S.p.A.
Košarka: v L kolu državnega prvenstva kadetov
V krstnem nastopu poraz naših
JADRAN FARGO - DON BOSCO
68:81 (39:43)
JADRAN FARGO: Prelec 2, Danieli 17, Šuligoj 10f Pizziga 2, Sterni 10, Sta-nissa 10, Paulina 8, Pertot 6, Lesizza 3, Sosič.
Jadran Farco je v nedeljo opravil prvenstveni krstni nastop na domačih tleh. V prvem polčasu so bili jadra-novci enakovredni nasprotniku, saj so dobro zadevali in večkrat vodili. Ob koncu polčasa pa so, zaradi naivnih napak, nasprotniki povedli za 4 točke. V nadaljevanju igre so domačini nekoliko popustili prevsem v obrambi, kar so igralci Don Bosca izkoristili in brez težav točno zadevali. Kljub porazu pa so jadranovci pokazali zadovoljivo in borbeno igro ter nekaj prav lepih akcij. (IvV)
FANTONI - BOR ADRIAIMPEX
87:71 (41:36)
BOR ADRIAIMPEK: Arena 2 (0:2), Oberdan 5 (1:1), Cupin (0:1), Krasna 2 (0:2), Škerk 13 (1:6), Race, G. Bajc 4 (2:3), I. Bajc 19 (2:3), Ažman, Smotlak 26 (10:12).
3 TOČKE: I. Bajc 1: PM: Bor 16:30, Fantoni 16:32; PON: Škerk (38), Oberdan (39) I. Bajc (40).
Borovi kadeti niso začeli na najboljši način svojega prvenstva. V Vidmu so zasluženo izgubili proti Fantoniju, ki je eden izmed favoritov prvenstva.
»Plavi« so sicer tekmo začeli izredno dobro, s hitrimi akcijami so popolnoma zmedli gostitelje in v 10. minuti vodili celo z 32:13. Nato so naši nekoliko popustili predvsem v obrambi. V 17. minuti so borovci še vodili, vendar takrat je prišlo do preobrata. Fantoni je z agresivno obrambo onemogočil našim prodor do koša in prepričljivo povedel. V drugem delu tekme »plavim« ni uspelo nadoknaditi zaostanka. Slab skok pod košema in zgrešeni prosti meti pa so pripomogli k pekočemu porazu. (L. Furlan)
OSTALI IZIDI 1. KOLA: Tecnoluce - Stefanel 59:66; Saba - Airone 55:66; Itala S. Marco - Castor 76:86.
LESTVICA: Fantoni, Don Bosco, Airone, Castor in Stefanel 2; Jadran Farco, Bor Adriaimpex, Soteco, Saba in Segafredo 0.
________NARAŠČAJNIKI____________
SGT TECNOLUCE - BOR INDULES 94:98 (45:43)
BOR INDULES: Uršič, Schiulaz, Simonič 5 (1:2), Debeljuh 30 (2:6), Starec 2, Barini 1 (1:3); Pavlica 32 (4:7), Martini 6, Rudež 20 (2:6), D. Umer 2.
PON: Rudež (38). SON: 16. PM: 10:24.\
V prvem kolu prvenstva naraščajnikov so borovci v gosteh premagali dobro ekipo SGT po zelo izenačeni tek-
mi. V prvem polčasu so domačini dvakrat nadokandili zaostanek 8 točk in povedli prav v zadtjjih sekundah prvega polčasa. V drugem delu so borovci ponovno povedli (82:71 v 34. min.) in ohranili prednost do konca. V napadu se je poleg običajnih Debeljuha in Pavlice izkazal tudi Rudež. V obrambi so naši igrali zadovoljivo, razen še nekaterih, ki se morajo spoprijazniti z dejstvom, da brez obrambe ni košarke. (Vanja)
IZIDI 1. KOLA: Don Bosco - Polet 130:34 (66:16); Servolana - Sokol 106:35 (50:23), Saba - Breg 96:36 (44:17); SGT -Bor 94:98 (45:43); Kontovel - Stefanel 67:117 (38:60); DLF - Ricreatori 68:69 (41:33); Santos - Libertas 54:77 (24:37).
_________PROPAGANDA____________
LIBERTAS - BOR	36:85 (18:38)
BOR: Bandi 6 (2:4), Ferluga 5 (1:3), Jogan 10, Volpi, Cupin 18 (2:5), Galo-pin 14 (0:1), Grbec 20 (4:14), Porporati 10 (2:9), Giacomini 2 (0:1).
V	drugem kolu turnirja mesta Trst (v prvem kolu je Bor počival), so naši košarkarji visoko zmagali proti šibki ekipi Libertasa. Že v prvi četrtini so si »plavi« priigrali prednost 16 točk.
V	drugem polčasu so vodstvo stalno večali, predvsem zaradi agresivne obrambe. Pohvalili bi vse Borove košarkarje. (Kovačič)
-■iiiliiiijii



iilllUiiiiliiiiii
______UNDER18 ŽENSKE_________
VIRTUS - BOR FRIULEKPORT
3:2 (10:15, 10:15, 15:12, 15:4, 15:5)
TRAJANJE TEKME: 1 h 40'.
BOR FRIULEKPORT: Vitez,. Visen-tin, Bandi, Brazzani, Fučka, Grbec, Gulič, Mauri, Milanič, Pahor in Vidali.
Poraz po vodstvu z 2:0 v krstnem nastopu v ligi je kajpak dokaj pekoč, čeprav borovke v tej kategoriji nimajo nikakršnih ambicij, saj nastopajo z zelo mlado postavo.
Neuspehu .je v glavnem botrovala premajhna prodornost, kar je izjalovilo učinek sicer lepo izpeljanih kombinacij. Borovke so se stalno borile in
jim zato ne moremo kdove koliko zameriti, če jim je tokrat spodletelo, poraz pa naj bo za igralke (na igrišče *> stopile prav vse) dobra šola za bodoče nastope.
UNDER 16 DEKLETA
AGOREST - VILLACHER BIER 1:3 (2:15, 15:11, 12:15, 9:15)
AGOREST: Maša in Magda Braini, Gaeta, Fajt, Grillo, Krašček, Azzori, Florenin.
TRAJANJE SETOV: 24, 18, 20 in 17 min.
Združena mladinska ekipa Agoresta je odigrala prvo prvenstveno srečanje
proti tržiškemu Villacherju. Mlado go-riško postavo sestavljajo izključno mlade igralke, tako da je bila zanje to prva tekma ob visoki mreži, medtem ko so v tržiški ekipi nastopile tudi nekatere odbojkarice, ki igrajo v članski postavi (C-2 liga).
Po prvem setu, ki je pripadal Trži-čankam, so igralke Agoresta z umirjeno igro v 2. nizu presenetile nasprotnice. V tretji igri so naše že vodile s 7:0, kar pa ni bilo dovolj za osvojitev seta, tako da so Tržičanke nadoknadi-. le razliko in si v četrtem setu zagotovile zmago, (jo)
Napeto v Zgoniku
Krasova dekleta so se poslovila od pokala evropske namiznoteniške zveze -Ettu Nancy Evans z dvignjeno glavo. V soboto zvečer so v Športno-kultur-nem centru v Zgoniku najtesneje klonile proti španski ekipi Leo Computer iz Barcelone. Vsekakor je bil to odličen test Krasa Globtrade za bližnje prvoligaško prvenstvo. Na sliki: postrojeni elipi pred začetkom srečanja. Od leve proti desni Branka Batinič, Tanja Ukmar, Damjana Sedmak, Sonja Milič, Matjaž Šercer in nasprotnice.
Neroden spodrsljaj jadranovcev
Klavdij Starc (v temnem dresu) med prodorom na koš Ravenne. »Tolo« je bil najboljši v Jadranovih vrstah na nedeljskem srečanju, ko so naši košarkarji povsem nerodno izgubili.
___________UNDER 18_____________
MONTEBELLO - VESNA 1:2 (0:0)
STRELCA ZA VESNO; v 70. min. D. Sedmak, v 83. min. Babič.
VESNA: Saverino, Grgič, Babič, Cusma, Vlah, Millo, M. Sedmak (od 65. min. Kavalič), Tavčar, D. Sedmak, Šuc, Škabar.
Kriški nogometaši so. se z gostovanja vrnili z dvema točkama. V prvem polčasu sta obe ekipi igrali zelo nepovezano, v drugem pa so se predvsem »plavi« predramili in domačinom vsilili svoj koncept igre, s katerim so ustvarili veliko akcij in tako dosegli tudi dva zadetka z Diegom Sedmakom, ki je izkoristil zmedo v nasprotnikovem kazenskem prostoru, in z Babičem sedem minut pred koncem srečanja. (A. Kostnapfel)
SUPERCAFFE’ - BREG	2:2 (0:0)
STRELCA ZA BREG: Turco in Ker-stich
BREG: Giorio, P. Tamaro, Kerstich, Sancin, Diminich, Bevk, M. Tamaro, Slavec, Turco, Giuressi, Pitacco (Salvi),. Bandi, Pečar, De Franceschi.
Tekma se je takoj začela v znamenju Brega, ki je stalno ogrožal nasprotnikova vrata in si ustvaril tudi nekaj zelo dobrih priložnosti. Nasprotniki so le občasno ogrožali Bregova vrata s hitrimi protinapadi. Breg je v drugem polčasu povedel s Kersticliem, nato pa je celo »podvojil« s Turcom in kazalo je, da je tekme konec. Prav v zadnjih petih minutah pa so domačini dosegli dva gola. Brežani so 85 minut igrali zelo dobro. Kaj pa, ko srečanja trajajo 90 minut ... (E. B.)
IZIDI 5. KOLA: S. Sergio - Opicina 1:1; Supercaffe - Breg 2:2; S. Vito - S. Andrea 0:0; Fortitudo - Muggesana 1:3; Chiarbola - Edile Adriatica 0:2; Mon-tebello - Vesna 1:2; S. Marco Sist. -Costalunga 0:2; CGS - V. Busa 0:5.
LESTVICA: Ed. Adriatica 10; S. Lui-gi 8; Muggesana 7; CGS, Supercaffe, Opicina 6; S. Sergio, Vesna, Costalunga 5; Montebello, Chiarbola, Sant'Andrea 4; SM Sistiana, Breg, S. Vito 3; Fortitudo 1.
_________NARAŠČAJNIKI_____________
PRIMORJE - OLIMPIA 3:1 (0:0)
STRELCI ZA PRIMORJE: Tomase-tig, Štoka (11-metrovka) in Škabar _
PRIMORJE: Blason, Gerbassi, Škabar, Luksa, Praselli, M. Štoka, Žagar (Štolfa), P. Štoka (Ban), Tence, Trampuž, Tomasetig (Riolino).
V prvem polčasu so imeli gostje burjo v hrbet. Zadeli so prečko po nesporazumu v obrambi domačinov, kljub temu pa je bil prvi del tekme izenačen. V drugem polčasu so Tržačani povedli, čeprav je bil napadalec v »off-sidu«, ki ga je sodnik spregledal. Prosečani, ki so v prvem polčasu ostali
v desetih zaradi izključitve igralca, so takoj reagirali. Najprej je Tomasetig izenačil, nato se je Štolfa spretno polastil žoge med branilcem in vratarjem, ki ga je nato moral podreti na tla. Stoka je uspešno izvedel enajstmetrovko. Prosečani so še napadali in minuto pred koncem je Škabar z zelo lepim prostim strelom dosegel še tretji zadetek. (M. Š.)
VESNA - CGS	2:4 (2:4)
STRELEC ZA VESNO: v 20. in 26. min. Maxi Tence.
VESNA: Delise, Saba, Madotto, Ma-horčič, Esposito, Tence, Švab, P. Sedmak, Baselice, Pellaschier, Košuta. '
Tudi tokrat je tekma potekala enosmerno, saj so Tržačani brez večjih težav kar štirikrat premagali kriško obrambo. Prvi so v vodstvo prišli Tržačani in dvakrat zadeli v črno. Križani so se nato podali v napad in po zaslugi prisebnega Maxija Tenceja dosegli kar dva zadetka, tako da je bilo srečanje zopet odprto. Te prednosti pa »plavi«, žal, niso znali izkoristiti: s površno in nepazljivo igro v obrambi so prejeli še dva zadetka, ki pa jih je bilo potem zelo težko nadoknaditi. Šibka točka Vesne ostaja še vedno obramba. Zadovoljivo pa igrajo Križani na sredini in v napadu. Od posameznikov bi omenili Tenceja in Petra Sedmaka. (A. Kostnapfel)
BREG - OPICINA	0:1 (0:1)
BREG: Giacobbe, Stefančič, Degras-si (Guštin), Zupin, Pečar, Ota, Grilanc (Menegon), Crissani, Rocchetti, Majevski, Buzzi (Manguso).
Letos Brežani nimajo sreče. Igrali so lepo in bili so vseskozi enakovredni nasprotniku, ki pa je dosegel zadetek po nesporazumu domačinov. Brežani so močno reagirali, zaradi netočnosti igralcev pa niso dosegli zadetka. Od posmeznikov pohvalo zaslužita branilca Zupin in Pečar. (Buzzi)
IZIDI 7. KOLA: Čampi Elisi - Fortitudo 0:1; Campanelle - S. Vito 0:1; Vesna - CGS 2:4;, Giarizzole - Montebello 3:0; Breg - Opicina 0:1; Primorje -Olimpia 3:1; Portuale - Š. Sergio 2:0; Muggesana - Domio 0:0; Zaule Rab. počitek.
LESTVICA: Opicina 13; Domio, Fortitudo 12; Muggesana 11; CGS 9; Primorje, Portuale 8; Giarizzole, S. Vito, Breg 7; Campanelle 6; Zaule Rab. 5; Montebello 3; S. Sergio, Olimpia, Čampi Elisi, Vesna 0.
__________NAJMLAJŠI____________
BREG - DON BOSCO	0:2 (0:0)
BREG: Giglifano, Kalc, Strain (Po-retti), Renčelj, Lavrica, Švab, Mondo, Maver, Vrše, Ferluga, Bajec.
V prvem polčasu so Brežani nejevoljno igrali in s tem lahkomiselno
zgrešili' nekaj ugodnih priložnosti za gol. V drugem polčasu je prišlo v Bregovih vrstah do nekaterih menjav, naši so sicer bolje igrali, a nasprotniki so dosegli dva zadetka zaradi nerodnih napak Brežanov. (L. Švab)
PRIMORJE - S. ANDREA 2:1 (1:1)
STRELCA ZA PRIMORJE: Vodopivec in Zacchigna
PRIMORJE: Franza, Osi (Husu), Pahor, Štolfa, Puntar, Savi, Vodopivec, Trampuž, Gruden, Sardoč, Zacchigna.
Tekma je bila izenačena, čeprav domačini niso igrali tako dobro kot v prejšnjih tekmah. Vodopivec je dosegel prvi zadetek, nekaj minut kasneje pa so gostje izenačili z osebno akcijo veznega igralca. Tekma pa je bila dolgočasna z rahlo premočjo gostov na sredini igrišča, abrez nobenega strela v vrata. Odločilni zadetek za Primorje je dosegel Zacchigna v drugem polčasu z lepim strelom. Poskusil je nekajkrat tudi Savi, a ni bil točen. (M. Š.)
IZIDI 7. KOLA: S. Giovanni - Espe-ria 7:0; Campanelle - Fortitudo 1:0; Triestina - CGS 1:1; Giarizzole - Olimpia 0:2; Breg - Don Bosco 0:2; Primorje - S. Andrea 2:1; Portuale - Zaule Rab. 0:0; Montebello počitek.
LESTVICA: Olimpia 12, S. Giovanni 11; Triestina 10; Portuale 9; Don Bosco 8; CGS, S. Andrea 7; Breg, Primorje 6; Campanelle, Giarizzole 5; Fortitudo 4; Montebello, Zaule Rab. 3; Esperia 0.
NA GORIŠKEM JUVENTINA ASS. CARNICA -
AUDAX 0:1 (0:0)
JUVENTINA: Peric, Marko Petean, Lutman (Marvin), Marušič, Peršolja, Marino Petean, Narduzzi (Di Bert), Lo-muscio (Koršič), Dario, Kobal, Devetak.
Juventina tokrat zares ni imela sreče, saj je poraz prehuda kazen, za to, kar so na igrišču pokazali Ferfoljevi varovanci. Audax je namreč z edinim strelom proti vratom dosegel prednost in jo obdržal do konca. V uvodnem delu srečanja so domačini igrali napadalno in za las zamudili nekaj ugodnih priložnosti. Premoč Juventine je bila očitna tudi v nadaljevanju, tako da se je pri gostih najbolj izkazal vratar, ki je z odličnimi posegi rešil lastno ekipo gotovega poraza. Ob sklenitvi pa je Audax, s prostega strela, dosegel zmagoviti gol. (M. Prinčič)
_________ZAČETNIKI__________
SKUPINA A
PRIMORJE - CAMPANELLE 4:0 (2:0)
STRELCI: Širca 2, Sardoč 1 in 1 avtogol.
PRIMORJE: Ciacchi (Sandri), Rebula, Purič, Guštin, Gerbassi, Sardoč, Nadlišek, Emili, Širca, Trampuž, Husu (Emili)
»Rdeče-rumeni« so proti šibkim gostom zmagali brez težav, saj so stalno napadali. Prvi zadetek je dosegel Sardoč, ki je z nogo potisnil žogo v mrežo po predložku Trarryouža. Najnevarnejši domačin je bil Sirca, ki je dosegel dva zadetka in njegov je bil tudi strel, ki ga je odbil gostujoči branilec v lastna vrata. (M. S.)
BREG - S. GIOVANNI	0:3 (0:2)
BREG: Rapotec, Rapotec, Corbatti, Argenti, Gropazzi, Paoletti, Bossi, No-vatto, Delise, Kermac, Klabjan (Argenti, Paoletti)
Proti tehnično in fizično boljšemu nasprotniku so imeli Brežani res malo možnosti, da bi iztržili dober rezultat. Ob koncu prvega polčasa so gostje vodili že z dvema goloma prednosti. Če bi bili Brežani moralno popustili, bi lahko prišlo do goleade. To pa se ni zgodilo. Brežani so požrtvovalno napadali, toda tako so se odkrili nasprotnikovim protinapadom in prav tako je prišlo še do tretjega zadetka. (Buzzi)
IZIDI 7. KOLA: Vivai Busa B - Fortitudo 1:0; Soncini A - Opicina 5:0; Giarizzole - CGS 1:0; Ponziana - Esperia 2:0; Breg - S. Giovanni 0:3; Primorje -Campanelle 4:0; Muggesana - Chiarbola 1:0; Zarja Adriaimpex počitek.
LESTVICA: S. Giovanni 14, Soncini A, Giarizzole, Chiarbola 10; Primorje 9; Ponziana 8; CGS, Zarja Adriaimpex 7; Vivai Busa B 6; Muggesana, Opicina 5; Breg, Fortitudo 3; Esperia 1; Campanelle 0.
NA GORIŠKEM
PRO ROMANS - JUVENTINA
EDILCASA 1:3 (0:2)
STRELCI ZA JUVENTINO: Aleš Ferfolja, Peter Gergolet, David Gergo-let.
JUVENTINA: Zanier, Devetak, Trampuš, Lakovič (Meniš), Florenin, Češčut, P. Gergolet, Pahor, Zampar (Ambrosi), D. Gergolet (D. Ferfolja), A. Ferfolja. I. Florenin.
Na gostovanju v Romansu so začetniki Juventine zasluženo premagali domačo postavo. Gostje so bili namreč boljši v vseh elementih igre, tako da so povsem nadigrali nasprotnika in zagospodarili na igrišču. Srečanje se je odločilo že v uvodnih minutah, ko sta Aleš Ferfolja in Peter Gergolet zatresla domačo mrežo. Tudi v drugem polčasu je bila premoč Juventine očitna, tako da je z Davidom Gergoletom dosegla še tretji zadetek. (M. Prinčič)
____________CICIBANI____________
SKUPINA B
SONCINI B - BREG	7:0 (3:0)
BREG^ Jercog, Čuk, Bandi, Argenti, Sancin, Šik, Živec, Lovriha, Vetrani.
Glavni »protagonist« tekme je bila močna burja, ki je ovirala igralce sko-
zi celo tekmo. Brežani so se še kar dobro upirali, a so jim bile usodne nekatere naivne napake v obrambi in tudi dva avtogola. Pohvale je vreden predvsem Argenti, ki se je enakovredno boril s premočnim nasprotnikom. Naj omenimo še krstni nastop Lovri-he, ki je že kar dobro opravil svoje delo. (E. B.)
IZIDI 6. KOLA: S. Giovanni - S. Sergio 6:0; Domio - Don Bosco 2:1; Muggesana - Chiarbola 0:2; Fulgor A - S. Andrea B 10:0; Soncini B - Breg 8:0; CGS B počitek.
LESTVICA: S. Giovanni 12; Domio 11; Fulgor A 10; Soncini B 7; Don Bosco, S. Sergio 5; Chiarbola, Muggesana 4; CGS B, S. Andrea B 1; Breg 0.
SKUPINA C
IZIDI 6. KOLA: Costalunga - Campanelle 0:3; Vivai Busa B - Primorje 0:10; Esperia - SanFAndrea A 1:4; Zarja Adriaimpex- Opicina 3:0; Altura -CGS A 1:4;
LESTVICA: Campanelle 11; Zarja Adriaimpex 10; Primorje 9; CGS A 8; S. Andrea A 7; Esperia, Opicina 5; Vivai Busa B 3; Altura 2; Costalunga 0.
NA GORIŠKEM
MLADOST GENEX - S. MARCO
3:1 (3:0)
STRELCA ZA MLADOST: Gorjan 2, Farra.
MLADOST: Peric, Farra, Macuzzj, A. Gergolet, Lavrenčič, D. Gergolet, Gorjan.
Cicibani Mladosti so proti ekipi iz Sesljana izbojevali prvo prvenstveno zmago. Domačini so že v prvem polčasu pokazali premoč, ko so tudi dosegli tri zadetke z Gorjanom in Farro.
(A. G.)
NATISONE - SOVODNJE 2:2 (1:1)
STRELEC ZA SOVODNJE: Peteani
(2).
SOVODNJE: Pisk, Fajt, Zanfagnin, Peteani, Černigoj, Devetak, Figelj. Tomšič, Cotič, Ožbot, Pellegrin.
Mladi sovodenjski nogometaši so v S. Giovanni al Natisone igrali neodločeno in pokazali zadovoljivo igro. Resnici na ljubo je treba povedati, da je Čevdekove varovance precej oškodoval sodnik, ki je sodil dokaj pristransko.
MLAJŠI CICIBANI
IZIDI 6. KOLA: Soncini - Zaule Rab. 20:0; Giarizzole - Fani Olimpia 1:3; Ponziana A - Fortitudo 5:0; Esperia - S. Andrea 4:6; Zarja - Portuale 0:5; Pdnzi-ana B - Vivai Busa 2:4.
LESTVICA: Fani Olimpia 12; Portuale 11; Soncini, Ponziana A 9; Vivai Busa 8; Ponziana B 7; Giarizzole 6; S. Andrea, Zarja 4; Fotitudo 2; Esperia, Zaule Rab. 0.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob "delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mra) 55.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.650 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
4. novembra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k.	^ ZTT	Član italijanska
in tiska MT'	Trst	trHdll 2v*2e časopisnih
f	1	založnikov FIEG
Med demonstracijo proti odprtju nove steze na tamkajšnjem letališču
Tako imenovani zaščitniki narave ubili dva policijska agenta blizu Frankfurta
Demonstrante je policija preganjala tudi s psi	(AP)
FRANKFURT — Med demonstracijo proti odprtju nove vzletne steze na frankfurtskem letališču, ki jo je uprizorilo okrog dvesto pripadnikov naravovarstvenih organizacij, so zločinske roke ustrelile dva policijska agenta, devet pa ranile. Varnostne sile so med hišnimi preiskavami našle pištolo kalibra devet, s katero naj bi ubili agenta, in aretirale več oseb. Dogodek je močno razburil javnost pa tudi politične sile, ki ga označujejo kot »kakovosten skok terorja«, saj se kaj takega doslej v Zahodni Nemčiji še ni zgodilo. Marsikdo vidi v dvojnem umoru napad na demokracijo, ker naj bi oblasti v bodoče strožje nastopale proti organizatorjem in udeležencem javnih shodov in protestov.
Tako imenovano »zahodno stezo« so dogradili 12. aprila 1984, niso pa je še uporabili prav zaradi neprestanih protestov, češ da bo kvarno vplivala na naravno okolje in človeka z oglušujočim ropotom. Pred šestimi leti so si člani naravovarstvenih skupin uredili v gozdu pri stezi, ki je bila takrat v gradnji, barakasto naselje, policija pa ga je uničila. Predsinoč-njim so demonstrantje uprizorili baklado v spomin na ta dogodek, ko pa so si med pohodom proti vzletni stezi skoraj vsi nadeli čelade in si zakrili obraz, so nastopile varnostne sile, da jih razkropijo. Prišlo je do ostrih spopadov, zakrinkani ljubitelji narave so obmetavali policijo s kamenjem, molotovkami, jeklenimi kroglicami in celo signalnimi raketami, ki so zanetile senene bale. Kot rečeno, pa je nekdo tudi streljal: pokončal je 43-letnega komisarja Klausa Eichhoferja in 23-letnega agenta Thor-stena Schvvalma, ranil pa štiri policiste. Drugih pet je moralo v bolnišnico zaradi opeklin, a dva sta že doma.
Med hišnimi preiskavami v skrajnolevičar-skih krogih so odkrili 9-kalibrsko nenabito pištolo, ki jo je ukradel 8. novembra lani v Hanauju na Hesenskem demonstrant policaju in jo bodo pregledali balistični strokovnjaki. Nekaj ljudi so tudi priprli oziroma aretirali. Zvezne oblasti so že napovedale oster pregon odgovornih za uboj dveh agentov. Pravosodni minister Engelhard (FDP) je seveda obsodil dejanje, a pozval k razumnosti in posvaril pred antidemokratičnimi ukrepi. Kancler Kohl je najavil strogo izvajanje predpisa, po katerem ne sme biti demonstrant zakrinkan.
Bodo v kratkem letala AIR 42 zopet poletela?
RIM — Kakšna usoda bo doletela letala ATR 42, ki že dalj časa samevajo v hangarjih letalskih družb Atija in Avianove? Včeraj je s tem v zvezi spregovoril minister za prevoze Mannino, ki je med drugim dejal, da bodo vsa letala tega tipa v kratkem zopet poletela. Takšno je bilo namreč mnenje izvedencev italijanskega letalskega registra RAI.
Letalski družbi Ati in Avianova pa vztrajata pri tem, da bosta počakali končno oceno pravosodja in preiskovalnih komisij v zvezi s strmoglavljenjem »kolibrija«.
Včeraj je delegacija Anpaca, ki sta jo sestavljala kapitana Pezzopane in Dejudicibus, stopila do predsednika komisije za javna dela, senatorja Guida Bernardija in vložila nujnostno zahtevo o sestavi novega organa, ki bi skrbel za varnost poletov.
V	Beogradu seznanjeni
s preteklostjo Waldheima
JERUZALEM — Svetovni židovski kongres ima dokumente, ki baje dokazujejo, da bi naj jugoslovanska vlada točno vedela za Waldheimovo nacistično preteklost. Beograjska vlada bi naj tudi načrtovala, da bi s pomočjo teh dokumentov vplivala na avstrijsko vlado pri pogajanjih o bodočnosti Slovenije. Novico so včeraj objavili v izraelskem dnevniku Maariv, posredovala pa jo je italijanska tiskovna agencija Ansa.
Dokument naj bi 12. decembra 1947 poslali iz urada za vojne zločine jugoslovanskega notranjega ministrstva oddelku za mednarodne organizacije zunanjega ministrstva SFRJ. Dokument naj bi med drugim omenjal nacistično preteklost Wald-heima, ki je bil takrat član avstrijske delegacije med pogajanji za prihodnost Slovenije, piše dnevnik Maariv.
V	agencijski novici tudi piše, da so izvedenci Svetovnega židovskega kongresa prepričani, da je jugoslovanska vlada imela namen izkoristiti dokumente prav med domnevnimi pogajanji z dunajsko vlado. Po pisanju izraelskega dnevnika so po vojni jugoslovanski preiskovalci zasliševali nemške vojne ujetnike, ti pa naj bi jim potrdili domneve, da je Kurt Waldheim soodločal o umoru talcev v Bosni in Hercegovini. Waldheim je bil takrat oficir nemške vojske, vselej pa je zatrjeval, da o umoru talcev ni vedel ničesar.
Protestna akcija ZKMI pred jedrsko centralo
VITERBO — Približno 150 članov Zveze komunistične mladine Italije je včeraj ob zori manifestiralo pred gradbiščem jedrske centrale v Montaltu di Castru pri Viterbu. Demonstranti so delavce nagovarjali, naj ne gredo na delo, niso pa jim tega preprečili. V umbrijsko mesto so prišli že ob pol petih, saj se je prva delovna izmena pričela že pol ure kasneje.
V svoji prepričevalni akciji so bili mladi komunisti, ki so jih spremljali trije komunistični poslanci, tudi precej uspešni, saj je včeraj v Montaltu di Castru redno delalo le okrog 100 delavcev. Delo na gradbišču jedrske centrale se je včeraj dejansko ustavilo tudi zaradi tega, ker mnoge tvrdke, tja svojih delavcev sploh niso poslale, ko so zvedele za demonstracijo. Sindikalni predstavniki zaposlenih v jedrski centrali so včeraj predsedstvu vlade poslali pismo, v katerem so zapisali, da številne demonstracije pred gradbiščem jedrske centrale ogrožajo pravico do dela.
Ustavili sumljiv tovor
TURIN — Na italijansko-francoski meji so cariniki ustavili vagon, ker so domnevali, da vsebuje radioaktivno snov. Vlak je v soboto odpeljal iz Pariza s tovorom kobalta 60 za bolnico Boris Kidrič iz Vinče pri Beogradu, ki je specializirana za zdravljenje rakastih obolenj.
Gasilci so včeraj ugotovili, da je radioaktivna mera tovora v dovoljenih mejah, pristojne oblasti pa še niso izdale potrebnega dovoljenja za tranzit skozi italijansko ozemlje, tako da je vlak odpeljal komaj v večernih urah.
Zaplenjeno orožje velja več kot 30 milijard lir
Vse orožje irski republikanski armadi?
LONDON — V zvezi z aretacijo petih članov posadke ladje Eskund II, ki je v noči med petkom in soboto prevažalav bretonskih vodah velik tovorpretihotapljenega orožja, so včeraj povedali imena tihotapcev. To so: kapitan ladje 49—letni Adrian Hopkins, 44—letni Henry Cairns, 42—letni Dennis Doyle, 34—letni Ed-ward Friel ter 43—letni William Finn. Vsi so Irci, kaže pa tudi, da so člani irske republikanske armade IRA. To naj bi sledilo iz dejstva, da so ponarejeni potni listi tihopapcev izginili iz palače dublinskega zunanjega ministrstva že leta 1984, leto kasneje pa so nekatere potne liste dobili v žepu skupine pripadnikov irskega terorizma.
Zaplenjeno orožje velja več kot 30 milijard lir, zato nekateri menijo, da je bilo to le delno namenjeno vojakom irske republikanske armade. Peterico tihotapcev bodo v kratkem prepeljali v pariške zapore.
JO / MESTO CVETJA
Piše in riše: Matjaž Učakar
Ladja Eskund II je prevažala kar 150 ton orožja, sovjetskih brzostrelk kalaš-nikov pa je bilo na krovu še in še.