Siav. 248.
V Trstu, v torek 7. septemfcra 1915,
Letnik XI.
I;Taja vsak dan, Judi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Lreuniilvo: LJica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, t nadstr. — Vsi c't; naj se pošiljajo uredništvu lista. Ne frank in na pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Iz&vtelj ir odgovorni crednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij • .fcdincstiV — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge.z 11: ejerim pcrc?tvorr v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20.
Telefon tredniitva in uprave ftev. 11-57.
ri2ic£nina znaša: Za cek> leto........K 24.—
Iz pol leta................-
za tri mesece................. j?-T"
za r c d c 1 j s k o izdajo za celo leto........ 5.20
it pel leta................. 2t>°
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zagrele Številke po 10 vinarjev
Oglas! se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov -........T......nt m po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsia.......: ... . „ 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti1. Naročnina in aklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Lprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega šL 20. — Poštnohranilnični račun št. 811.652.

i pg^i if§3fi
ni mm nm
mmmmm
lil : klllUII|lli-JJ HIHNIIM^	s^lll,
Uspehi zueinfo M m Tcrnopolu, uzhoHno LucKa in oh
Z tivsifijsKo-rusfeesa bejlšca.
Tllftl-
L - M italllonsKl fronti no&enih pus« dogoilKou.
DUNAJ, 6. (Kot.) Uradno se objavlja:! 6. avgusta i9*5, opoldne.
Na besa rab »k i meji in vzhodno izliva Sereta so Rusi včeraj ponavljali svoje srdite protinapade. Sovražnik je bil povsod vržen nazaj in je imel velike izgube.
Na fronti <*b Seretu in naših linijah vzhodno 6rodyja in zapadno Dubna je bouK) delovanje v primeri z velikimi boji preteklih dni nekoliko popustilo.
V ozemlju Tarnopola je bil odvzet Rusom en utrjen kraj.
Naše vzhodno Lučka prodirajoče čete so v napadu prekoračile severno Olyke med skrajno težavnimi razme-ami -no-čvirn lto in poplavljeno nižino Putilo- *e.
Ob gornji Jasioidi bojujoče se c. kr. sile so vrgle sovražnika iz njegovih zadniHi zakopov južno reke in prispele na več mestih na severni breg.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
2 NsiiiiMiaifcga *
DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se objavlja: 6. septembra 1915, opoldne.
Dečiin so bili Italijani včeraj na primorski fronti in na Koroškem v splošnem nedelavni. so razvili v ozemlju Kreuz-beiškega sedla (jugovzhodno lnnichena) po daljšem odmoru srdito artiljerijsko delovanje in se poskušajo tamkaj na več točkah približati našim postojankam. Do infanterijskih bojev dosedaj ni prišlo.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
Zdravstvene odredbe v Italiji.
LUGANO, 5. (Kor.) Italijanska vlada se čuti prisiljeno, ukreniti izjemne odredbe glede javne zdravstvene oskrbe v vseh krajih kraljestva. Iz obsega in vrst odredb je razvidno, da računajo v Italiji z razširjenjem nevarnih in nalezljivih bolezni.
Kakor poroča »Sole«, postaja pomanjkanje zdravil, obvez in bombaža vsled nemške prepovedi izvoza zelo občutno. Ona zdravila, ki so še na razpolago, so zelo draga. Karbolna kislina, salicilni preparati so 12 krat, bromkalij 6 krat, phe-nacetin 6 krat. toplomeri za mrzlico in brizgalke 4 krat dražji kakor poprej.
Z gornje soške fronte.
Dopis »Edinosti«.
Vojna pošta 220.-
Gospod urednik! Predvsem prejmite od vseh nas Slovencev našega oddelka najprisrčnejši pozdrav!
Po dolgem času scin zopet dobil priložnost, da Vam nekaj malega napišem, kako se nam je godilo v zadnjem času. Ce priobčite ta dopis v naši priljubljeni »Edinosti«, nam napravite vsem veliko veselje, in zato upam, da ustrežete naši želji.
Torej kako se nam je godilo!
dan meseca avgusta so nas Italijani tako močno obstreljevali s topovi, da smo mislili, da mora biti vse drobno na naši strani in da ne ostane nihče več živ. Toda kaj je doseglo vse to streljanje? Nič! Naš oddelek ni imel niti enega ranjenca.
Italijani so morali opaziti, da je bilo zaman vse njihovo streljanje in razsipanje municije, da smo ostali še vsi živi in neomaino na svaiib
P O D L I S T E K
GREŠNICE.
Roman. — Francoski spisal Xavier d* V.ontepia
Pogled mu je bil strm, zobe je imel krčevito stisnjene, prsi pa so se mu dvigale v bolestnem ihtenju. Toda truplo je bilo že neobčutljivo za bolečine in v njegovi omotični glavi je bilo prostora le še za čut moralične muke. Kdor bi ga bil videl, bi ga bil mogel smatrati za avtomat, ki ga pregiblje pero.
Tema je bila vedno hujša. Sneg je pokrival vsa pota s svojim belim mrtvaškim prtom. Fra Diavolo ie zadel z nogo ob kamen, ki ga ni videl, in je padel. Zastonj se je trudil, da bi bil zopet vstal. Mišice in živci so mu odpovedali službo. Njegov boj ni traial dolgo.
— Zbogom, Pivoine! Zbogom! — je je-čal potihorna in se ni upiral več proti ledenemu grobo, v katerega ga je položila ■so Ja.
Prišel pa je dan avgusta. Ves dan smo imeli mir, kar se nam je zdelo precej sumljivo. Pogovarjali sino se že sami med seboj, da bo najbrž na noč kaj pose-; bnega. In res! Okoli 8. ure zvečer smo dobili povelje, naj bomo pripravljeni. Pripravili smo se takoj in čakali smo ter čakali, vsi ene misli, češ, le pridi, ti že pokažemo, kdo smo mi!
Ob 10 zvečer se je kar naenkra zabli-skalo po vsej naši fronti in zapokalo iz vseh zakopov: puške, strojne puške, sve-tiljke, rakete; vse naenkrat je bilo živo. Mislili sino, da nas Italijani zgrabijo takoj, toda videli smo jih prihajti, odhajati pa ne več. Ko so se poizgubili vsi, je na* stala tišina po vsemu delu naše fronte. Toda ni bilo dolgo tako. Dobre pol ure je minilo, pa so zopet začele padati granate po nas.
Tega dne, avgusta, ne pozabim tako kmalu. Bil sem v zakopu s sedmimi tovariši. Kar naenkrat butne sovražna granata v naš zakop in nam zasuje dva moža. Lahko bi nas bila ubila vseh sedem, toda bog ne da take sreče sovražniku. Tako nas je ostalo vseh sedem živih, kajti tudi onima dvema zasutima se ni zgodilo nič hujšega.
Tako je šlo potem ves teden dalje, včasih ob hujšem včasih ob slabejšem sovražnikovem streljanju.
Prišli smo v R.
Ko smo oddaleč zagledali svetlobo, se nismo samega veselja mogli dovoli načuditi, kako je lepo in prijazno, če človek po tolikem Ca>u pride zopet v obljudene kraje in vidi civilne ljudi in vse drugo, česar ni v strelskih zakopih. To je bilo pripovedovanja, smeha in šale! Vsak je imel kaj pripovedovati, vsak kai pokazati
Sovražnih
krogeu se nismo toliko bali, ker smo bili dobro zakriti. Zadevale nas niso puškine kroglje in tudi granate in šrapneli nam niso napravljali škode. Marsikedaj smo imeli celo še lepo zabavo, ko smo gledali, kako so laške kroglje preganjale namesto nas divjačino, posebno divje koze. No, po devetih tednih pa smo pustili za seboj vse te bridkosti in sladkosti strelskih zakopov tam gori pod oblaki in smo bili zopet med ljudmi. Prva naša skrb je bila tedaj, da smo se otresli — lazic, kajti te so pač ravno tako nadležne, kakor laški šrapneli in granate, in človek komaj čaka, da se jih iznebi. Istotako sedaj počivamo, da jo potem zopet mahnemo tja, kamor nas pokliče povelje in naša dolžnost.
Končno se zahvaljujem slavnemu uredništvu, da je priobčilo v svojem listu moja povpraševanja po beguncih. Prejel sem od njih vseh že obvestila. Tako torej srčno pozdravljam vse in javljam, da sern čil in zdrav in da se rni godi dobro, kakor vsem nam starim voj-skačem. Živeli!	Jos. Žuljan.
Z nemSKo-ruskega bojišča.
BERLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan, 6. septembra 1915:
(Armadna skupina generalfeld maršala Hindenburga.) Od Vzhodnega morja do
Kmalu je zaspal in se ni prebudil več.
Snežilo je vedno dalje. Drugo jutro je bilo videti majhen kup ob cestnem robu. Ta kup je bil Fra Diavolov grob.
Tekom dneva so našli njegovo truplo in ga prepeljali v mrtvašnico.
Nihče ga ni spoznal, — nihče se ni o-glasil in v prašal po njem.
Zemske ostanke Pivoininega ljubimca
so zakopali v skupnem grobu.
* *
Prihajamo h koncu drugega dela naše povesti in se moramo posloviti od nekaterih naših znancev, dočim se pa zopet povrnemo k nekaterim v tretjem delu naše povesti.
Karel de Saint Andre je, kakor znano, nemudoma odpotoval v svojo domovino ♦ Franche Comteji, kjer je našel svojega očeta bolnega na smrt. In ni potrajalo dolgo, pa je stari gospod de Saint Andre zatisnil za vedno oči. V grajski kapelici so ga položili k večnemu počitku. Baronica de Saint Andre je potočila za svojim soprogom marsikatero bridko solzo.
vzhodno Orodna je položaj neizpreme-njen. Desno krilo se bliža Nlemenu ori Lunu in oddelku Ros i severno Wolkowy-
ska.
(Armadna skupina princa Leopolda bavarskega.) Med boji s sovražnimi zadnjimi oddelki je armadna skupina na prodiranju prekoračila oddelek Rosa južno Wolkowyska.
Premagane so tudi močvirnate ožine pri Smolanici severozapadno Pružane.
(Armadna skupina generalfedmaršala Mackensena.) Napad napreduje.
Jugovzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Angleški glas o oneracijah na severnem ruskem bojišču.
LONDON, 4. (Kor.) »Times« poročajo iz Petrograda: Grozeči značaj gibanja armade generalobersta Eichorna poti kraju Orany, je bil popolnoma utemeljen z na-daljnim razvojem. Toda najhujše posledice udarcev za hrbtom so bile odvrnjene s pravočasno umaknitvijo Rusov na Nje-men, opustitev levega obrežja reke do Orodna in izpraznitev utrdb Orodna na levem bregu. Ofenziva sovražnika na fronti ob Njemenu od Olite do črte O-rany—Merecz je bila izvršena z veliko silo. Olede strategičnih delnih uspehov ruske armade pri Vilkomiru, pravi imenovani list, da je preuranjeno reči, ali ie ruska ofenziva ob Viliji samostojna ali samo pomožna operacija.
Carjev gavor na konferenci glede presiir&e rasKs ormede.
PETROGRAD, 5. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura poroča: Car Nikolaj je imel pri otvoritvi razprav o preskrbi armade in izdelovanju municije sledeči nagovor:
»Vprašanja, katerih rešitev je poverjena čisto posebnim razpravam, namreč vprašanja narodne obrambe so v treno-tku najtežavnejša in najvažnejša. Problem se tiče obsežne preskrbe armade z municijo in s tem edinega predmeta, na katerega čakajo naše hrabre čete, da zadrže tujo invazijo in pribore z orožjem nove uspehe. Zakonodajni korporaciji ki sem ju sklical k sedanji seji, ste mi dali trdne in brez obotavljanja edini odgovor, ki je vreden Rusije, namreč, da se mora nadaljevati vojna do popolne zmage. Ne dvomim, da je to glas cele Rusije.
Seveda pa nam sklep, ki smo ga sklenili, nalaga tudi veliko gorečnost pri prizadevanjih. Ta misel je postala že splošna, vendar pa jo je treba realizirati kar najhitreje. In v to naj služijo vaše razprave.
Ti razgovori združujejo k skupnemu delu vlado, odposlance zakonodajnih kor-poracij in javnih institucij, naše industrijalce. z eno besedo: zastopnike cele Rusije. Pri delih, h katerim sem vas poklical s polnim zaupanjem in vam dal pooblastila v izrednem obsegu, vam bom sledil vedno z največjo pozornostjo in se povsod. kjer bo potrebno, udeleževal osebno. Rešiti imamo veliko nalogo, za kar so potrebne vse življenjske sile cele dežele. Proč z vsakim drugim razmotrivanjem v tem trenotku, pa naj bi bilo še tako važno in v državnem interesu, če ni ravno bistveno za sedanji trenotek. Nobena stvar naj ne odvrača sedaj naših misli, naše volje in naših sil od sedaj edinega za nas važega cilja, namreč, da se prežene sovražnika, iz lastne dežele. V tem trenotku moramo predvsem zasigurati popolno vojaško opremo naših aktivnih armad, kakor tudi pod orožje vpoklicanega moštva.
toda energična, kakor je bila, se je kmalu otresla žalosti in je sklenila sama pri sebi, da odslej posveti vse svoje življenje edino le sreči svojega edinega sina, V ta namen se je odločila, da zapusti za daljši čas graščino Saint Andre in Franche Comtejo, da tako ohrani svojega sina morebitne nesreče, kakor se mu je pripetila pred dvema letoma. Zato jej je ravno dobro došlo vabilo njenega brata. Karlovega ujca, ki se je, ne ozirajoč se na svoje plemenito pokoljenje, izprevrgel v trgovca, v Brestu stopil v družbo z nekim drugim trgovcem in postal tako ugleden veletrgovec in brodoiastnik. Bil je samec in ni želel nič drugega kot da bi kedaj njegov stričnik Karel stopil na njegovo mesto. Na svoje plemstvo ponosni baronici de Saint Andrejevi ni nikakor ugajala ta bratova želja, toda kot praktična ženska je pa končno le uvidela, da bi ne bilo slabo, ako bi bil njen sin kedaj poleg posestva v Franche Comteji tudi lastnik ujčevih zlatnikov. In v Brestu, popolnoma neznan, bi bil tudi popolnoma zavaro-
Ta naloga vam je poverjena od sedaj naprej. Gospodje! Vem, da boste posvetili vse sile, vso ljubezen do domovine za rešitev tega vprašanja. Zatorej na delo z božjo pomočjo!
Vojni minister Polivanov je podal nato pregled odredb, ki jih je ukrenila posebna konferenca v prejšnji sestavi za preskrbo armade, in je izjavil, da ima nova konferenca sedaj težavno nalogo, da udejstvi ukrenjene odredbe svoje prednice.
Predsednik državnega sveta Kulom-z i n je naglašal potrebo, da se na vse strani skrbi za potrebe oborožbe.
Predsednik dume Rodzjanko je izrecno protestiral proti vsaki misli o kakem sklepanju miru, dokler ni sovražnik definitivno uničen. Moraiična sila naroda ni zlomljena. Ruski narod je trdno odločen, da za vedno razbije osovražene nemške verige.
Car otiel na fronto.
PETROGRAD, 5. (Kor.) Car Nikolaj je odpotoval danes na fronto.
Z zopailMia bollftn.
BERLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan, 6. septembra 1915:
Zapadno bojišče.
Zgodilo se ni ničesar bistvenega. Ob cesti Menin - Ypern je bil sestreljen en sovražni dvokrovnik.
Vrhovno armadno vodstvo.
Torpedirane ladje.
LONDON, 5. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Queenstowna: Britski parnik družbe Aland Line »Hesperian« (10.000 ton), ki je bil na potu s 600 do 700 potniki, je bil sinoči pri Fastnetu torpediran. Parnik se ni potopil. Ponesrečenci prihajajo brez obleke v Oueenstrovvn.
(Pripomba Wolffovega urada: Najboljše bo, ako počakamo najprej na natančnejša poročila, je-li parnik sploh bil torpediran in pod kakimi okoliščinami se je to zgodilo.)
LONDON, 6. (Kor.) Neko Lloydovo poročilo pravi: Parnik »Hesperian« je bil torpediran. Kapitan in 20 mož posadke je ostalo na kro<vu. Potniki in en del posadke so bili izkrcani v Queenstovvnu. Poslala se je pomoč. Upa se, da bo parnik mogoče privleči v pristanišče.
LONDON, 6. (Kor.) (Reuterjevo poročilo.) Parnik »Hesperian« se je danes zjutraj ob 6. uri 47 minut potopil.
AMSTERDAM, 6. (Kor.) Neki tukajšnji-list poroča iz New Yorka: Parnik »Hesperian« je bil na odpofovanju. Med 314 potniki se je nahajal neki major, Barros po imenu, 12 drugih častnikov in 35 mož nekega kanadskega bataljona, ki so se, vsi ranjeni, hoteli povrniti domov, v Kanado, na zdravljenje.
Major je pripovedoval, da je deset minut pred pol 9. zvečer sedel z nekaterimi častniki na krovu, ko se je naenkrat začula glasna eksplozija. Ladja se je silno pretresla in 50 metrov visok voden steber je padel na krov. Ženske in otroci so bili najprej odpravljeni v rešilne čolne. Na krovu je vladal vzoren red.
LONDON, 6. (Kor.) (Reuterjevo poročilo.) Ameriški konzul v Oueenstovvnu javlja, da pri torpediranju parnika »Hesperian« ni prišel noben Amerikanec ob življenje.
Brodolastniki izjavljajo, da nihče ni prišel ob življenje. Da je bila ladja namenoma torpedirana, izhaja iz poročil potnikov. Vladalo je krasno vreme. Mnogi so se po jedi podali na krov, kjer so se v
van proti takim dogodkom, kakor smo jih opisali v naši povesti. Tako se je odločila končno, da se preseli s Karlom v Brest, kjer jej je brat ponudil ne ravno razkošen, pač pa zelo udoben dom. Karel pa naj bi se skušal uživeti v življenje veletrgovca. Ce bi mu ne ugajalo to življenje, mu bi ostala še vedno prosta po*t drugam. V tem njenem sklepu jo je še bolj utrdil stari župnik abbe Brignogne, ki je vedno zatrjeval baronici, da Pariz, ta jama razbojnikov, ni ugodno vplival na Karla.
Tri mescce po smrti gospoda de Saint Andreja sta baronica in Karel, prepustiv-ši upravo posestva izkušenemu upravitelja, odpotovala v Brest. O n^laljnih doživetjih mladega barona de Saint Andreja bomo govorili v tretjem delu naše povesti.
Sedaj pa še nekoliko o naših drugih znancih.
Mignonne je postala žena Mihaela Ger-maina, ki je bil ranjen v A!žiru in se je po enem letu vojaške službe vrnil do-
veri, da so nevarnosti že prestali, razgo-varjali o prijetnem potovanju. Naenkrat je silen stresljaj prevrnil stole na Krovu. Nato je prišlo do eksplozije in voden steber, ki je segel do višine- jamborov, je padel na krov, da so bili vsi premočeni. Kapitan je odredil, do so takoj spustili čolne, ki so jih zasedli najprej ženske in otroci in nato tudi drugi potniki, .dočim so kapitan in častniki ostali na krovu.
LONDON, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Angleški parnik »Cymbolins« je bil potopljen. 31 mož posadke je bilo iz-krcanih, šest mož je mrtvih, šest pa ranjenih.
BERLIN. 6. (Kor.) Po poročilu nekega naših podmorskih čolnov, je podmorski čoln »U 27« okrog 10. avgusta zapadno Hebridov potopil starejšo angleško kri-žarko. Ker se podmorski čoln »U 27« ni povrnil — nahaja se namreč že dalje časa na morju — se mora računati z njegovo izgubo.
Dne 18. avgusta je bil nemški podvodnik zopet obstreljevan od angleškega potniškega parnika. Podvodnik je poskusil, da bi v bristolski kanal dospeli parnik ustavil s svarilnim strelom.
Finančne zadeve entente.
LONDON, 5. (Kor.) Angleško-franco-ska komisija, ki se poda radi meničnih kurzov v Združene države, je odpotovala iz Anglije. Med člani komisije se nahaja tudi lord Readin^_
S turških bojišč.
CARIGRAD, 5. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
Dne 4. t. m. smo potopili v Dardanelah angleški podvodnik »E VII.« in ujeli 3 o-ficlrje in 25 inož.
V	oddelku Anaforte so izvršile naše poizvedovalne kolone ponoči z uspehom nenadne napade in odvzele sovražniku vnovič množino plena.
Dne 4. t. m. je naša artiljerija na enem ob obrežju Bujuk Kemikli se nahajajočih sovražnih prevoznih parnikov povzročila požar.
V	oddelku Ari Burnu se nadaljuje artiljerijski boj in metanje bomb.
V	oddelku Seddll Bahra od časa do časa brezuspešen ogenj sovražne artiljerije proti obrežju Alčl Tepo.
Dne 4. t. m. so naše anatolske ožinske baterije uspešno obstreljevale sovražne utrdbe na rtiču Ellesburnu, kakor tudi sovražne baterije in taborišče pri Seddil Bahru. Sovražne baterije so skušale odgovarjati, a so bile prisiljene k molku. Sovražnik ie bil tudi prisiljen, da je izpraznil taborišče in je napravil drugje.
Zvečer so naše baterije prisilile sovražne torpedovke, ki so se skušale bližati vhodu, da so se vrnile. En sovražni parnik, ki je ostal pod našim artiljerijskim ognjem, je bil odveden na visoko morje.
Na ostalih frantah nobene izpreniembe.
Dogovor med en ten to in Grško.
ATENE, 4. (Kor.) Definitivni dogovor med ententnimi velesilami in Grško glede trgovine in plovbe Grške je podpisan. Grška je prevzela obveznost, da bo z zakonodajnimi odredbami zabranila vojno kontrabando. Ententne velesile ne bodo zadrževale prostega izvoza tobaka in rozin v dosedanjih množinah in dovolile izvoz vseh izključno za notranjo potrebo Grške določenega blaga iz Anglije in kolonij na Grško.
Posledica dogovora bo opustitev pre-iskavanja grških ladij na potu iz enega pristanišča v drugo.
mov. Mignonnina pridnost, sramežljivost in prijaznost ste se tako zelo prikupili mlademu možu, da je zaprosil Mignonno za njeno roko. In ker so želeli tudi njegovi starši, da bi postala Alignonne njihova sinaha, se je končno vdala Mignonne njihovi želji in postala Mihaelova žena. Pozabila pač ni onega, kar je pretrpela, in pozabila tudi ni svojega prvega ljubimca. Toda delo v gospodinjstvu in skrb za cvetoče otroke jej nista dopuščala, da bi se dosti bavila s spomini na preteklost, in celo tudi tedaj, ko nese sadje in zelenjavo, pridelano na svojem vrtu, v glavno mesto, hodi lahko mirnega srca in veselega duha miino krajev, kjer je toliko pretrpela in tudi užila toliko sreče. Karla ni videla nikoli več v svojem življenju.
Grof Rene se je potolažil in ima sedaj že drugo ljubimko. Morda se še srečamo kedaj tudi ž njim.
V Pivoininem krasnem stanovanju stanuje sedaj neka mlada subreta gledališča Palais Royal. To dekletce se prav nič ne pritožuje, kakor se je Pivoine, da jo grof
t
Stran n.
24&
V Trstu, dne 7. septembra 1915
Papež in mir.
RIM, 6. (Kor.) »Corriere d' Ifalia« izjavlja, da more zagotavljati, da se papež niti s kakim predlogom glede miru niti z lastnoročnim pismom ni obrnil do predsednika NVilsmia.
Km le Avstrija ?
(Zvršetek).
Kar Nemec iz nemške države vedno rad pozablja, je, da ima avstrijska država upraviti z drugačnimi ljudmi, nego mi v Nemčiji. Država je na vse zadnje pojm, \ časih zločin (kakor v Rusiji), ali trgovski posel (kakor v Angliji), ali vedno gre za žive ljudi. Največ tega, kar je na avstrijski državi zamotanega, posebnega.se da razjasniti z eno besedo: vzhod! Avstrija je dežela, ki mora neprestano izvajati velikansko privlačno silo na evropskem vzhodu! Smo si-li bili mi po izobraženih, čistih, higiieničnih mestih nemške države vsikdar na jasnem, kaj da to pomen ja? Med vzhodom in zapadom v vsei Evropi zija prepad, ki se razteza na vsako posameznost življenja. Eden ne ve nič
0	drugem, ie za milje oddaljen od njega po vzgoji,- življenjskem običaju, nazorih. Ako se srečujeta, strmita drug v drugega. kakor da sta si nepoznana brata. E-den gosposki, bogat, dobro umit, dobro oblečen, naobražen — drugi, vzhod, reven, ubožec, umazan. Ta vzhod ima isti življenjski nagon, isto dobro voljo, isti razum, često več častihlepja in talentov, nego mi na bogatem zapadu — ali: kdo ga vzgaja? Ali nai prepustimo to Rusiji^
1	anslavističnemu valu, veliki povodnji, ki bi se neizogibno razlila preko vse Evrope, da ni Avstrije?! Da to vzgojno delo Avstrije ni nikaka fraza, to naj dokaže nekaj številk, posnetih po uradni statistiki. Ostanimo pri oddaljenejih, še le ne-dolgo temu pridobljenih pokrajinah. \ Dalmaciji, kjer je prebivalstvo po 97 odstotkov južno slovansko, je bilo v letu 1887 še 87 odstotkov analfabetov, je število teh do leta 1900 padlo na 73 odstotkov. Bosna, ki se je s svojimi 35 odstotki moiiamedancev najbolj upirala zapadnim vplivom, je štela že leta 1905 H srednjih in 65 strokovnih šol. V Galiciji je bilo v letu 1880 še 87 odstotkov ljudi, ki niso znali ne pisati ne citati. V letu 1900 je ta številka padla na 63 odstotkov. Ni torej preveč rečeno, ako trdimo, da mora Avstrija evropski južni vzhod, v kolik »r jpj pr:haja v roko, še le priučiti umivanja v pravem pomenu besede, ga desinfici-rati, mu česati lase in ga učiti abc. Iz tega sledi, da se te države ne sme presojati z istimi domnevanji kakor stoletne narodne države Evrope.
bedaj bodo morda čitatelju iz nemške države jasni razlogi, zakaj ne smemo dvojne monarhije meriti — kakor se cesto dogaja — z našim merilom.
^ f ali nje življenjski pogoji so druge vrsti, nego naši. Da iz poznavamo te pogoje, je sedaj bolj nego kdaj za nas potrebno in koristno. Federativnih držav je tudi danes še poleg Avstrije. Toda nudijo le malo točk za primerjanje z Avstrijo in nimajo za nas iste zanimivosti kakor ta poslednja. Misliti bi mogli, da angleška svetovna država s svojo kaj rahlo zvezo s posamičnimi državami, ki so v resnici združene med seboj le po dinastiji in vojski (floti), nudi še največjo sličnost. Iz tega razloga morda je ravno v avstrijski aristokraciji vedno obstajala neka anglomanija. Ali pa obstoji ta anglo-manija v skupnem nagnjenju do vnanjo-sti, ki ga imata oba — Anglež in Avstrijec. In ta anglomanija tudi sedaj še, med vojno, ni popolnoma izginila. O sovraštvu ljudstva, ki vlada v Nemčiji proti Angliji, je tu malo opažati. Vse ljudsko sovraštvo se obrača proti Italiji, za kar je tudi dovoli vzrokov. Za Rusijo so menda minili časi, ko so si nje državniki dovoljevali zbadljivo besedo: »Avstrija je le vlada, ni pa nikaka država!« Avstrija je zadostno dokazala, da je država, zmožna za življenje. O tem so se menda nje sosedje prepričali sedaj za vso bodočnost.
C * ^
Tako piše o Avstriji Nemec iz nemške države. Seveda ne bi se mi pridružili vsakemu njegovemu nazoru, uiti ne bi podpisali vsake njegove trditve. Saj pričajo njegova izvajanja, da si tudi on ni še ustvaril povsem jasnega pojma o narodnih silah, ki so komponenti vsega dr-zavno-političnoga življenja v tej državi. Pada n. pr. v pogreško, da vse vzgoj-
no in izobraževalno delo v pokrajinah pripisuje le državi. Nič ne ve torej o tem, koliko delujejo v smeri povzdiganja splošne naobrazbe deželne avtonomije in narodi sami z raznimi svoiimi institucijami, ki so si jih u-stanovili ravno zato, ker so bili navezani na samopomoč!! Nikdo ne bo tajil razlike v stopnji splošne naobrazbe med zapadno Evropo in slovanskim evropskim vzhodom. Toda reči moramo, da je na slikanju te razlike malce pregloboko po-makal svoj čopič v črno, da torej nekoliko pretiruje. No, pri vsem tem so njegova izvajanja hvale vredna, ker se ugodno razlikujejo od načina, kakor so. nekdaj pisali in govorili o razmerah med Jugoslovani Evrope in jih — karikirali. Zato smo rekli uvodoma, da je v glavah vsaj pametnih Nemcev začelo svitati bolje izpoznanje o naravi, strukturi in pravi nalogi Avstrije. Samo bi želeli, da ne bi priporočal javnosti v Nemčiji samo boljega izpoznavanja življenjskih pogojev avstrijske države, marveč tudi delovanja in opravičenosti aspiracij narodov, ki tvorijo to državo. Kdor teh ne pozna in ne presoja pametno in trezno teh, tudi naravi in strukture države ne more prav poznati. Vsekako pa avtorjev izrek, da Avstrijo treba meriti z drugim merilom, nego pa Nemčijo, ter da ima prva vse drugačne življenjske pogoje nego druga — pomenja velik korak k pravemu izpo-znavanju. da Avstrija ni in ne more biti le dependenca, privesek Nemčije, marveč da je nje zgodovinska naloga ta, da živi svoje samoiastno državno življenje, primemo pravicam in potrebam vseh svojih narodov, v smislu resnice, ki io naglasa avtor sam — da Avstrija ni enotna naci-joiialna država.
smatra za potrebno, da bi objavljala svoja uradna obvestila, namenjena vsemu tržaškemu in okoiičanskemu prebivalstvu, tudi v jeziku velikega dela tržaškega in okoličanskega prebivalstva, v slovenskem jeziku, y~
»ljubi preveč«. Stane ga ogromne svote. Zato ga pa vodi na vojkah in ga vara vsak dan z igralci buljvarskih gledališč.
Hektor je videl v gledališču »Varietes« enoiudvajsetkrat igro »La vie de bohe-nie in uporablja po svojih najboljših močeh dob're nauke, ki jih je cela kopica v tej igri.
Bratranca Chrocarua še vedno služita dobro, prvi med Pontarlierjem in To-nerrom. drugi pa v svoji krčmi »k srebrni skledi«.
Miss Ana Dudleyeva in Henrik de Cherlieu se ljubita bolj kot kedai, in govori se, da se bosta ljubila vedno. Na pokopališču Pere-Lachaise sta dala postaviti spomenik, okrog katerega so nasajene cvetlice in pod katerim počiva mlado dekle s svojim detetom.
Ana prihaja večkrat k temu grobu, kjer je na mramornati ploči vklesan napis: p i v o i n e.
Molite zanjo!
(Konec drugega dela).
Naročbe ameriških trt iz državnih trt-nih nasadov na Primorskem za dobo sajenja 1915—16.
Iz državne trtne zaloge na Primorskem se na spomlad 1916 proti plačilu odda a-meriško trto pod temi-le pogoji in sicer:
1.	cepljenke raznih evropskih vrst, cepljenih na velikolistno Riparjo in Rupe-stris montikolo;
2.	korenjaki (bilfe) velikolistne Riparje in Rupestris montikcle;
3.	kolči (reznica) velikolistne Riparje in Rupestris rnontikole.
Cene trt za 1000 komadov so te-le:
a)	ameriške cepljenke stanejo 140 K:
b)	ameriški korenjaki (bilfe) za revnejše vinogradnike 10 K, za premožnejše 30 K;
c)	ameriške kolči za revnejše vinogradnike 5 K, za premožnejše 16 K.
Potrebo revnejših vinogradnikov', koji naročijo trte po znižani ceni, mora županstvo vestno in resnično potrditi.
Cepljenke se bodo oddajale posameznikom le v manjših množinah, glavno v svrho razširjenja boljših trtnih vrst.
Ako stranka naroči več nego 500 komadov korenjakov (bilf) ali več nego 2000 komadov kolči, si namestništvo pridržuje pravico, zaprošeno množino trt primerno številu naročb znižati.
Trte je naročiti najkasneje do 30. novembra t. 1. potom občine, pri kateri se v to svrho nahajajo posebne tiskovine. Pozneja naročila se ne .bodo vpoštevala. Vsak naročnik trt naj v dotičnem naro-čilnem izkazu v razpredelu za pripombe pristavi lastnoročni podpis. Županstvo mora izpolnjene naročilne pole takoj poslati pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu (c. kr. namestništvenemu svetniku v Trstu, magistratu v Rovinju), da jih predloži c. kr. namestništvu.
Trte se bodo oddajale samo primorskim vinogradnikom. Trgovci s trtami so izključeni od dobave prej označenih trt.
Cene se razumevajo od nasada v Tržiču (Monfalcone) oziroma Kanfanaru. Dotični znesek je položiti pri prejemu trt, oziroma ako se te dopošljejo po železnici, pošti ali parniku, se isti povzame z embalažnimi in dovoznimi stroški vred, ki se zaračunajo po lastni ceni.
Vsak naročnik navedi natančno: 1. razločno pisano ime, bivališče, hišno številko in poklic; 2. davčno občino, v kateri se nahaja vinograd, ki ga je obnoviti; 3. za-željeno vrsto in množino trt; 4. železniško in poštno postajo, kamor naj se pošljejo trte.
Trte je takoj po sprejemu nregledati. Morebitne pritožbe je nemudoma prijaviti tukajšnjemu c." kr. nadzorniku za vinogradništvo. Na pozneje prispele pritožbe se ne bo oziralo.
Slednjič se opaža, da se ameriške trte načeloma ne bodo oddajale brezplačno. Izvzeti so samo slučaji, v katerih se manjši vinogradniki zavežejo, da narede ameriške matičnjake v svrho pridelovanja podlag.
Prošnje za brezplačno prepustitev a-meriških korenjakov v rabno omenjeno svrho je vložiti do zgoraj navednega roka naravnost pri c. kr. namestništvu.
Trst. 27. avgusta 1915.
Od c. kr. namestništva.
DomaČe vesti.
Cenjenim rojakinjam, ki so se prijavile za okrepčevalnico v Nabrežini in niso dobile direktnega obvestila, javljam tem potom, da je za sedaj tam preskrbljeno. Za-hvaljevaje se za vse prijazne in iskrene ponudbe, bileži se s priporočilom za bodočnost hvaležna A. Slavik.
Cesarskega komisarja oziroma njegovega namestnika opozarjamo na dejstvo, da tržaška mestna zastavljalnica še sedaj ne
Pripominjamo končno, da mestna zastavljalnica doslej tudi še ni nikdar smatrala za potrebno, da bi bila o-bvestila vsaj naš list o svojih ukrepih glede prodaje zastavljenih predmetov.
Kako pa to? (Glas iz občinstva na a-dreso aprovizacijskega odbora.) Povsod drugod so že uvedene krušne izkaznice. Pri nas jih pa le še ni. Pri nas v Trstu imamo karte za druga živila, ki se glase: za 4 osebe 3 racije, za 6 4. za 10 7. Za kruh pa je določeno za 1 esebo XA kržiča kruha, za 2 in 3 1 kržič, za 4, 5, 6 oseb in več po 2 kržiča na dan. V moji družini pa je 10 oseb (stariši in 8 otrok od 7—18 let), vendar dobivamo le toliko kruha, kolikor ga je določenega za 4 osebe!! Po tej uredbi more dobiti ena oseba 50 dkg, v družini 10 oseb pa prihaja na eno le 20 dkg! Rad bi vedel, s čim utemeljuje slavna a-provizacijska komisija tako razdelitev?! G. Valentin Pittoni pa bi nam morda mogel dati pojasnila. Da bi bila porazdelitev sorazmerna k množini živil, določeni za eno osebo, bi bil moral jaz za minoli teden dobiti 3 klg več polentne in lV? klg bele moke. 1 Vi klg riža, a 3 klg kruha več na dan! Tako pravijo računi meni, ki sem se že v ljudski šoli učil šteti do dvajset!! Znan pa mi je slučaj, da dobiva mati s tremi otroci 4 racije, a blizu nje družina s 4 odraščenimi in 1 otrokom samo 3 racije!! Vsaj v takih težkih časih, ko moramo vsi prenašati nezgode časa, naj bi veljalo pravilo: ali vsi božji, ali vsi vragovi. Danes, v ponedeljek, dne 6. septembra, pa so eni dobili polno mero kruha, mnogo drugih pa — nič!
Na c. kr. pripravnici za srednje šole v Trstu ul. S. Francesco 25. V., se bode vršilo vpisovanje za šolsko Feto 1915/16. sledeče dni: za I. letnik v četrtek, dne 16. sept. od 9—12 dop. in za II. letnik v petek dne 17. sept. od 2—11 dop. Na novo vsto-pivši učenci morajo priti v spremstvu starišev ali njih namestnikov ter prinesti seboj: 1. krstni list, 2. spričevalo dobro dovršenega III. ali IV. raz. ljudske šole, 3. spričevalo o cepljenju koz in 4. izkaz, da so zdravih oči. Učenci, ki prestopajo v II. letnik, prinesejo naj k vpisovanju zadnje šolsko spričevalo I. letnika. Pri vpisovanju je plačati 2 kroni učnega prispevka in na novo vstopivšim učencem še 1 krono vpisnine. Sprejemni izpiti se vrše v soboto 18. sept. ob 9. K tem izpitom morajo priti tudi oni učenci, ki so se vpisali v poletnem tečaju koncem junija.
Vodstvo.
C. kr. slovenska državna gimnazija v Gorici. — Kljub ponovnim pozivom na črni deski v gimnazijskem poslopju v Gorici in v Časopisih se niso šc nekateri učenci priglasili, da se jim izdajo letna izpričevala. Opozarjajo se tem potom, da se dobijo izpričevala v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38. Prinesti ali poslati je kolek za 30 vinarjev. Ob tej priliki se objavlja, da se bodo vršili p o n a v 1 j a l n i izpiti in izpiti p r i v a-tistov in privatistinj sredi septembra. Prizadeti naj se takoj pismeno prijavijo „Vodstvu c. kr. slov. drž. gi-nnazije v Goriciu, sedaj v Ljubljani, Dunajska e sta št. 38. Kraj in dan izpitov se bo tako določil, da bo ustreženo večini priglašencev.
Iz Rocola. Padel je za domovino na južnem bojišču, zadet od italijanske kroglje, gospod Mihael Kljun, posestnik v Rocolu, v najlepši dobi 30 let. Bil je blaga duša, ponosen slovenski mož ter se je ob vsaki priliki spominjal narodne stvari. Bil je odbornik podružnice CMD ter je marljivo deloval zanjo. Rocol je izgubil ž njim p avega narodnega delavca. Lahka mu bodi slovenska zemlja tam na hribu Sv. Martina. Družinam Ktjun-Brezovec pa najgloblje sožalje!
Vojna in tržaško Slovenstvo. Kakor na vse drugo, tako tudi na nas Slovence vpliva današnja vojna zelo občutljivo. Kolikorkrat prebiram naše domače slovenske liste, se ozrem tudi na zadnje vrstice lista, pod naslovom „Darovi", a vsakokrat ga odstavim s tužnim srcem. Med tem ko so naši zavedni Slovenci prejšnje čase za domovino toliko žrtvovali, se vidijo sedaj le Še sledovi plemenitih teh činov. Res je, da zahtevajo današnje razmere druge dolžnosti, kakor n. pr. darove za naše branitelje, in «e moremo podcenjevati/ požrtvovalnosti, s katero olajšujete nase težavne muke. Mi vojaki, ki se bojujemo, izpostavljamo in tvegamo svoje življenje za milo našo Slovenijo .ob meji proti nepoštenemu, verolomnemu sovražniku, se obračamo do vas, katerim je bila sreča mila, da ste ostali {ni svojcih s prošnjo, da
bi ne pozabili naše dece, ki potrebuje varstva in zaščite od majke, ki proseče steza roke po pomoči, da skupno napravimo jez, s katerim bi zamogli ustaviti val nevarnega sovražnika v milo našo domovino. In prepričan sem, da bo vsak izmed nas znal upoštevati in ceniti plemenito dejanje naših bratov in morebiti zmanjšano požrtvovalnost za nas. Ako torej morejo ganiti besede preprostega vojaka vaša srca, tedaj pokažite, da ste ostali v naši odsotnosti i vi vredni sinovi majke Slovenije, da ji ne pustite omahovati ter da se bojujete z enako vnemo in hrabrostjo kakor mi, in ob povratku nam bodete smelo lahko klicali: „Tudi mi nismo držali križem rok!" Ob tej priliki polagam tudi jaz povišek svoje skromne plače, dnevne
4	vin. od 1. julija do 31. avgusta, t. j. skupaj 2 K 48 vin. za slovenske šole v Trstu. To skromno svotico sem pripravljen mesečno prispevati tudi v naprej, s prepričanjem, da se tudi od vas nihče ne bo upiral: mal položiti dar domu na oltar. Vojak 4. trdnj. top. polka. — Pripomba uredništva: Ali si je mogoče misliti boljšega narodnjaka, boljšega Slovenca kot je ta preprosti vojak ?! Upamo, da njegov topli apel na naše slo vensko občinstvo ne ostane brez uspeha!
V šoli na Katinari bo vpisovanje za novo šolsko leto še v petek, 10. t. m. od 2 do
5	popoldne.	Šolsko vodstvo.
Nemški Schulverein letos ne bo imel
svojega rednega občnega zbora. Vodstvo društva opravičuje to odredbo s tem, da se mnogo članov nahaja na bojiščih.
Izprememba predpisov glede krušnih izkaznic? Dunajska »Zeit« hoče vedeti, da namerava vlada izpremembo predpisov glede krušnih izkaznic v smislu, da bodo deželne politične oblasti pooblaščene. dovoliti svobodno porabo izdelkov kruze, ječmenove moke, ječmena in pše-ničnega zdreba. Doslej so bili tudi ti izdelki podrejeni zakonito določeni maksimalni množini porabe, oziroma omejitvi, da so se mogli dobivati le na krušne izkaznice. Sedaj pa se bodo mogli ti predmeti v prodaji na drobno kupovati svobodno in brez goi*i omenjene omejitve. S tem pa nista — tako zaključuje vest v »Zeit« — nič dotaknjena določba o zaple-nitvi vseh izdelkov žetve državi v prilog in pa izključna pravica .posredovalnice vojnega žita do nakupanja in razpolaganja.
Mnogo tržaških gostilničarjev je prišlo z vinom — na suho. Ne morejo ga več dobiti. Nekateri so iz tega vzroka zaprii svoje lokale. Te dni so bili brez vina tudi mnogi dalmatinski vinotoči, da-si imajo vina nakupljenega, oziroma že več dni na poti preko Reke. Sedaj občutimo mi in oni v Dalmaciji še le prav živo, kako pogrešamo direktne železniške zveze Dalmacije z notranjostjo naše polovice monarhije. Upamo, da inerodajni krogi tudi po vojnt ne pozabijo na to neizogibno potrebo.
Centrala za olje mast. V navzočnosti zastopnikov vojnega in trgovinskega ministrstva ter polilično-trgovinske centra'c se je prošli četrtek v prostorih trgovinske in obrtne zbornice* za Dolnjo Avstrijo na Dunaju us:a-novila delniška družba „Centrala za olje in mast„. V seji se je sklenilo, da se odpošlje okrožnica interesentom, vabeča jih k pristopu v novo družbo. V predsedništvo so bili izvoljeni: E. Schicht, dr. H. Granich-stadten in K. Sarg.
Teatro Minimo. Vsak dan predstave ob 5, 6.30 in 8 zvečer. Spored raznovrsten-
Igraje s kavinim zrnjem, si je poldru-goletni Alcej Skrlavaj, ki z roditelji stanuje pri Sv. Alojziju št. 769, stlačil zrno kave v desno uho. Mati ga je morala ponesti na zdravniško postajo, da mu je zdravnik potegnil iz ušesa rečeno zrno.
Umrli so: Prijavljeni dne 6. t. m. na mestnem iizikatu: Ban Danica, 8 mesecev, ul. Mcdia št. Birsa Pavlina, 8 mesecev. Vrdela št. 1188: De Furlani Virgini-ja, 70 let, Rojan št. 576; Marega Viktorija, S mesecev, Rocol, 172; Bratolongo Uve-rino, 8 mesecev, Vrdela št. 19; Vidmar Vladimir, leto dni, Vrdela št. 1618. — V mestni bolnišnici dne 6. t. m.: Batistic Uršula, 88 let; Zgorliša Peter, 5 let.
Bnroul.
XXV. izkaz darov, došlih c. kr. namestništvenemu piedsedništvu za okrepčevalnice ranjencev na Krasu. Gospodarsko društvo y Rocoiu (v počastitev spomina na bojišču padlega društ\ enega tajnika Rada Meržeka) K 25. 2. zbirka tržaških carinskih uradnikov K 100. Kari Maurice K 50. Ernest Vidich (v počastitev Njega ekselence, feldcajgrnojstra Evgena barona Alborija) K 30. Elfriede pl. Soorneren K 20. Državna ljudska in meščanska šola za dekleta v Puli K 22 42. Akcijska drjžba Greinitz (v počastitev spomina gospe Karoline vdove Sortsch) K 50. Skupaj K 297 42. Doslej izkazanih K 14.919 50 Celotna svota K 15.216 92.
Darovi, došli cesarskemu komisarju: Učenci italijanske mestne šo'e na Vrdeli» K 4 50, nabranin ob priliki zakljnčitve letnih tečajev, v korist sk adu za vdove in sirote padlih v vojni. Učenci mestne ljudske šole v ulici della Ferriera K 12, zbranih v mesecih juliju in avgustu, v korist skladu za vdove in sirote padlih v vojni. Družina Struppi v počastitev spomina gospe Matilde vdove AnJrianich K 30, v korist tržaških revezev.
Kolero o Trstu.
Poročilo o stanju kolere dne 6. septembra 1915 Dne 5. sept. je bilo v zdravniški oskrbi: 9
Novi slučaji:..........1
Okrevalo (oseb):........—
Umrlo (oseb):......f . . 1
Ostalo v zdravniški oskrbi (oseb)... 9
Nov slučaj je bil konstatiran v Lonjerju št. 70.
Batilonosci v opazovanju:.....3
V vili Sartorio je na opazovanju: ... 5
Cene raznih živil v Trstu.
(Dne 6. septembra 1915.)
Moka bela. . ...........K 0*78 kg
Sladkor .•«.•.•••••••• S 1*— kg
Meso (goveje) sprednji deli • • • . . K 4-32 kg " ' „ ' sadnji „K	... 444 kg
Meso telečje............X 7 20 kg
Meso k0#trun0Y0 •••••••...K 4*— feg
Slanina (soljena) ....... 4.40 do 5.40 kg
Gniat, kuhana............K 12 — kg
Maslo sirovo............K 6-— kg
Sir (ementalski)...........K o*40 kg
Eo*o8i . ........• K 7 50 do 8-- kg
PiUanei .........K 3 — do 4 — kg
Polenovka snlia	2-20, 2 40 kg
„	namočena • ••«••••• 128 kp
Testenina......................160
Hi ž	.••••••••••K 2*— kg
Fižol................K 1 28 kg
Bob.................K 1 60 kg
Zel^e (sladko)...........K 32. 40 kg
Zelje (kislo)............K 1C4 kg
Kisla repa.............K — 64 kg
Ječmen	K --80
Fižol (stročji) vinarjev . ......32, 40 kg
Krompir	„ .......20 do — kg
Paradižniki	<9 , , ...... 40 kg
Radič	m # ... . 4 do 6 merica
Salata	B , .... 10 do 12 glava
Česen	„ . ......4.6 glava
Čebula	....... K 64, kg
Jajca	. ......15,20 komad
Buče	„	••....8, 10 komad
Pesa	, »••••2 do 4 komad
Malancana	„	3t4 komad
Kumare	„ ••••.6 do 8 komad
Mleko	n ....... 56, 60 liter
Tunin..............K 1 69, 176 kg
Orade	....K 7'— kg
MALI OGLASI.__
1 s^nisnil^rti£0 vrt°c z
štev. 12.
Liklm vrtom. — Ulica Canova
308
ffenHAfiHilta sobe, kuhinja. k!et) se odda. — MOROVOnjS Via Fabio Se ver o 48.	306
Itlfiefloliok se je iz£ubila izkaznica za ži pUII&U&lJCil vila. PoSteni najditelj nuj jo prinese na izkaznici navedeni naslov. — Frančiška KakoviČ, 'iocol-Molin a ven'o 69.	397
nrfrta se meblirana &oba z dvema pos eljama, UUUU dvema dgakoma, pri ljudskem vrtu. Naslov pove Inser. odd. Edinosti.	'j07
Kupujem	Vđa'ce vrste- Ulica Soli turio
M argon.
21 (pri meatni bolnišnici'. — Jakob
129
Kupi
žtev. 34.
tse dnevno nova in rabljena volna po konkurenčni ceni. Pisati Debiasio, ul. Chiozza
313
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm, da je naš preljubljeni soprog, brat, zet in svak gosp.
Mihael ICiJun
padel na južnem bojišču dne 26. avgusta zadet od italijanske kroglje ter izdihnil svojo blago dušo za domovino.
ROCOL-TRST, 5. septembra 1915. ŽALUJOČI: Josipina Kljun, soproga. August Kljun, brat. Olga Kljun, nevesta. Ivan in Marija Brezovec, tašči. Marij, Gilda in Josip, svaki.
f Umetni zobje
4 z In brez čellustf. zlate krone In obrobkl
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnik
TRST, ul. Cnserma ti 13,11. n.
Ordinira od 9 zjutraj do G zvečer.
TRST, Via Carin >ra 31» Specijalist za kožne In spolne bolfczn i šibkost m nervoznost
za BOLEZNI v NOGAN in SKLEPIH. Sprejema od 10 • 1 pop. in 4 - 7 zvat«; ob nedeljah od 10 - 1.
mm liMIIBHIIMIIliM ■Bil liaillHBIHIII II
jkk talno
pm dansko imlo
najfinejše maslo
proda se po dnevnih cenah v
trgovini specijalitete.
Sveže čajno maslo, jajca, perutnina In (Mina.
Trst, ul. Campgftile št. 15
Prejel sem piščance* kopune, fefreve, (fazane) in najiinejtf dezerini sir.
mmhi im


ZOBOZDRAVNIK
■v
Dr.J.Cermak
se le preselil in ordinira seda] g
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, I vogal ulice delle Poste.
tiUiaieit&m niiftsi PMiranje.
U K ETNI ZOBJE. s
J
\