Manifest desniee. KdaJ se zopet snide državni zbor, se zdaj ne ve. Gaučevo ministerstvo bode si pomagalo s § 14 osnovne postave. In kdo je tega kriv? Levica državnega zbora, to so liberalni in nacijonalni Nemci, socijalni demokralje in tudi krščanski socijalisti. Ako krivdo zvračajo na Slovane in katoliške Nemce, tedaj nesramno lažejo. Slovanski in katoliški nemSki poslanci pa so izdali naslednji manifest-ali izjavo na svoje volilce: »Na temelju načel združenih klubnih zavez, ki tvorijo zbornično večino, namreč kluba čeških poslancev, skupine čeških veleposestnikov, centruma, poljskega kola, Rumuncev, krščansko slov. zveze in kluba kat. ljudske stranke smatrajo si zastopniki parlamentarne komisije desnice za svojo dolžnost, z nastopnim izjavljati svoja načela in svoje prepričanie: Ker je vsled žalostnih parlamentarnib dogodkov, o nasledkih, katerih je težko sklepati že sedaj, ustavno delovanje osrednje zbornice v Avstriji za nedoločen čas prekinjeno, izjavljamo, da bo temelj za prihodnje politično delovanie imenovanim skupinam v večini vedno njihov adresni načrt. Po njem se bodo tudi v bodoče solidarno potezali za priznanje zgodovinsko-političnih pravic in avtonomije kraljestev in dežel, pravično izvrSitev jednakopravnosti vseh narodov avstrijske države, za gojitev prave vernosti in nravnosti in plodovito delo za gospodarsko in socijalno zboljšanje vseh stanov prebivalstva, trdno prepričani, da se bodeta s tem blagor in moč cele države le povspeševala in zavest skupnosti posamnih narodov utrjevala. Že to dejstvo, da ranogobrojni zastopniki nemških alpskih dežel pripadajo večini, dokazuje, da je popolnoma neosnovano večkrat povdarjano očitanje, kakor bi večina hotela kratiti pravice nemškega naroda; na drugi strani pa je tudi jasno, da so stranke v večini opravičene zahtevati od nasprotnih poslancev, da tudi oni pravično presojajo narodne praviee drugih narodnostij. Samo z ozirom na skupno državo so hotele stranke v večini razmerje z Ogersko urediti ustavnim potom, da bi na ta način preprečile nevarnost državne krize. Žalibog, da se to vkljub iskreni gorečnosti v izpolnjevanju dolžnosti in požrtvovalni vztrajnosti ni doseglo. Tudi po odstopu Badenijeve vlade in med razpravami, ki jih je pričel minister baron Gauč, izkazana in do skrajne meje segajoča prijenljivost v jezikovnih in formalnih vprašanjih ni mogla ustanoviti urejenih parlamentarnih razmer. To dejstvo se zdi večini zelo obžalovanja vredno in vzlasti se obžaluje, da se je sedaj oškodoval parlamentarizem v Avstriji, da se je povzročila negotovost glede na razmerje z drugo državno polovico in da se je tudi preprečilo, vsaj v gospodarskem in socijalnem oziru, ustreči opravičenim in nujnim željam ljudstva. Vsled vseh teh dejstev mora večina odklanjati odgovornost za te žalostne razmere. Ostaja ji pa prepričanje, da je hotela najboljše, in nadeja se, da se končno vender ugodno rešijo težke naloge, ki so sedaj v državi na dnevnem redu.« Vitez Jawor;ski, grof Dzieduszycki, grof Pininski, Kozlowski, Rutowski, Abrahamovič, Jederzejovič, Barvinski, dr. Šusteršič, dr. Ferjančič, dr. Gregorec, dr. Laginja, Biankini, Bulat, vit. Vukovič, dr. Engel, dr. Kaizl, dr. Herold, dr. Pacak, dr. Brzorad, dr. Žaček, dr. Kramaf, dr. pl. Fuchs, dr. Ebenhoch, Karlon, Lupul, Popoviciu, grof Palffy, grof Zedwitz.