DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 49
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 29TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
l davkom na gledališča m,- Biitlegerji imajo svojo kon-merava jo dobiti 19 mili- vencijo v Malifaxu gle-jonov za brezposelne
Albany, New York, 27. februarja. Governor Roosevelt se je posvetoval z voditelji republi-
de znižanja cen
Halifax, Nova Scotia, 26. februarja. Voditelji podjetij za vtihotaplenje žganja zborujejo v
kanske kot demokratične stran- tem mestu že dva dni. To so but-ke,- ki imajo besedo v državni po-. legerji, ki prodajajo importira-stavodaji, če bi kazalo upeljati 110 opojno pijačo na debelo. Do-procentov davka na vstopnice bivajo jo s parniki iz Anglije in gledališč. Računa se, da bo ta 1 Francije ali pa iz Kanade. Ka-davek znesel najmanj $19,000,- kih 24.zastopnikov teh podjetij 000 na leto ,in bi ves ta denar se se nahaja na konvenciji. Glavni °brnil za podporo brezposelnih, j namen, da so se zbrali butleger-Samo mesto New York potrebu- ii na konvenciji je zahteva, da .ie letno $40,000,000 za podporo j se znižajo cene žganju. Kot se brezposelnih, dočim jih je stoti- poroča iz konvencije, ki se sicer in vselej zahtevate sledeče vital- bolj obrabljena, toda nov duh,
Opozicija v Jugoslaviji iz-1 Pol ure v uradu novega žu-dala "deset zapovedi" na pana. Kako dobiti dosti jugoslovanske državijane dela in denarja
Belgrad, 27. februarja. Kljub strogi cenzuri od strani vlade pa se je j u go's 1 o vans k i politični opoziciji, ki ni udeležena. pri poslovali j u parlamenta, posrečilo razdeliti med nared takozvanih "deset zapovedi," v katerih se svetuje državljanom, kako se morajo ravnati v političnih zadevah v teh časih "diktature," kot jo očita opozicija. Med ljudi so se razdelili letaki sledeče vsebine: "Vedno
Poročevalec "Ameriške Domovine" je pretekli petek obiskal Ray T. Millerja, novega župana, v njegovem uradu. Poročevalec teh vrstic je videl v istem uradu že župane kot Davisa, Fitzgeral-da, Kohlerja, potem pa mestne managerje Hopkinsa in Morgana, in pretekli petek — prvič po šestnajstih letih, se je nahajal v istem uradu, kjer gospodari demokratski župan — Miller. Isti urad, ista oprema, nekoliko
soče brez dela tudi izven New; vrši pri zaprtih vratih, so vodi-
Yorka po ostali državi. Gover-r'er bi bil rad že naprej prepričan, da bo predlog za upeljavo novega davka uspel, zato se je
no važne potrebščine za državo: j novo, čvrste mlado življenje vse-Svoboclno ustavo, ki je odobre-1 povsod!
tel j i teh podjetij sklenili v resnici znižati ceno za manjvredno na od vsega naroda. Svobodno:
Med Japonsko in Kitajsko je prišlo do prvih korakov glede premirja
Šangaj, 29. februarja. Prvi poskusi skleniti premirje med japonsko in kitajsko armado so se naredili danes zjutraj na krovti angleške poveljniške vojne ladje Kent, ko sta dospela tja dva japonska admirala in več kitajskih višjih uradnikov. Kaj je bila posledica tega se
Al Smith imenuje predsednika Hooverja voditelja suhačev v Zed. državah
Washington, 28. februarja. Bivši governer Al Smith je povzročil, da se zopet govori o prohibiciji kot vodilni predsedniški kampanjski točki. Izjavil je, da je predsednik Hoover vodja suhačev v Ameriki od onega dne, ko je označil svoje
Frank J, Lausdie je zavrnil ponudbo Millerja za direktorja utilitet
Pretekli petek je župan Ray T. Miller povabil Mr. Frank Lauscheta k sebi v urad in ga zaupno vprašal, če bi prevzel visoki mestni urad kot direktor javnih utilitet;, to je, direktor mostnih vodovodnih naprav in elektrarne. To je eden najbolj važnih uradov mestne vlade, in
pijačo in vino, toda cena za najfinejše likerje in žganje pa osta-
Posvetoval z voditelji obeh ne nespremenjena, ker to naro-strank. Kot je videti, so republi- ču jej o večinoma bogatini, ki lah-kanci kot demokrati pri volji, da j ko plačajo, kar zahtevajo proda-se upelje davek na gledališke J jalci. Nadalje se tudi poroča, da vstopnice, ker tak davek skoro ! se nahaja v Halifaxu mnogo pre-nikogar ne bi prizadel, in bi se;voznih parnikov in ladij, ki ni-Vstopnice podražile k večjemu majo sicer nobenega dela, in ka-za 5 ali 10 centov. Računa se, j pitani teh ladij so pripravljeni da. samo v. mestu New York gre [za nizko ceno prevažati pijačo vsako leto 25,000,000 ljudi v gle- [proti obrežju in jo vtihotapiti na
ameriška tla. Tudi to bo pomagalo, da se cena opojni pijači zniža. Približno 200 parnikov vezi vse leto opojno pijačo v Ze-dinjene države.
--o-
dališča, in nekako 15,000,000 po ostalih mestih države New York. Da, se spravi skupaj $19,000,000 tega davka, bi prišlo povprečno na vsakega obiskovalca gledališč na leto nekako 45 centov.
Gotova in uspešna sredstva proti smrčanju
Chicago, 26. februarja. Neki časopis je razpisal tekmo, da se naročniki izjavijo, kaj bi bilo Uspešno sredstvo proti smrčanj u. Neki naročnik sporoča, da ie imel uspeh s tem, da je svojo ženo vso noč praskal s kurjim Peresom po nogi. Seveda to ni kaj uspešno, kajti bdeti je mo-
Policija razbila 11 gosti-len v Youngstownu
Ycungstown, Ohio, 27. februarja. Policija v tem mestu je bila zaposljena : včeraj. Obiska- j la je enajst gostilen, oborožena jsko mdustnJ° s sekirami, kovaškimi kladivi in drugim orodjem. Razbili so vse na drobne kose, kar so dobili v teh prostorih. Ogledala, stoli, mize, registri, pljuvalniki, kozarci, vsš je šlo na kose. Nad $10,-
časopisje, svobodo govora in svobodni parlament, demokratični j volivni sistem in svobodo političnih organizacij. Nikdar se ne pridružite vladni gospodujoči stranki, nikar se ne udeležite mestnih volitev brez naših navodil. Vztrajajte in kričite neprestano: "Naj živi svoboda!"
-o-
Svari Ameriko pred vplivom socialistov
Columbus, Ohio, 27. februarja. Amerika z milijoni brezposelnih, s krušnimi vrstami in nižinskimi stanovanji bo morala kaj radikalnega ukreniti, ako ne želi, da pride socialistom ali komunistom v roke. Tako se je izjavil Col. Rurrell na zborovanju zveze petrolejnih proizvajalcev. Burrell se je dalj časa mudil v Rusiji, kjer je nadziral sovjet-
župan Miller ni pustil čakati Poga.ian.ia niti minute. K njemu so odprta vrata. Kaposi jen je preko glave, med Japonci in Kitajci. Vče-telefoni brnijo vsako sekundo,j raj jc padla močno utrjena ki-izvrševalni uiadniki prihajajo in j tajska postojanka v Kiangwa-cdhajajc, podajajo se ukrepi inu. Tekom zadnjih 24 ur je Ja-
stališče glede Wickershamove Stanka, se ni sporočilo javno- ga poročila. Al Smith je zani- j direktor tega urada ima na raz-sti. Obenem se pa naznanja iz j kal, da bi bile južne države su- l^-lago nad 2,000 uslužbencev. Tokia, da se tako na kitajski; he in obsodil je one, ki se di-!Kct ™M10> žuPan Miller pr-kot na japonski strani iskreno | rektno ne izjavijo, ali so zajvc no p^niulil Mr. La use betu deluje, da se ustavi tak sovraž- j prohibicijo ali proti. Smith je urad privatnega tajnika, kar je nosti na fronti pri Šangaj u. prišel na dan z izjavo, da je za iMr; .Iiaus,che odklonil. Pričakovati je, da bodo mirovna | novo točko k ameriški ustavi, JVLller je pa hetel na vsak na-imela uspeh. Poro- ki določa, da ima vsaka posa-ldn rmetl Mr- Lauscheta v sve-
ča pa se. tudi o novih spopadih mezna država pravico sama od- J®"1 kabinetu' zato mu -'e Prete"
ali naj se izdeluje in kh petek P°nudiI urad direktor-
ji vso noč, kot tudi žena. Ne- i 000 vredna oprema je bila uničeni drugi zopet priporoča, da se človeka,, ki smrči, s posebnim aparatom prisili, Ida ima usta zaprta in diha samo skozi nos. Tretji pa pravi, da bi morali od ust človeka napeljati dolgo, dol-8o cev, ki bi vodila ven na pro-
Glede davkov
Ako bo sklicano izvanredno sto, in bi se torej smrčanje ne zasedanje državne postavodaje, bi slišalo v sobi, pač pa zunaj; tedaj se bo slednja pečala tudi
na. In dočim so bili policisti na delu v gostilnah, je nekdo njim avtomobilom razsekal kolesa in razbil posode za gasolin.
na cesti
Državni pravdnik
Demokratska stranka bo kan-* didirala za urad državnega prav-dnika poznanega odvetnika in sedanjega pomožnega državnega Pravdhika, Frank T. Cullitana. Mr. Cullitan je tudi Slovencem
s sledečim predlogom: Radi slabih časov mnogi davki niso plačani. Da se dobi pa čimveč denarja, od davkov, bo stavljen predlog, da lahko tudi kdo drugi, ne samo gospodar in lastnik hiše plača davke, in sicer vseeno, če lastnik dovoli ali ne. Za plačane davke dobi oni, ki je plačal, rezit, in ta rezit garantira
V 32. vardi
Naši slovenski državljani, skupno z brati Hrvati imajo v 32. vardi veliko moč. Ravno natančno, kako daleč seže ta moč, še ni dognano, toda dognalo se bo pa lahko pri primarnih volitvah maja meseca, že danes opozarjamo, da sposobni slovenski državljani kandidirajo pri teh volitvah za precinktne načelnike. Kandidat je lahko vsak sposoben državljan, ki dobi 5 podpisov. Tozadevne pole dobite v glavnem uradu demokratske stranke v hotelu Statler, soba št. 250. Mi j kjer je bilo zbirališče republi
Domu! Čudil sem se, toliko talentov! Vaš
največje važnosti, prošnje prihajajo, resignacije, priporočila, vse gre v silnem diru naprej, a v sredi vsega vrveža sedi Miller mirno na svojem stolu, njega ne morete zmešati, resen pogled, mal nasmehi j aj »za trenutek premislek, pa je že naredil odločitev.
Prve besede, ko je župan Miller sprejel našega poročevalca, so bile: "Kar pozabiti ne morem nedeljske vaše predstave v vašem S. N da imate narod mora biti inteligenten narod. V resnici zasluži vse priznanje. Kako žal, da je v teh časih nemogoče ugoditi vsem, ki kaj zahtevajo od mesta. Saj veste, glejte, 16 let so republikancu v tem-le uradu gospodarili! Ko sem prišel v urad, sem dobil absolutno prazne blagajne. Niti centa mi niso pustili. Zato bo treba najprvo odstraniti "višjo gospodo" iz nepotrebnih uradov, potem gledati, kje se dobi denar in skrbeti, da delavci dobijo delo. Upam, da pride polagoma] vse v red."
V sobo stopi direktor parkov in javnih poslopij. Vpraša župana, kaj naj naredi s takozva-nim informacijskim uradom,
ponska izkrcala 5,000 nadaljne-ga vojaštva. Japonci so s težkim topništvom in z zrakoplovi napadli kitajske močno utrjene pozicije, v katerih vztrajajo Kitajci že od 28. januarja, ko so se začeli spopadi pri Šanga-ju. V izpraznjenem kitajskem fortu Kiangwan so dobili Japonci 1,600 trupel mrtvih kitajskih vojakov. Splošno se sodi, da bo prišlo ta teden do mirovnih pogajanj, ker se je tudi med Japonci v glavnem mestu pojavilo gibanje, ,da se ustavijo nadaljne sovražnosti.
-o--
Pogumen lekarnar
Maurice Kaplow, lastnik Hollander Drug Vo. 10022 Mad-
ločevati prodaja
dotični državi opojna
ja javnih utilitet. Mr. Lausche
pijača ali ne. "Govoriti, da pro- jG I>rosiI za P°mis:ek, toda je hibicija ni najbolj važna točka jvcenu obvestl1 župana'.dlnK, j" pred narodom, je bedastoča," je izjavil Smith, "in kdor to trdi, j ta sam sebi ne verjame." Nato je citiral Smith izvlečke iz po-
urad nemogoče sprejeti. Dotični urad je v zvezi z $7,500.00 letne [plače in je silnega vpliva pri mestni vladi. Odvetniške zvezo
v., . , i , . . . iin posli, ki jih ima Mr. Lausche rocila preiskovalne komisije I, L , '	. ,
„r. , ,	, , , .v Clevelandu mu ne pripuscaio
Wickershamove, katero komisi-	, . '	'
. . tj •	, m pre-vze i enak urad, poleg tega
jo ,ie Hoover imenoval. To po- •	, , v , , ,
. .. . ,v,.	.ie pa Mr. Lausche ze tekom kam-
rocilo jasno kaze, da je nemo-, . , • , , . ,
' ■ , '	.. panje povdarjal, da on ni kandi-
goče spolno vati prohibiciio. , x , ,. . , , .. „ . . .. TT	' . dat za noben javni urad, ker zeli
rreasedniK Hoover je pa tedaj .;ti
nevezan in kot tak toliko več zamolčal to poročilo in m pnpu- lphkc naredi za -e ]jurii
stil, da bi prišlo v javnost S j Urad direktorja {avnih utili_ tem se je odločno postavil na tet torej še ni sponoln jen, dočim
stran suhačev, in kot tak tudi kandidiral ponovno predsednika.
-o-
bo ,
je Miller imenoval že vse druge
za i-kabinetne uradnike.. Za prav-i d nega direktorja je bil v soboto .imenovan Wm. Kerr, član odvet-| niške tvrdke Payer & Kerr. Kerr
Černetova trgovina
Mr. Frank černe nam nazna-!je odvetnik 15 let, in poznan kot nja, da so vse zadeve njegove dcfcor demokrat. Za osebnega ison Ave. je bil tekom zadnjih trgovine sedaj postavnim potom županovega tajnika je bil imeno-treh let že dvajsetkrat izropan, |urejene, in bo danes zopet začel van Joseph Silber, državni po-
z rednim poslovanjem v svojih u lanec in dosedaj blagajnik de-dobro poznanih prostorih na mokratske stranke v Clevelan-6033 St. Clair Ave., kjer se je du.
nahajal dosedaj. Opozarjamo George Tenesy, vodja Slova-zlasti na skrajno nizke cene v'kov v Clevelandu in vardni vod-černetovi trgovini. Rojakom to- ja 28. varde, je bil imenovan za plo priporočamo to slovensko podjetje.
dobro znan, ker je bil pravni svetovalec North American banke;prej kot prva vknjižba vrnitev dolgo vrsto let, in uživa povsod; denarja. O tem predlogu se bo velik sloves kot odličen odvetnik, torej pečala mestna zbornica. Sedanji državni pravdnik,	"Troti odhajajo"
Leighley, ne bo kandidat.	! Novi komisar za cestno želez-
Pivovarna v Maple Heights
Te dni so državni prohibicij-ski agenti vdrli v neko pivovarno v Maple Heights, o kateri Pravijo, da je že tri leta operirala. Zaplenili so pive v vrednoti $2,000. V pivovarni se je nahajalo 32 velikih kadi. Aretiran 16 bil James Obersell, lastnik farme, na kateri je stala pivo-
nico Hertz' je v soboto odslovil 15 uradnikov iz svojega urada, ki so se doslej po nepotrebnem pasli po uradu. V uradu komisarja za cestno železnico je bilo doslej 21 uradnikov, samih republikancev. Hertz je izjavil, da jih 6 zadostuje. Ta urad je veljal lansko leto $78,345, Hertz je pa izjavil, da bo shajal udobno s $25,000 na leto. Torej zopet $53,000 manj stroškov. Se-
želimo, da se pojavi v vsakem precinktu 32. varde sposoben Slovenec, ki pride na volitev za precinktnega načelnika. Ti pre-cinktni načelniki potem izvolijo vardnega voditelja. Ako jih dobimo v 32. vardi vsaj 14 na svojo stran, tedaj lahko izvolimo vardnega voditelja, kar bi bilo silnega pomena za vse Slovence v Collinwoodu in Nottinghamu. Najprvo si morajo samim sebi pomagati, potem pa nam bodo tudi drugi. Pokazati moramo moč, koliko nas je. Sedanji vardni vodja, ki je sicer dober mož, mora dobiti odločen in direkten izraz našega naroda. O tem bomo od časa do časa poročali, ker je največje važnosti za rojake v Collinwoodu in Nottinghamu in za njih napredek.
varna. Obsojen je bil v denarno elobo $25'0.00.
Zadušnica	jkira poje! Vsak dolar, ki se ga
V torek, 1. marca, se bo bra- prihrani v tem uradu gre za la sv. maša za , pokojno Marijo j znižanje voznine.
Vest iz domovine
^ubnič iz Newburga, v cerkvi ^• Lovrenca, ob 7. uri zjutraj. Pl'ijatelji ranjke so prijazno
vabljeni!
Toženi pevci
°&rsko pevsko društvo na za-Padni strani mesta je toženo, ker le komunistično. Tožitelji so posamezni člani.
Mrs. Marija Kuhar, 16001 Parkgrove Ave. je prejela iz stare domovine žalostno vest, da je preminul Jajiez Kalan v vasi Okroglo, fara Naklo. Star je bil 79 let. V Clevelandu zapušča sestro, v stari domovini pa dve sestri in enega brata.
Šerif tožen
Proti šerifu Sulzmannu je bila vložena tožba za $25,000 odškodnine, katero je vložil neki Frank Bitzer, ki pravi, da so ga šerifo-vi pomočniki napadli ponoči v avtomobilu in mu prizadjali poškodbe. Pomočniki so mislili, da je Bitzer zločinec.
Doma bolan
Na bolniški postelji se nahaja pod domačo postrežbo Miss Ida Kuhar, 16001 Parkgrove Ave. Prijateljice so prošene, da jo obiščejo.
kancev v mestni hiši. Urad je veljal $40,000 na leto. "Zaprite ga, odpravite ga!" ukaže Miller. "Informacije lahko daje vsak uradnik v City Hall, ne da bi imeli za to še posebni urad."
županov tajnik prinese županu krasno skico župana, katero je izvršila ena njegovih oboževalk. Zadovoljno pogleda Miller svoj obraz na skici, . si zapomni ime in odloži. In vidi se, da je še novinec v uradu, kajti rad bi postregel s cigarami, pa ne ve, če jih ima ali ne. Tudi cigareta je dobra. Miza njegova je obložena z dokumenti. V uradu samem je še polno preostale starine od bivšega mana-gerja. In očividno ga je malo pred našim prihodom obiskala njegova družina, kajti na mizi smo opazili vse polno krušnih drobtin.
Iz županovega urada je krasen pogled na obširni del Cleve-landa. Večkrat se zazre oko župana nad obširno mesto, z roko se prime za Čelo in premišljuje. On je tu, odgovoren za vlado, za napredek, za blagostanje vsega naroda, ki ga je postavil v Cleveland. Kako bo rešil svojo nalogo, kje bo v teh mizernih časih ljudem ustregel, Nikdar nismo imeli še slabših časov v zgodovini Clevelanda, in v sredi te mizerije ga je ljudska
toda v soboto zvečer je pa na redil konec nadaljnim ropom. V lekarno je prišel mlad fant, ki je zahteval cigarete, in ko je Kaplow hotel izvršiti naročilo, je fant potegnil revolver in ustrahoval lekarnarja tako, da se je umaknil v zadnji oddelek, kjer ga je ropar zvezal. Vzel mu je S5 iz hlačnega žepa, nakar je šel ropar v lekarno, kjer je odprl register. Medtem je prišel v lekarno neki odjemalec, ki je zahteval ice cream, in dočim se je ropar pogovarjal z odjemalcem, se je pa Kaplowu posrečilo oprostiti se vezi. Vzel je revolver in prišel v lekarno. Na povelje, da ropar dvigne roke, je ropar skušal potegniti svoj revolver, toda medtem je lekarnar že šestkrat ustrelil in zadel roparja, ki se je mrtev zgrudil. Kaplowu so tekom treh let odnesli nad $3,000 v gotovini.
Redek dan
Danes je 29. februarja, kar se pripeti samo na vsaka štiri leta. Otroci rojeni danes, imajo rojstni dan vsako četrto leto. Do 6. ure danes zjutraj je bilo rojenih že šest otrok v Clevelandu.
* Japonska vlada je dovolila $7,000,000 za nadaljevanje vojne/
volja postavila k vladi, da odločuje !
Novi ljudje prihajajo, odhajajo, župana kliče zvonec tjain-sem, ura se pomika proti šesti zvečer, Miller pa. ne misli, da bi šel domov, dasi je City Hall že izpraznjen uradnikov, pa župan dela in dela .naprej. Mlad je, toda poln izkušenj, energičen je in pošten, v največji meri uživa zaupanje naroda. Prepričan je, da zasine Clevelandu lepša zora v doglednem času.
prvega policijskega prosekutor-ja, in mladi slovaški odvetnik Mr. Badzick, je dobil mesto pomožnega policijskega proseku-torja. Louis Petrash, bivši councilman in član odvetniške tvrdke Lccher, Green, Woods & Lausche, je dobil urad licenčnega komisarja. Danes bodo imeno-
Najdene knjige
Kot smo poročali, je bil pretekli četrtek večer oropan tajnik društva Slovenec, št. 1 SDZ, Mr. Anthony Skully za $80 in za vse društvene knjige. V soboto je pa prišel v naš urad slo- vani ostali pomožni mestni prav-venski fant Frank Koporc iz 72. dniki kot tlldi policijski prose-ceste, ki je prinesel sedem pla-! ^orji. Odpravljenih je bilo v
čilnih knjižic društva in pove-1 scboto več Javnih uradov>in na-i~ dal, da jih je našel v bližini j man-> $100,000 na leto se bo v njih hiše. Zadeva je bila spo>lacah Planilo pri tem. ročena tajniku Mr. Skully.	~
Smrtna kosa	* ilkowski v mestu
Po kratki bolezni pljučnici je! Danes se Pričakuje zloglasnc-umrl William Kracker, star 19 bandita Filkowskega, da ga let. Tu zapušča starše, enega I Popeljejo v Cleveland iz New brata in dve sestri. Pogreb ranj-;Yorka- Tudi njegova priležni-kega se bo vršil v torek zjutraj ca- Mrs- Keki<i Je bila v New iz hiše žalosti na Middle Ridge Yorku aretirana in stavljena Road, Madison. Ohio, na Calva- lP«1 $51,000 bonda. Na sodnijo ry pokopališče. Prizadeti druži- |i6 P™la oblečena v kožuhasto ni n«še iskrene <=ožalje'	suknjo, za katero je Filkowski
Vaj 3 za Pasijosi plačal $1000.00.
Nccoj, v pondeljek 29. febru-i arja, ob 8. uri zvečer se vrše v j
Novorojenček
Staršem Mr. in Mrs. Jim Pevec, 840 E. 236th St. so vile roje-
Knausovi dvorani vaje, in sicer
_	y,	. I v	.XU, MUVUII fcJV. OU Vile 1
za 2. 3. 4. m 5 dejanje, to Je, I nJce	petek zjutraj pn_
zadnja večerja Oljska gora m n£3le čvrstega ainčka. Iskrene veliki zbor. Pridejo naj tisti, i čestitke! v teh dejanjih nastopajo. V sre-	'	. ,
do, 2. marca pa se vrše vaje v S. N. Domu, in sicer za vse. Pridejo naj torej vsi! — Režišer. V spomin Mary šile V torek, 1. marca, ob 8. uri zjutraj, se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Vida v spomin 30 dnevnice, ko je umrla Mary šile. Prijatelji so prošeni, da šo gotovo navzoči.
V scboto sta, se oglasila v na-jšem uradu Mr. in Mrs. Tony šajn i iz Garrettsville, Ohio. Hvala za cbisk.
Listnica uredništva
Dotični rojak, ki nam je poslal pismo glede mestne elektrarne, je prošen, da se zglasi v našem uradu radi podrobnosti.
* Japonska importira iz Ame- , * župan v Ada, Ohio, je bil rike letno za $300,000,000 blaga. S aretiran radi javnega tepeža.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC m
and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 1879.
83
No. 49, Mon., Feb. 29th, 1932
Držimo skupaj
V življenju naroda pridejo trenutki, ko narod v resnici se združi, ker ga k temu prisilijo razmere, dogodki in prejšnji obup. Narod je bil tepen in preziran, sprejemal je udarce in brce dolgo, dolgo časa, dokler končno ne sprevidi, da se posameznike lahko zaničuje in sramoti, toda združenega naroda se ne more, ker ima v sebi preveliko moč, katere se nasprotnik boji.
To velja bodisi za politiko, za društva, za gospodarske prilike in narodne namene. Lep primer dobre slovenske sloge in edinosti, ki je sicer redka pojava med našim narodom, so nam dali v zadnjih letih zlasti Slovenci po severnih naselbinah države Minnesote. Kar naenkrat so združeni izvolili v razne mestne urade po več naselbinah mnogo javnih uradnikov, ki danes gospodarijo v onih mestih, in nikomur ni žal, ker je združeno pomagal svojim ljudem do moči in ve ljave. Kajti dočim se na tujca ne moremo nikdar pošteno zanesti, se lahko zanesemo na domačina, in če se nam izneveri, ga imamo pred seboj in ga lahko primemo.
Tudi v Clevelandu je naš narod bil v politiki sicer po veliki večini demokratski, vendar, da ni prišel do pravega izraza in veljave, je bilo krivo prvič pomanjkanje narodne zavesti, drugič pa neprestano mešetaranje nezanesljivih elementov, ki sami ne vedo, kaj so, ki so bili danes socialisti, jutri narodnjaki, danes demokrati, največkrat pa po sili republikanci, in to v letih, ko je republikanski bič najbolj žvižgal po hrbtih ne samo naših ljudi, pač pa vseh Ameri kancev.
Toda da je tudi našim ljudem enkrat dovolj take ne* znosne politike, iblajtarske politike brez značaja, sramotilnih napadov na poštene ljudi, mešetarenja, blatenja in medsebojnega napadanja. To so Slovenci pokazali 16. februarja, ko so kot en mož šli na volišče in pomagali, da je bil izvoljen demokrat v Clevelandu za župana. Republikanci so s svojo pametjo povzročili, da je ostalo izmed 1,800 bivših republikanskih glasov v 23. vardi le še bornih 1,300, in da so se demokfatske vrste pomnožile istotam od 3,000 na 4,600 To je bil odgovor slovenskega naroda na "Pamet."
Sedaj, ko smo in ko ste enkrat dokazali, da združeni v resnici nekaj lahko dosežete, dokažite še, da ste v resnici značajni in držite skupaj. Ne odpadajte, ne dajte, da vas vsaka malenkost razburi in povzroči, da ste danes to, jutri kaj druzega. Le trd, kremenit značaj, ki zna stati moško na mestu, v burnih, slabih in dobrih in sijajnih časih, bo dosegel vedno zmago. In tu ne mislimo samo na politiko, pač pa tudi na naše gospodarske prilike.
Ako je naš narod zmožen, ko je zedinjen, da vpliva na najvišja mesta v javnem življenju, je tudi zmožen gospodarsko se dvigniti. V slabih kot v dobrih časih bi n^orali vselej in povsod podpirati v prvi vrsti slovenske trgovine. Te naše zapuščene reve, slovenske trgovine, so dobre ob vsaki priliki za vsakogar, da mu pomagajo, da darujejo in žrtvujejo za posameznike, za društva, za narodne domove, za cerkve, za šole, za vse, kar smo zgradili v naselbini. Toda, kolikokrat in kako premnogokrat se zgodi, da kadar je denar, da ga dobi tujec, dočim je domačin, kadar je prazna mošnja in je treba iskati kredita"!
mestnih volitvah v jeseni izvoljenih pet sodnikov, katerih kandidaturo ni priporočala odvetniška zbornica in ne clevelandsko angleško časopisje. Med temi je bil tudi sodnik Sawicki, ki je pa dobil kljub opoziciji 65,000 glasov. Angleško časopisje je s tem dobilo veliko moralno zaušnico od strani volivcev. Uredniki angleškega časopisja so se nekoliko hudovali glede volivnega rezultata, toda to je bilo pa tudi vse, kar so mogli storiti.
Nisem nikak reformator in poslušnost mi' je ljuba, vseeno se mi dopade, da jo volivci vreže-jo včasih po svoje, ne da bi se ozirali na nasvete urednikov.
Politiko prav pojmovati je tožko. Politikar mora biti zvit, prebrisan in tudi zahrbtnosti se politikarji poslužujejo. Zahrbt-nost pa je Slovencu tuja.
Zgodovina nam jasno izpričuje, da italijanska vojska ni iz-vo je vala še mnogo zmag, a izgub je imela že lepo število. Italijani so zviti in diplomatskim potom so dobili do sedaj skoro še vsako vojno. Zakaj? Zato, ker so zviti in tudi zahrbtnosti se poslužujejo, samo da jim nese. Slovan pa je odkritosrčen; on nastopa s čistimi nameni. Teb lastnosti pa državniki in politi-kanti nimajo baš v velikem obsegu.
Prav živo so mi v spominu besede, ki jih je izrekel eden najboljših učiteljev med Slovenci za pridobivanje državljan skih pravic, ko sem pohajal v to šolo. Rekel je: "Napačne pojme imajo ljudje o politiki, ker so mnenja, da je vsaka politika umazana."
Well, ne more se reči, da je vsaka politika umazana, toda is-totako se ne more reči, da je Vsaka politika čista. Prav primerno se je izrazil o politiki nedavno neki zelo vpliven duhov nik: "Poštenost in politiko je težko združiti!"
Vsaka politična stranka zatrjuje, da je brez madežev, a na sprotniki trdijo, drugače. Ena ko je o kandidatih. Kaj vse smo culi in črtali v zadnji župansk kampanji o Millerju in Morga nu, ni nobena malenkost, ako ravno sta oba, Miller in Morgan miroljubna. Vsaj tako se je iz razila "E" o Morganu, A. D. pa o Millerju.
Tudi prevelika navdušenost politiki nam več škoduje kot ko risti. Naj omenim dogodek iz za primarnih volitev. Neki pri staš P. Witta, Slovenec, je zelo navdušeno delil Wittove plaka te pred našo volivno kočo. Kri čal je: "Slovenci, volite za na šega rojaka!" Na listku sem videl sliko P. W., pa takoj sto pim k možaku, ter ga nagovo rim: "Od kedaj je pa Witt Slo
Kakor hitro se bodo naši sicer dobri ljudje prepričali.: venec?" Odgovoril mi je; "Slo-da samim sebi največ koristijo, ako podpirajo slovenske tr venec ravno ni, pač pa zastopa govine, tako hitro se bo naš narod visoko, zelo visoko pov-jnašo stranko."
spel. Močna slovenska trgovina je nezrušljivi temelj vsega napredka v naselbini. Trgovci podpirajo vsa naša kulturna gibanja, ustanove, posameznike in celote, in v največji meri bi to lahko delali, če bi jih narod stoprocentno podpiral. Saj vam ni mogoče misliti, da gre vaš denar v roke tujcu. Dajte ga rojaku, ki ga vam bo stokrat vrnil na ta ali oni način. Isto blago, iste cene dobite pri domačinu. Naučimo se, da držimo naš denar med seboj, in čimprej se to naučimo in se po tem ravnamo, toliko prej bomo bolj svobodno dihali in imeli manj vzrokov za pritožbe. Narod, misli o tem! -o-
Zmernost je lepa čednost povsod na, mestu, ravno tako tudi v politiki.
Morda kdo poreče: Čemu so nam stranke? Stranke morajo biti! Kaj bi bilo, ako bi bila vedno ena politična stranka na krmilu? Diktatorstvo in terorizem bi vladal med nami.
—Novi grobovi. Na Okroglem pri Naklu je umrl posestnik Janez Kalan, po domače Ažma-nov Janez, star 57 let. — V Tu-palicah je umrl posestnik in cerkvenik France Celar. — Istotam je umrla Helena Hriber-nik. — V Gorenjah je umrl posestnik Anton Jerman, star 65 let. Bil je ugleden posestnik, ki je vsakemu rad pomagal. —
V	Jami je umrl Lovro Drinovec, star 78 let. — Istotam je umrl užitkar Janez Novak, star 72 et. Prav do zadnjega je izde-oval mlinske kamne, s katero obrtvijo se je pečal vse svoje življenje. Marsikak mlinski kamen po Dolenjskem je poznal skromnega in poštenega moža.
V Podgorju pri Kamniku je umrla po dolgi bolezni Franči-ska'Jeraj. — V Strugah je umrl 82. letu starosti Edvard Pogorele. Bil je dobrodušen, ša-jiv in jako družaben človek. —
V	Prigorici pri Dolenji vasi je umrl Anton Oražem, ki je bil najstarejši možak te župnije. Sedaj je tam najstarejši človek cerkovnik Franc Mihelič. — Pri Sv. Jurju pod Kumom je umr-a soproga čevljarskega mojstra 26-letna Alojzija Avrelio.
-Razne nesreče. V Sorici v Selški dolini je 33 letni posestnik Gašper Čeferin sekal bukev, ki ga je pri padcu pritisnila čez prsa tako, da je dobil hude notranje poškodbe. — Desno roko si je zlomila 36 letna Marija Milavec, žena zidarskega mojstra. z Rakeka. — Hudo se je vsekal v nogo posestnik M. Franko iz Šmarja pri št. Jerneju. — Mesarski pomočnik 20 letni Jože Tihtelj z Ježice, je sekal meso, pri tem pa mu je težka sekira spodletela iz rok ter mu padla na desno nogo in mu v navpični smeri skoraj presekala stopalo, tako, da se stopalo drži skupaj le z nekaj mišicami. — V Radovljici sta dva kmetska fanta, 18 letrii Ferdo Pretnar in njegov brat žagala deblo z dolgo žago. Prožna žaga pa je ocl-skočila in udarila Ferda po levem očesu ter ga močno ranila. Pretnarju je zateklo oko," tako. da nič ne vidi nanj in morda ga bo tudi izgubil. — V Zgornji Hrušici so se fantje napravlja-li na neko ohcet, poprej pa so se še malo zamudili v gostilni, nakar so stekli tja, kamor so bili povabljeni. 20 letni parketar Jože Jerančič pa je na ohceti padel in si zlomil kost v levi rami. — že na Svečnico se je ponesrečil 26 letni sin posestnika* J. Z. Prijatelj mu je razkazoval revolver, ki je padel na tla in se sprožil in strel je predrl Z.-ju desno podleht. Roka se. mu je pričela gnojiti, tako, da je fant moral v bolnišnico.
—Z gla'vo naprej v 15 m globok vodnjak. Kmet Mate Kranj-čevič iz vasi Vrnjačevac pri Kri-ževcih je nenadoma zblaznel, žena in trije otroci so čuvali očeta, da si ne bi kaj naredil. Nekega dne je šel Mate iz hiše in sedel na ograjo vodnjaka, že-, na in otroci so videli, da je čisto pri sebi, in niso niti slutili
na, ako bi naša država izrabila v polni meri dbločbe trgovinske pogodbe s Poljsko. Po tej pogodbi bi lahko uvozili na Poljsko letno 50,000 hI vina in 12,-000 hI slivovke. Preteklo leto pa smo uvozili na Poljsko komaj 960 hI vina, a slivovke komaj par sto litrov.
—Ko se mu je omračil um, je pobesneli posestnik Ivan šega iz Prebukovja pri Sv. Martinu na Pohorju nenadoma napadel 80 letnega soseda Streharja s sekiro. Starček se je z razčesneno glavo zvrnil mrtev na tla, norec pa je ranil s sekiro še enega otroka in več odraslih oseb, dokler se ljudem ni posrečilo nesrečneža ukrotiti.
—Ponesrečila pri klanju živine. Ljubljanska bolnišnica je sprejela dva mesarja, ki sta se ponesrečila pri klanju živine. Prvi mesar je iz Kamnika, drugi pa iz Domžal. 34 letni mesarski pomočnik Ivan čuk, stanujoč v Kamniku, je klal, pri tem se je vrezal z nožem v levo roko. — Še bolj nevarno pa se je ponesrečil 19 letni mesar, pomočnik Martin Smerkolj iz Domžal. Ta je klal prašiča, ki ga je ugriznil v levo roko. Poškodba je zelo huda.
—Požar je izbruhnil v podstrešju bolnišnice v Brežicah. 92 bolnikov so pravočasno spravili na varno. Gasilci so ogenj pogasili, vendar je okrog četrt milijona škode. Pet gasilcev je bilo ranjenih od padajočih opek in tramov.
—Strašna požarna nesreča je zadela na Svečnico zvečer vas Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Iz neznanega vzroka je nastal požar, ki je uničil trem posestnikom: Juliju Porenti, Martinu Zorcu in Martinu Kranjcu celotno imetje ter so domači je-dva rešili golo življenje, žrtev plamena je postalo osem poslopij ter dosega nastala škoda gotovo pol milijona dinarjev. Požar se je razširil bliskovito.
—Nikogar ne bodo več pokopali v Novem Sadu, "na puf" namreč. Tako so sklenila ta-mošnja pogrebna društva.
—Pes je rešil dekletu življenje. V Zagrebu se je pripetil oni dan dogodek, kakršnih ni mnogo v vsakdanjem življenju. Pri neki družini je bila že dalj časa zaposlena kot služkinja 23 letna Ljubica S. Tisti večer je prišla Ljubica zelo potrta .domov. Kakor se je pozneje zvedelo, se je sprla s svojim zaročen-
pozno — dete je bilo že mrtvo. Jok nesrečne matere je zbudil sosede, ki so prihiteli in pogasili tleče trske, če se ne bi mati pravočasno zbudila, bi tudi ona delila žalostno usodo svojega deteta.
—Preživljam svojo družino in tudi Vas, gospod stavbenik. Dne 16. novembra preteklega leta je bil v neki gostilni v Ba-novi Jarugi pri Osjeku izvršen umor. V gostilni je sedel stavbenik Ivan Ponka iz Orahovice. K njemu je prišel njegov delavec Jurij Habunek in zahteval potrdilo za bolniško blagajno, da bi se šel zdravit. Ponka ni hotel dati tega potrdila, nakar je delavec podjetniku očital, da ga ni priglasil bolniški blagajni čeprav je za to plačal 68 dinarjev. Med obema je prišlo do prepira, med katerim je Ponka nameril svoj samokres proti delavcu. Habunek mu je zakli-cal: "Jaz sem nedolžen! Jaz preživljam svojo družino in tudi Vas, gospod stavbenik! Sramujte se!" Stavbenik je sprožil samokres in delavec se je zgrudil mrtev na tla. Te dni je okrožno sodišče v Požegi obsodilo Ponko na 15 let ječe.
—Vrednost delavčeve desnice. že leta 1927 se je v tovarni za letala v Novem Sadu težko ponesrečil mehanik šerič. Vsa zadeva je prišla končno .pred najvišje sodišče v Zagrebu, ki je obsodilo upravo tovarne, da mora monterju Šeriču do smrti plačevati 4000 Din odškodnine, za zgubljeno desnico, ker je zaradi te nesreče postal 70% invalid. Seveda mora tovarna plačati vse sodne in odvetniške stroške. Ko bi vsi 70 odstotni invalidi bili vsaj podobno preskrbljeni! -o-
Če verjamete al' pa ne.
KAKO SE ČUTI GANDHI V JEČI
POLITIKA JE MUHASTA
Slovencem naklonjen. Le nekaj j ni slovenskih nestrpnežev je delovalo proti Millerju. Je pač to njih načelo, da kadar narod skupno deluje za koristno stvar, se jih takoj oglasi, kot bi jih bilo sto: diktiralo se nam ne bo.
Politika, ta preklicana politika je kriva, da je marsikaj narobe v našem javnem življenju. Politika je tudi mnogokrat zelo muhasta, ali bolje rečeno : volivci so muhasti. Samo en primer. Pred volitvami, ki so se vršile
I Stranke morajo biti, da gledajo
i druga drugi na prste. Saj se še j da si bo kaj naredil. Zato so ga sedaj dogaja korupcija, ko ima- pustili, čez nekaj minut je Ma-
--mo več političnih strank, ko se te zakričal in skočil z glavo na-
3. novembra 1,93.1, so vsi trije i ena druge boji.	prej v vodnjak, globok 15 me-
clevelandski- angleški dnevniki Kar se je dogajalo v naši me- trov- F°zneje so' ga izvlekli iz kričali: obdržimo manager si- sfni hiši zadnjih 15 let, je nekaj ! vodnjaka. Imel je popolnoma stem, volite proti charter! nezaslišanega. Vzelo je precej ■ razbito glavo, amendment! Isto je priporoča- casa jn boja, da je bil preobrat —Za jugoslovanske vino-la A. D. v uredniškem članku z mogoč. Republikanska stranka gradnike bi bilo velikega pome-
dne 31. oktobra lanskega leta. si preveč domišlja, cla je samo_____
Da naj volijo volivci proti char- 0na zmožna voditi narod. Ta veljale te besede tega* velikega
v meso , moža tudi političnim strankam.
Cleveland (Collimvood), O.— Hvala Bogu, ta rogatemu pa figo, samo da so Volitve enkrat tako izpadle, kot smo Slovenci želeli. Sicer smo političnih porazov vajeni, toda končno nam je bilo tudi porazov dovolj. Stopili smo skupaj, ter solidno volili za kandidata, kateri bo nam j ter amendmentu iz razloga, ker domišljija jim je zašla
Kakor znano, je angleška vlada zaprla indijskega preroka Gandhija radi neprestanega ro-vanja proti vladi. Toda tudi v ječi je Gandhi zvest svojemu običajnemu življenju. Vsako jutro ustane ob štirih. Opravi svojo jutranjo molitev, nakar prede do jutranje zore na primitivnem kolovratu predivo. Za zajterk dobi kozje mleko od dveh koz, ki sta vedno pred njegovo celico. Po opoldanskem kosilu počiva Gandhi pol ure. Popoldne pa bere in prede vse do večerje, ki je natančno ob osmi uri. Potem se nekoliko sprehodi na dvorišču jet-nišnice in ob pol devetih se vle-že k počitku na žimnico, katera je natlačena s predivom, ki
cem. Ko se je že vsa družina I ga je sam naprel. Za podzglav-podala k počitku, se je Ljubi-j nik so mu njegove knjige. V ca zaprla v kuhinjo, odprla je j celico so mu postavili tudi mizo plinski vijak, sedla na stol in: in stol, toda Gandhi se teh pričela vdihavati plin, ki je uha- j predmetov še ni poslužil, ker jal iz cevi. Kmalu je padla v I pravi, da je to luksus. nezavest, čisto gotovo bi ne-1 Gandhi dobiva v ječo vsak srečno dekle umrlo, da se ni po-1 dan silno število pisem in br-javil rešitelj v podobi psa volč-! zojavov in če bo hotel na vse te
jaka, ki se je nahajal v stanova nju in ki je bil zvesto vdan dekletu. Naravni nagon mu je najbrže dejal, da v kuhinji gotovo ni vse v redu, ker so vrata zaklenjena. Pričel je z nogami praskati po vratih in ko to ni pomagalo, je začel lajati. Z lajanjem je prebudil domače, ki so vdrli v kuhinjo, našli neza-
odgovarjati, bo na vsak način potreboval svojega tajnika. Vlada se pa še ni odločila, ali mu bo dovolila, da bi Gandhi občeval z zunanjim svetom pismenim potom.
DEŽELA BREZ JEČ
Liechtenstein, kneževina, ki
vestno dekle, ter poklicali reše- ]eži med gvico in Avstrijo in ki S pred oltar.
Na obrežju jezera se je zbrala gruča ljudi.. V vodo je bila namreč padla neka dekle, katero je z veliko težavo rešil neki mladenič, ki je bil brez pomisel-ka skočil za njo v vodo. Ko so ljudje spravljali dekle k zavesti, se prerine zkozi bogato oblečena gospa, ki pravi, da je to njena hčerka in vpraša, kdo je hčerko potegnil iz vode. Ljudje ji pokažejo mladeniča, ki je ves premočen stal ob strani in ki sedaj skromno stopi pred gospo.
"Torej vi ste tisti, ki ste mojo hčer potegnili iz vode?" vpraša gospa.
"Da, jaz sem jo," odvrne skromno fant.
"Dobro, ampak kako pa je to, da niste potegnili tudi njenega klobuka iz vode?"
A
Zadnjič sem. srečal na St. Clair ju prijatelja Toneta, ki se mi je zdel nekam prepadel, pa ga vprašam:
"Tone, nekam utrujen se mi vidiš."
"Ja, ja, saj sem utrujen. Veš, premalo spim. Vselej, kadar je slišala moja žena ponoči kak ropot, me je zbudila, rekoč, da so tatje v hiši. Moral sem preiskati vso hišo in konštatirati, da niso tatje v hiši."
"To je bilo pa neumno, saj bi morala tvoja, žena vendar vedeti, da vlomilci ne delajo ropota."
"Ravno to sem ji tudi jaz povedal in sedaj me vedno zbud, kadar se ji zdi tišina preveč sumljiva. Sredi noči me zbudi in pravi: 'Tone, pojdi pogledat do hiši! Najbrže so tatje, ker je tako tiho!' " ' I
A
Na Rožniku hruške čvetejo, o ja, cvetejo . . . Pa res in za-orvišno! V par tednih jih borno že jedli. Kdor ne verjame, ;e lahko prepriča. Da pa ne boste ugibali,' vam povem, da mi ie Kuharjeva Marjanca poslala tri veje hruškovega drevesa, ki so bile v bujnem cvetju. Odrezala jih je na svojem vrtu, ki izgleda kot pomladanski paradiž. Marjanca je rekla, naj te veje vtaknem v vodo in bom kmalu jedel sladke hruške.
A
Večkrat dobim kako vprašanje, na katero moram odgovoriti in svetovati. Navadno sem dal zadovoljiv nasvet, namreč skušal sem ga dati. Ampak včeraj mi je pa nekdo poslal vprašanje, naj mu razložim, zakaj se neveste tako grozno čmerijo pred in pri poroki. Skoro za vsako stvar vem odgovor, za to ga pa ne. Tudi ne vem, če ga ve kdo drugi, niti neveste same ne. Najbrž je to podedovana navada, ki gre od roda do roda in neveste mislijo, da se morajo pri poroki kisati, da bo več sreče. Nespametno pa je. Če ga ne dobi, se joka, če ga dobi se pa še bolj. Pa naj jim človek ustreže.
Kar se pa tiče nasveta, ga pa jaz nikakor ne morem dati, ampak dala bi ga pa lahko kaka naša čitateljica in nadrobno razložila, kaj jo je tako tiščalo, da se je kremžila, ko je stopala
valni avto, ki jo je odpeljal v bolnišnico.
A
dovolj jasen in celo proti- in kri. V svoji oholosti jim še l Pomniti pa je, da politika naj ameriški.	na misel ni prišlo, da bo narod bo tam, kamor spada. Zato so
Volitve so izpadle pa ravno j enkrat žnjimi obračunal.	ustanovljeni politični klubi,
nasprotno, skoro 10,000 glasov Svaka sila do vremena, pravi I Kdor se hoče s politiko pečati •e dobil večine charter amend- Hrvat. Premenitev je potreb- in če ga veseli, naj postane član ment. Ako bi volivci mesta Cle- na in koristna v vseh ozirih. Oče političnega kluba. Za vsako ce-velanda sc ravnali po nasvetu naše republike, Washington, se no pa se moramo ogibati politi-urednikov, bi danes ne imeli žu- je izrazil: "Ni ga ameriškega ke pri naših podpornih društev, pana, kateri je odgovoren naro-; državljana, ki bi bil dober in osobito pri naših pevskih zborih, du, ki gč» je postavil na to važne; vreden, da bi bil trikrat načel- ako hočemo, da bomo imeli mesto. Sedaj je vladar mesta i nik svojega naroda. To preveč I uspeh. Glede tega paše pri-Clevelanda mladi, energični cle-:diši po kraljevini." Sicer se jejhodnjič kaj. mokrat Miller.	j Washington izrazil o posamez- /	Frank Kovačič,
I sto tako je bilo pri zadnjih I niku, škodilo pa ne bi, ako hV	15722 Holmes Ave.
šteje danes okrog 10,000 duš, j
nima nobenih sodnij in ne ječ,.' Mož in žena se pogovarjata —Od dima in plina se je za- ker tam ni nobenih zločinov, j vsakojake stvar. To in ono je dušilo. V vasi Miroševac pri pag pa živi tam kolonija slepar- hotela zvedeti ženica in mož jo
Sesvetih blizu Zagreba se je pri-
jev, ki so si pridobili premože- je lepo pedučeval o tem in onem.
petila strašna nesreča. Katari- nje sleparskim potom v kaki "še to mi povej, John, v kate-na H. je po večerji pomila poso- di»ugi deželi in so dobili tukaj rem mesecu je nesrečno poročiti do in se podala k počitku. Svo- j državljansko pravico, kjer mir-je par mesecev staro dete je po- no uživajo svoje premoženje, ki ložila kraj ognjišča, da ga po- j so si ga pridobili na nepošten noči ne bi zeblo. Pozabila pa je nagjn-
pogasiti ogenj na ognjišču. To	__0_
je bilo vzrok, da se je zgodila nesreča. Na tleh so bile trske, i
ki se pa niso vnele, marveč po- Koran, mohamedansko sve-
ZVITI MOHAMEDANCI
se
"I, saj veš, da sva se poročila maja meseca."
A
Nekoč sem sprehajal s prijateljem po Gordon parku, ko se moj prijatelj ustavi ter pokaže na bližnjo klop, na kateri jo se-
vzročile obilo dima in plina. Od to pismo, prepoveduje svojim del postaren mož in pravi: "Vi-dima in plina se je zadušilo de- vernikom jemati obresti na po- diš, tam sedi človek, ki me je te, čigar zibelka je stala poleg sojeni denar. Ker pa vseeno opeharil za pet tisoč dolarjev." ognjišča, čez nekaj ur se je niso Alahovi privrženci na gla- i "Kako je pa to mogoče?" se mati zaradi dima, ki jo je pri-jvo padli, napravljajo posojila začudim.
čel dušiti, zbudila. Skočila je potom kakega prijatelja, ki je "I, kako, svoje hčere mi ni ho-iz postelje, zagrabila dete in ga i druge' vere in da jim obresti j tel dati v zakon, ki je imela pet nesla na zrak. Bilo je pa še pre-'kot podarjen denar.	tisoč dolarjev dote."
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
PRANC JAKLIČ:
OD HIŠE DO HIŠE
MARC
5—Društva	Združeni Bratje in Utopians, ples v S. D. Domu.
6—Društvo	Carniola Tent št. 1288 TM; proslava 20-letni-ce društvenega obstanka, v obeh dvoranah S. N. Doma.
6.—Slovenska Ženska Zveza, podružnica št. 14, priredi igro v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
13.—Društvo Orel, predstava v avditoriumu S. N. Doma.
13.—Društvo Abraševič priredi igro in ples v Grdinovi dvorani.
13—Dramatično društvo Ve-i'ovšek, igra v avditoriju S. D. Doma. Po igri ples.
19—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
19.-20.— Med. D. Zveza, bazar v Grdinovi dvorani.
20—Igra	"Pasijon"' v avditoriju S. N. Doma.
26.—Ženski	odsek Soc. kluba, št. 27 priredi ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
27.—Velikonočna	nedelja— Ženski odsek S. D. D., ples v S. D. Domu.
27.—Društvo A. D. K. U. V. Priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani.
27. — Društvo Ivan Cankar priredi igro v avditoriju Slov. Nar. Doma.
APRIL
2. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
2,—Blue Bird Sewing Club, plesna veselica v Kalina dvorani, 3256 W. 52d St.
2.—Slovenska Zadružna Zveza, Juniors, priredijo plesno veselico v Slovenskem, Domu na Holmes Ave.
2.—Velikonočna	veselica društva sv. Katarine št. 29 ZSZ, v Mervarjevi dvorani.
3.—Pevski	zbor Jadran, koncert v S. D, Domu; po koncertu ples.
3.—Društvo Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
3.—Slovensko pevsko društvo Soča priredi pomladanski koncert v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
3.—Prvi koncert pevskega društva "Delavec," odsek Soc. kluba, št. 28 JSZ, v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave.
3.—Zveza mlajših žena fare sv. Kristine priredi ples in zabavo v spodnjih šolskih prostorih fare sv. Kristine.
9,—St.	Clair Bath House Council, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
9—American	Legion, Lake Shore Post, št. 273, plesna veselica v Mervarjevi dvorani.
10.	— Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
10—Društvo	Zorislava priredi ob priliki 5-letnice obstanka koncert v šolskih prostorih sv. Kristine na Bliss Rd.
10.—Dramatično društvo Ve-rovšek, igra, S. D. Dom; po igri ples v spodnji dvorani.
10—Društvo Adrija, koncert, S. D. Dom, Recher Ave.
10.—Hrvatski Radio Klub, Priredi koncert v avditoriju S. N. Doma.
16.—Društvo Cleveland št. 127 SNPJ, plesna veselica v SPodnji dvorani S. N. Doma.
16.—Lovsko društvo sv. Ev-•'tahija, veselica v Grdinovi dvorani.
16—Društvo Soča št. 26 SDZ, plesna veselica v Klima korani na 3241 W. 50th St.
16.—Društvo Strugglers, 5-
'etnica ustanovitve društva,
ljloy v spodnji dvorani S. D. Doma.
17
letnica, popoldne koncert v avditoriju, zvečer ples v obeh dvoranah S. D. Doma.
17.—S. P. P. S. društvo "Cvet," priredi koncert v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave.
24.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma, 24.—Koncert in predstava v korist cerkve sv. Lovrenca v S. N. Domu na 80. cesti.
27.—Slovenska šola S. D. Doma, koncert in ples v S. D. Domu.
"Nikoli, nikoli! . . . Odpustim mu pa ne!"
župnik je napel druge strune in govoril Lazarju na srce. Omečil ga je, da se je vdal in šel ž njim v hišo. Lazar se je tresel, ko je stopil k peči. Nekaj časa se gledata z Barbičem, kakor bi ne vedela, kaj bi rekla, potem pa zbere Barbič vse moči in reče, da so ga vsi slišali, ki so bili v hiši: "Odpusti!"
Lazar se je stresnil, solze so se mu.udrle in je vzkliknil: "O, da si mi to naredil!"
Barbič ga je gledal proseče,
MAJ
1.—Slovenski Socialistični da se je vsem smihl in so začeli klub št. 27 JSZ. slavnostna pri-1nagovarjati Lazarja: reditev v S. N. Domu.
1.—Dvor Baraga št. 1317, C. O. F. priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani.
1.—Koncert S. P. P. društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
8.—Društvo Orel, Materinski dan, v S. N. Domu.
Kar se je zgodilo, se je! ... Odpusti mu, ko te prosi!"
"Dajte mu roko in pokažite, da ste kristjan!"
Lazar se je še nekaj časa obotavljal, potem je pa le prijel Barbičevo desnico in dejal: "Od-! pustim ti, za nesrečo moje hče-
8.—Društvo Waterloo Grove, re boš pa le U odgovoren." igra v avditoriju S. D. Doma. "Bo že Bog prav naredil!". ->e Po igri ples v spodnji dvorani. l dostavil ž"Pnik, da se je vsem 8.—Zveza mlajših žena pri-	srce' in se ,ie po obrazu
redi domačo zabavo v spomin ! umirajočega razlil žar veselja, obletnice ustanove Zveze v župnik 111 Lazar sta pa Sla v
spodnjih šolskih prostorih fare ;kamrico' ker sta sc? imcla še pre'
cej pogovoriti.
sv. Kristine.
15.—Zbor Zarja (samostojno), pomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma.
15.—Družba Slovenski Narodni Dom, Maple Heights, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
20—Društvo Kristusa Ičra- 80 ka" p?šli iz Sela in iz Re" lja, veselica v S. N. Domu. pa; vS,edfh 111 stah 80 na starih 22.—Društvo Hrvatska Slo- af f !h. m pncakova i< kaj bo' boda, prirditev v obeh dvora. ^dajoc se nezaupno, kakor vse-
Nekaj ur potem je Barbič umrl in v Lazarjevi hiši so napravili zanj skromen oder.
XII.
Za tisti večer je bilo zopet "ukazano." Nihče ni vprašal ukazovalke, kaj bo; po večerji
nah S. D. Doma.
27.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
29.—Skupna društva fare sv. Kristine priredijo piknik na ŠtrumbljeVih prostorih na Bliss Rd.
lej, ko se ni vedelo, kaj pride. Kepec je vlekel na uho, kaj razpravljajo ,ob..mizi, z roko je pa dajal znamenje tovarišiji, naj molči.
"Kaj boš vlekel na ušesa!" je jzavpil za njim Joštek, kateremu
29.—Družba Slovenski Na- > Mzman->kal° P<*rpežljivo-rodni Dom, E. 80th St., piknik ;stl' ^ja stopi pa reci, da tako
na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
JUNIJ
5.—Pevsko društvo Cvet, I og]as5 nek(Jo
se psa ubije, kakor je Lazar Barbiča ..."
Po teh besedah je hipoma vse i umolknilo. Za nekaj trenutkov iz gneče blizu
petje in piknik na cerkvenih i
prostorih v Maple Gardens. 5 "Saj ga ni ubil!"
12.—Skupna društva fare sv. , «Kaj ga ni? Ali ga ni s Vida, piknik na Špelkotovih dckiro? . . . Zakaj je pa mrtev?
farmah.	..." so zrasli Kozjerepci in se
12.—Pevsko društvo Zvon. srcjj]j
konenert in piknik na cerkve-: «0,'pamet! . . . Pamet! . . . nih prostorih v Maple Gardens. Saj gte raožjer je pogovarjal 12.—Društvo Zorislava, pik- R0hne
nik na štrumbljevih prostorih. .<Matci, kaj ječite, ko ni tre-19.—Društvo Kranj priredi ba . . . jaz sem ga videl Barbi-piknik na Goriškovi farmi vi^ pmv celo g]avo §e ima!» ge
Noble, O.	je 0jr]asii Kravajec.
19.—Zaključek šole z igro «Pa ga je vendar ubil! La. solskih otrok fare sv. Kristine. w ga je ubijj y iuknjo i
19.....Društvo sv. Družine, njihi'"
piknik na cerkvenih prostorih «Veseli bodite, da ni več Bar-v Maple Gardens.	■ biča, matci! ... Ga vsaj pasti
24,—Praznovanje godu fare ne bo več treba!" -je prevpil sv. Kristine, v zvezi s farnim Kravajec druge, žegnanjem, skozi teden. Vrši' "Možje, to ni vredno besede!v se na Bliss Rd.	: je dejal Rohne.
26.—Fara sv. Lovrenca, letni "Lejte, lejte, to ni besede piknik na cerkvenih prostorih v i vredno, ako kmet ubije reveža!"
je zažgolela Sivka ob peči. "Pa
naj bi bil eden od nas Lazarje«
Maple Gardens.
26.—Društvo Mir, št. 142 S. N. P. J., priredi piknik na Pin-tarjevih prostorih.
JULIJ
3.—Piknik S. P. društva Soča na Močilnikarjevi farmi.
3.—Slovenska Ženska Zveza, likor kmetov petelin št. 47, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
10.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
17.—Klub Hinje, skupni izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
24.—Društvo Tabor, SNPJ, piknik na cerkvenih prostorih v Telesa, izlet na cerkvenih Maple Gardens.	štorih v Maple Gardens.
31.—Društvo Naš Dom, SDZ, 14.
povedati!"
ženske ob peči so poskočile, Kozjerepci so pa zagnali vrišč: "Prav je povedala! To je bila enkrat poštena beseda! Prav tako je!"
"Ječite za prazen nič!" je vpil Kravajec. "Bog, da je Barbič s poti."
Tu je hrum še naraščal. Prepirali so se semintja, vpili drug na drugega, in precej časa je poteklo, preden je mogel "mož" govoriti.
"Zlepa se pomenimo! Nikai ne bodite precej v ognju! Nikar ne obdolžujte po krivici Lazarja! . . . Barbič je sam pal. Vznak je pal pa udaril z glavo ob prag pa je imel zadosti, ker je bil star."
"Tako jč!" so potrdili nekateri.
"E, boter, saj se poznamo!" ga je zavrnil vojvoda Kepec; trditi pa vendar ni hotel nihče, da ga je res ubil, ker ni bil . nihče zraven.
Prvi hip se je bilo razneslo po vasi, da je Barbiča ubil Lazar, in v Repu so bili povedali, da s sekiro. Zato so bili Kozjerepci tako razjarjeni, ker se jim je zdelo, da hočejo kmetje nekaj prikriti.
"Kaj pa hočeš?" se je postavil Kravajec pred Kepca. "Kdo pa tebe kaj vpraša?" Kepec ga je pahnil od sebe in Joštek mu je prigovarjal:
"Daj ga daj, da te bo pomnil; kar v trebuh ga daj, tega, ki ne ve, ali je kmet ali je nas eden!'' "Matci!"
"Torej mrliča imamo," je začel potem Rohne. "Bog se usmili njegove duše! Treba ga bo pokopati. Svojih nima nikogar, pa tudi denarja nima nič. Mi moramo skrbeti za pogreb in dati --"
"Mi ne damo nič!" je zagrme-lo v kotu.
"Ali sem morda jaz dolžan kaj dati?" se je zagnal Rohne.
"Mi tudi nič!" je odmevalo v kotu.
"Kdopak bo dal?" je vpil Roh-Ue. "Ker smo mu morali dajati jesti, ga moramo tudi spraviti."
"Le spravi ga, ako hočeš!" Rohne se je s težavo premagoval.
"Treba je nekaj denarja za sveče, za naličje, pogrebnike in kakšen vinar še drugače odleti. Denar mora biti,',' "Hahaha!"
"Po dva groša bo zadosti!" "Od nas že ne boš nobenega dobil," ga je zavrnil Kepec in vprašal svoje: "Kaj ne, da ne, fantje?" -"Ne, ne!"
"Jaz. tako pravim: Kmetje naj ga pokopljejo sami ali naj ga pa imajo! Nas ne more nihče prisiliti. V moji higi ni mrliča', v vaši ga tudi ni! . . . Nam i ni na poti . . . Pa še eno rečem: Dmgekrati botri tako skupaj drže, naj pa še sedaj. Sami spravite Barbiča!"
"Kdor ga je ubil, tisti naj ga pokoplje!" je zavpil Joštek.
"Prav si povedal," ga je pohvalil Kepec in se še obrnil k [ svojim: "Fantje, za nocoj smo tukaj odpravili. Le pojdimo!"
Z vikom in krikom so se vsi mali ljudje usuli za Kepcem.
"Pa smo jih zopet enkrat, te kmete! E, pravica je naša!" so vemu petelinu na prste stopil! si dajali duška Kozjerepci pred To bi bil dir! Precej bi bila ko-1 hišo.
misija na vasi, pa bi nikoli ne Kmetje so se v hiši kar spo-bilo dosti plačevanja . . . ftas gledovaii. Nobeden ni vedel, Klen seveda ni vreden toliko, ko-v kako bi začel. Naposled pa ven-
idar vzdihne Rohne: "To so pre-Po teh besedah je nastala I glavice!" mučna tihota, katero je izpridil "Pa-kakšne!" Rohne, ko je zavrnil Sivko: j "Za nič drugega nam niso, ka-"Baba je baba. Govori, da lelkor za nadlogo. O, kako bi bili zija. Mari bi bila molčala, ako i srečni, ko bi Kozjega repa ne nisi vedela kaj bolj pametnega bilo!"
----—--I Možje so prikimali, in Hren
farmah.	je 0wia6ii: "Zakaj pa mislite,
7.- ~ -'
"I, kakopak! . . . Botra ne smemo pustiti tako."
To geslo jih je vodilo nadalje. Potem, ko so se bili domenili o pogrebu in vsem drugem, so se še zmenili o živih, o Ančki in Gorniku. Ej, to je bilo še govorjenja tisti večer pri Rohne-tu: "Ta dva sta jo pa izvila, ta dva!"
Kozjerepci so bili zaradi zmage kar iz sebe od veselja. Ko so se pomikali v svoj konec, so ure-zali po vasi tisto dolgo pesem, pri kateri je začetek in konec enak in je po sredi ravno taka, in ki se glasi:
"Nocoj, nocoj, jo dole večer, je dolu
večer, je dolf^a noč — nocoj I Je dolu večer, je dole večer, je dolga noč — — — — "
in očeta, razkazovala otroke in drugo blago, in stregla, kolikor je mogla, da je bilo očetu všeč. In od tedaj je Lazar dober; kadar mu kdo spomni zeta, se mu zjasni obraz, pa se pohvali: "No naš Anton je nekaj vreden!"
Tudi Barbiču je odpustil prav iz srca in nekoč je vprašal zeta in hčer: "Ali sta za Barbiča kaj molila?"
Mož in žena sta se spogledala in smejala . . s Gornica pa ni hotela iz Kozjega repa, naj jo je sin še tako silil, da bi prišla k njemu. Vesela je bila sinove sreče in molila je zanj in za sinaho pa tudi za Barbiča.
Kozjerepci so pa zamerili, ker ni hotel Gornikov Anton več v njihovo selo. Kepec je večkrat godrnjal: "Dič! Prej smo bili dobri . . . H ud i mar se je opasel, pa mu je greben zrasel! . . . "
Pa to nič ne škodi; na to jezo ga Gornikov Anton ob nedeljah brez skrbi izpije kak kozarec. — —K one c—
DNEVNE VESTI
Tako so pripeli v Kozji rep, kjer so bile brž vse ženske pokonci in so ugibale, kaj se je zgodilo. Všeč jim je bilo petje, pa so si pripovedovale veselo: "Ej, znajo pa, naši! Slišite, kako delajo?"	*
Pred Kepčevo domačijo se vstopijo v krogljico, da odpojo do konca.
"Možje! . . . Kar v našo hišo pojte. Nocoj tako ne morem spati od veselja . . . Baba je j Stric Sam mora plačati popoldne prinesla za pet vinar- ■	radi suhačev
jev petroleja, pa naj pogori v j Washington, 27. februarja,— cast božjo!"	j Kongres je dovolil, da se plača
Tako jih je povabil 'vojvoda' za pokojno Mrs. Helen Vasile-v svojo hišo, in so res šli, ker to ; vič $5000 odškodnine. Avgusta je že tako v Kozjem repu, da ka- meseca lanskega leta so zvezni dar je treba, drže skupaj. Še iz j suhaški agenti vdrli v njeno drugih hiš so pritisnili skupaj, j klet, kjer so dobili vino. Vino potlej je bilo pa veselje.	so izpustili iz sodov, da je bila
"To smo jih! . . . Nocoj smo klet preplavljena. Ko je po jih pa! . . . Hren je kar grčal! njih odhodu Mrs. Vasilevič šla . . . še babe so se bile postavi- v klet, da ugasne električno sve-le- • • • "	tilko, je bila pri dotiku svetilke
Vse prek so se bahali pa kro- j ubita od elektrike, ker je stala hotali, da se je hiše tresla. v vinu. Stric Sam bo sedaj pla-
"Ali nisem dejal, da bo zrna-; čal $5000 za to smrt. ga naša?" je povzel Kepec. "Pajaponci protestirajo radi
V	najem
se da. 5 sob, kopališče, furnez, klet, dva porča spodaj. Istotam se proda kuhinjska peč na premog ali plin, šest odprtin. Proda se tudi postelj v dobrem stanju, prav poceni. 1131 E. 76th St.	(51)
V	najem
se da stanovanje, obstoječe iz 5 sob. Vse ugodnosti. 6526 St. Clair Ave. zadaj. Pozve se na 7215 Myron Ave.	(50)
Trgovski prostor
se da v najem, pripraven za po-pravljalnico čevljev, brivnico ali dry cleaning. Zraven je tudi stanovanje 4 sobe. Odda se vse skupaj za $40.00 na mesec. 5305 St. Clair Ave.	(49)
Išče se
ženska za gospodinjstvo. Zglasi naj se na 19852 Nauman Ave. po tretji uri popoldne. (50)
Par opremljenih
sob se da v najem za fante ali dekleta. Prost vhod. Vpraša se na 6513 Edna Ave.	(50)
Par opremljenih
sob se da v najem za fante ali dekleta. Prost vhod. Vpraša se na 6513 Bonna Ave. (49)
Sprejmejo se učenci
ki se želijo temeljito izučiti na klavir. Sprejema se jih vsake starosti. Za nadaljna pojasnila vprašajte ali telefonirajte na Charles Zorman 466 E. 143rd St. Tel. KEnmore 2165-W
(52)
je tudi. Ali kaj šele bo. Nevesto dobimo iz Sela. V Kozjem repu bo imel Lazar zeta! . . . Jaz tako rečem: Zmaga je naša — pa še vi recite tako!"
"Zmaga je naša!"
Amerikanca
šangaj, 27. februarja. Ro-1 bert M. Short, ameriški zrako-plovec v službi kitajske armade, ki je bil ubit od Japoncev nad šangajem, bo postal kitajski na-1
Tako so se dolgo zabavali pri, , . . Kepcu; ves Kozji rep je bil v r+cd1m Jobenem pa bo na-; veselju. Samo tam v zadnji hi-stala resrf ^nOstmed Japonci
Maytag
aluminum
Washer
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd.
Tel. KEnmore 1282
ši, kjer je samovala Gornica, je
in Amerikanci radi njega. Ja-
bila žalost. Barbičeva nesreča i PA°nska .vla?a nam™ Poslatij jo je potrla. Jokala in tarnala j ™T 0St^r proteSt rad.! ud,e:
je: "To je kazen božja! jej, kaj šele bo?"
Jej,
lležbe Amerikancev na kitajski strani.
Bala se je za sina, zato je is- j ne bo več nosil denar-kreno molila takrat ...	ja iz banke
V soboto zjutraj potem soj Chicago, 27. februarja. Geo. Barbiča pokopali na svetokri-; Krakos se je rad bahal okoli, škem pokopališču. Spremili so kako je "smart," češ, da je vzel ga Seljani skoro vsi od kraja, svoje prihranke, v svoti $6000, zakaj čas so imeli in pa nekako • in .sedaj "banka lahko propade." dolžnost, ker je bi kakor domač | Z denarjem je šel Krakos do-v vsaki hiši. Morda so se tudi i niov. Zvečer sta se oglasila v nekoliko bali, da bi ne hodil na- njegovem stanovanju dva ropar-zaj, ker je kmetica Liza rekla i .ia, ki sta zahtevala onih $6000, svoji prijateljici: "Saj sedaj ga katere ima Krakos v hlačah, menda ne bo nazaj, ko smo ga Krakos je ubogal, in roparja sta lako lepo spravili."	zadovoljna odšla'.
JOSEPH J. OGIUN
ODVETNIK
401 Engineers Bldg. Mala 4128
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1691
"Menda vsaj ne! . nam je že prizadejal."
"Bo treba 'še za mašo dati!"
Dovolj Čehi pripustijo Trotzkya
za tri mesece
Praga, 27. februarja, češka | vlada je dovolila Leonu Trotzkyu j In sedaj počiva Barbič na dostop v čeho-slovaško za tri me-' svetokriškem pokopališču, tam |sece. Trotzky bo šel iskat zdrav-kjer spe mirno drug poleg dru- ja v toplicah. Zavezati se je mo-gega, Kozjerepci in Seljani. ral, da bo politično miroval. Gornikov Anton in Lazarjeva j Trotzky je prosil sprejema v že Ančka sta pa mož in žena in že j skoro vsako deželo sveta, pa je tri leta doma,	i bil povsod zavrnjen. Sedaj biva
Ančka je bila srečno prispela v Turčiji.
v Pueblo, Colo, in našla svojega Ogenj so začeli gasiti s ljubega Antona. Kmalu je po-1 svežim mlekom zabila žalost m strah in ga vze- p Fa„ Minnesota> 26.
la Neka., let sta ostala v Ame-: ^bruarja. Na farmi farmarja nki, ko je pa pnsluzU Anton to- chri9tianMona jc ,ačel yoreti hko, da je kupil na Ravnem po- ^ Ker nj bi]o vock, j. lju od gospodarja, k. je bil zbe- r(jki SQ delavd na farJni pora_j zal pred dolgovi v Ameriko, bm kakih 500 galon mleka> s Mlakarjevo domačijo, m mu jeikaterim so požar USpešno poga-se nekaj ostalo, je prišel z zeno sili in otroki domov.	p '	,.	,
Lazar dolgo časa ni hotel nič ! ** »^^J1 rmskem za-{ vedeti o zetu in s hčerjo, ki ga i grozili S stavko ie hodila vabit in prosit, naj Helsingfors, Finska, 27. feb-pride pogledat, kako sta si ure- ruarJa- Farmarji v tej republi-I dila, ter kaj pogospodarit, je bil ki 30 zagrozili s štrajkom in si-' oduren. Naposled pa, ko ie sli- icer' so Rjavili, da ne bodo plače
Debeli prešiči naravnost iz dežele
Vseli velikosti, živi ali osna-ženi, pregledani od mesta in jih pripeljemo kamor želite. Meso v kosili, šunke, plečeta, loins in vse druRe stvari se dobe vsak torek in petek, koljeino v ponedeljek in četrtek. Pridite in izberite si sami.
H. F. HEINZ
Vine St., Stop 150 Willoughby, O. Tel. Wickliffc 110-J-2
:xx:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx3
Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. m PLUMBING & HEATING |
KEnmore 3877
1
.ummumuuiwumtuvvtv. *	J
« nn . ...r w ^r,«..« *
Društvo Presv. Rešnjega da so se tako kratili dati tista pro- dva groša! . . . Zato, ker jih nobeden ne premore . . . Vse Društvo sv. Vincenca od kraja bi bil lahko na glavo piknik na cerkvenih prostorih v Pavlanskega, izlet na cerkve- postavil, pat bi še ne bilo nič po« Maple Gardens.	prostorih v Maple Gardens, točilo po tleh."
AVGUST	21.—Društvo Napredni So- "Hahaha!" '
j 7.—Skupna društva fare sv. ^sedje, SNPJ, izlet na cerkvenih: To je potolažilo može, da so Društvo Strugglers, pet-1 Vida, piknik na špelkotovihj prostorih v Maple Gardens. I zborovali mirno naprej.
j vine, se mu je otajalo srce, pa je j	7,000 Čevljev
podal zetu, ki mu je prišel na-1 Washington, 27. februar j a. •proti, roko. in dejal: "Si prišel. Vojni pilot Tarpnell je z rešil-; vendar domov?"	j.nim pasom skočil 7,000 čevljev
| Ančka je jokala od veselja, ■ globoko iz pokvarjenega zrako-|.skakala lahkonoga okrog moža I plova in je ostal pri življenju. '
rate. Pni« ca\^Vitirauo in po najm*;-jih ccnnh. Izvršujem tudi vsa drla, ki spada v ELEKTRIČNO STROKO.
Oglasite se na
113:) Norwood lid. ali 122!) E. 17(»th SI.
Telefon: KEnmore i:m-J
i i

IJrlson ccH houses and yard
KAPITAN
IZ ANGLEŠČINE FREVEL J. M.
Hiša dona Cumanosa je bila zelo pripravna, da se upre takemu napadu, kakršnega je bilo pričakovati in v katerem so se mogle rabiti le muškete. Bilo je veliko, podolgasto, štirioglato poslopje s kamenitim zidovjem in leseno verando v pritličju ter je imelo le eno nadstropje. V prvem nadstropju je bilo mnogo oken, spodaj pa sta bili samo dve in ni bilo nobene druge odprtine kakor vrata. Slog je bil me-šovit, na pol mavriški, na pol španski. Ako je bilo mogoče zavarovati spodnji del, ki je bil iz kamenja, bi bili napadovalci zelo na slabem. Najprej so založili okna v spodnjem delu poslopja, in sicer tako, da so nagrmadili velik kup kamenja, ki je bil spodaj širši, zgoraj pa ožji ter se je vzdigoval do stropa. Sploh so pripravili vse* da zvečer dobro zabarikadirajo vrata. Nato so prislonili lestve na verando, ki so jo zavarovali proti kroglam, kolikor je bila ograja visoka. Dono Izidoro in ostale ženske so poslali popoldne na posestva dona Teodora. Na željo Franciscovo in na prošnje done Izidore se je dal tudi don Cuma-nos pregovoriti, da jih spremi. Don je sklical svoje može ter jim
njam.
Nato je pripovedoval Francisco Diegu nekoliko strašnih pri- jo zorov, ki jih je doživel, lco je bil na "Avengerju," in ni še končal svojega pripovedovanja, ko je prva straža dala znamenje in ustrelila.
"Poslušajte, Diego."
Straža za stražo je dala znamenje, da so čolni blizu. V nekoliko minutah so prišli tudi možje sami in izporočili, da se peljejo razbojniki v treh čolnih po reki navzgor in da niso niti miljo^da-leč od kraja, kjer čolni navadno pristajajo.
. "Diego, pojdite s temi možmi domov v hišo in glejte, da bo vse v redu," je dejal Francisco. "Jaz ostanem še nekoliko časa tukaj, toda ne streljajte, dokler ne pridem."
Diego in možje so odšli, Francisco pa je ostal na obrežju.
V naslednji minuti se je že moglo razločno slišati udarje-nje vesel in Francisco je obrnil ušesa proti oni strani, da bi razločeval glasove. "Da," si je mislil, "sedaj prihajate z namenom, da zopet plenite in morite, toda z mojo pomočjo se boste zmotili." Ko so se čolni približali še bolj, je zaslišal glas
hrabri in pogumni, zakaj opraviti imamo z obupnimi ljudmi. Slišal sem kapitana in prvega krmarja. Sedaj ni nobenega dvoma več, da so to morski razbojniki. čolni so sedaj v zalivu in izkrcajo se za zunanjimi poslopji. Potegnite to lestvo gor ter jo položite po dolgem na vrhu, ne streljajte pa, dokler niste dobro pomerili. Tiho! Možje — tiho! Sedaj prihaja-
povedal, da jih spremi. Don je Hawkhurstov. Streli iz mušket sklical svoje može ter jim pove- so oznanili razbojnikom, da so
dal, da je postavil Francisca za poveljnika, in jih pozval, da store svojo dolžnost. Nato je podal vsakemu posebe roko in družba je kmalu izginila v gozdu za ozkimi travniki, ki so se razprostirali ob reki.
Mušket in streliva ni bilo pogrešati. Nekateri so začeli ulivati krogle, drugi pa so preiskovali orožje, ki se ni bilo rabilo že dolgo ča?a. Pred večerom je bilo vse pripravljeno in tako je utegnil Francisco obračati več pozornosti razbojniški ladji, ki se je Črez dan zopet nekoliko bolj oddaljila od suhe zemlje, proti večeru Se pa zopet bolj približala obrežju. Pol ure, preden se je zmračilo, se je ustavila kake tri milje daleč tako, da je bil njen prednji del obrnjen proti morju.
"Še nocoj nas napadejo," je dejal Francisco, "to vem skoro gotovo, zakaj pripravili so že vse, da spuste velike čolne v mor-je."
"Naj le pridejo, prav dobro jih sprejmemo," je dejal Diego.
Kmalu je postalo pretemno, da bi bili mogli videti ladjo. Francisco in Diego sta razpostavila vse može razen petih hiši. Vrata so močno dirali in zavalili ^nekoliko velikih skal proti njim. Nato je stavil Francisco ostalih pet mož dol ob obrežju, po kakih sto jar-dvo vsaksebi, da izporoče prihod čolnov. Bilo je nekako deseta ura ponoči, ko sta Francisco in Diego splezala po lestvi iz hiše, da nadzirata svoje prednje straže.
"Senor," je rekel Diego, ko je stal s Franciscom ob reki, "ob kateri uri mislite, da nas napadejo ti razbojniki?"
"To je težko reči. Ako jim zapoveduje isti kapitan kakor takrat, ko sem bil še jaz na ladji, se ne bo zgodilo prej, dokler ne zaide mesec, kar se zgodi okoli polnoči. Ako pa je kdo drug sedaj njih poveljnik, morebiti ne bo tako oprezen."
"Sveta Devica! Vi ste bili že na tej ladji, senor?"
"Bil, Diego, in celo zelo dolgo, toda ne prostovoljno. Ako ne bi bil na njej, je ne bi mogel spoznati."
"Prav res, senor, torej moramo zahvaliti svetnike, da ste bili nekoč morski razbojnik."
"To nisem bil nikdar, Diego," je odgovoril Francisco; "toda bil sem priča mnogim groznim dogodkom na ladji, in kri mi zastaja, v žilah, kadar se jih spomi-
jih spoznali in da jim je vsekakor pričakovati odpora; zara-ditega je bil molk nepotreben.
"Veslajte, možje, veslajte!" je zakričal ITawkhurst.
En čoln je kmalu prenehal veslati in za njim tudi ostala dva. Francisco jih je mogel sedaj razločevati in v tihi jasni noči so. se razlegali njih glasovi nad vodovjem.
"Tukaj je reka,", je .rekel Hawkhurst, "ki drži tja k poslopjem. Ali bi ne bilo bolje, da stopimo tukaj na suho? Poslopja, ako niso zasedena, nam bodo v varstvo, če se bomo morali bojevati."
"Prav res, Hawkhurst," je odgovoril glas, ki ga je Francisco takoj spoznal za Kaj novega.
"Torej še živi," si je mislil Francisco, "in moje roke niso omadeževane z njegovo krvjo."
"Naredite prostor, fantje!" je zakričal Hawkhurst.
Čolni so leteli po zalivu navzgor, Francisco pa je odhitel nazaj k hiši.
Videlo se je, kako so prihajali razbojniki izza postranskih poslopij z veliko močjo. Bližali so se oni strani verande, kjer se je moglo le kakih osem do deset mož postaviti zoper sovražnika. Francisco je zaraditega ukazal, naj se prvi, kakor hitro ustrele, takoj umaknejo, da bodo imeli prostora drugi.
Ko so prišli razbojniki do pol pota proti hiši, je ukazal Francisco streljati. Za eno salvo je prišla rU'uga in glasno se je razlegalo vpitje razbojnikov, ki so sedaj s Kajnom in Hawkhur-stom na čelu hitro prodirali dalje, streljajoč na drugo salvo Špancev. Ker niso mogli izstreliti več kakor dvanajst mušket obenem, so napadovalci mislili, da je braniteljev mnogo manj, kakor jih je bilo v resnici. Zaraditega so ukrenili drugače. Razpostavili so se v polkrogu spredaj pred verando in streljali neprenehoma. Francisco-va stran je odgovarjala s streljanjem kake pol ure, in ker so sedaj rabili vse muškete, so razbojniki spoznali, da imajo pred seboj mnogo številnejšega in močnejšega sovražnika, kakor so bili mislili izpočetka.
Bila je popolnoma tema in prav ničesar ni bilo videti kakor bliskanje mušket. Kajn in Hawkhurst sta velela svojim ljudem, naj napadajo dalje, sama pa sta dospela do hiše in se postavila pod verando. Preiskala sta vrata- in okna in našla, da je malo upanja priti v poslopje. V istem hipu pa sta tudi spoznala, da bi njih ljudje pod verando ne bili izpostavljeni kroglam, pač pa da bi mogli uspešno streljati na one zgoraj. Hawkhurst se je napotil hitro nazaj in se vrnil s polovico mož, ostale pa je pustil, da nadaljujejo napad kakor dosedaj. In uspehi so se kmalu pokazali. Krogle razbojnikov so predrle deske in težko ranile mnogo Špancev, tako da je moriji i{p,posled Francisco ukazati svojim ljudem, da se umaknejo v hršo in streljajo skozi okna.
Toda ta boj ni trajal dolgo, zakaj stebri verande so bili leseni in zelo suhi, razbojniki pa so jih zažgali. Polagoma je
,]e. Naposled je bila vsa veranda v ognju. To je bilo za napa-dovalce zelo ugodno, ker so sedaj mogli razločevati Špance, ne da bi jih bili ti videli bolj točno*. Mnogo ih je bilo ubitih in ranjenih. Vročina in dim sta bila tako neznosna, da možje niso mogli več ostati v gornjem nadstropju; zato so se na Franci-seov nasvet umeknili v pritličje.
"Kaj naj storimo sedaj, senor?" je vprašal Diego resnega obraza. #
"Storimo?" je odgovoril hladno Francisco. "Požgali so verando, to je vse. Hiša pa se ne bo vnela, ker je iz kamena; streha k večjemu še gori, toda mi smo tudi še tukaj. Ne vidim, da bi oni kaj napredovali. Kakor hitro pogori veranda, se moramo vrniti navzgor in zopet začeti streljati nanje skozi okna.
"Ali slišite, sedaj poizkušajo pri vratih."
"Lahko poizkušajo precej dolgo. To bi bili morali storiti, ko jih je še veranda zakrivala našim očem. Kakor hitro pa pogori veranda, jih pač lahko pre-ženemo od vrat. Pojdem zopet gor, da vidim, kako in kaj."
"Ne, senor, ni potreba, čemu bi se spuščali v nevarnost, ko gori ogenj tako svetlo."
"Iti moram, da vidim, ali je res tako, Diego. Prenesite vse ranjence v severno sobo, ki je najbolj varna, in najbolj daleč."
Francisco je odšel po kame-nitih stopnicah navzgor ter dospel v gorenje nadstropje. Sobe so bile polne dima in ničesar ni mogel razločevati in videti. Slučajno izstreljena krogla je pri-žvižgala mimo njega. Stopil je k oknom in se postavil za zid med njimi.
Ogenj ni bil več tako velik in vročina je bila manj neznosna. V kratkem času je slišal pokanje in potem zopet kmalu drugo, ki mu je oznanjalo, da se je veranda zrušila. Pogledal je skozi okno. Kup svetlega,, ža-rečega pepela- je padel na prednji strani hišs in je za nekoliko Časa prepodil napadovalce. Od verande ni preostalo nič drugega kakor goreči konci povprečnih brun, ki so bila pritrjena v zidovju nad spodnjimi okni, in pa še vedno tleči ostanki stebrov ki so jih nosili.
Dim pa se je bil spodaj že razkadil in streli iz ene ali dveh mušket so poučili Francisca, da ga je sovražnik opazil.
"Streha je ostala," si je mislil, ko je stopil od okna, "in sedaj se mi skoraj zdi, da je izgu-
ba verande nam v prid."
Kaj so namerjali morski razbojniki, je bilo težko reči. Za nekoliko časa so prenehali streljati in Francisco se je vrnil k svojcem. Dim se je polagoma popolnoma razkadil, tako da so mogli zopet kreniti gor, kjer so bili prej. Ker pa razbojniki niso streljali, tudi oni niso mogli storiti ničesar, zakaj le ob bliskanju mušket je bilo mogoče opaziti sovražnika. Pri vratih ali oknih spodaj niso več poizkušali vdreti v poslopje in Francisco je zaman ugibal, kaj na-merjajo storiti napadovalci sedaj.
Skoro pol ure dolgo ni bilo nobenega napada. Nekateri izmed Špancev so že mislili, da so se razbojniki umeknili v svoje čolne in odšli, toda Francisco jih je poznal bolje. Vse, kar je mogel storiti, je bilo, da je ostal za sedaj še gori in da je časih pogledal, kaj delajo. Diego in še dva druga sta ostala pri njem. Drugi so morali dol cla so bili
izvun nevarnosti.
"Sveti Frančišek! Strašna noč je to, senor! Koliko imamo še do dne?" je vprašal- Diego.
"Najmanj še dve uri, mislim," je odgovoril Francisco, "toda boj se odloči prej."
"Vsi svetniki naj nam pomagajo! Poglejte, senor, ali ne prihajajo?"
Francisco je pogledal v temo proti zunanjim poslopjem ter zapazil množico mož. čez nekoliko trenutkov jih je mogel natančno razločevati.
"Res, Diego; naredili so si lestve in jih neso s seboj. Napasti hočejo gorenja okna. Pokličite može, sedaj se bo treba bojevati."
Španci so prihiteli navzgor in napolnili gorenjo sobo, ki je imela, tri okna spredaj, obrnjena proti reki.
"Ali naj streljamo, senor?"
"Ne — ne, ne streljajte prej, dokler ne bodo cevi vaših mušket nad njih srci. Več nego dva itak ne moreta priti skozi
okno naenkrat. Toda pomislite, fantje, treba se bo ljuto boriti, zakaj prizanašali ne bodo vašemu življenju, niti ne bodo kazali usmiljenja ali milost."
Konci sirovih lestev so se sedaj pokazali pri vsakem oknu. Naredili so jih bili hitro, toda dobro in bile so skoro tako široke kakor okna. Glasno vpitje se je začelo in v istem trenutku so začeli razbojniki plezati po lestvah.
Francisco je stal pri srednjem oknu, ko se, je prikazal Hawkhurst s sabljo v roki. Sunil je v stran mušketo, ki je bila namerjena nanj, in krogla je zažvižgala proti vodi, ne da bi bila koga zadela, še enkrat in bil bi v sobi, ako ne bi bil Francisco ustrelil s samokresom nanj. Krogla je zadela Hawk-hursta v levo ramo, tako da se je spotaknil. Preden pa se je mogel trdno postaviti na noge, je Španec udaril po njem z mušketo ter ga vrg'el nazaj.
(Dalje prihodnjič)
"Sedaj, fantje," je dejal, ko 'ogenj objel vse in plamen je švi-je skočil z lestve, "morate biti gal kakor goreči jeziki do ogra-
KUTII JUDD
A cell in women's quarters.	Warden C. Dalbridge, pointing to death house
trao door.
Slika jetnišnice v Florence, Arizona, kjer bo morala Mrs. Judd, dvakratna morilka umreti na vislicah. Spodaj na sliki so zaldopna vrata pri vislicah, katere se sproži in obešenec obvisi na vrvi. Zagovorniki Mrs. Judd-so izjavili, da bodo napravili pri-ziv ri a višje sodišče.

Celih
po Ameriki razne časopise Mrs. Reveda Gray, da je preživljala svoja dva otroka. Bila je vedno preoblečena v moškega in se je celo brila, da je bolj izgledala kot moški. Spoznali so jo šele v bo/nici v Dayton, O., kjer je islada pomoči v bolezni.
Zahvala in Naznanilo
V dolžnost si štejem, da se javno zahvalim vsem tistim, ki so se v preteklih devetih letih poslužili moje pisarne in urada, to je: JOHN L. MIHELICH CO., na 6419 St. Clair Ave., v Slovenskem Narodnem Domu, bodisi pri potovanju v stari kraj, pri pošiljanju denarja ali drugih poslih, ki so spadali v naše področje. Ravnali smo se vedno po našem geslu, ki je: dati vsakomur dobro, točno in pred vsem pošteno postrežbo. Obenem, ko se zahvaljujem mojim številnim prijateljem in znancem za dosedanjo naklonjenost, pa NAZNANJAM, da PREVZAME našo potniško pisarno in urad, sedanji poslovodja, v naselbini in okolici dobro poznani
Mr. August Kollander
ki ima mnogoletne izkušnje v vseh poslih in opravilih, ki so in ki spadajo v naš poklic. Mr. Kolander je vestno in točno vodil naš urad zadnjih šest let, s svojo izredno postrežljivostjo si je pridobil mnogo prijateljev, ki ga bodo sedaj, ko nastopi urad samostojno, gotovo podpirali in se posluževali njegove tvrdke. Želim tudi, da vsi, ki so se radi mene obračali na naš urad, sedaj z istim zaupanjem obrnejo do Mr. Kollanderja. Prepričan sem, da bo vsak zadovoljen z njegovo postrežbo, kot je bil zadovoljen vsak, ki se nas je do sedaj posluževal.
Naj omenim še dalje, da bom od sedaj naprej posvetil ves moj čas samo odvetniškim poslom, pri tem me ne bo ovirala politika ali zadrževal kak drugi posel. Moj urad bo še nadalje na 6419 St. Clair Ave., to je v pisarni g. Kollanderja v Slovenskem Narodnem Domu, in sicer bodo moje poslovne ure vsak torek, četrtek in petek zvečer od 7. do 8. ure zvečer.
Zahvaljujoč se vsem za dosedanjo naklonjenost in priporočujoč rojakom Mr. Kollanderja, beležim
JOHN L. MIHELICH, odvetnik.
NAZNANILO
Rojakom v Clevelandu in okolici, kakor tudi znancem v Girardu, Niles, Barbertonu, Akronu in drugih sosednih mestih se tem potom vljudno naznanja, da je splošno znano slovensko potniško pisarno in urad za pošiljanje denarja, znano pod imenom:
John L. Mihelich Co.
na 6419 St. Clair Ave., v Slovenskem Narodnem Domu
PREVZEL
AUGUST KOLLANDER
ki je že zadnjih šest let vodil to podjetje v veliko zadovoljstvo vseh, ki so se obračali na ta urad. Pred svojim prihodom v Cleveland je Mr. Kollander bil sedem let uposlen pri tvrdki Leo Zakrajšek v New Yorku,.kjer je. na stotine potnikov odpravil v staro domovino. Njegove večletne izkušnje in nenavaden dar postrežljivosti in vljudnosti so garancija, da bo vsak, ki se obrne na njega, bodisi za parobrodne listke, za pošiljanje denarja ali za notarske listine, pošteno in točno postrežen.
Ako ste torej namenjeni potovati v stari kraj to pomlad ali poletje, ali ako želite poslati denar svojim dragim v domovino, in ako rabite notarske listine kakor: izjave, pooblastila, afidavite, kupne pogodbe in druge slične dokumente v slovenskem, za one pa, ki sedaj spadajo pod Italijo v italijanskem jeziku, se za točno, pošteno in vljudno postrežbo vedno obrnite na:
AUGUST KOLLANDER CO 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu