[CTOKY BUY
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ^
^ Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!	,
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLEETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
LETNIK (VOL.) LIV,
CHICAGO, ILL., PETEK, 23. FEBRUARJA — FRIDAY FEBRUARY 23, 1945
Amerikanci
BEGUNSKO TABORIŠČE V EGIPTU.-KAKO SO NAZUI UTRDILI NASO LJUBLJANO
LMERIKANCI OSVAJAJO MOSSELLE DOLINO; RUSI NAPREDUJEJO NA VZHODU
Pariz, Francija. — General George S. Patton, poveljnik tretje ameriške armade na zapadni fronti, je zadnja dva dni dosegel zelo pomembne uspehe. Od torka do srede večera je pomaknil svoje čete za osem milj naprej v Mosselle dolino in vzel Nemcem 23 vasi in mest. Ost
njegove ofenzive je namerjena nemška zaledja in središča po proti mestu Koblencu ob Reni. vsej Nemčiji. Od kraja, kjer se spajati reki London, Anglija. — Boji na Saar in Mosselle je le še dobre vzhodni fronti se razvijajo zah-dve milje. S zavzetjem tega tevam obsežne fronte potrebno, središča, kar ni več daleč, bodo Nemci, kakor pravi poročilo iz Američani kontrolirali vso saar- Stockholma so utrdili Berlin ze-sko kotlino, ki je za Nemce ra- lo močno. Po vseh predmestjih di svoje industrije zelo važen in v mesto samem so zgrajene kraj.	barikade, strelni jarki, itd. Gra-
Na severu ob Holandiji so ka- dijo konkritna zaklonišča in nadske čete še vedno v ofenzivi druge utrdbe. Rusi pa najbrže in ogrožajo porursko podeželje ne bodo izvajali direktnega na zapadni strani Rene. Na juž- frontnega napada na mesto, nem koncu saarske kotline pa Najbrže ga bodo obkolili in po-operira sedma armada, ki jo tem kot obkoljen otok izstrada-vodi general Patch.	li. Zato prodirajo zdaj na juž-
Na j hujše preglavice pa po- nem in severnem koncu, da ga vzroča Nemcem zavezniško le- obidejo. V Saksoniji so napre-talstvo, kateri zadnjih deset dni dovali Rusi zadnje dni za 17. v velikih množinah napa^^^m*** vrati RuftiVa 13 milj.
SVETA
V AMERIKI SMO DOBILI NOVO POLICIJSKO URO
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
gete k, 23. februarja 194g ^
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in America.
\ J Ustanovljeni leta 1891	Established 1891
Z Izhaja mk torek in petek	Issued every Tuesday and Friday
Izdaja in tiska:	Published by
EDINOST PUBLISHING CO. ' EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 1849 W.Cermak Rd.f Chicago 8
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto-------------------$4.00 For one year__________________$4.00
Za pol leta-----------------------2.00 For half a year__________________2.00
Za četrt leta--------------------1.25 For three months___________1.25
Za Chicago. Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe
Za celo leto ------------------------1*4.50 For one year .1_________________$4.50
Za pol leta-----------2.25 For half a year________2.25
Za četrt leta--------------1.50[For three months __________1.50
Dopisniki so prošeni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure pradno je list saključan. Za torkovo Uevilko morajo bili dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prcjšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srada jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Roko* pisov uredništvo ne Tiača.
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
ZA ZBLIŽANJE MED VATIKANOM IN MOSKVO
* • •
Predsednik Roosevelt je v sedanjih razburkanih časih menda najbolj zaposlena osebnost. Ves svet obrača oči nanj. Od začetka sovražnosti v Evropi in še sedaj je moral skrbeti, da je Amerika proizvajala dovolj orožja, nudila dovolj vsestranske druge pomoči prizadetim narodom od strani fašizma in nazizma. Končno je moral organizirati tudi dovolj veliko in sposobno oboroženo silo in iti na daljne kntinente, da tamkaj zada poraz sovražnikom demokracije. Ogromna naloga, ogromne dolžnosti, o katerih imamo povprečni ljudje le malo pojma.
Zdaj, ko se bliža zaključek borbe z orožjem, pa stopajo pred Ameriko še vsa večja vprašanja in dolžnosti. Urediti je treba povojni svet vsaj približno tako, da bo v njem nekaj nekega gospodarskega, političnega in socialnega reda. To je pa največje vprašanje, ker od njega zavisi bodočnost in mir sveta. Predsednik Roosevelt, ki bo ostal v zgodovini sveta ko!-največji borec demokracije, se zaveda tudi tega težkega vprašanja. Že pred jaltsko konferenco je rotil, da se morajo upoštevati načela Atlantskega čar-terja. Obljubil je tudi, da bo za uresničenje teh načel in bo storil vse, kar bo človeške mogoče. Več seveda ne more obljubiti, ker prav vsemu svetu ne more diktirati. Dosledno svoji obljubi pa je na delu, da svojo obljubo uresniči. Ali bo uspel ali ne, ni moči že sedaj točno napovedati. Trudi pa se, kar je v njegovi moči.
Razvoj novih razmer v tej vojni je potisnil na površje nove sile, s katerimi mora, Če hoče ali noče, računati ves svet. Ena glavnih teh sil je Sovjetska Rusija. Do te vojne je delovala in dihala v svojem osamljenem ograjenem prostoru. Izvajala je svoje znane petletke in se gospodarsko in industrijsko silovito dvignila. To je dejstvo , ki ga ni mogoča zakriti. Gradila je svojo bodočnost na temeljih kolektivne komunistične gospodarske in socialne filozofije. Zapadni svet se s to filozofijo ni strinjal, niti se ne strinja še danes, ker ta filozofija je precej totalitarska, diktatorska, in v njenih mejah ni dosti prostora za kako demokratično življenje, kakoršnega smo navajeni v zapadnem svetu. Dalje komunistična filozofija zametu je tudi verstva in! tudi ta omejuje, vsaj tako je ravnala v preteklosti. Zame-tavala je nauke krščanstva in njegovo preizkušeno moralo. V tem oziru sta komunizem pa krščanstvo kakor ogenj in voda, ki ju ni mogoče spraviti skupaj. Vse to je že znano čitateljem iz mnogih razprav v preteklosti v tem listu.
Na jaltski konferenci, se zdi, da je predsednik Roosevelt moral govoriti tudi o tem vprašanju. Kako je govoril in kaj je zahteval, seveda ni mogoče javno povedati. To so občutljiva, težka vprašanja, ki se jim je treba z največjo previdnostjo približati. Roosevelt se jim približuje.
V Moskvo je poslal svojega zastopnika Edwarda J. Flynna, da naj skuša priti v stik s Sovjeti in poskuša najti možnost za zbližan je z Vatikanom. Druga vest pove, da se je Roosevelt najbrže ustavil v Rimu in da je imel sestanek s sv. Očetom. Vsaj poročalo se je, da se bo ustavil. Kaj to pove? To, da Roosevelt skuša zbližati dve največji du-j hovni sili na svetu. Ena sila je Krščanstvo, druga sila je Komunizem, ki je točasno tudi močna duhovna sila in četudi napačna in zmotna, je vendarle z njo treba računati. Velika je Rusija in mnogo milijonov pristašev komunizma, je po svetu. Moskva je še vedno Meka za komuniste in s to Meko se je treba zbližati, če hočemo priti do potrebnega j sodelovanja v povojnem svetu.
Predsednik Roosevelt se predobro zaveda, da Če ne bodo v povojnem svetu sodelovale prav vse sile, ki vplivajo na gospodarsko, politično, socialno pa tudi duhovno življepje narodov, ne bo mini. Nova nergovanja in nasprotovanja se j bodo začela, ki bodo vodila v nove politične spletke, skozi1 te pa v nove, še bolj krvave konflikte. Zato si demokratični mož prizadeva, da bi zbližal skupaj voditelje teh sil in j1 jih prepričal o veliki važnosti sodelovanja v povojnem sve- , tu. To je tisto njegovo prizadevanje, v katerem poskuša, 1
................................
TONE IN JURE ŠE 2IVITA Joliet, 111.
Velikokrat sem že obljubili da se bom kaj oglasil v Amer, Slovencu, pa je vedno tako, da nazadnje ni časa. Potem se pa človek temu odlašanju nekake privadi in čas beži naprej. Na pustno nedeljo me je pa prija telj Jure prav resno pokaral zakaj nič več ne pišem. Zago varjal sem se mu, pa mi moža kar ni hotel verjeti niti upošte vati mojih izgovorov. Rekel m je: "Kjer je kaj dobre volje, s< ;vse naredi." To me je pa malt ugriznilo. Da bi mi pa kdo oči | tal, da Tone s hriba nima dobr< | volje, bi bilo pa že preveč. Do jbre volje imam dovolj, sam< drugače postajam vedno slabši ker me čas vleče naprej in sen vsak dan "mlajši". Tisti, ki s< jim tako godi, kakor meni, bo j do že razumeli, kaj se to pravi če je človek vsak dan "mlajši" !• Jure pa me je pucal in pegla i še radi drugih zadev. Očital m je tudi to, da sem prav tak do jpisnik, kakoršen ženin sem bi pred leti. Vedno sem odlašal p< navodilih mojega starega oče j ta, ki so trdili, da za ženitev j< čas tri dni pred smrtjo. "Vil saj to je pa zdajiv modi," je de jal Jure, "zdaj se ženske poro čajo za vsakim vogalom. Fant je na vojsko odhajajo, punce ii ženske se pa v pristaniščih : njimi poročajo, kaj misliš, za kaj? Hm, to poročanje je ne kako tri dni pred smrtjo. Pan je inšuran in če ne pride nazaj | je žena do inšuranca upraviče ;iia. Vidiš, zdaj smo v tistih ča •sih, da se ženijo tri dni pret ; smrtjo," se je lokavo muzal Ju jre.
Pogovarjala sva se še o mar jsičem drugem, zraven pa srka jl& okusni "Fox,Head Beer" ii j postajala sva tako brihtna ii navitk kakor lisica zvitorepka | ki je naslikaan na steklenici i Duhovito sva govorila, zastav lljala drug drugemu vprašanji lin jih duhovito reševala, dokle] ^e ni oglasila Juretova boljšs polovica zvečer, da je najini* modrosti že dovolj za enkrat ii da naj ne izrabiva svojih jezi kov do kraja, ampak jih na; malo prihraniva še za drugikrat.
Jure je še vedno grča, le toži da malo težko diha. Pravi pa da mu najbolje pomaga brinje-vec, če ga malo srkne zjutraj ir pa zvečer, predno leže k počitku. Njegova žena pa je zopel posegla vmes, s krepko pripombo, da mrha stara vedno v flaše
'cda, pa se sklicuje, da brinje-vec pokuša radi zdravja. Ona pa da temu ne verjame. Da bi bil Jure bolj zdrav, če bi onega j pil, ki iz cevi teče v sinku, pa ! pustil žgano vodo in druge pi-jače. Pri teh opazkah pa se je Jure razjezil in je dejal: "Sta-I ra vsaj teh par ur, ki jih imam še na svetu preživeti, me pusti v miru, da bom prišel vsaj malo dobre volje pred sv. Petra, kadar me Bog pokliče s sveta." Pogovarjal sem oba in ju pomiril. Nazadnje smo se vsi smejali in se dobre volje razšli. Upam, da mi ne zamerita, če tale uradni zapisnik zadnje pustne nedelje objavljam. Če jima ne bo prav, naj pa to prijazno vzameta za, pokoro.	*	c
Listi pišejo zadnje dni, da bo precej mesenin izginilo iz trga tekom spomladnih in poletnih
kar je človeško mogoče, da bi zbližal nasprotne si duhove skupaj. Ali bo uspel? To bomo videli v bodočnosti.
Vsekakor predsednik Roosevelt si veliko prizadeva, da j bi dosegel pravi mir po tej vojni. Mir kajpada ne bo vse za- j dovoljil, to je nemogoče. Vendar skuša se napraviti, kar se še nikdar ni skušalo napraviti v takem obsegu. Amerika žrtvuje za ta namen svoje bogastvo in silno količino svoje najboljše krvi. Ali bo svet to upošteval in ji sledil?
mesecev. Midva z Juretom sva naredila načrt, da si bova kako nabavila špeha in ga bova pre-kadila. Z njim bova zabeljevala regrad, ki bo menda čez kakih šest tednov Že prikukal iz zemlje. Jure pravi, "za meso mi ni nič, na regrad pa komaj čakam, da ga bom šel brat." Tako se bova midva-borila na našem hribu.
Zadnji teden se je služila peta
sv. maša za pokojnim padlim vojakom T-4 Edwardom Horvat, katerega starši živijo na 2208 No. Nicholson Street. Bil je pri vojaški policiji in je služil nad dve leti v južni Ameriki, kjer je bil ranjen v nekih nemirih med tamkajšnimi domačini in se je zdravil več mesecev v bolnišnici. Potem je bil lani poslan v Francijo meseca septem-
■	bra in 19. januarja' letos je bil ubit v akciji na bojišču. Tu zapušča žalujoče starše, dva bra-
| ta pri vojakih in enega doma i ter tri sestre. Naj mu bo ohra-
■	njen časten spomin in naj poči-l va v miru.
V bližnjem Rockdale se nahaja na dopustu saržent Joseph ! Kezerle pri svoji materi Mrs. • Pauli Kezerle. Kezerle je bil nad dve leti v službi v južnem ' Pacifiku in je v službi mnogo ' prestal. Dobrodošel in se spo-1 čij doma, potem pa srečno pot 1 in končno srečen povrat iz voj-
■	ske!
Na 31 dnevnem dopustu je ' dema tudi M. M. Frank Kržič. Tudi njemu želimo vse najpri-jetnejše doma na dopustu.
Kakor menda po drugih krajih v Ameriki, tako je tudi pri nas kar nekam vse prazno. Pred vojno so bili ob večerih na vogalih mladi fantje, odkar so odšli v vojsko pa je prazno. Toda tudi bo enkrat minulo in naša križišča bodo zopet oživela, naši korenjaški fantje pa nam bodo vedeli marsikaj povedati, saj toliko, kakor so in bodo oni doživeli v te; vojni, niso doživljali vojaki še nikdar. Naj jim Bog pomaga doseči čimprejšno zmago in potem pa, da se bodo srečno vrnili nazaj med nas.
Pozdrav vsem čitateljem A. S., katerega še vedno najrajši beremo tudi na našem hribu. Naj tudi zapišem, da Jure pridno čita kolono Rev. Trunka v "Pisanem polju" in pravi, da Father Trunk še vedno najbolj pametno zadene v vseh zadevah.
Tone s hriba.
BUNCO, BINGO, KARTE, SREČKE, NAGRADE
Iz uredništva
Društva in razne druge skupine, ki prirejajo javne bingo igre ali oglašujejo kakoršne koli vrste srečkanje ali nagrade, ki
so odvisne od sreče, pa računajo za take prireditve kaj vstopnine, takih prireditev ne j j smejo oglašati v listih, kakor tudi ne v pismih ali karticah poslanih po pošti, torej na noben' tak način, kjer pride poštni urad v poštev. Seveda pa lahko oglašajo kaj takega na osebno razdanih letakih. Da bo vsak na svoje oči lahko videl, kaj zahteva poštni urad v tem ozž-ru, in kaj prepoveduje, objav- j ljamo v dobesedni prestavi naslednje pismo, ki nam ga je poslal poštni urad sijet letos 16. februarja.
"Cenjeni: Opozorjeni smo bili, da se tiskajo razne okrožnice in naznanila vsakovrstne oblike, da bi bila poslana po pošti, pa med drugim vključujejo tudi tvarino, ki se nanaša na "lotteries, drawings, door prizes, raffles, bingo games, card and bunco parties", za katere se računa vstopnina, in druge prireditve, kjer pride v poštev razdeljevanje nagrad po sreči ali slučaju.
"Obveščamo Vas, da se naznanila take vrste, kakor so bi-jla ravnokar našteta, ne strinjajo z določbami oddelka 601 | Poštnih Postav in Naredb, in I da se taka tvarina ne sme po-I šil jati. Taka tvarina bo torej v smislu omenjenih poštnih določb zaplenjena in uničena.
"Naznanila za "card or bunco parties", kjer se ne računa vstopnina, se lahko pošiljajo po pošti. Toda tvarina, ki se nanaša na take igralske prireditve, kjer morajo igralci plačati vstopnino, se po * postavi ne sme pošiljati po pošti, tudi če v naznanilu vstopnina sploh ni nikjer omenjena. l 1 "Kadar Vam kdo prinese . I tvarino za "card or bunco parities" v tisk ali pošiljanje, na; l listi, ki imajo s tem delom o . pravka, doženejo od tistega, k; ( delo naroči, če se bo za prire-. | ditev pobirala kakšna vstopni i j na. V slučaju, da se igralceir r |računa vstopnina, naj tiskarji ii . tisti, ki so odgovorni za razpo . jšiljanje, prizadete stranke opo l zorijo, da taka tvarina ne sm< . biti poslana po pošti.
"Pozivamo Vas in hvaležn t Vam bomo, da z nami sodeluje . te in preprečite priprave za po . šiljanje take tvarine. — Udan Vam Ernest J. Kruetgen, poštni mojster." i Nekateri dopisniki, ki včasil joglašujete kake take priredit 1 ve, zdaj veste, zakaj morajo bi i j ti taki odstavki v vaših dopisih , enostavno izpuščeni. Poštn . urad nas je že prej tudi opozo-l j ril, da ni dovoljeno takih prire-. ditev v listu oglaševati niti ka ko po ovinkih, četudi bi se pra ; vih besed izogibali, pa bi čitate Iji le vedeli, na kaj jih dopisnili
*	vabi; tudi to je proti zakonu Od časa do časa čitatelje m vse to opozorimo, pa se vendai
! zgodi, da marsikateri dopisnih 1 teh opozoril ne vidi, ali pa po-
*	zabi nanje. Da bi pa vsakemt sproti razjasnjevafi v p oseb-
' nem pismu, zakaj tiaka obvesti la izpuščamo, pa tudi ni mogo-če. Zahteve poštnega urads ' moramo ubogati, drugače na*
I	lahko občutno kaznujejo. C ; j raznih igralskih prireditvah, za
II	katere ne pobirate nobene pri-' j stopnine, pa tudi v listu lahke 1! pišete kolikor hočete.
M	»T 1
Uredništvo.
-O-
NASI VOJAKI
Ely, Minn.
Prišlo je poročilo, da je štab-j ni saržent Joseph Simonich, ro-j jen leta 1920, izgubil življenje, ko se je z letečo trdnjavo ponesrečil v angleškem kanalu, to je Rokavskem prelivu. Njegovi starši, Mr. in Mrs. John Simonich, so pred leti umrli. Tu v Ely zapušča brata Johna, v Milwaukee štiri sestre, eno sestro i pa v Los Angeles, Calif. Napravil je že 25 poletov nad sovražno ozemlje in bi billtmalu dovršil svojo kvoto, potem pa bi bil poslan nazaj v Države. Dne j 20. feb. je bila tukaj opravljena sv. maša za dušo tega mladega borca; daroval jo je župnik Rev. Mihelčič. Naj nam ostane j v najbolj častnem spominu naš mladi rojak, ki je žrtvoval svo-| je življenje, da odkupi svobodo svoji rodni domovini!
Pfc. Bernard L..Grahek, sin Mr. in Mrs. Jos. Grahek iz 844 Sheridan St., se je oglasil iz Filipinov. Sporoča, kako lepo je filipinsko ljudstvo sprejelo a-meriške rešitelje, ko so dospeli j tja. Omenja tudi, da so filipin-jske žene lepe in majhne rasti. Naši fantje bodo res spoznali vse vrste ljudskih plemen po ce-|lem svetu.	Jernejčan.
POROKA V BOLNIŠNICI j Chicago, 111.
Pred kratkim se je v svoji sobi v bolnišnici v Atlantic City, N. J., poročil T/5 Frank J. Ker-zisnik, sin Mr. in Mrs. Franki Kerzisnik iz 2100 W. Cermakj. Rd., z Miss Ruth Van Der Ave iz Berwyna. Poročne obrede je vodil armadni kurat. Za tovari- T ša in tovarišico sta bila ženinov j brat S/Sgt. Edward Kerzisnik y in nevestina sestra Doris.	j
Novoporočenca sta se spo- ■ znala pred dvema letoma, j Kmalu potem, ko sta se zaroči- j la, je bil Frank poslan čez morje. V avgustu preteklega leta je dospel v Francijo, odtam pa v Holandijo, kjer je bil 16. oktobra ranjen. Vsled posledic te rane so ga pripeljali nazaj v Države in letos 1. februarja je bil na operaciji. Ko ga je šla mati obiskat v bolnišnico, ji je izročil medaljo škrlatnega srca, s katero je bil odlikovan. Dobil je pa neko drugo odlikovanje, ker je neoborožen ujel nekega nemškega vojaka.
Ženin je služil pri . armad-nem zdravniškem oddelku več kot tri leta, njegova nevesta pa je bila operacijska bolničarka I v bolnišnici sv. Antona. Tova-
■	riš pri poroki, S/Sgt. Edward, i se je pred kratkim povrnil iz
■	Anglije, kjer je služil leto dni -. kot topničar v letalu. V tem ča-i su je prejel tri odlikovanja: za-hslužni letalski križec, medaljo
-	treh hrastovih peres in Predsednikovo pismeno pohvalo (ci-s itation).
Pa je še eden Keržišnikovih t bratov v vojni, namreč William,
■	ki je Pfc. in je sedaj nekje v
-	Franciji pri armadnih infan-i trijskih četah. Tudi on je že dobil medaljo za izkušeno vojskovanje.
i	Poročevalec.
-o-
. VOJNI SKLAD RDEČEGA l	KRIŽA
i	Washington, D. C.
Mesec marec je mesec Rde-
■	Čega Križa. V marcu bo v teku
■	zbiranje letošnjega Vojnega
•	Sklada Rdečega Križa, v vsoti §200,000,000. Kampanja zbi-
: ranja za Rdeči Križ ni bila še . nikdar prej tolike važnosti, kaj-i ti potreba delovanja te organi-
•	zacije bo ostala še dolgo po-: tem, ko bodo utihnili topovi in
■	bodo meči preliti v lemeže. Po i zajcljučenoh sovražnostih bo
■	namreč vzelo še mesece, preden se bodo povrnili vsi naši
■	fantje in možje iz vojske. Ne-
-	kateri bodo ostali v bolnišnicah i za daljšo dobo okrevanja. Tem ' bo morala biti na razpolago pomoč Rdečega Križa, ker so toliko žrtvovali v tej borbi.
Veterani te vojne, ki se bodo vrnili v civilno življenje, bodo enako potrebovali pomoči, medtem ko si bodo zopet skušali urediti življenje v novih razmerah, ter bodo spet zavzeli svoja mesta v industriji, poljedelstvu in drugod.
Družine naših vojakov, njihove žene, otroci, priletni starši, vsi ti morajo biti v potrebi preskrbljeni, da ne trpe pomanjkanja v teh težkih časih.
Vojni begunci in sirote po-jtrebujejo pomoči — pomoči, kakršno more v tem od vojne i razdejanem svetu nuditi le ! Rdeči Križ.
In medtem, ko je treba zadostiti tem zahtevam časa, se pa doma nadaljuje pomožne delo Rdečega Križa, kot v slučajih naravnih katastrof, v vežbanju ; pomožnih, bolničark, poučevanju v domači bolniški postrežbi, itd. Potreba pomoči ostane tudi, ko prestane grmenje to-jPov, in Rdeči Križ more nadaljevati svoje delo usmiljenja in pomoči, ako ima podporo od ljudstva. Amerikanci sloven- j skega porekla so v tem pogledu ; vedno storili svojo dolžnost in | Rdeči Križ se obrača nanje tu- : di letos.
Am. Rdeči Križ. -o-
"Amer. Slovenec" je vez, ki druži ameriške Slovence od i | obale do obale.	j
: DOGODKI j
med Slovenci po | * Ameriki	j
Nov grob
Bessemer, Pa. — Po dolgi iri nučni bolezni naduhi, kateri se [e pridružila še paraliza, je imrl Anton Zakrajšek, star 65 tet in doma iz Ilove gore, fara Kopanj. Prvič je prišel v Ameriko pred več kot 40 leti. Zapušča ženo in nečaka.
—	4
Naznanilo iz konzulata
Chicago, 111. — JUGOSLOVANSKIM DRŽAVLJANOM: V soglasju s prejetimi navodili je potrebno, da se vsi jugoslovanski državljani takoj javijo Generalnemu konzulatu radi dobitve povratne vize. — Yugoslav Consulate General, 840 North Michigan Ave., Chicago 11, 111.
Poroka
Cleveland, O. — V sredo 9, feb. sta se poročila odlični zdravnik Dr. Rudolph F. An-tončič in Miss Dorothy Svec, hči Mr. in Mrs. Edward Svec, 2 Solon, Ohio. Poroka se je vršils ob 11. uri zjutraj v cerkvi St Rita, kjer je poročne obrede iz vršil Rev. Oldrich Mazanec, pa ročno mašo je bral Rt. Rev Msgr. B. J. Ponikvar, župnil fare sv. Vida, Rev. Francis P
Johns je pa pel pri maši. ___
Pogrešani se je oglasil
New York, N. Y. — Pred me aeci so dobili starši Frank ii Katarina Ferk iz Brooklyn! vest od vojnega departmenta da njun sin Frank pogrešan ne kje v Franciji. Sedaj so prejel starši pismo od sina, da se na ha j a v nemškem vojnem ujet
ništvu.
* lit ^^
Padel v vojni
Ambridge, Pa. — Barbari Jakše je prejela poročilo oc vojne oblasti, da je bil njen sii Pfc. Joseph Jakse 2. j an. ubil v akciji nekje na evropskem bo jišču. Star je bil 28 let, pri vo jakih od marca 1943 in prek< morja od lanskega oktobra. Po .leg matere zapušča dva brate in sestro.
Zlati jubilej
Cleveland, O. — V nedeljt 11. februarja sta praznovali 50 letnico srečnega zakona Mr in Mrs. John Jakomin iz 1223 E. 60. St.
—. i Žalostna novica
Pueblo, Colo. — Po dolgotrajni bolezni je 16. feb. pre minul John Starcer Sr. iz 1106
5.	Santa Fe. Zapustil je tri sinove in tri hčere in žalujočo ženo Katarino, ki je naročena na naše liste. Pokojnemu želiir večni mir in pokoj, preostalim pa moje sožalje. — J. S. zastopnik.
Iz vojnega ujetništva
New York, N. Y. — Iz vojne, ga ujetništva se je po osem mesecih oglasil Sgt. John Petrič, nečak Rev. Pius J. Petriča, župnika cerkve sv. Cirila v New Yorku. Sgt. Petrič, ki je služil v ameriški armadi kot parašuter, in bil ranjen na Ho-landskem 17. septembra 1944, piše, da se mu ne godi slabo, in da se je sestal z več vojnimi ujetniki iz jugoslovanske ar? made. Pismo je datirano 4. de* cembra.	g
i
Predavanje o Slovencih
Cleveland, O. — Dr. JameS W. Mally bo na 28. februarja predaval v Ashtabula, O., na
6.	marca pa v Painesville. Obakrat pri tamkajšnjih Rotary klubih. Za predmet predavanja si je doktor izbral: Zgodovina in. kulturno, življenje Slovencev odnosno Jugoslovanov.
-o-
Pomagajte Ameriki do zma« ge! Kupujte zvezne vojna bonde!	j
" Petek, 23. februarja 1945 "
AMERIKANSKI SLOVENEC
NA POTU V BERLIN
-■ ■■ ■ ■ •■---—• - -----■-■ " " " ...... ........
Stran 3
GEORGE WASHINGTON
Ta leta, z Ameriko v vojni, ima obletnica rojstnega dneva George Washingtona dne 22. februarja še poseben pomen. Washington je bil prvi vojskovodja tega naroda in generacija je šolskih otrok so se naučile označiti ga kot "prvega v vojni, prvega v miru in prvega v srcih svojih sorojakov."
Washington je začel svojo vojaško karijero v starosti 18 let kot častnik milice. Kolonije ob atlantski obali so bile tedaj pod angleško nadvlado in britanski kolonisti so skušali ohraniti jih proti skupnemu napadu Francozov in Indijancem v borbi za nadvlado kontinenta. Francozi so zgubili in francoska nadvlada v Severni Ameriki je bila strta za vse čase. Washington je iz vojne v divjini izšel izkušen v praktičnem yojskovanju.
V letih med izgonom Francozov iz Kanade in izbruhom a-meriške revolucije so nastali spori med Angleško in njenimi ameriškimi kolonijami. Skupaj s Patrick Henryjem, Benjamin Franklinom, Samuel Adamsom in Thomas Jeffersonom je Washington že od začetka igral aktivno vlodo v obrambi pravic ameriških kolonij. Udeležil se je agitacije za bojkotiranje a-meriškega blaga in bil je član Prvega kontinentalnega kongresa. Ko je Drugi kontinentalni kongres proglasil neodvisnost Združenih držav in sklenil podpreti ta proglas z orožjem, je bil Washington vsled svoje vojaške izkušnje povabljen, naj prevzame vodstvo oboroženih sil.
Washington je tekom naslednjih šestih let vodil obču-dovalno kampanjo. V zgodovinski perspektivi se zdi skoraj neverjetno, da so se njegove skupine prostovoljcev — slabo iz-vežbanih, slabo oboroženih, revno oblečenih in le deloma prehranjenih — mogle tako dolgo držati proti disciplinirani vojski največje evropske velesile, ki je povrh tega imela vso kontrolo morja. Ali v nekem pogledu je Angleška trpela na pretiranem samozaupanju in je vodila le polovičarsko vojno. Res je tudi, so mnogi angleški voditelji simpatizirali s kolonijami. Francija, ki je tedaj nasprotovala Angleški, je odkrito podpirala ameriški upor in odposlala brodovje preko, morja. Prostovoljci iz Nemčije, Francije, Švedske, Poljske in drugih evropskih dežel so prihiteli v Ameriko, da se pridružijo ameriški vojski, nekateri radi prijateljstva, drugi pa, kot Lafayette, Kosciuzko, Pulaski in Von Steuben, ker so pojmovali ameriški ideal svobode. Po mnogih porazih in ogromnem trpljenju je bil Washington v stanu prevzeti ofenzivo. Meseca
MEHZ^MEH
f	OTROŠKA
"Papa, kako dolgo si že poročen z mamo?"
"Osem let, sinko."
"In kako dolgo boš Se moral
|MV'
ZDRAVNIŠKE
Peter Frank, pod cesarjem Jožefom II. ravnatelj dunajske splošne bolnice, pozneje pa OBebni zdravnik ruskega carja Aleksandra I., je ležal leta 1821 na smrtni postelji. Okoli njega je stalo osem zdravnikov in se posvetovalo, kaj naj store. Tedaj se je Frank še poslednjič nasmehnil in dejal:
"Tako se počutim kakor francoski grenadir, ki sem ga zdravil po bitki pri Wagramu; imel je nič manj ko osem krogel v telesu. 'Smrt božja/ je dejal, •osem jih je torej treba, da
spravijo starega vojaka na oni avet\"
•
"Meni ni treba zdravnikov," je rekel neki mož Marku Her-zu. "Imam zdravniško knjigo, v kateri je vse popisano, in kadar sem bolan, se vselej zdravim po njej."
"Hm," meni Herz, "že prav. Samo pazite, da nekega dne ne umrete za kakšno tiskovno napako."
ZREZEK
"Prinesite mi zrezek, gospod natakar, samo prosim, zelo velikega ! Strašno sem namreč nervozen in me vsaka malenkost razburi!"
NAJNOVEJŠA ŠKOTSKA
"Upam, gospod MacPherson, da vas ne moti, da ste ravno trinajsti gost?"
"Nikakor ne, gospa, ker nisem praznoveren. Razen tega jem za dva."
podali in prva faza borbe za svobodo je bila pridobljena.
Tekom Revolucijonarne vojne se noben drug častnik ni mogel primerjati Washingtonu v sijajnosti strategije, v pogumu in vztrajnosti, s katero je vzdrževal vero v končno zmago. Zgodovinarji soglašajo, da bi bila ameriška stvar nedvomno propadla brez Washingtona in brez njega bi bila zgodovina zavzela drugo smer.
Velik v vojni in miru se je Washington izkazal tudi kot moder prvi Predsednik. Odbil je ponudbo skupine častnikov, da bi se proglasil za kralja novega naroda, sprejel je pa mesto Predsednika, ko je bila sprejeta ustava nove republike. Nastopil je predsedništvo, ko je bil zaprisežen v mestu New Yorku dne 30. aprila 1789.
Služboval je kot Predsednik osem let, kajti bil je zopet izvoljen leta 1792. Bila so težka leta. Kolonije so bile obubožane. Razvajala so se nasprotstva in stranke. Tedaj je izbruhnila francoska revolucija, ki je stresla Evropo v njenih temeljih. Mnogi Amerikanci so se potegovali za pomoč revolucionarni Franciji. Washington je bil sicer temu pokretu naklonjen, ali svojo deželo je smatral za preslabo in še ne zadosti razvito, da bi posegala v nadaljnje vojskovanje.	*
Politično je začenjal razkol. Nekateri, s Hamiltonom na čelu, so hoteli strogo centralno vlado, sicer prijazno poljedelstvu, ali strogo usmerjeno za razvoj mlade industrije. Druga stranka, pod Jeffersonom, je bila ?a rahlo spojeno unijo močnih, kolikor mogoče neodvisnih držav. Washington v drugi predsedniški dobi je podpiral Hamiltona.
V tretjič je bilo Predsedništvo ponujeno Washingtonu. Odbil pa je kandidaturo in s tem se je začela tradicija, ki je bila končno zlomljena s tretjo izvolitvijo sedanjega Predsednika. Umaknil se je v svoje posestvo pri Mount Vernon, obče čaščen in ljubljen, kjer je umrl kratko pred koncem stoletja v starosti 67 let.
Common Council—F.L.IJ5.
oktobra 1761 je uspel obkoliti britansko vojsko pri Yorktownu v Pennsylvaniji. Britanci so se
T« sličica je bila poslana po radiu is Moskva in kale oddelek ruskih vojakov, kako gredo skozi neko vas v Vzhodni Prusiji med sovjetsko kampanjo za zavzetje mesta Koenigsberg. Viharji so ta-ko silni, da vse podirajo, mraz nepopisen, ceste proti Berlinu zanuvnjene. da skripljejo, pa Rusi se sa vse to ne zmenijo.	*
TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA
AMERIŠKO SODIŠČE OBSODILO N AZIJSKEGA ŽUPANA
Aachen, Nemčija. — Ameriško vojaško sodišče je obsodilo 46 let starega župana Otto Me-yera iz Bardenburga, 3 milje od Aachena, na desetletni zapor, ker je dal Zaveznikom napačne informacije.
-o-
MRTVEGA NAŠLI NA POSTAJI
Chicago, 111. — Na La Salle postaji so našli v soboto v umivalnici 44 let starega moža Ray-ne Shirley iz Laporte, Ind. Imel je prerezana zapestja in rano na prsih. Moral je izkrvaveti. Policija zadevo preiskuje.
-o-
POSTNE ZVEZE S FINSKO OBNOVLJENE
London, Anglija. — Angleške poštne oblasti so objavile, da je poštni promet med Anglijo in Finsko zopet obnovljen.
-o-
DRUG DRUGEMU SO POKAZALI -
Poizvedovalni in ogledovalni ameriški tank z nemškim napisom "Zeigen Sie mir!" ("Pokažite mi!") je dražil Nemce vse od normandijskega obrežja do Avranches, Brest, Lorient, Nancy, nazadnje pa še v bojih pri reki Saar. Tukaj pa se je končno našel nazijec, ki se ni mogel premagati in ni mogel prestajati, da bi se kdo norčeval iz Nemcev. Razni drugi ameriški poizvedovalni tanki 231. oklopnega poljskega topničarskega bataljona, z imeni kakor "Drake-ville", "Right or Wrong", "Eskimo Nell H." itd., so šli mimo kraja, kjer so bili v zasedi skriti Nemci, pa tudi en sam strel ni počil. Kakor hitro pa je priro-potal mimo tank "Zeigen Sie mir", je neki Nemec skočil iz lisičje luknje in nanjeril nanj svojo bazuko.Tank se je takoj vnel, posadka pa, ki se ji ni nič zgodilo, je skočila ven in se splazila nazaj in naokrog in kmalu obračunala z nazijem, ki ji je bil razbil priljubljeni tank.
ARABCI NAJ PAZIJO!
Med tem ko je moralo moško prebivalstvo v mestu Kairo, Egipt, stati na strani in si ni moglo pomagati, se je kongres a-rabskih žensk prvič zbral in vsaj malo pretresel, če že ne zlomil, eno staro navado za drugo.
Ženske, ki so prej sedele po haremih, so imele vedno zagrnjene obraze in se niso prikazale na cesti brez spremstva, go zahtevale enake pravice za svoj spol. Po njihovem mnenju ženska nič več ne spada v harem. Arabske ženske hočejo volilno pravico kakor tudi pravico, da so lahko izvoljene v parlament in postanejo javne uradnice.
Bolj važno kot vse to pa je bilo njihovo razpravljanje o mnogoženstvu. Te Arabke so mnenja, naj bi samo tisti moški imeli po več žen, ki jih lahko preživljajo. Če mora priti do razporoke, pa menijo, naj bi bili otroci izročeni materi.
-o-
PROIZVODNJA ŽIVIL NARASTLA
Četudi se je število ljudi na farmah v Zedinjenih državah zmanjšalo za 16 odstotkov med leti 1940 in 1944, vendar je proizvodnja živil narastla za 23 odstotkov. Jajc je bilo v 1944 46 odstotkov, koruze 31 odstotkov, govedine in teletme 32 odstotkov, svinjine 28 odstotkov več. Proizvodnja vseh na-, štetih živil v 1944 je presegala vsa dosedanja leta, edino svinjsko meso je doseglo višek leta 1943, ko ga je bilo skoraj 13,-400,000,000 funtov. To kaže, kako pridno delajo farmarji in njihove družine tudi pod okol-nostmi vojnega časa.
-o-
KONEC VEVERIC
Potreba je nanesla, da so botaniki, ki se pečajo z negovanjem rastlin v Shaw botaničnem vrtu v St. Louisu, postali lovci na veverice. Pred nekaj leti sta si dve veverici napravili gnezdo v glavnem rastlinskem
konservatoriju, dobro dušno vodstvo pa je to dopustilo. Od kraja je bilo vse dobro, ali kmalu je bilo polno veveric na vseh koncih in krajih. Skakale so gori in doli po palmovih drevesih in iz ene veje na drugo. Bilo jih je več in več. Kmalu so začele žvečiti prepovedano palmovo listje, da bi dobile koščke za svoja gnčzda. Drevesa so bila bolj in bolj okleščena. Majhni škratje so tudi pojedli semena, ki so prej padala na tla in vzklila. Tudi so izdrli prekrasne cvetlice orkideje, ki so rastle po drevesnih deblih. Nadloga je postajala tako nadležna in škodljiva, da je bilo treba vsemu temu napraviti konec. Morali so prinesti puško in vse veverice enostavno postreliti.
-o-
NJEGOV NESREČNI DAN
Neki Indijanec po imenu Tabby White je šel prek ulice v Salt Lake City, Utah. Pa je pridrvel policijski patrolni avtomobil in ga povozil. Policija ga je hitro zapeljala v neko bolnišnico, tam pa mu je dala listek. Ko bo ozdravel, se bo moral pred sodnijo zagovarjati, da je šel o nepravem času prek ceste. 1
-o-
VETER SE JE OBRNIL
Nesrečen veter je pihal, ko sta se morala Sgt. John Cara-vello iz Tamaqua, Pa., in Sgt. Leo Labonte ii Hoiyoke, Mass., s padali spustiti iz svoje poškodovane leteče trdnjave ravno nad zapadno fronto. Nista si mogla pomagati proti vetru, ki ju je nesel naravnost nad nemške vrste. Rešena pa sta bila, ko sta prišla dva Mustang letala in začela krožiti okoli njiju, ko sta padala. Vsled tega je nastala sapa, ki ju je nesla v nasprotno smer, nad ameriške vrste. To je bil slučaj, ko je sapa, ki nastane vsled vrtenja propelerja, takozvani "prop wash", bila zaželjena in je, umno naravnana, bila v pomoč.
RUSI PRODIRAJO
Dva ruska vojak? vlečeta strojnico po zmrznjeni zemlji tretji pa malo poriva. V taki zimi pro. dirajo zdaj Rusi proti Berlinu. Ta sličica je bila posneta v Vzhodni Prusiji, ravno ko so se starejši sarient Yepifanov in njegova strojnička skupina selili is eneka kraja na drugega.
Joliet, 111.
Glavni uradniki Kranj sko-Slovenske Katoliške Jednote, zbrani na letnem zborovanju, vršečem se v glavnem uradu KSKJ v Jolietu, 111., dne 30. januarja 1945, smo v imenu celokupnega članstva in Jednote izdali sledečo resolucijo:
Ker se slovenski narod v stari domovini že stoletja in stoletja tako jungško bori za politično in versko svobodo; in
Ker je slovenski narod prelil že toliko nedolžne krvi za pridobitev in osvoboditev od Boga danih človeških pravic; in
Ker je slovenski narod docela katoliški, učen od mladih dni, spoštovati Boga in ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe; in
Ker je po nepristranskih virih dokazano, da se temu bratskemu narodu ravno sedaj vsiljuje politični sistem vladanja, ki neposredno nasprotuje željam, idealom, verskemu prepričanju in stoletnemu narodnemu hrepenenju po svobodi in narodni pravici vseh zavednih Slovencev; zato strogo obsojamo:
PET MILIJONOV NAŠIH PREK MORJA
Iz Washingtona poročajo, da služi zdaj pri armadi Zedinjenih držav okroglo 8 milijonov mož, od katerih jih je 5 milijonov prek morja. Ostali 3 milijoni so doma. Pet odstotkov tistih, ki so v tej deželi, to je kakih 150,000 se jih zdravi po raznih bolnišnicah. Polovica vseh tistih, ki so tukaj, to je okroglo poldrugi milijon, opravlja potrebno delo, kot je oskrbovanje zalog in rezerv in /'podobno. Približno dve diviziji opravljata redno vojaško obrambno delo, s tem da stražita razne trdnjave in skladišča streliva vse križem dežele. Od celotnega
ODLOČNA RESOLUCIJA CL ODBORA KSKJ
1.	Vsak poskus komunizaci-je ali sovjetizacije Slovenije.
2.	Vsak poskus uvesti v Sloveniji diktaturo ene ali druge vrste.
3.	Vsak poskus vsiliti slovenskemu narodu politični sistem, ki ga narod noče.
4.	Zahtevamo, da se da narodu resnično prosta priložnost, da si izbere vladni sistem za svojo deželo.
5.	Hočemo, da zavezniki delujejo za to, da bodo vsi Slovenci v eni državi.
6.	Hočemo, da zavezniki garantirajo politično in versko svobodo slovenskemu narodu.,
6. Hočemo, da zavezniki že sedaj storijo potrebne korake, da se ob osvoboditvi slovenske zemlje prepreči nadaljna bratomorna vojna.
8. To izjavljamo v imenu 40,000 ameriških Slovencev in Slovenk, spadajočih v KSKJ, v imenu/ 3833 njenih članov, nahaja jočih se v vojaški službi Združenih Držav Ameriških, in pa v imenu 63 njenih članov, ki so v boju za človeške pravice in za svobodo vseh narodov, torej tudi Slovencev, žrtvovali svoje mlado življenje.
armadnega osobja opravlja 10 odstotkov ali okrog 800,000 oseb posebna omejena opravila. Pri tem so vključene tudi voja-kinje WAC.
-o
KAJ BO S CHAPLINOM
Senator Langer iz North Da-kote je pred senatom predložil zahtevo, naj bi vlada deporti-rala ali izgnala filmskega igralca Charlie Chaplina v dobro morale in deklet v tej deželi. Oddelek za pravosodje bi moral najprej preiskati, če je zadosti vzroka, da se to naredi. Chaplin ni ameriški državljan, četudi prebiva v Zed. državah več kot 30 let.
KAKO SE RAZVIJA KAMPANJA m SLOVENCA'
"Victory" kampanja ali po naše "Kampanja Zmage" se je začela zadnje dni živahno razvijati. 2e prva dva tedna kampanje smo prejeli nekaj novih naročnin. Obnovitvene naročnine pa prihajajo bolj in bolj številno, ker naročniki se zanimajo za kampanjsko nagrado, do katere so upravičeni STARI in NOVI naročniki lista. Ta nagrada je zanimiv "GLOBALNI ZEMLJEVID", ki je'praktičen za vsakega človeka. To nagrado dobi vsak naročnik, ki plača celoletno naročnino na list. Polletni naročniki ne pridejo v upoštev.
Na razpolago so pa tudi za nove naročnike jako lepe nagrade. Apeliramo na čitatelje, naj pazljivo preberejo kampanjski oglas in potem se naj podajo navdušeno na delo za dosego zmage.
V	teh sedanjih časih agitacija za časopise ni težka. Ljudje zdaj večinoma vsi delajo, dobro zaslužijo in se na liste radi naročajo. Drugače je v časih ko ni denarja. Vse kar je treba je malo dobre volje, obiskati prijatelje, sosede, druge in gre, Vsak naj poizkusi napraviti tekom te kampanje kaj za svoj list. Ne čakajte zadnjih dni v kampanji, zdaj takoj začnite, da bo uspeh čimvečji.
Mnogi zastopniki in drugi so nam poslali nove naročnine, ki pa niso omenili, ali bodo sami kandidirali, ali želijo koga drugega imenovati za kandidata. Prosimo vse take, da naj se odločijo in nam sporoče čimpreje, kako želijo, da bo nam mogoče glasove objaviti. Prosimo ne odlašajte s tem.
V	mnogih krajih polnijo svoje bombe, da jih bodo izstrelili proti Chicagi v tej kampanji. Vsaj tako nam namigujejo v pismih. Prav je, le polnite in velike bombe izstrelite, da bo čimbolj počilo, pa magari vso deželo pretrese od morja do morja. Nič se ne bojte. Le pokažite kaj znate. Dokažite ponovno, da slovenska kri ne f ali in da še živi!
Dosedaj sta poslala za javnost prvi dve bombi in to sta:
Prvi se je oglasil Mr. Frank Urajnar, naš delavni zastopnik v Indianapolis, Ind. V svojo bombo je nabasal dve novi naročnini in sedem starih, kar mu da za začetek 42,400 glasov.
Drugi je izstrelil svojo bombo naš chicaški zastopnik Mr. Jožef Fajfar, ki je dobil eno novo in 4 stare naročnine, kar mu da za začetek 24,075 glasov.
Iz države Colorado je poslalo naročnine več naročnikov, ki pravijo, da se naj kreditirajo onemu, ki bo kandidat iz države Colorado.	r	v
Torej še enkrat kandidatje na plan, priglasite se!
. Fronta "Kampanje Zmage" sedaj kaže kakor sledi:
MR. FRANK URAJNAR, Indianapolis, Ind.....42,400 glasov
MR. JOŽE FAJFAR, Chicago, III.....................24,075 glasov
Kdo bo na vrhu liste pri prihodnjem poročilu?
Odkod bo priletela zdaj prva bomba?

AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 23. kbhiarja 1&& *
\ Družb, ^s,. M* j
(THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914.
;	Sedež: Joliet, BI.	;
^ Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." (
GLAVNI ODBOR:	,
i Častni predsednik: GEORGE STONICH, 403 Mason Ave., Joliet, HI. «
>	Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, Illinois
>	1. podpredsednik: STEVE J. KOŠAR, 6951 W. Oakdale Ave.,
, Chicago 34, Illinois.	" S
, 2. podpredsednik: KATHRINE BAYUK, 528 Lafayette St., Ottawa, 111.
' Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime Street, Joliet, Illinois Zapisnikar: JOHN NEMANICH, 650 N. Hickory St., Joliet, 111. Blagajnik: JOSEPH KLEPEC, 903 Woodraf Rd., Joliet, m. Duh. vodja: REV. MATTHEW KEBE, 223 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: JOSEPH A ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, I1L |	NADZORNI ODBOR:
ANDREW GLAVACH, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. JOSEPH L. DRASLER, 1318 Adams St., North Chicago, Illinois JOSEPH JERMAN, 20 W. Jackson St, Joliet, 111.
POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St, Sharpsburg, Pa. MARY KOVAČIČ, 2456 So. Avers Ave., Chicago, III JOHN DENŠA, 2730 Arthington Ave., Chicago, IU. Predsednik Atletičnega odseka: GABRIEL DRASLER, 519 — 10th St., Waukegan, 111.
URADNO GLASILO:
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L '
Do 1. jan. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in	'
>	njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter dru-	' , gih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.	< , Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z	<
ne manj kot 8 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato- , ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladin-' ski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00, $500.00 ah $1,000.00. Izdajajo se različni i
>	certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year i
>	Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se vsako -leto viša.	>	^ ^
( Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne opera-f cije in poškodnine.	i
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experi- '
>	ence tabeli.	,
>	DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). < f Uradni jezik je slovenski in angleški.	•
» Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno > ^ sredo!
Za vsa morefeto* pojasnila in navodila se obrnite pismeno ah J ustmeno na gl. tajililta: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet. I1L
ZAPISNIK
Letnega zborovanja gl. uradnikov D. S. D.
Dne 27. januarja 1945. Kmalo po deveti uri so se zbrali sobratje gl. nadzorniki, Andrew Glavach, in Joseph Dras-ler. Po kratkem pozdravu so pričeli z revizijo knjig tajnika in blagajnika. Pronašli so, da se vse popolnoma strinja in je v lepem redu. Po končanem delu so se podali na banko, kjer so pregledali vse bonde in druge listine in vrednosti Družbe; našli so, da se vse popolnoma strinja- s knjigami tajnika in blagajnika, in da je vse v pravem in lepem redu.
Popoldne ob tretji uri se prične seja glavnega odbora. Predsednik otvori sejo z molitvijo. Navzoči so bili sledeči: Predsednik George Stonich, novi izvoljeni predsednik Frank Tu-sliek, tajnik Frank J. Wedic, blagajnik Jos. Klepec, nadzorniki Andrew Glavach in Joseph Draslerl Predsednik vpraša nadzornike, ako so pregledali knjige tajnika in blagajnika, in v kakem stanju so jih našli. Brat Glavach, predsednik nadzornega odbora, poroča, da so vse natančno pregledali in da se vse popolnoma strinja in v ] jako lepem redu, ter se zahvali 'gl. tajniku in blagajniku za lepi red pri knjigah. Ravno tako poroča sobrat Joseph Drasler. Knjige so podpisali in poročilo nadzornikov se odobri.
Zaradi bolezni se ni bilo mogoče tretjemu nadzorniku Joseph Jermanu udeležiti revizije knjig ali gl. seje.
Poročilo predsednika
Spoštovani glavni uradniki, zbrani na letni seji DSD v revizijo knjig in pregledanje vseh posojilnih listin in celokupnega premoženja, kar spada v Vaš delokrog, t
Predragi mi glavni uradniki. Z današnjim dnevom jaz kot 30 letni glavni predsednik izročam ta važni urad novemu glavne-
mu predsedniku DSD, sobratu Franku Tusheku, in mu voščim mnogo uspeha in božjega blagoslova pri njegovem poslovanju za bujni napredek naše slavne bratske organizacije DSD.
Trideset dolgih let sem z božjo pomočjo s svojimi glavnimi uradniki vodil to lepo organizacijo pravilno in nepristransko, tako da je postala pravomočna in 125 odstotno solventna. Ob zaključku mojega poslovanja ima danes lepo svoto okoli $135,000.00 svojega premoženja, kar je dokaz, da je med prvimi bratskimi organizacijami v Ameriki.
Zavoljo vsega tega se prisrčno zahvaljujem vsem bivšim in sedanjim glavnim uradnikom in uradnicam kakor tudi vsem cenjenim društvom za izkazano mi naklonjenost in bratsko ljubezen. Družbo sv. Družine pa priporočam slovenskim rojakom v Ameriki,, da pristopate v to pravo lepo katoliško organizacijo, kjer se lahko zavarujete za 250, 500 ali 1,000 dolarjev.
S tem zaključujem svoje kratko poročilo, poročano na se-1 ji glavnega odbora 25. januarja 1945.
George Stonich,
gl. predsednik DSD.
Poročilo predsednika se eno- j glasno vzame na znanje.
Poročilo gl. podpredsednika
Spoštovani glavni odbor:
Zbrali smo se k letnemu zasedanju glavnega odbora DSD, da podamo svoja poročila naše aktivnosti za drugo polovico mi- i nulega leta oziroma od časa minule konvencije, in da začrta- \ mo nove smernice za bodoči razvoj naše Družbe sv. Druži- j ne.	.	t
Kot podpredsednika bo moje i poročilo za to sejo omejeno, ker ( moje delovanje doslej ne za-j
vzema važnega poročila in to •vsled tega, ker je za nami le kratka doba ravnokar zakl. u-čene konvencije. Sklepi minule konvencije pa bodo pokazali rezultate v prihodnosti in to od nas, glavnih odbornikov, uradnikov in uradnic krajevnih društev kakor tudi skupnega članstva DSD.
j Minula konvencija, ki se je ) Vršila v Chicagu meseca avgusta lanskega leta, mi je poverila časten, toda obenem pa važen urad glavnega predsednika, ki se pa tudi dobro zavedam, da sem sprejel visoko odgovornost.
Zagotavljam Vas, da bom storil vse kftr bo v moji moči, Ida se bo naša Družba sv. Družine v številu članstva množila, in če se bo množila v članstvu, j bo s tem postajala tudi močnejša v finančnem oziru, ker vsi vemo, da brez dotoka novega j članstva se ne more pričakovati finančnega napredka.
Našo pozornost in delovanje bomo morali na vsak način v j polni meri posvetiti mladinskemu oddelku, ker ta nam bo jamčil večjo in močnejše organizacijo, ki vsi stremimo, da posta- j ;iie trdnejša in popularnejša. Če . se bomo vsi glavni odborniki! resno zanimali za razvoj naše Družbe, potem nam bodo sledili tudi društveni uradniki (ice) kakor tudi članstvo in na ta na-! čin smemo pričakovati dobre rezultate.
Jtfaša Družba sv. Družine je finančno močna in nadsolvent-na organizacija, ki nam je lahko v ponos vsem, ki smo čfani in ičlanice pod njenim okriljem. Investicije, ki jih naša organizacija lastuje, so zanesljive,'kar dokazuje finančno stanje naše organizacije in kar potrjujejo iveščaki v tej stroki, in to nami i daje pogum, da se razširjenje! našega bratskega udejstvova-nja po vseh naselbinah, kjer naša organizacija posluje, po-, spesuje z vso našo energijo.
S tem se poslavljam iz urada kot dosedanji podpredsednik in \ ob nastopu kot glavni predsed-' nik pa želim izraziti le eno željo, in ta je, da ostane med nami tudi v bodoče enaka iskrenost kot je bila doslej. Naj nas navdaja zavest, da smo poklicani za vodstvo in delo, da orga-j rjizaciji doprinesemo plodonos-nega napredka.
Bratu Georgu Stonichu, dolgoletnemu zaslužnemu glavne-' mu predsedniku, ki se sedaj od j nas kot tak poslavlja pa želim, j da bi ostal tudi v bodoče zvest svoji organizaciji, kateri je na-čeloval mnogo let, in da ostane nam tudi dober svetovalec ; kot izkušen fraternalist. Naj namJJog ohrani brata Stonicha j še mnogo let!
Frank Tushek, glavni predsednik. I
Poročilo novega predsednika ' se enoglasno sprejme.	'
Poročilo tajnika
Ker je ta seja ravno po ,kon- ( venciji, bo moje poročilo krat- 1 ko. Zahvalim se skupnemu gl. i odboru za prijazno sodelova-nje, posebno se pa zahvalim < bivšemu gl. predsedniku George * Stonichu za naklonjenost in po- 1 moč skozi celi čas mojega ura-1 dovanja, ter mu želim zdravje i in še dolgo let Življenja. Nove- 1 mu predsedniku Frank Tusheku 5 pa obljubim, da bom vedno pri-pravljen, iti njemu na roke v vseh zadevah, ter želim, da bo j tudi v naprej med glavnimi u- i radniki vladala ista prava slo- < ga in zastopnost.	c
Skozi leta smo imeli veliko i dela pri investicijah, kar pa je s nam tudi prineslo lepi dobiček, i ki znaša tjlizu dva tisoč dolarjev, in vsi bondi, razen nekaj s starih, ki so še na rokah, so prve ž vrste.
Zopet se moram pritožiti, da s v članstvu se pa malo potrudi- i mo, in kakor se vidi, tudi na- < grade, katere nudimo, niso nobenega pomena. Upam pa, da < bomo to leto bolj agitirali. No- i vih je pristopilo 68, umrlo 12, j< izpolnilo 16 let in suspendira- c
d nih 44, torej smo napredovali; e ža 12 članov in članic, -j Dosedaj imamo 92 članov vi e vojaški službi, in da bi nam bilo i znano, še' nobenega smrtnega 1 slučaja. Da bi jih Bog še naprej !
-	i tako obvaroval.
Nadalje pa prosim vsa naša i
-	podrejena društva, da napravi-! j jo posebno kampanjo za naši
e mladinski oddelek, ker le Če j
-	ima društvo močan mladinski!
-	oddelek, lahko pričakuje dober j j uspeh in napredek, in upam, da
l, bodo društva to storila v tem a j letu.
I Poročilo gl. tajnika se enoti i g]ašno vzame na znanje.
Poročilo blagajnika
t, Sobrat gl. predsednik in i, gl. odborniki:
-; Posebnosti nimam kaj poroti čati izza minule konvencije, ki; a I je bila pred nekoliko meseci zali j ki jučena.
Pričakovali smo dokaj višje e stroške za* teh šest mesecev v j vsled konvencije. Bližnja bo-. idečnost bo prav gotovo poka-_ zala večji finančni uspeh, ker.: . ne bo enakih stroškov. Moje
-	j knjige so nadzorniki pregledali B j in našli v redu.
1	I Edind kar se mi zdi da je po-
2	jtrebno bi bil nekoliko večji na-1 i predek v članstvu. Naša društva
> b; se morala kolikor mogoče
-	pomnožiti. Zlasti bi pa moral
3	bolj napredovati naš Mladinski cddelek, ker imamo široko po-'
s ji je zanj, samo delavcev bi bilo . j treba nekoliko več. Storiti bomo -! morali vse potrebno, da se to i res uresniči.
Končno se najlepše zahvalju-
-	jem vsem sobratom gl. odborni-r kom za složno delovanje, zlasti i jipa se zahvalim sobratu gl. taj-5 niku, ki mi je bil v vsakem ozi-i ru na razpolago.
i i Upam, da bomo tudi v bodoče -lae bolj delovali za večji napre-r dek naše DSD.
-	Z bi^tskim pozdravom,
Joseph Klepec, i	f	gl. blagajnik,
i Porodilo gl. blagajnika se _ 'enoglasno sprejme.
Nato pride na dnevni red za-1 -; deva našega glasila, in po krat-. ki debati je brat Drasler pred-5 lagal in brat Glavach podpiral,
-	da se s pričetkom meseca fe-Jbruarja pošlje glasilo na član-. tstvo po dvakrat na mesec, nam-
j reč, vsaki drugi in četrti petek . v mesecu. Enoglasno sprejeto.
Prebere se pismo od JPO Slo- j [jvenske sekcije v obliki giasov-, nice o zadevi novega združene- j ; ga odbora ZOJSA v New Yor-. ku, kateri ima zdaj na skrbi . vse pomožne zadeve slovanskega naroda, in da kaj je želja naše Družbe o združenju odbo- < ra JPO z novim odborom ZOJSA,	j
Ker se je glavni tajnik ude- ; ležil skoraj vseh sej JPO, se on j j izrazi, da priporoča, naj Druž- j ba glasuje samo za to, da se ( JPO odbor združi z novim od- j borom, ker se vidi, da ima novi t odbor prednost v vseh pomož- g nih ozirih, in da bo tako tudi < naš odbor JPO tam zastopan, ^ in tako tudi bolj informiran o r delovanju novega odbora, kar , se pa tiče JPO blagajne, se pa £ lahko reši pozneje.	* j
Nato je bilo predlagano in j vsestransko p o d p i rano, da j, l5ružba glasuje samo za združenje odbora JPO z odborom r ZOJSA. Enoglasno sprejeto. r Prebere se pismo člana dr. št. g 1 glede posojila glavnega urad- f nika, katero je že nekaj let za- v ostalo. Pri razmotrivanju priza- s deti obljubi, ako ni ta zadeva rešena do prihodnje polletne seje gl. odbora, hoče napraviti s prepis posestva na Družbo.
Predlagano in podpirano, da se plača svota f90.00 za poroštvo gl. odbora. Sprejeto.
Predlagano in podpirano, da se plača svota $10.00 za članarino pri American Fraternal' Congress. Sprejeto.
Predlagano in podpirano, da ostanejo nagrade za nove člane (ice) po starem, namreč, 50% i1 od prvoletnega ase sm en ta za T odrasli oddelek in $1.00 nagra- 4
de za mladinski oddelek. Sprejeto.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan in se nobeden več ne oglasi, predsednik zaključi sejo 2, molitvijo ob pol sedmi uri.
Geo. Stonich, predsednik
Frank'J. Wedic, zapisnikar. -o-
IZ URADA DR. SV. DRUŽINE, ŠT. 1 DSD
Joliet, III.
Tem potom zopet želim naše članstvo opozoriti na našo sejo, ki se bo vršila v nedeljo dne 25, feb. ob navadnem času v Ferdinand dvorani ter vljudno vabim vse, da se seje udeleže. Ker nisem zadnji mesec nič poročal \ A. S., vsled zaposlenosti, o naši letni seji, naj sedaj sporočim, da je bil razen podpredsednika ponovno izvoljen ves stari odbo* za 1. 1945. Na mesto dosedanjega podpredsednika Frank Tušek, ki se je odpovedal temu uradu, ker je prevzel urad gl. predsednika DSD., je bil izvoljen brat John Barbich, jako vnet in delaven član za naše društvo in DSD. Tem potom tudi naznanjam, da je po dolgi bolezni pred kratkim umrl naš dobri član John D. Kren na 1523. N. Center St. Naj duši njegovi sveti večna luč, njegovi soprogi in ostali družini pa izražam v imenu društva sv. Družine globoko sožalje.
Z bratskim pozdravom in na svidenje v nedeljo 25. feb. na seji.
Anton J. Smrekar, tajnik. -o-
DRUŠTVO SV. TEREZIJE ŠT. 16 DSD
Chicago, Ul.
Članice dr. sv. Terezije ste prošene, da se gotovo udeležite naše prihodnje seje, katera se vrši v ponedeljek dne 26. februarja ob 7:30 uri zvečer v navadnih prostorih. Sporočam vam tudi, katere ne hodite na seje, da je bil za leto 1945 izvoljen sledeči odbor:
Predsednica Mary Kremesec, podpred. Verona Kolenko, tajnica Mary Kovacic, blagajni-čarka Mary Dolmovich; nadzorni odbor: Terezija Pintar, Jennie Stajer in Agnes Zunich.
Naša kampanja za pridobivanje novih članov in članic se še zmeraj nadaljuje. Toraj ne pozabite naše seje ter pripeljite kako novo članico za to sejo. Vas vse sestrsko pozdravlja
Mary Kovacic, tajnica. -o-
DR. SV. IVANA KRSTITELA ŠT. 13 DSD
Chicago, IIL
Cenjeni člani in članice:
Prosim vas, udeležite se nase prihodnje seje, katera se vrši 25. februarja. In kakor vam ie že vsem znano, so s 1, januar-em 1945 v veljavi nova pravila, la po sklepu zadnje konvencije >lačamo 10c več mesečno, za iz->oljšanje operacijskega in po-ikodninskega sklada. Vsak ;'an in članica dobi za to pri-j iravljeno listino, kjer so ozna- j ljene vse operacije in poškod- i line in koliko se zanje dobi v :asu nesreče. Prosim, pridite vsi | )o nje na sejo, in vsak naj jo, irani skupaj s svojim certifikatom.
Sedaj vam pa naznanjam za-adi velikonočne spovedi. Skup- ■ to sv. obhajilo za ženske bo 4. narca in za moške 11. marca, >ri pol osmi sv. maši. Spovedo--anje po sobotah od treh do še-tih popoldan, in zvečer od 7. ire naprej.
Prosim vas, naj vsak stori svojo dolžnost.
S pozdravom,
John Denša, tajnik. -o-
HOLY FAMILY LADIES LEAGUE
Joliet, 111.
TEAM STANDINGS Nite of February 14, 1S45
Won	Losl
. Vice Presidents .... 36	27
. Presidents.............. 31	32
. Treasurers............. 31	32'
. Secretaries ............ 28	35
JXedeljski pomenhi
—	_ J. M. Trunk
TEDENSKI KOLEDAR
25.	Nedelja — 2. postna
26.	Ponedeljek — Porfirij škof
27.	Torek — Baldomir
28.	Sreda — Roman
MAREC
t 1. Četrtek — Albin 2. Petek — £1. Karol 3. Sobota — Kunegunda
DRUGA NEDELJA V POSTU
Varujte se krivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grablji-vi volkovi" (Mat. 7, IS).
Ni treba misliti, da bi bili taki krivi preroki vedno kaki drugi ljudje, ne vedno, ker mi sami iahko postanemo sebi krivi preroki, ako se ravnamo po nagnjenjih naše spridene narave. Nikoli ne bomo dosti previdni, če se hočemo izogniti škodi in prevari, ki nam preti po krivih I prerokih.
Apostol Pavel nas svari pred nepoštenostjo in krivim ravnanjem. Na eni strani moramo biti previdni, da nas kdo ne pre-jvari in nas ne ogoljufa za nekaj, kar je pravično naša last. Na drugi strani pa ne smemo zaupati lastni naravi, ker ta je j le preveč nagnjena, da prevalimo mi koga, kadar se prikaže priložnost. "Ne grešite in jnihče.naj ne prevari brata, ker Gospod je v tem maščevalec," tako opominja Sv. Pavel. Drugi
sodijo, da se bodo okoristili s prevaro brata, in mi sami se le preradi nagibamo k enaki sodbi in skušamo koga prevariti. V tem je narava krivega preroštva, ker je na zunaj ovčje narave, kakor bi bilo nekaj dobrega, na znotraj pa je narava volkovska, ki grabi in trga. Nič ne pomaga, ako nam ni prijetno misliti, da mora biti vsaka krivica poravnana, če nočemo za vedno ostati na škodi. Pred drugimi moramo biti oprezni, na straži, da nam ne škodujejo, pri sebi pa je treba podvojene opreznosti, da druge ne oškodujemo, ko si s tem škodujemo le sebi. Kdaj misliš poravnati, ko si naredil škodo? Morda nikoli, ker poravnava nikakor ni prijetna? Tudi v tem si sam sebi kriv prerok, ko bo prišlo do poravnave, če hočeš ali nočeš.
Zdaj je postni čas. Marsikaj te opominja na poravnavo. Ne zakrkni srca, poravnaj, če je bilo napačno, in ne delaj več napačno.
INDIVIDUAL STANDINGS
—	Aver. Games Series ages
. 1. D. Wedic . 63	10,097	160.17
! 2. M. Jamnik .... 63	9347	148.23
3.	L. Gagnon .... 63	9134	144.62
4.	J. Zinser ...... 63	9097	144.25
5.	D. Riblon .... 60	8527	142.07
6.	J. Bqmbic___ 57	7782	136.30
j 7. E. Franzen „ 66	8922	135.12
8.	C. Garbin .... 60	7788	198.48
9.	V. Pellegrini 15	1937	129.02 j 10. Jo Cirrencione 60	7694	128.14
1 I.E. Zinser._____ 60	7574	126.14
12. N. Cirrencione 65	8222	124.38
IS. F. Leonard .. 66	8152	123.34
14.	F. Maxino .... 63	7444	118.10
15.	M. Foster .... 61	6865	112.33
16.	A. Verchuur.. 15	1378	91.13
Subs:
1.	Jo Vancas 30	4425	147.15
2.	M. Berrong ... 3	369	123.00
3.	Key Despo .. 45	4824	107.09
High Games
1.	Dolores Wedic, Pres. ..........248-233
2.	Marge Jamnik, V. Pres________ 229
High Series
1.	Dolores Wedic, Pres. ________556-551
2.	Lorena Gagnon, Treas________ 539
High Team Series
1.	Treasurers ....................... 1752
2.	Vice-Presidents.................... 1714
High Game and High Series for February 15
Dolores Wedic, Pres..............233-551
YOUR REPORTER. -O-
Biti brez slovenskega lista v teh časih se pravi biti brez zveze s svojim narodom.
;-----
POSLUŠAJTE
jugosjovanski radio pro gram, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES i ChicagL —
DRUŠTVO SV. VIDA
itev. 25. KSKJ.
CLEVELAND. OHIO
Odbor za leto 1942:
Predsednik: Anton Strniša;
Tajnik: Jos. J. Nemanich.
7505 Myron Ave.
Blagajnik: Louis Kraje.
Društvo zboruje rsako prro nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih »tare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se pričat pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25, v mesecu.'
V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrasti) oddelek: v mladinski oddelek pa od •>istva do lb teta
1	11 |f ,1 nii^iiiin. n nn 1 j j , ^ j jmh ^ j||M
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
jgPf LOUIS J. ZEFRAN
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611	j
NA RAZPOLAGO NOC IN DAN.
Najbolj ii avtomobili za-pogrebe, krste in ienilovanja.—MxTreika kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE.
1 ■■ - ......
' DR. FRANK T. GRILL
1	ZDRAVNIK in KIRURG
Stanuje in ordinira na:	i
j 1858 W. Cermak Rd.,	Chicago, minois
j od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob
nedeljah po dogovoru.
Telefon v uradu in ▼ stanovanju CANAL 4955	I
Petek, 23. februarja 1945 1 " ' ■■■
AMfiftiKANSKI SLO VEHfcČ
Stran S ^
DOMAČA FRONTA
Vojni obvestilu! urad, Washington, D. C.
PET ZAHTEV STRICA SAMA
Washington. — Vlada potre-. buje in prosi državljane te dni, da: prevzamejo posel pri izdelovanju težkih avtomobilskih tajerjev, ki jih rabi fronta enega vsakih 15 sekund; 35 tova-ren zahteva 3200 mož.
Klič^e izurjene bolničarke le, ako^fce zares nevarno bolni.
Nadaljujete skupne vožnje z avtomobilom; ne vozite nikamor po nepotrebnem.
Pazite na svoje električne in mehanične naprave.
Nabirajte stari papir, katerega še vedno silno primanjkuje.
PRIMANJKUJE 180,000 DELAVCEV V VAŽNIH TOVARNAH
Washington. — Paul W. Mc-Nutt, načelnik War Manpower komisije, je izjavil, da je produkcija kritično važnih predmetov radi pomanjkanja delavskih moči še vedno daleko nezadostna. V 1,800 velevažnih tovarnah še vedno primanjkuje 180,000 delavcev.
PAZITE NA DRŽAVNE CEKE
Washington. — Frank J. Wilson, načelnik US Secret Ser-vicea, je dejal, da malomarnost ljudi, ki prejemajo uradne čeke, ^trgovci in drugi, ki jih iz-. plačujejo, podpirajo narastek mladoletnih zločinov. Wilson je povedal, da je bila skoro polovica onih 1,800 oseb, katere so njegovi agenti zaprli radi tatvin ali ponarejevanja teh čekov, 18 let starih ali pa celo še mlajših. Opozarjal je osebe, ki prejemajo take čeke, naj nanje pazijo , kot na denar, one pa, ki jih ■ vnovčujejo, naj bodp izredno ; previdni, ter naj dobro pregle- i dajo osebne izkaznice ljudi, ki , imajo te čeke.
POZIV NA ŠTEDNJO S PLINOM
Washington. — J. A. Krug, načelnik War Production Boar- ; da je izjavil, da bo sodelovanje 1 javnih družb, industrijskih kon-zumentov in posameznikov z Office of War Utilities neobhodno potrebno za ves preostali del zime, ako hočemo preprečiti polom dodeljevanja naravnega plina v industrializiranih predelih srednjega vzhoda. "Vsak polom razdeljevanja naravnega plina v močno industri-jaliziranih krajih pa bi pomenil izgubo težkih milijonov, pohab-ljenje važnih industrij in nevarnost za mnoga človeška življenja," je izjavil, ko je pozval zasebnike, naj štedijo.
PISMA OD DOMA SO VOJAŠKA POTREBA
Washington. — OWI pravi v knjigi izdelani v sodelovanju z
"Adjutant General's Office of the Army" in 2 "Office of Naval Communications", da je pošta od doma prava vojaška potreba. Morda sploh ni nobene tako izredno važne stvari za moralo vojakov, kot so pogosta pisma od doma. Vojaki sami pa so često povedali, da so pogosta pisma, pa naj bodo še tako kratka, mnogo bolj učinkovita tolažba kot dolga pisma, ki so redka. Vesela in pogumna pisma dajejo največ spodbude. V knjigi je poudarjeno, da daje V- pošta možnost za pošiljanje največjega števila na najmanjšem prostoru.
VETERANI SE POSLUŽUJEJO UGODNOSTI ZA IZOBRAZBO
Washington. — Brig. gen. Frank T. Hines, administrator za zadeve veteranov je izjavil, da se veterani te vojne pridno poslužujejo prilike, katero jim nudi za nadaljevanje njihove vzgoje takozvani "Gl Bill of Right". Približno 80 odstotkov obiskuje kolegije ali univerze, ali pa šole, ki so kolegijem enakovredne, ostalih 20 odstotkov pa je vpisanih na šolah nižje stopnje ali pa so se javili za poslovno vežbanje. Gl Bill of Right daje veteranom pravico izbiranja vsake odobrene institucije za nadaljevanje njihove izobrazbe.
VEC PENICILINA BO NA RAZPOLAGO ZA CIVILNE POTREBE
Washington. — Predstavniki kemičnega urada pri War Production Boardu so izjavili na nedavnem sestanku s Pencillinj Producers Industry Advisory j Committee, da bo postalo mo-' goče z izboljšanjem dobav penicilina nekoliko olajšati in popustiti v kontroli civilnih dodelitev tega zdravila. Vojaški predstavniki so povedali, da se bodo vojaške zahteve najbrže zmanjšale v prihodnjih mese-^ cih, ko bodo zaloge nekoliko večje.
PREPOVED KONVENCIJ POOSTRENA
Washington. — Vladna prepoved konvencij je stopila v veljavo dne 1. februarja. Col. J. Monroe Johnson, ravnatelj ODT in predsednik vojnega komiteja za konvencije, je izjavil, da so izgledi na odobrenje konvencij od preko 50 članov, ki ne zasedajo v domačem • okraju, "skrajno mali". Vse organizacije bi morale radi tega, je poudaril ravnatelj ODT, "z vso resnostjo premisliti, ali ni bolje, da prostovoljno odpovedo ali pa prelože vse svoje shode; pred nami leže kritični meseci."
POPE RADIOS THANKS TO U.S. FOR AID TO VICTIMS OF WAR
(BY RADIOGRAM) • --------- I
TO THE BISHOPS WAR EMERGENCY AND RELIEF 1 f COMMITTEE FOR ASSISTANCE TO WAR VICTIMS j \
APOSTOLIC DELEGATION .if* ^—M WASHINGTON, DC, USA	_______w^r-^l
. We gratefully convey to the Episcopal Committee for assistance to war victims the expression of our profound and heartfelt appreciation for the magnificent financial aid offered
r, —7— ; A	- - • for relief during the cur-
/ v-	^CL	- rent year, enabling us a.j
}' . a^Sf^Xp '	l**1® common Father in the
J '.	*g====p(	exercise of our exalted mir-
,sion of love and mercy l«jj ^. ^r^nft	v bring succour to vast mul-
QtlSLJf^&Jr	titudes of persons through-
^	tm 1	out the world suffering so
greatly from the present
[(jtrs^V	1	j Our sorrowing heart has
Av*1Sl/S^^^^AKfXvP been deeply consoled by xS&'^VV-sJlt)	K this truly Christlike char-
~ ^cT^H^^ Xrn	# it;y continuing through
X^s R	Vi -jQf ^ J > these terrible years of war.
^ejj^ rfn^	i;To the Bishops' Committee.
* IP****1 H /	' and through it to the de-
i H} / I. 'voted American Hierarchy • \ /and their good Catholic "nft «	, / people whose generosity in
.^jRfflSv'v	this crisis has added a new
^ _^.J BBWBk V	J giory . to - the splendid
t^? ♦XTcTT. ^--TT^ achievements of theChurch
in the United States, we lovingly impart-as a pledge of heavenly remuneration and with particular paternal Iffec-.Uon our Apostolic Blessing. / ' "NT	v >
^ Nov.. 14, 1944 ^tffjgfc^^ ^ PIUS PF XII
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI našega dragega, neporabljenega sina in brata
n js, „	n
wmm	91
1	i	^ H
VICTOR E. BRUNER
ki se je smrtno ponesrečil 21. februarja 1343.
Minulo je že leti dve, odkar Ki ločil sa od nets, bolest pa našega srca utolažiti se ne da.
V cvetu svojega življenja £i moral zapustili svet. je Stvarnik hotel, ctrok moj, da raj nebeški don\ bo Tvoj.
Žalujoči ostali:
VALENTIN in FRANCES BRUNER, oče in mati; VALENTIN, ml., bral.
Cicero, 111., dne 23. februarja 1345.
Trpite Vsled
Mizernega
Glavobola?
Ako se vas drži zapeka in vni dela mizerne, nervozne in i* reda in če trpite vsled glavobola, smrdljivega diha, želodčne neredeosti, neprebav* nosi, izguba spanca, pomanjkanja apeli ta ter se čutile v želodca rab asa ni vsled plina in zaostalosti—tedaj vzemite Dr. Pelersoro dolgo preizkušeni Hoboko. To .je več kot navedna odvajalna — je zdravilna tonika — je ( zmes 18 naravnih koreninic, zelišč in cvetja. Hoboko pripravi zamazana čreva k delo, pomaga prijazno in gladko odvajanje zabasanih ostankov; odžene plin zapeke in povrne želodcu prijazno gorkoto. Uživajte ga na- j^k tanko kot je pred pisano /^R na omotu. Ako želite ponovno uživa*i veselje,	t f T
odpravo zapr-
tniske neredno. ^gaSjjbVl
■ti in ponovno A^SJHfijylj
udobnost r«. JI ^^^gjffll
sega želodca ob //
istem čara— te- //O*-* //
daj ti nabavite
Hoboko še da- //.
nes.	//
Ako ne morate kupiti tega v vaoi com. Ičini, piiite po Spoznajte Hoboko** ponudbo in dobili boste—
7 ASTON I 60c vredno —
poskusno steklenico
DR. PETER'S'	V* OLEJ LINI-
MENTA — mnti«ep£eahitro pomaga proti bolečinam revmatizma in nevralgije. hrbtnim miiinim bolečinam, za okorele in bolna miiiye—izkljufenje in izrlnjenosti. DR. PETER'S MAGOLO — alkaline pomaga nekaterim začasnim neredom v Želodca kot H»Itn«ka neprtfcavnost is pek oči ca area.
I	1
I Ponudbe" Kupon — Sedaj I
I □ Priloženo Je $1.00. PoIIjite ml	■
I poitnine prosto II oz. Hoboko	I
I in zastonj 60« vrednosti vsakega	I
poskusno steklenico U£hry OUj	I
j O C O. D. (StroJki dodani).
I i—^
| ,"TT* ....... . .XT' ...... . . . . . • .rr5 "
[ Poitnl urad. . . .-»-, . . . ,tt. ..........i «
I 0R. PETER FAHRMEY k SONS CO. I
D«pL 844-R4Kt'
LS501 Washington Blvd. CUeago IS, OU ! UmIot Wlnnipog. Man, Can. |
Na Angleškem je vsaka dvajseta oseba avtomobilist, v Ameriki pa vsaka šesta.
Modelni parniki, katere razstavljajo parobrodne družbe po izložbenih oknih, stanejo dostikrat 4000 angleških funtov, to je 1,100,000'Din. .Seveda je vsak tak model tehnična umetnina.
KOLEDARČEK ZA \ ODMERJANJE !
Do kedaj so veljavne znamke I za racioniranje ?
Sladkor — Znamke št. 34 v knjižici 4 so veljavne vsaka za pet funtov sladkorja do 28. feb. Znamka 35 bo veljavna do 1. maja.
Meso, maščobe..— Rdeče znamke Q5 do Z5 in A2, vse do D2 so veljavne vsaka za 10 točk. Q5, R5 in S5 veljavne do 31. marca. T5, U5,~V5, W5 in X5 veljavne do 28. aprila. Y5, Z5 in A2 do D2 veljavne do 2. junija.
Procesirano sadje in zelenjava—Modre znamke X5 do Z5 in A2 do M2 v 4. knjižici, vsaka za 10 točk. X5, Y5, Z5, A2 m B2 bodo veljavne do 31. marca. C2, D2-, E2, F2 in G2 bodo veljavne do 28. aprila. H2, J2, K2, L2 in M2 pa bodo veljavne do 2. junija. ^
Gasolin—Veljavni so kuponi B5, C5 in C6, vsak za 5 ga-lon. Šest A-14 kuponov v vsaki osnovni "A" knjižici je veljavnih za 4 galone vsak do 21. marca.
Čevlji—Znamke št. 1, 2 in 3 z aeroplanom v knjižici št. 3 so veljavne do preklica.
^	ifc t^m	»"h irfbi aAa	_. M! j
DR. H. M- LANCASTER i
J
Dentist !
2159 West Cermak Road
Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St.) CHICAGO, ILL.
1
..............1
Pristopite k
DR. SV. JOŽEFA, j
štev. 53, K. S. K. J.
* —
ffls
V WAUKEGAN, ILL.
Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se
"sprejemajo od 16. do 55. leta. •
FRANK JERINA, predsednik.
JOSEPH ZORC. tajnik.
1045 Wads worth At«.
No. Chicago. I1L
ANTON BESPALEC. SR.. blag.
V PARIZU JE MRZLO
Tukaj v Ameriki se nam včasih zdi, da zmrzujemo, ko imamo po stanovanjih in uradih okrog 68 stopinj toplote. Naš ravnatelj urada za vojne moške delovne sile, Paul McNutt, ki je
ravno prišel iz Pafriza, pa je povedal, da je moral neko noč tam v posteljo oblečen in obut, če ni hotel zmrzovati. Ob neki drugi priliki je zakuril pečico s časopisi in revijami, potem je pa šel ven na ulico, da bi našel kos ka-
ke planke ali kake suhljati za kurivo. Naš človek bi rekel: "Gospod so lli na špancir, domov grede so pa malo drv prinesli."
-o-
ŠIRITE "AM. SLOVENEC"!
•i
VELIKA	j
VICTORY' KAMPANJ/
j "Amerikanskega j
Slovenca"
i f j
traja od 1. februarja do 15. aprila 1945
i ------- ^ • • - :. •.. .. - .
i
\ POSEBNA NAGRADA ZA VSE STARE IN NOVE NAROČNIKE JE I i	VELIKI PRAKTIČNI
"GLOBALNI ZEMLJEVID" |
| 1 dobi ga vsakdo, ki bo tekom te kampanje plačal celoletno naročnino. Pol- S I ;J letne naročnine ne pridejo v upoštev.	J
POSEBNE NAGRADE ZA NOVE NAROČNIKE
f Za one, ki bodo listu "Amer. Slovenec" pridobili tekom te kampanje nove naročnike, ] pa so razpisane posebne nagrade.	i
| NAGRADE SO SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE: \
\ ZA ENO CELOLETNO AU DVE POLLETNI NOVI NAROČNINI DO- ' | BI VSAKDO, ki jih pridobi sledeče tri slovenske 10 palčne gramofonske plošče: |
|	Štev. 23025 "PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA"	%
"OH, OH URA ŽE BIJE"	j
Stev. 23028 "VSI SO PRIHAJALI" "MLINAR"
f	Štev. 23027 "MENE PA GLAVA BOLI"
|	"PA KAJ TO MORA BITI"	(
\ ZA DVE NOVI CELOLETNI ALI PA ŠTIRI POLLETNE NOVE NAROČNINE, pa dobi vsakdo ki jih dobi, DVE dvanajst palčni plošči in ENO de- I set palčno ploščo, kakor spodaj navedeno:	j
Štev. 73001 "ZLATA POROKA", 1. in 2. del. (12 palcev)	|
Štev. 73002 "KADAR IMAJO VSI JOŽETI GOD" (12 palcev)	|
I v	"BOTRINJA"
k	Štev. 23026 "POBIC SEM STAR ŠE LE 18 LET" (10 palcev)
i	"JURIJ BENKO, VZEMI LENKO"
i	Poleg teh treh plošč za dve novi celoletni naročnini ali štiri nove polletne, dobi
i vsakdo še lepo povestno knjigo "ENA BOŽJIH CVETK".
i	Vse te tu določene nagrade pa veljajo samo dokler zaloga traja teh določenih
L predmetov. V slučaju, da med kampanjo en ali drugi teh določenih predmetov poide, * si Uprava pridržuje pravico ukiniti te nagrade, ali pa jih nadomestiti s kakim drugim < P predmetom iste vrednosti, ki bo na razpolago.	i
Zato kdor želi te nagrade naj pohiti z agitacijo, dokler so predmeti na roki.	I
GENERALNE VOLITVE MARSALA ALI KRALJICE
[ Da bo pa ta velika "VICTORY" KAMPANJA imela tudi kaj življenja v sebi, komo v tem času I Izvolili tudi novega MARŠALA ali KRALJICO vseh naročnikov "AM. SLOVENCA". Tekom teh I volitev bo imel vsak naročnik "Am. Slovenca" star ali nov pravico voliti. Glasove bo štelo po I sledečem določilu:
L VSAK DOLAR, ki bo v tem času plačan za sta-I re obnovitvene naročnine, bo štel 100 glasov. i VSAK DOLAR, ki bo v tem času plačan za no-) ve naročnine, pa bo štel 5.000 glasov. i Kandidata more prijaviti vsak. Tudi lahko se P vsak sam prijavi. Pogoj je, da s prijavo mora po-i slati eno novo naročnino, zase, ali za drugega in z naročnino tudi seveda plačilo za naročnino. i Brez nove naročnine ne more nihče prijaviti, ne postati kandidat Po prejemu prijave in z isto k vsaj ene nove naročnine, ki mora biti plačana, Uprava lista objavi ime kandidata in število gla-| sov, ki jih s tem dobi, po zgoraj določenem redu.
Novim naročnikom se smatra vsakdo, ki ni bil | naročen na "Am. Slovenec" vsaj šest mesecev l pred prejemom njegove naročnine. ) Tisti KANDIDAT (TINJA), ki bo dobil(a) te-l kom te kampanje od L februarja pa do 15. aprila } 1945 najvišje število glasov, bo izvoljen če moški
za častnega MARŠALA, če pa ženska pa za častno KRALJICO vseh naročnikov "Am. Slovenca". Zraven tega bo dobil(a) častno diplomo v pozlačenem okvirju, kot glavno nagrado te kampanje.
Tisti, ki bo dobil drugo najvišje število glasov tekojn te kampanje, bo izvoljen za častnega PODMARŠALA, če ženska pa za častno POD-KRALJICO vseh naročnikov "Am. Slovenca".
Tisti, ki bo dobil tretje najvišje število glasov tekom te kampanje, bo pa izvoljen za drugega častnega PODMARŠALA, če ženska, pa za drugo 5astno PODKRALJICO vseh naročnikov "Am. Slovenca". Zraven dobita drugi in tretji glavni zmagovalci lepo častno spominsko diplomo kot kampanjsko nagrado.
Za slučaj, da v te j tekmi dobita dva enako število glasov, sta oba upravičena do častnega določenega titelna in enake nagrade.
V kakem morebitnem sporu ali pomoti si Uprava pridržuje pravico razsodbe.
Z vsako naročnino, predno je mogoče isto upoštevati, mora Uprava sprejeti plačilo za isto, drugače ne pride v upoštev.
Imena kandidatov bodo objavljena v "Am. Slovencu".
Vse pošiljatve in naročnine naslovite na: . ,-Mij-iJ i: • ŠČ? d J ti ■ J"': ' •'•' . .." "
i AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Road,	Chicago 8, Illinois
NA NOGE VSI NA DELO ZA NOVIMI NAROČNIKI!
r Stran 6
AMERIKANSKI SLOVENEC '
- . ■ IV.	p
Petek, 23. februarja 1945
Dušica - Rožamarija
i— Agnes Gunther —
"Knez jo vodno zove malčica."
"Uboga malčica," popravi otrok.
Vsa ta imena seveda niso zate. Čemu ti niso dali lepega staronemškega imena, imena Hohenstaufov, ko si vendar njihovega rodu. Tudi tvoji zlati kodri spominjajo na Hohenstaufe. Je sicer že dolgo od tega, toda možnost ni izključena)
Meni je pripovedoval neki prijatelj, da se rode ob obali svete dežele pri Akkonu, kamor so bili nekdaj prišli križarji, še vedno arabski otroci s plavimi kodri. To je še bolj čudno! — Morali bi te imenovati Grizelda ali Gerhilda ali Windemut ali Gi-zela! — Kaj ti je dušica?"
"Prijelo me je za srce, ko si imenoval Gizelo."
"Čudno dete, kako si pobledelo!"
"Tega imena ne smeš nikdar več izreči !" zapove dušica.
Zdaj vstane gospa Hardenstein od svojega sivega, volnenega klobčiča ter ošine grofa Thorsteina s svarečim pogledom.
"Dušica, zdaj pa sedi prav po domače! Kadar bom zaklical — 'zdaj'! moraš jiekaj časa ostati popolnoma mirna. Pripoveduj mi nekaj o tvojem lipovem deblu. Kaj je še lepega tam?"
Dušica je radevolje pripravljena in začne s svojim visokim, zvonkim glaskom: "Na lipovem deblu se radi tega pravi, ker je tam stal stolp, preden je na istem mestu rastla lipa."
"Kako krasen stavek," reče Harro smeje se.
"Oh, začetek mi napravi vedno gospod kantor, začeti sama ne znam. Saj ti moram pripovedovati nalogo. Moje pismo o lipi je tudi bila naloga."
"Začetek je bil torej v redu in zdaj lahko nadaljuješ!"
Dušica objame svoja kolena, katera nekoliko dvigne, nagne nalahno svojo glavico v stran ter zre v svojega prijatelja. Že je nameraval Harro zaklicati 'zdaj'! — Toda premagal se je še. Hoče pustiti dušico, dokler ne pozabi popolnoma nase. Njegove umetniške oči se iskre v svetem ognju.
"Na lipovem deblu stoji tudi močen stolp. Ali veš kaj o njem, dušica?"
Dušica počasi pripoveduje: "Ta stolp je rdeč. V njem so postelje za goste v dolgih lesenih predalih. Ce bi prišel kdaj kak kralj ali zapoveljujoč general, bi dobil najlepšo posteljo s svetlomodro svilo. Okna so zamrežena. Na svojem klobuku ima stolp velik šopek. Poleti je zelen in nosi majhne jagode. Tedaj se stolp raduje in pomežiku-je s svojim edinim očesom. Kadar gospodična Berger pregleduje postelje, ima stolp majhno, rdečo luč v glavi. Tedaj je šele prav vesel. Gori v stolpu je soba, ki se imenuje soba čarovnic in se vrata ne dajo nikdar zapreti. Ponoči se vedno znova od-pro. To pa zaradi čarovnice! Toda ta je že davno mrtva in vse je samo staro praznoverje r
"Ta stavek je moral biti gospodu kan-torju posebno všeč," vrže vmes Harro. v
"Je pa tudi od njega!" prizna prostodušno dušica ter nadaljuje: "Nobena tuja sobarica ne more v tej sobi spati, naj bo še toliko gostov v gradu. Ne vedo si pomagati, ker se v sredi noči vratž sama odpirajo. Tudi stopnice ima stolp, ki se vijejo v krogu, kakor vse stopnice v stolpih. Zovejo jih polžaste stopnice."
"Imenitno, gospod kantor!"
"Stopnice gredo v sredino zemlje. Ali še naj več pripovedujem?" Pri teh besedah pogleda dušica nekam zaskrbljeno gospo Hardenstein. Ta je odložila svoj klobčič in se vsaj na videz zatopila v knjigo. Harro pa prikima dušici, kar jo opogumi.
"Stolp je tisoč let star. V sredi zemlje stolp ni tako prijazen ko gori, kjer ima svoj šopek. Morda je že pozabil na to, sicer bi se ne mogel s svojim očesom smejati in s šopkom nihati, kadar pride vse vrabičje illltlltomUfJilHiU. ...........
sorodstvo k njemu na obisk. Morebiti tudi ne ve več, kaj je bilo pred tisoč leti, saj se mora brigati za postelje. Nekoč je stopal nekdo po stopnicah navzdol..."
"Dušica, prosim te, sedi takole samo en trenutek! Moj Bog, kolika radost! Ali lahko tako sediš? In pripoveduj še, ali je bil to vitez ali kletar?"
Ta čudovito oduševljen izraz bi rad Harro zadržal v obrazu dušice. Njegov čopič hiti...
"Dalje, dušica!"
"To ni bil vitez, bila je ženska."
"Je bila kakšna gospa?" vpraša Harro.
"Ne vem tega," odgovori dušica. "Držala je roko predse, da bi ne trčila ob sivo kamenje. Njena roka je bila bleda kot njen cbraz. Lasje, ki so bili še bolj zlati od mojih, so ji segali do kolen. ŽaTnjo je stopal nekdo. Toda ta se je ni smel dotakniti in se je tega tudi sam zbal. Doli je močen steber in hodnik, kjer gori majhna luč, rumena in rdeča. Kamenje je črno in raskavo in ona stoji ob stebru. Pozneje postaile njena obleka bela, prej je bila črna. Toliko o stolpu!"
"Tvoja zgodba je malce grozna, dušica, in čisto si pobledela."
Zdaj je dušica obmolknila, Harro pa slika z gorečo vnemo. — In vendar bi tako rad prisluškoval temu nežnemu glasku. Harro domneva, da se dušica poglablja v bolest. In njenega očeta bi gotovo ne veselilo, ako bi se preveč žalobnega zrcalilo v sliki dušice.
Harro še brž vpraša dušico, če je vse to, kar je pripovedovala, plod njene lastne domišljije, nakar mu ta odgovori:
"To pa že ne!"
In zopet se mu dušica odpira kot v zimskem gozdu, ko je iskala Božička. S pritajenim glaskom nadaljuje: "Bila je noč, v kateri je nekdo umrl. Lipa je nosila rumene šopke. Ker pa je ta zdaj mrtva, ne odmeva več v njenih vejah: 'Ra-pucel, razpusti svoje dolge lase — ^orje, gorje! — Vetrček, odnesi Kurtu klobuček!
—	Ti majhna kopriva, kaj stojiš tako sama? — Nikdo ne češe z ljubkimi rokami mojih las, da se ne trgajo. Nihče ne pripoveduje med česanjem in ne zna presti, da kar pleše vretence na nežni nitki. Soba je prazna! — Na pokopališču pa stoji križ! Poleg tega pa raste rastlinica: 'srčna boF in še ena, ki se zove: Veselja nikdar več*! In ptiček na križu ponavlja: nikdar več, nikdar več f
Po ponosnem obrazu, ki se skriva za knjigo, teče solza za solzo in rame v sivo-svileni bluzi drhte.
"So ljudje; ki nad drugim vzdihujejo in ki ga trpinčijo. In nikdar ne more človek biti sam. Nikdar, nikdar! Vedno mora komu ugoditi, če ne francoski, pa angleški.
—	In gotovo ne bo nikdar bolje. — Toda ni čisto nemogoče splezati skozi okno! Tam manjka en zapah, Česar Babeta še ni opazila. In tako se pride na lipovo deblo. Mesec obseva lipo in ta plaka. Ker lipa tako opojno diši, se lahko zaspi ob rampi in v spanju pade dol. Ljubi Bog bi radi tega ne bil zelo hud. On vendar ve, kako je vse to.
—	Prav prijetno toplo je in lipa se leskeče v svojih solzah ter boža človeka s svojim vonjem, dokler se mu ne zapro oči. Mesečina obdaja njeno obleko in ta je iz srebra. Na svojem vratu ima okras visečih kapljic. Iz njenih las visi bela megla. In kako pogleda človeka! — Stroga je in ve vse. Ona pozna: srčno bol, osamelost in nikdar več! Človek je najbolj zadovoljen, kadar je najbolj žalosten. Lipa je tu, dokler ne zaspim."
Dušica odide, toda kmalu se zopet vrne te reče Harru:
"Gospa ni sama, zato je nisem pozvala."
Harro brž spravi svoje stvari, zakrije započeto sliko ter prepove otroku dvigniti zagrinjalo. Kar vstopi gospa Hardenstein s sijajem v očeh, rekoč:	(Dalje)
Hotpoint?
ELECTRICAL APPLIANCES
MADE FOR 40 YEARS NOT WAR BORN BABIES
o * + • • •
IMMEDIATE OPENINGS
FOR
GENERAL FACTORY WORKERS
EXPERIENCE NOT NECESSARY
100% ESSENTIAL RADAR INDUSTRY GOOD WAGES — AUTOMATIC INCREASES BONUS — FREE INSURANCE
WORK AT EITHER OF OUR 2 PLANTS
MaiirPlant — 4545 W. AUGUSTA BLVD. Branch Plant — 973 W. CULLERTON
HELP IS ALSO REQUIRED IN OUR SPACIOUS CAFETERIA AT OUR MAIN PLANT — FULL OR PART TIME MEALS; UNIFORMS fc INSURANCE FURNISHED
MOTOROLA
GALVIN MANUFACTURING CORP. 4645 W. AUGUSTA BLVD.
( Najboljšo Garancijo Zavarovalnine jamči Vam r	in Vašim otrokom	_ (
Kranjsko-Slovenska <
j Katoliška @ Jednota j
i
\	SO^y^NTNOSf K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA *2§.43%
) Najstarejša slovenska podporna organizacija ]
J v Ameriki... Posluje že 51. leto. \ Članstvo: 39,811 '_Premoženje: $5,900,000
1]	Če hočeš dobro sebi in sro£m dragim, xavaruj se pri najboljii,	J
(	pošteni lit nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO-	\
/	VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko xrrsrujei n	/
j	amrtnine, razne poškodbe, operacije, prod bolrml in onemoglosti.
i **
)	K. S. K. JEDNOTA sprejem« moške in ienske od 16. do 60.	j
(	let«; otroke p« takoj po rojstni in do 16. let« pod troje okrilje.	\
)	K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate	I
j	sedanje dobe od S25000 do $5,000.00.	)
(	K. 8. K. JEDNOTA je prava mati vdor in sirot. Ce še nisi	V
/	Ban aH ETr-**— ta mofo2ne in bogate katoliške podpor— organi-	/
j	sadje, potrudi ae in pristopi takoj.	J
(	Za pojasnila o zavarovalnini in sa vse drage podrobnosti	)
J	m obrnite m uradnike in uradnice krajevnih draitev	\
)	K. 8. K. Jednote, aH p« na:	/
) GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU (
n	''	/
< 351-363 No. Chicago Street, Joliet, Illinois )
IZŠEL JE	I
VELIKI ANGLEŠKO- SLOVENSKI
I Besednjak
ki g« je spisal in lsdal
DR.F.J.KERN
To je najpopolnejši angleiko-slo venski besednjak s angleško izgovarjavo. Po tem besednjaku so popraievali. Zdaj je besednjak n« razpolago.
STANE S POŠTNINO $5.00
kar j« poslati s naročilom. TisiL ki g« želijo dobiti, naj tako] pišejo ponj na naslovi
KNJIGARNA AM. SLOVENEC
- 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois
Izjava podi izjavo prav tu v Ameriki, da je edina poljska vlada le vlada v Londonu, j Umevno, da so v skrbeh, ker vstaja — Lublin, ne London. Nekaj izjav je histeričnih. "Do , devet miljonov katoličanov je izgubljenih, ako pride Lublin", trdijo. Well, bo nekaj histerije pri tem, veleposestva utegnejo biti izgubljena, v skledi pa ari-stokratom ne bodo le ščurki, in končno vsak le z eno žlico za-Ijema.
★
Moskva je vpostavila poseben urad, da uredi verske za-| deve. Ker je bilo že v prejšnji i Rusiji (brez Curzonove meje) j do pet miljonov katoličanov in j je bilo s temi hudo hudo, je u-mevno, da se amerikanski ka-; toličani zanimajo, kako bo, ko j pride še do devet miljonov ka-jtoličanov pod Rusijo. Vprašali so uljudno Polyanskija, in Po-lyansky je uljudno odgovoril. Preštudirajte, ako vas zanima, i Vidim komentarje na odgovor. Pravijo, yes . . . yes ... je nekaj, ampak besede Moskva ne bo držala, besedo bo snedla. Odkod to danes že veste? Počakajte vsaj, in skakajte tedaj, ko bodo besedo snedli, ako jo 'sne j o.
I *
Rusi prodirajo, menda je tudi precej Poljakov med njimi, dasi so ti Poljaki le iz Lu-blina. Ali res niso Poljaki? Pravijo, da bodo Nemcem vzeli do Odre, Vzhodno Prusijo južno od Koenigsberga. London noče tega, hoče pa Vilno in Lvov. Well . . . well . . . nočejo ukradene koze, sami pa bi hoteli kozo ukrasti! Pri prodiranju ne prenagli ae, fant. Rusi so že trikrat tako prodirali, pa so jim Nemci prišli za hrbet, in vse je šlo fuč. Počakaj, da vidiš, če so si Rusi tokrat ' hrbet zavarovali, da ne pride
burja iz Vzhodne Prusije.
★
Tudi papež ima križe in težave in še dosti jih ima. Tito, saj poznate tega komunista, pa pride k — papežu! In še prosi. "Deset kaplanov bo treba." Križe ima tudi Tito. Njegovi partizani pridejo. "Neče-mo biti jako štoka bez repa/' mu povedo, "preskrbi nam kaplanov, da bodo pomolili za naše grešne duše. Hazurala, I znaš Nemce, Švabe briti, boš znal dobiti tudi nekaj kapla-jnov." Kam naj se Tito obrne? Do škofov? Well, ti bi mu pokazali le hrbte, saj veste, kako je tam doli zdaj. Papež je nad škofi, ne kaže drugega, Tito mora iti k papežu, in je ; šel, saj ste čitali. Ampak papež? Tu se začne papežev križ. Vedeti mora, kako je s tem Titom in partizani. Odkod naj zve?
Morda kak amerikanski škof? Odkod? In zgodilo se je tiste dni, da je amerikanski škof izvedel, da priprost slovenski fajmošter nekaj ve in razume o Titu in partizanih in sporočil je pape&u in slovenski fajmošter je te dni informiral papeža radi kaplanov za Titove partizane. Tako se suče svet, ko se tako čudno suče danes.
★
Do novega razgovora s Stalinom mora priti. Tako sili Churchill. Tudi on ima križe, izgleda. Odkod križi? Kaže, kpkor bi Stalin sam hotel govoriti in nikogar vprašati. To jena od sile. Kam naj potem Anglija pride ? Ako Stalin sam govori, ne vem, kako bi utegnil govoriti, sodim pa, da bi ne bilo ravno slabo, ako bi prišli Slovani sami do besede in bi govorili, pa nikogar ne vprašali, če bi Slovani znali modro in pametno govoriti.
J. M. Trtin.k
Cas bi bil, da bi se bili Slovani naučili govoriti sami, in bi ne
letali k drugim.
★
Z Nemci imajo križe m Nemci imajo križe. Neki Nemci vidijo, da prihaja konec, da se mrači in se je dan nagnil. "Pomagajte nam, višjim krogom, pa bomo mi vam pomagali zo-I per brdavsa Hitlera," tako poudarjajo, "ker mi višji krogi nismo nikoli Hitlera marali!" | Ali ga res niso marali? Well, ko se je prikazovala vesela zarja za Nemce, so ravno ti višji krogi gledali na Hitlera, da so še na Boga pozabili.
A TTAVE w
J I'" Ti " ter tor Cm mm Btwirt. J^^H8***	"Hermlmg
f V .ft	*** CM DMrniT
f Ji VfJ If not. wfajr not? PWaunf.
prompt is action, elective, ^klttl TOrtr coat* and* Sixty
-.13» NERVINE
, XT OR relit! from Fractional Mer-l r vow Distarfaaaca* mc* aa Siecp-1 1 til......jCraalnaw. farft fciltty.
! di«:e»tSa. Table«« SS* mmd 7S4.
Liquid*«* and ILML Bern* Am-t ticaj mad mm aal7 m dtfrrttd.
' i___ _
1 1 Pain FflJ otoitfm VapA I
1 i	ar Faactlamai — ~ili'j
'	*«ias —2S for 23«, 12S
I	for«.««. Get then at roar //JV^
I 1	drus store. Bead diiwliww W/yp\k
aad Ma only m directed. / / v
»
Keeping house, helping
take care of the family—70a would realize that business girls are not the only ones who sometimes get Headache and Tired Aching Muscles. We home girls often work just as hard and have just as many Headaches, just as many Stomach Upsets and get just as Tired.
About a year ago, I first used
ALKA-SELTZER
I find that it eases my Aching Head, takes the kinks out of Tired, . Aching Muscles and brings relief ' when I have Acid Indigestion.
1 The family says I am a lot easier to live with since I have known about Alka-'Seltzer.
■ Have you tried ALKA-SELTZER? If not, why don't you get a package today? Large package 60*. Small package 30*, also by the^glass at Soda Fountains.
DELO DOBI V TISKARNI
"Amer. Slovenca" izučen tiskar, ali pa vsaj z delno skušnjo, ki zna delati na tiskarskem stroju "Goss Comet Press". Sprejme se tudi tak, ki bi se hotel učit tiskanja. Dela lahko polni čas, ali le delni čas. Vprašajte ali pa pišite na: Upravo Amer. Slovenca, 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, III. x3 •_
PRODA SE
2-nadstropna zidana hiša s 4 stanovanji, 2 po 3 in 2 po 4 sobe. Kurjava na peč. Nahaja se na 1824 W. 22. Place, Chicago. Pokličite lastnika Martin Seni-ca, 6101 So. Artesian Ave., po 8. uri zvečer. Tel. Grove Hill 3138.	3x
f	---------1 -_= 3 1
DR. JOIN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Ave.
Telefon Canal 0523 Uradne ura: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od ' 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer.