ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA VRHNIŠKA LOKALNA ŽELEZNICA JOŽE JENKO V letu 1836, ko so avstrijski vojaški pio- nirski oddelki, državni in privatni inženirji pregledovali teren in predlagali traso za bodočo dvotirno progo Dunaj—Trst, so se oglašali tudi zasebni interesenti ter začrto- vali poti te važne gospodarske glavne proge. Obstajal je predlog, naj teče bodoča magi- strala ob severo-vzhodnem robu Ljubljan- skega barja ter nato nadaljuje pot mimo Vrhnike oziroma v njeni neposredni okolici. Ta mojster je bil znani napredni agrarec Peter Leskovic. Mož je bil doma v vasi Vi- harše ob cesti med Logatcem in Idrijo. Kot gospodarstvenik se je zanimal tudi za pro- metne razmere. Spoznal je, da so bodoče železnice pravi blagoslov za kraje, ki se jih bodo dotaknile nove iznajdbe. Ker takih vzponov, kakor so npr. proti njegovemu do- mačemu kraju, parni stroji ne bodo zmogli, je vsaj notranje želel, da se vije bodoča proga v njegovi bližini. Tako kaže nam dosegljiva prva, s peresom črtana karta z vrhniško že- leznico. Sicer je predvideval dve inačici iz Ljubljane. Prva smer nakazuje pot proti Gorenjski ob Savi in Sori skozi oziroma mi- mo Medvod, Škofje Loke, Poljan do Hotavelj. Druga, za naš predmet važna varianta pa teče od Ljubljane dalje ob državni cesti do Vrhnike oziroma njene neposrednje bližine in dalje proti Podlipi, Smrečju, Dobračevi in Fužinam v strogi zahodni smeri mimo Sovodnja. Na poti med Kopačnico in Mrav- ljami se obe inačici zvežeta pri Cerknem in združeni nadaljujeta pot do Mosta ob Soči (Sv. Lucije) in dalje, da čim preje dosežeta Trst.i Po daljšem razpravljanju, kje naj dvotirna magistrata teče od Celja dalje proti Ljub- ljani, se je vlada odločila zaradi bodočega odcepa proge proti Zagrebu, da naj se vije ob Savinji in Savi, čeprav je bila začrtana proga pod Kamniškimi planinami po Črnem grabnu ali ob rečici v Tuhinjski dolini do Ljubljane za 76 km krajša. Takratne teh- nične priprave namreč niso dovolile, da bi , pod Sent Gotardom rili v 3800 m dolg pre- dor.2 Trasa nadaljuje svojo pot na desnem bregu Ljubljanice, preko katere naj bi vodilo pet ' zaporednih mostov, zavije nad Zalogom na [ levi breg in zopet prekorači reko južno od i Ljubljane, od koder nadaljuje po dolgem,; nizkem nasipu čez Barje. Severno od vasi Gorice zavije proga na desno in preseka državno cesto v sredini med Logom in Vrh- niko, kjer se obrne proti Podlipi. Po tej ver- ziji bi bila to druga varianta med Ljubljano in Vrhniko.' Skoraj je minilo pol stoletja, ko so začeli gospodarstveniki tretjič obravnavati vrhni- ško železnico. Za njeno predkoncesijo je za- prosil dne i. decembra 1894 rudarski inženir Avgust Glowacki iz Ljubljane. Temu je trgo- vinsko ministrstvo dne 9. marca naslednjega leta dovolilo, da sme pričeti s pripravljal- nimi tehničnimi deli za normalnotirno lo- kalno železnico. Dovoljenje je veljalo šest mesecev; proga naj bi se odcepila na pri- mernem mestu obstoječe glavne dvotirne ma- gistrate med Ljubljano in Borovnico čez Log na Vrhniko.^ Neposredno nato je zadela Ljubljano velika nesreča — velikonočni po- tres. Mesto je bilo treba obnoviti ter poško- dovana poslopja popraviti. Zato je bilo nuj- no pripraviti in pripeljati mnogo gradbenega materiala. Sreča v nesreči je bila, da je bil v tem času ustanovljen na Vrhniki začasen konzorcij z nalogo, da gradi vrhniško lokalno progo tako, da bi tekla železnica iz Ljub- ljane, se odcepila pri km 440 južne železnice ter vozila mimo Brezovice in Lukovice v Log, od koder bi se po posebni progi ali pa po državni cesti bližala mimo Drenovega griča in Sinje gorice Vrhniki. Konzorcij je že dal nalog za sestavo generalnega projekta in pro- računa gradbenemu podjetju Neufeldu na Dunaju.' V tem smislu je poročal in predla- gal občinski odbornik Ivan Hribar na seji 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO občinskega sveta dne 18. julija 1895. V pred- logu je nadaljeval: gradnja te železnice bi bila važna že pri obstoječih razmerah za Ljubljano; sedaj — po potresu — pa bo treba v naslednjih petih letih izredno veliko stav- benega materiala, zlasti opeke in kamenja. Čeprav sta bili zgrajeni v ljubljanski okolici dve novi opekarni z okroglimi pečmi, vendar vse bližnje opekarne ne bodo mogle proiz- vajati tolikih količin, kolikor jih bo potreb nih za popravilo starih porušenih, oziroma poškodovanih ter na novo zgrajenih poslopij. Nabava opeke pa bo na Vrhniki že mo- goča, ker bodo letos gradili tri nove okrogle peči. Tako bo železnica olajšala dovoz tega gradbenega materiala. Nič manj ne bo sode- lovala železnica pri prevozu kamenja; ob tej bodoči trasi je več kamnolomov, posebno v Logu. Stavbeni les pa bo prihajal v Ljub- ljano iz ligojnskih, horjulskili in podlipskih gozdov. Vsa ta dejstva opravičujejo zahte- vek, da zgradi država prepotrebno železnico Ljubljana—Vrhnika kot progo po potrebi, oziroma v sili in se vzame v zakonski načrt tistih lokalk, ki se morajo graditi in končati v 1. 1896. V smislu Hribarjevega predloga, ki je bil soglasno sprejet, je magistrat ljub- ljanski priporočal trgovinskemu ministrstvu gradnjo vrhniške proge.' V mesecu avgustu 1895 je bil sestavljen konzorcij za zgradnjo vrhniške železnice. Za predsednika so izvolili Ivana Hribarja iz Ljubljane, člani pa so bili Vrhničani: Ga- brijel Jelovšek, Josip Lenarčič, Teodor Frö- lich, Karel Mayer in Ivan Gruden. Tako se- stavljen vodilni odbor je skrbel v dogovoru z dunajskim podjetjem Gustavom Ernstom za sestavo načrta, ki je bil 26. septembra predložen trgovinskemu ministru. Za na- pravo generalnega načrta in troškovnika je odobril kranjski deželni odbor 1000 goldi- narjev pod pogojem, da ga konzorcij iz stavbenega zaklada kasneje povrne.' Na pod- lagi teh vlog je pristojno ministrstvo dovolilo v smislu obstoječih zakonskih odločb revizijo bodoče trase in s tem v zvezi predvideno postajno komisijo.8 Predpisani obhod so opravili dne 24. oktobra. Sklenjeno je bilo, da se odcepi vrhniška proga od glavne dvo- tirne železnice v smeri proti Trstu pri čuvaj- nici št. 448, kjer se zgradi tudi nova postajna edinica Brezovica. Zupan pristojne občine zahteva, da naj stoji nova postaja ob državni cesti in ne ob občinski poti. Predvidena edi- nica v Logu naj leži v km 4/5 neposredno ob cesti na Podpeč; proti temu je ugovarjal podeželski krčmar Lenarčič. Po načrtu pred- videno nakladališče Lesno brdo naj se ime- nuje Drenov grič, kar je bilo soglasno odo- breno. Glede končne postaje je bil sklep, da : je lega ugodna za eventualno nadaljevanje; proge proti Logatcu in zamišljenemu koncu v ] Ajdovščini. Tu bi omenil, da je pri obhodu in v komisiji še sodeloval iniciator inž. Glo-; wacki. Od tedaj dalje ni več podpisan na ! kateremkoli uradnem spisu.' DOKAZOVANJE RENTABILNOSTI PROGE Dne 10. oktobra 1895 je uprava generalne direkcije južne železnice odgovorila konzor- ciju, da je pripravljena v zvezi z vlogo z dne 22. septembra upravljati in voditi promet na novi progi Ljubljana—Vrhnika. Vendar mora poznati pogoje pri morebitnem uprav- ljanju ter se seznaniti s tehničnimi in komer- cialnimi razmerami. Spričo tega je potrebno zbrati in predložiti podatke o rentabilnosti. Iz rezultatov naj bo razvidna množina naj- važnejših predmetov, ki se bodo prevažali iz predvidenih edinic in nanje pri bodoči že- leznici.'" Za zbiranje teh podatkov so poverili vele- posestnika Jožefa Lenarčiča z Vrhnike. Za nas ni važno preračunavanje rentabilite, pač pa zvemo iz poročila o gospodarskih razme- rah, ki so vladale pred dobrimi 65 leti v trgu Vrhniki in okolici. A. Blagovni promet Čeprav se je dvotirna proga Ljubljana— Trst mačehovsko izogibala Vrhniki, vendar njena obstoječa mala industrija ni propadla. Boriti se je morala za svoj obstoj, četudi bo bile postaje Borovnica, Verd in Logatec od 10 do 20 km oddaljene od trga. Kajti vprega na dolgih razdaljah in slabo vzdrževanih ce- stah je neugodno vplivala na prodajno ceno. Manj vredno blago pa sploh ni prišlo v pro- dajo in je segnilo pod milim nebom. V občini Vrhniki, t. j. med Borovnico, Lo- gatcem in Rovtami se razprostira 9830 oralov visokega gozda. Na tej površini posekani les se predeluje in žaga na 17 žagah; 16 od teh jih poganja vodna sila, ena pa je parna žaga. Tudi iz gozdov kneza Windischgrätza in lo- gaškega sodnega okraja prihaja les semkaj v obdelavo. Hrastovino pripeljejo Gorenjci in Dolenjci; te vrste lesa reže obstoječa to- varna za parkete, ki pripravlja razne oblike za izdelovanje pohištva ter ga tudi izvaža. Za domače potrebe, t. j. za kurjavo pose- kajo vsako leto dokajšne množine bukovih drv, ki jih prodajo tudi v Ljubljano. Iz odpadkov posekanega lesa žgejo, ozi- roma kuhajo oglje; količina te robe se bo 36 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Predlog Petra Leskovica za prro železniško traso med Ljubljano in Vrhniko z nadaljevanjem proti Trstu skozi Cerkno in Sv. Lucijo iz leta 1836 (Ložki razgledi VI/1959, str. 187) 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO povečala, ko bo prevoz po železnici lažji in cenejši. Lesnoipredelovalna tovarna izdeluje poleg parkctov tudi kadi. čebre in sode raznih ve- likosti. Po razmerah sodeč moremo trditi in skle- pati, da bi na Vrhniko dospelo ca. 150, iz- vozilo pa bi se 1100 vagonov lesa. Skupno število uvoza in izvoza se bo dvignilo za ca. 200 vagonov nasproti sedanjemu številu. Sestavljavec tega pregleda Jože Lenarčič trdi, da so geologi v neposrednem železni- škem območju, posebno v horjulski okolici zasledili sloje rjavega premoga. Tudi drugod iščejo in vrtajo za premogom. Rezultati bodo kmalu znani. Pri bodoči edinici v Drenovem griču so ugotovili velike količine antracita, ki ga je mogoče zasledovati v dolžini 10 km od Loga do Podlipe. V globini 20 m so odkrili 30 do 100 cm debele plasti. Uvoz premoga za potrebe vrhniške pivo- varne znaša letno 10—12 vagonov. Prevoz iz Borovnice s cestnimi vozili stane 10—12 goldinarjev. Pričakovati pa moramo, da bo potreba po premogu za pivovarno, opekarne in privatnike narasla na 1 V2 vagona dnevno. Ker je na poteku nove proge posebno od , Loga dalje dokaj kamnolomov, je mogoče žgati letno do 100 vagonov apna. Tega bo rabila prav sedaj po potresu porušena in poškodovana Ljubljana. Kasneje ga bo mo- goče še več producirati in ga izvoziti v Trst in tudi dalje. Vsekakor bo laže konkurirati s cenami nasproti produkciji apna s Postojno zaradi bližine in s cenejšim prevozom. Kot gradbeni material moramo omeniti tudi kamenje. V vrhniški okolici je dokaj kamnolomov. Do sedaj je bil najboljši odje- malec Ljubljana. Pri tem moramo upoštevati skladovnice črnega marmora v okolici Les- nega Brda. V prejšnjih letih so ga prodajali v Budimpešto, Dunaj in Trst. Računajmo, da bo te robe do 250 vagonov letno. Vsekakor ne smemo prezreti zemeljskih izdelkov, t. j. izdelke iz gline in ilovice. Upo- rabljajo jih delno za izdelavo peči, predvsem pa za izvrstno opeko. Na Vrhniki obstajajo 4 opekarne, katerim se bo v kratkem pridru- žila še peta. Do sedaj so žgali letno do 3 mili- jone opeke; z dodatno peto in z razširjenjem in opremo ene od obstoječih opekarn na strojni pogon bo mogoče obratovati tudi po- zimi. Tako se bo dvignila produkcija za 4 milijone, torej skujino na 7 milijonov letno. Iz Vrhnike in njene okolice izvažajo pše- nico, ajdo in oves ter kupujejo za lastno uporabo moko v Ljubljani. Zelo radi Vrhni- čani zamenjujejo žito v Ljubljani, t. j. pše- nico in koruzo in meljejo doma v velikem mlinu, ki razpečava doma in okolici mlevske izdelke. Izvožena in uvožena žita dosežejo na leto okoli 270 vagonov. V trgu obratuje pivovarna, ki vari letno 6000—7000 hI piva. Doma ga popijejo ca. 2000 hl, medtem ko ostanek izvozijo. Za po- trebe pivovarne bo železnica prevozila letno 165 vagonov, naloženih delno s pivom in žga- njem, hmeljem in praznimi sodi ter dokajš- njo količino slivovke in brinovca. Pri prevozu z železnico pride v poštev tudi živina. Na Vrhniki je predvidenih 5 letnih sejmov, kamor pripeljejo okoliški kmetje 1000—2000 repov. Dobro rejeno go- vedo prodajo v Ljubljano in Trst. V Pulj po- šiljajo redno teleta, ki jih sedaj odprem- Ija postaja Logatec. V horjulskih in ligojn- skih vaseh se pečajo prebivavci s svinjerejo. Kmetje kupujejo mlade prašičke drugod, doma jih podkrmijo ter koljejo. Meso poši- ljajo ljubljanski tovarni salame, čestokrat pa izvažajo meso v Idrijo in Trst. S tem blagom bi obremenili železnico do 30 vagonov letno. Kakor danes tako je bila tudi takrat raz- vita usnjarska industrija. Dober glas o ka- kovostnem usnju je šel daleč po deželi in svetu, ker je bilo na mnogih razstavah odli- kovano. Letno prihaja 50.000 po 5 kg težkih kož, ki jih doma ustrojijo in potem izvažajo. Za predelovanje kož porabijo do 400 stotov ribje masti in loja. Predvideva se, da bo že- leznica prevozila vsako leto do 60 vagonov usnja. Sestavljavec Lenarčič trdi, da je zanesljivo računati, da bo železnica letno do 4800 vago- nov robe prevozila. Dohodki tovornega pro- meta bi bili: • 38 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIK B. Potniški promet Za predračun potniškega prometa in pred- metnih dohodkov so odločilni; a) zaledje vsake edinice do 5 km premera; b) število prebivavcev na območju pod a) znaša '/e naseljencev posamezne edinice; c) vsak po tem ključu ugotovljeni okoličan in domačin uporabi letno vsaj enkrat vlak na poti in na povratku, dolžina prevožene poti pa znaša vsaj 50 "/o celotne dolžine proge od začetne in končne točke; v našem primeru torej pri 20 km dolgi poti vsaj 10 km; č) frekvenco sestavlja od vozečih se pot- nikov 10 Vo, po takrat označenih oddelkih I. razred, 90*/o pa III. razred. Vozna tarifa znaša na osebo in kilometer 3'/2, oziroma 2 '/2 krajcarja. J Gostota prebivavcev je bila: Ljubljana........ 50.505 Brezovica........ 428 Lukovica........ 160 Log.......... 288 Drenov grič....... 198 Vrhnika in Hrib...... 2.328 Skupaj . . . 33.907 v okoliškem območju pod b), ki ima ca. 12.000 prebivalcev V......... 2.000 v celoti ca. . . . 36.000 Po gornjem ključu napravi to število letno 2 krat 36.000 krat 90 skupno 720.000 potni- ških kilometrov. 10 »/o od tega odpade na I. razred in 90«/o na III. razred. Po tarifi po 3 V2 krajcarja in 2 V2 krajcarja značajo dohodki 72.000 pot. kilometrov krat 0.033 ....... 2.520 gold in 548.000 pot. kilometrov 0.025 ....... 16.200 gold poleg še prtljažina 20 ton krat 10 krat 1.1 + (2000 krat 10 kr) 420 gold skupni dohodki potniškega prometa............. 19.000 gold k temu še dohodki tovornega prometa............ 33.000 gold potem znašajo bruto dohodki............... 52.000 gold za vso progo Ljubljana—\'rhnika, t. j. za peažni 8 km dolgi del Ljubljana—Brezovica, ki ga skupno uporablja konzorcij z južno železnico in novo progo Brezovica—Vrhnika, ki jo uporablja samo konzorcij v prometni dolžini 12 km; potem znaša pri skupni dol- žini 20 km povpr. bruto-donos 2600 gld/km. OBRATNI STROŠKI- Pri dnevnem prometu dveh parov vlakov, ki prevozita po 8 km dolgo peažno progo s povprečnimi izdatki 1.10 gold, na 8 km in 12 km nove železnice po 90 krajcarjev za km, potem znašajo obratni stroški: I. za progo Ljubljana—Brezovica 2 krat 2 krat 365 krat 8 krat 1.10 ........ 12.848 gold II. za lokalno progo Brezovico—Vrhnika 2 krat 2 krat 365 krat 0.90 ......... 15.768 gold pavšalni upravni stroški...... 1.232 gold skupaj I in II ter pavšal..... 37.000 gold Cisti dohodki peažne proge bruto dohodki 8 km po 2.500 gold............ 20.800 gold izdatki pod I.............. 12.800 gold v dobro peažni progi 8.0000 gold lokalne proge Brezovica—Vrhnika 12 km krat 2.600 gold........... 31.200 gold izdatki pod II.............. 17.000 gold v dobro nove proge 14.000 gold oziroma 14.000 : 12 = 1.170 gold Medtem ko je znašal čisti dohodek 23,061 kilometrov dolge proge lokalke Ljubljana— Kamnik 1. 1893 in 1894 po 2550 gold na km in 134 km dolge dolenjske železnice v letu 1894 in v polletju 1895 povprečno 3800 gold, čuti sestavljavec Lenarčič za vrhniško progo, da je ta prognoza za novo progo ugodna.'* . KONKRETNI UKREPI i Dne 3. januarja 1896 je deželni zbor po- oblastil deželni odbor, da dovoli izplačati za| gradnjo vrhniške železnice 20.000 gold pre-i dujma iz garancijskega fonda dolenjskih že- 1 leznic konzorciju za gradnjo te lokalke, ako! bi ga potreboval v tekočem letu.'^ ' Ker je deželni odbor na svoji seji dne 31. ju- i lija 1895 obravnaval prošnjo komisionarjev i za predkoncesijo vrhniške lokalke, trgovin-< skemu ministrstvu obrazložil nujno potrebo; te železniške zveze ter priporočal, da se ta i, vzame v program gradnje v letu 1896, je na novo ustanovljeno železniško ministrstvo izjavilo, da je pripravljeno zajamčiti držav- , no poroštvo čistega letnega dohodka s 4*'/6^ obrestmi in razdolžiti prioritetno posojilo i v največjem znesku 400.000 gold, ki se na-1 39 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO jame zaradi dobave denarja. Dalje bo pri- stojni minister izposloval že v bodočem po- mladanskem zasedanju državnega zbora pod pogojem, da bi kranjska dežela in udeleženci skupno prevzeli najmanj za 50.000 gold osnovnih — glavninskih delnic v nominalnem znesku po al pari kurzu delniške družbe, ki se mora ustanoviti. Železniški minister je prepustil deželnemu odboru, da podvzame zaradi pridobitve za- htevanega zneska potrebne korake zlasti med lokalnimi udeleženci. Ker je deželni zbor sklenil in dovolil prispevati že 51. julija 1895 za nakup osnovnih delnic znesek 20.000 gold, toda le pod pogojem, da bodo tudi lokalni faktorji podpisali enako vsoto, je železniški minister pripomnil, da naj podpišejo tudi Vrhničani in okoličani do 30.000 gold, sicer bi se moral kriti primanjkljaj s primernim zvišanjem deželne podpore. Deželni odbor je o tem obvestil konzorcij in županstvo na Vrhniki. Oba je prosil za čim prejšnje sporočilo. Železniškemu mini- strstvu je bilo že 25. februarja 1896 javljeno o uspehu zbiranja in obveznega podpisova- nja zneskov. Obenem so prijavili sestav kon- zorcija, v katerem so bili: Ivan Hribar, de- želni poslanec, kot načelnik, Gabrijel Jelov- šek, vrhniški župan, kot načelnikov namest- nik, kot člani pa Teodor Frölich, pivovarnar. Avgust Glowacki, avtorizirani inženir, Ivan Gruden, davkar v pok., Josip Lenarčič, to- varnar, in Karel Mayer, trgovec." Z vabilom konzorcija lokalne železnice z dne 16. novembra 1895 so podpisali posamez- niki te-le zneske v goldinarjih: Kotnik Ma- rija in Kmetska posojilnica po 3000, Franc Štrukelj iz Ljubljane 500, Gabrijel Jelov- šek in Emilija Golob po 400, Karel Mayer 300, Ivan Gruden, Ivan Hribar, Franc Ter- šar, Štefan Furlan po 200, Franc Hočevar, Ivan Oblak, Jernej Janša, Jurij Grampov- čan senior, Fric Jeršinovec, Matija Počkaj in Karel Jelovšek po 100, torej skupno 15.100." Na osnovi poročila deželnega odbora že- lezniškemu ministrstvu in deželni vladi dne 9. marca 1896, da so se udeleženci v notarsko overjenih izjavah dne 18. in 21. februarja zavezali na zahtevo plačati gornje zneske za osnovne delnice in da se je Kranjska hra- nilnica odločila prispevati za iste namene 14.900 gold, je deželni odbor priporočil, da naj se gradnja te lokalke pospeši.** Z zakonom dne 21. julija 1896 državnega zakonika Kos LV je bila dunaj. vlada poobla- ščen*a, da pod pogoji tega zakona zagotovi tudi gradnjo železnice od primerne točke pri Ljubljani na južnoželezniški progi Dunaj— Trst na Vrhniko. Po členu III. tega zakona je država jamčila za dobo 76 let čisti do- biček v znesku 17.000 gold. Ta garancija je bila vezana na pogoj, da prispeva dežela in udeleženci k stroškom gradnje najmanj 50.000 gold. Nadaljnji člen XII. odreja, da se mora ta znesek naložiti v osnovnih delnicah. Zanje se ne plačujejo interkalarne obresti ves čas gradnje. Podpisane delnice morajo biti pra- vočasno vplačane in nato takoj prevzete od udeležencev, ker je od tega odvisna pode- litev koncesije. Dne 17. junija 1896 je začasni vodilni od- bor naprosil deželni odbor, da naj končno po dveh mesecih dne 5. septembra obljub- ljenih 20.000 gold podpiše, toda pod pogo- jem, da prevzame glavninske delnice po no- minalni vrednosti od akcijske družbe, ki se mora ustanoviti v smislu naredbe državne uprave. Hkrati vplača omenjeno vsoto pri avstrijskem zavodu za prometna in javna dela pri nižjeavstrijski ekskomptni družbi na Dunaju proti obrestim za ves čas, dokler se ne podeli in razglasi koncesijska listina.*' Z zakonom dne 21. julija 1896 je bila dana garancija za gradnjo proge Ljubljana—Vrh- nika in Gorica—Ajdovščina poleg še 20 dru- gih na desnem bregu Donave v Cislitaniji. To jamstvo je ojunačilo Ivana Hribarja, ki je bil med tem časom že potrjen za ljubljan- skega župana, skupno z vrhniškim županom G. Jelovškom in Ivanom Grudnom, upoko- jenim davkarjem, da so zaprosili za konce- sijo. Ta je bila objavljena v državnem zako- niku z odredbo št. 137 dne 26. junija 1897. Splošno je mogoče trditi, da se je gradnja komaj 11.5 km dolge proge brez večjih ob- jektov silno vlekla. Izdelovanje načrtov je trajalo v nedogled. Na sestavi postajnih na- prav v novi, še neobstoječi edinici Brezovici je delalo več ustanov in posameznikov. Tudi upravi južne železnice, bodoči upravljajoči ustanovi, se ni nikamor mudilo. Izgovori, da je treba sestaviti in zaključiti prevzemno pogodbo in se dogovoriti tudi z direkcijo drž. železnic v Beljaku zaradi skupne upo- rabe postaje Ljubljana, so bili dobrodošli." V citirani odredbi drž. zakonika LIX-1897 je bila iz 20 členov obsegajoča koncesijska listina, ki je pooblastila v prejšnjem od- stavku omenjene tri prosivce, da smejo začeti graditi zaprošeno normalnotirno lokalno že- leznico in da ustanovijo delniško družbo s pripadajočimi pravicami in obveznostmi. Družba nosi naslov: »Lokalna železnica Ljub- ljana^—Vrhnika« in ima svoj sedež na Du- naju. Ta se premesti v Ljubljano takrat, ko se spričo čistega donosa skozi pet zaporednih let ne bo zahtevalo v smislu § 2 do 6 kon- 40 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA cesijske listine določeno državno poroštvo za obrestovanje in odplačilo 400.000 gold pri- oritetnih obveznic za dobo 76 let najvišja vsota 17.000. Družba sme začeti delovati, ko bo vsa v § 7 koncesijske listine določena delniška glavnica, obstoječa iz 500 delnic v nominal- nem znesku 50.000 gold vplačana in od že- lezniškega ministrstva potrjena, oziroma, ko je že bil ustanovni občni zbor, družba pa pri trgovinskem sodišču protokolirana. Poleg že prej omenjene glavnice obstaja še družbeni kapital največ 400.000 gold; ta se more najeti pod pogoji, ki jih odobri državna uprava. To posojilo se mora vrniti v 76 letih od dneva, ko je bila izdana konce- sijska listina.'* Priprave so že tako daleč dozorele, da so poročali časopisi, da pričnejo graditi progo že v marcu 1898.'° Toda zopet sta minila dva meseca, ko je občinski odbor na Vrhniki končno vabil k slovesnosti, da bo 23. maja zasajena prva lopata, oziroma da se začne graditi toliko zaželena železnica. Za to pri- ložnost je bil objavljen spored slavnosti, ki je imel te-le točke: ob 9. uri zbirališče ude- ležencev v čitalnici, ob 10. uri maša pri Sv. Trojici; neposredno je sledila zakuska, nato je bil organiziran odhod na stavbišče bodoče vrhniške postaje. Tu je ob 12,15 na- čelnik konzorcija Ivan Hribar slovesno za- sadil prvo lopato. Sledili so govori, v katerih je bil poudarjen gospodarski pomen bodoče proge. Za povabljence je bil pripravljen slavnostni banket.^" 2a gradbena dela je bilo poverjeno do- mače podjetje Filipa Zupančiča iz Ljub- Ijane,^' za nadzornega inženirja je postavila vlada Dunajčana Antona Kolesa.^* Po izdani koncesiji bi bila morala proga biti že dve leti po razglasitvi končana, a so jo komaj začeli graditi. Spričo tega je železniško mi- nistrstvo podaljšalo gradbeno dobo do 1. ju- nija 1899.23 Omeniti moram še, da je bila 6. decembra 1897 ustanovljena delniška družba; v uprav- nem odboru so bili: Franc Povše kot deželni odbornik; izmed delničarjev so bili izvoljeni Ivan Hribar, Gabrijel Jelovšek, Jože Lenar- čič, Jože Luckmann, Jože baron Schwegel in Sigmund Werner. Izmed teh je bil pred- sednik Jože Schwegel, podpredsednik pa Ivan Hribar.24 Medtem so gradbeniki z delom pohiteli. V ponedeljek 10. aprila 1899 je vozila prva lokomotiva železniško komisijo ter posamez- ne člane upravnega odbora.^^ Dne 2. junija je pregledal odposlanec že- lezniškega ministrstva progo in dovolil ta- kojšnjo otvoritev prometa. Vendar je bilo treba še počakati, da je bila sklenjena po- godba z upravo južne železnice, ki prevzame upravljanje nove proge. Pripravljali so tudi tarifo za prevoz potnikov in robe, ki jo je izdalo glavno ravnateljstvo nadzorne želez- nice.^' Vse je bilo že pripravljeno za slavnostni otvoritveni vlak, ki je prevažal le povabljene goste. Ti so se zbrali iz Ljubljane in Dunaja. Prvi vlak je odpeljal iz Ljubljane ob 9. uri ' dne 23. julija, vrnil pa se je isti dan ob 17. uri po končanem slavnostnem banketu. Redni promet se je začel naslednjega dne 24. julija 1899. Dnevno so vozili po trije pari mešanih vlakov, v katerih so bili uvr- ščeni potniški vozovi III. in I. razreda.^' Vrhniška železnica je bila pasivna zaradi pičlega tovornega in potniškega prometa; spričo tega dohodki niso krili obratnih stro- škov. Država je morala doplačevati priori- tetne obresti. V teku prvih desetih let so znašali predujmi že 797.693 kron ter je ostala edina rešitev: podržavljen je.** Njen ustvaritelj Ivan Hribar je videl re- šitev v tem, da se podaljša proga proti Pod- lipi in dalje do Idrije in Mosta ob Soči. Tako bi se povečali dohodki s trans-prevozi.*' Transportne razmere se niso zboljšale tudi danes. Dnevniki so obsodili posamezne lo- kalke, da se kot pasivne opuste. Prevelik je sedaj motorizirani cestni promet, ki občutno škoduje lokalnim progam. Le v prvih mesecih okupacije v 1. 1941 je prišla naša lokalka zaradi razstreljenih mo- stov v Borovnici in Štampetu med Verdom in Logatcem do večje veljave v potniškem pro- metu. Zvezo med Logatcem in delno med Verdom so vzpostavili Italijani z avtobusi. Omenil bi še podaljšanje proge od glavne postaje Vrhnika do postajališča Vrhnika trg v voznoredni dobi 1934/1935 za 600 m. Ta del se je zgradil po privatni iniciativi. Železni- ška uprava je odškodovala graditelje tako, da jim je plačevala za vsako prodano vo- zovnico po en dinar. V letu 1946/1947 so pre- ložili med Logom in Drenovim gričem traso ter jo proti koncu naselja Log položili pod naravno ježo. Odstranili so nevarno križanje državne ceste in železnice v nivoju tako, da , so napravili cestni nadvoz. Opuščeno staro cestno traso pa so določili za kolesarsko stezo.3" Tak je bil zgodovinski potek vrhniške proge v teku 63 let. 41 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO OPOMBE 1. Mestni arhiv ljubljanski, tasc. 55, št. 54/1857. — 2. Avgust Mandel: Die Staatsbahn von Wien bis Triest 1856, str. 211. — 5. Illyrisches Blatt 1840, št. 25 in 26. — 4. Slov. Narod št. 65, 1895; MAL; dopis št. 1515 od 9. 5. 1895 trg. min. — 5. Mestni arhiv ljubljanski, fasc. XV/11, akt 21702, 1895. — 6. Slovenski Narod št. 164/1895 in vir pod zap. št. 5. — 7. Dopis dež. odbora št. 7677 dne 12. okt. 1895. — 8. Odlok trg. min. 56543 od 1 10. 1895. — 9. Zapisnik v konv. mestnega ar- hiva XV/11 brez označbe. — 10. Mest. arh. Ij., fasc. XV/11, št. 800 P juž. želez. — 11. M. A. Lj.. fasc. XV/11, izvleček iz por. J. Lenarčiča in iz j referata dun. gradb. podj. G. Ernesta. — 12. M. A. Lj., fasc. XV/11, dopis 586 dež. odb. — IJ. Poročilo dež. odb. v obravnavanju sej dež. odb. od 25. 12. do 6. 3. 1896/1897; dopis dež. odb. dne 25. II. 1896, št. 1748. — 14. M. a. Lj., fasc. XV/11; vabilo in seznam. — 15. Kakor pod tek. št. 13. — 16. Ibidem. — 17. Drž. zak. odredba 137, kos LIX/97. — 18. Pravila lok. žel. odb. iz leta 1897, str. 1—7. — 19. Slov. narod, št. 43, in Novice, teč. LVI list 9 od 4. VI. 1898. — 20. Novice, hst XIX od 13. V. 1898, str. 188. — 21. Slov. Nar. št. 43/1898. — 22. Ibidem št. 83/1898. — 23. Ibidem št. 139/1898. — 24. Novice, list 34/1897, str. 421. — 25. Slov. n. št. 79/1898. — 26. Ibidem, št. 129 in 157/1898. — 27. Ibidem, št. 164/1898 in spisi konvoluta XV/11, št. 20234/1895 M. A. lj. — 28. Compas, II Band 1912. — 29. Ivan Hribar: Moji spomini, str. 319—320. — JO. Beležke pisca. 42