Štev. 98,
t*©£am§iirša štivima 1 öift.
¥ iiiibliani, v petek 25, mala 192B.
I»@iiüiüa pavsäiiraiia.
leto !.
UTBANJE BMVO$T
NARODU» BAMKAUII DNEVNIK
‘tisaja vsak dan zjutraj. Izvzemšl pondeUke. Hesečna naročnina; v llüöiiaßi ©in IO*—, po poäü Oin 12»—, inozemstvo Din 20*-
jisariea
Politične fantažile
Voditelji iederaiističnega bloka, v prvi vrsti pa g. Stjepan Radić sam, govorijo tako, kakor da se še vedno nahajamo v prvi fari ustanavljanja države in ne morda v petem letu po osvobojeni« in v drugem letu po sprejetju ustave. G. Radić je,-izjavil že v Borongaju kr pred par dnevi na Starčevićevi komemoraciji, da je hrvatska republika že tu in, da je ni sile, ki bi mogla na tem kaj spremeniti. Oči vidno je, da se i-tdaja g. Radić utopijam. Radičeva seljačka republika je navaden fantom, ona ne obstoja in doslej je še ni priznala nobena evropska sila, niti de iure, niti de facto. Imamo pa opozicijo, ki stoji izven parlamenta, torej na cesti in t j. slučajno večina hrvatskih poslancev, Id jim načeluje g. Stjepan Radič. V parlamentu je legalna večina narodnega zastopstva kraljevine Srbov, iirvatov in Slovencev. Ako se večina pogovarja skozi okno parlamenta s tistimi poslanci, ki stoje na cesti, še to ne pomeni, da se pogovarja'z zastopniki hrvatske seljačke republike. G. Ljuba Jovanovič je v svojem govoru jasno in nedvoumno povedal, da radikali razpravljajo, če treba, z vsakomur, ali Iz tega se ne more sklepati, da se oddaljujejo od osnovne linije svoje jasno orisane državne poliitke.
Neki nemški publicist je nekje zapisal, da je kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev dežela nemogočih možnosti Priznati moramo, da tiči v teh besedah nekoliko resnice. Lahko bi celo pristavili: v tej deželi se nahajajo pokrajine, kjer bohotno uspevajo politične fantazije. Eden izmed glavnih krivih naukov ki jih širijo med našim ljudstvom apostoli federalizma, avtonomizma in drugih takih -izmov, je trditev, da je revolucionarna sila iz 1. 1918 osvobodila Slovence in Hrvate, ne da bi jim obenem naložila velikih obveznosti do Srbov. Ne vtikajmo glave v pesek, in predočimo si naš položaj, če bi bilo Narodno vječe proglasilo neodvisnost Hrvatske in Slovenije in ne bi pristalo na ujedinjenje s kraljevino Srbijo. Zavezniške velesile, bi nas smatrale (kljub silni »narodni zavednosti« Radičevih seljakov in Koroščevih gard) kot premagance, katerim je treba v smislu mirovnih pogodb nalagati reparacijska in druga bremena. Ni še treba posebej Jaaglašati, da ne bi o teritorijalni pripadnosti tega ali onega dela današnje Hrvatske in Slovenije odločala ne Radič in ne Korošec, marveč izključno ie vrhovni svet in mirovna konferenca, v kateri so imeli Srbi kot zavezniška sila sv°i glas. Nič ne bi pomagali razni me-g. Radiča. V Parizu bi bili upoštevali njegove jeremijade ravnota-£0, kakor upoštevajo danes diplomatske note nemškega državnega kanclerja. Ena naivem zmot, ki se je razpasla med hrvatskim in slovenskim ljudstvom ie mnenje, da ie narodna eksi-stenca -lovencev in Hrvatov mogoča »rez -rbije. Mnogi kratkovidneži nočejo spregiedaü, da nas je edinole Srbija rešila iz fatalnega položaja, v katerem smo se nahajali tik pred osvobojenjem. Srbiji se imamo zahvali«, da smo čez Hoč prelevili iz premagancev v zmagovalce, Soudeleženi smo danes na re-JParacijah, akoravno do njih nismo «Pravičeni. Srbsko orožje nam je prineslo svobodo, ki sloni danes na trdnih ^meljih srbske državne in zavezniške ibolitOce. Kdor tega noče uvideti, temu ni nobene pomoči Zavedati se je treba. Narodna radikalna stranka kot naj-fečja predstaviteljica vseh slojey srb. ^ega plemena nikdar in nikoli ne bo Pustila od svoje osnovne misli: po. kolne adaptacije državnega in narod-edinstva. Ona narodnega edinstva he bo ustvarjala, v kolikor še ni dovr-teno, ne s sik», kakor pridigujejo demokrati, temveč z dostojanstveno mir-jjtostjo in neomahljivo vztrajnostjo ▼ tevajanju svojih pr »gramatičnih načel Optimisti so mislih, da bo drugi go-s. Radiča tvoril vsaj malo platfor-te° za pogajanja med opozicijo in ve-®teo. Toda g. Radič se do danes ne more vživeti v vlogo bistvenega opozici-tonalca, ki se mora prejallslej pogoditi »Parlamentarno večino. On govori v »nu, ki nikakor ni primeren kot uvod ra nadaljne razgovore. Sedaj je brez-ovomno ugotovljeno, da je stališče Narodne radikalne stranke na eni strani te g. Radića na drugi strani že tako od-oaljeno, da je kakršenkoli stik skoro !
Radič c» zahtevat da a» Sr- ’
Uredništvo: WolJova ulica št 1/L — Telefon it 213 Brzojavni naslov: „Novostl-LJubljana“. Upravništvo: Marijin trs Št 8. — Telefon št 44.
Cglasl po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem č?k. uradu št 13.238.
Narodna skupščina.
t>ams se nadaMe debata o spornih mandatih. Vprašanje rekonstrukcije vlade?
B e o g r a d, 24. maja. (Z) ^Politika-a. piše: Narodna skupščina je včeraj zborovala ves dan in pozno v noč. Le tako je jasno, da je bila vsa pažnja posvečena tej strani in da se je vse politično življenje koncentriralo v narodni skupščini. Zaradi tega so odpadle vse klubove, seje, rudi demokratska, na kateri bi se imel konstituirati njihov klub. Odločitev radikalov, da se ne razveljavijo demokratske kandidatne Este, je vplivala tudi na zadržanje demokratov, da so postali malo bolj pomirljivi ni pa mogla dovesti do tega, da bi se debata skrajšala. Razprava je bila predolga, in tudi radikali so bili za to, da se čim-prej. konča. Nekoliko ostrejšemu tonu.
Iti še je pojavil v debati, ne pripisujejo politični krogi nobenega posebnega značaja. Debata o spornih mandatih bo najbrže jutri končana, tako dd se bo moglo v soboto že izvoliti stalno predsed-rtištvo narodne skupščine. Ako pride do do tega, Je računati s tem, da pride morda že prihodnji teden do rekonstrukcije vlade. O tej zadevi je več ver-rik vendar pa se ne more izvedeti uic gotovega, ker radikalni klub m* storil v tej stvari nobenega deitaitivBega sklepa. V političnih krogih zlasti nagla-šajo izjavo ministra dr. Markoviča, da ne obstoja nikalc sporazum z Radičem in da so radikali glede edinstva istega naziranja kot demokrati Seveda to še
I ne pomenja, da stojimo pred obnovo koalicije. Značilno je, in to je treba na-glašati, da je dr. Korošec popolnoma ravnodušno poslušal, izvajanja dr. Markoviča brez protesta.
Beograd, 24. maja. (B) »Tribuna« prinaša: Radičev protidržavni govor, ki ga je imel ob proslavi 100 letnice Starčevićevega rojstva, je vzbudil nerazpoloženje tudi pri oni skupini radikalnega kluba r ki je bila dosedaj za sporazum z blokom. V političnih krd-gih se zopet pojavljajo glasovi o rekonstrukciji kabineta, ki naj se izvrši prihodnji teden. Kot novi člani kabineta g. Pašiča se imenujejo poslanci Petrovič, dr. Kojič, Velja Popovič, dr. Janjič, desnica dr Peleš, Andrič in Grgič. Od sedanjih ministrov ostanejo gotovo še v kabinetu poleg Pašiča dr. Laza Markovič, dr. Momčilo Ninčič, dr. Velizar Jankovič in dr. Milan Sto-jadinovtč. Vsi ostali pa, lahko da se izmenjajo ali da vsaj zamenjalo portfelje. —
SEJA RADIKALNEGA KLUBA.
Beograd, 24. maja. (B) Radi-I kalni poslanski klub je imel danes j predpoldne sejo, na kateri je pretresal j vprašanja o prehrani pasivnih krajev i in druge važne zadeve. Seji so prfso-‘ stvovali ministri Jovanovič, Trifuno-i viČ in Triikovlč.
Grškc-turški spor.
ODLOČNI KORAKI VELESIL.
Pogajanja v Rimu.
Sestanek našega zynanjesa ministra z Mussolinijem.
Beograd, 24. maja. (Z) Italijanski poslanik Negrottl je včeraj popoldne prišel v zunanje ministrstvo k pooblaščenemu ministru Nešlču. Namen njegovega obiska je bil, da obvesti preko g. Nešiča vlado o pripravah, ki so še končale v Rimu za začetek delovanja mešane italijansko - jugoslovenske paritetne komisije za rešitev reškega vprašanja. Poslanik Nešič je sporočil g. Negrottiju, da odpotuje danes v Rim delegacija paritetne komisije in delegacija za Sklepanje trgovinske pogodbe z Italijo.
Beograd, 24. maja. (B) Danes zvečer odpotujejo v Rim člani paritetne komisije g, dr. Rybar, Šilović in Ra-šlč, da nadajujelo razgovore o izvršitvi konvencij, ki so bile zaključene v St. Margheriti. Ti razgovori so bili preloženi zaradi praznikov in potem zaradi ministrske krize v Beogradu. Z delegati odpotujejo tudi strokovni svetovalci, katerih prisotnost ie potrebna za razprave o finančnih in gospodarskih vprašanjih, ki izvirajo iz omenjenih konvencij. Volja obeh vlad je, da se vsa ta sporna vprašanja, kakor tudi vprašanja razmejitve po prijateljskem sporazumu spravijo z dnevnega reda. Delegati za sklenitev trgovinske pogodbe bodo Istotako te dni odpotovali. Obe vladi želita, da bo trgovinska pogodba čim popolnejša. Specijalna komisija proučuje vprašanje carinske tarife. Pričakovati je, da bo trgovinska pogodba med našo kraljevino in
j Italijo kmalu zaključena. Ta pogodba j bo vsebovala naš prvi tarifni dogovor j po vojni
j Beograd, 24. maja. (Z) »Politika« javlja iz Rima: V tukajšnjih političnih krogih se že nekaj dni govori o potrebi čimprejšnjega sestanka med italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dr. Ninčičem. Z ozirom na začetek druge perijode poslovanja paritetne komisije v Rimu in z ozirom na potrebo ožjega političnega sodelovanja Beograda in, Rima ter zaradi razmer, ki vladajo v Srednji Evropi, se čujejo resna mnenja rimskih politikov, da je ta sestanek potreben in naj se vrši čim prej. Govori se tudi, da se je v tej smeri storilo že nekaj korakov. Obstojata namreč dva načrta; ali naj se oba državnika sestaneta v Benetkah, ali pa naj g. Mussolini povabi dr. Ninčiča v Zadar. Razen zadev, ki naj bi se na tem sestanki! razmotrivale, naj bi ta poset zunanjega ministra dr. Ninčiča predsedniku italijanske vlade Mussoliniju veljal kot oficijelen obisk Italiji. V načrtu je tudi, naj bi se oba ministra sešla po možnosti Se do konca junija. Razmotrivajo tudi ali naj bi g. Mussolini vrnil kasneje obisk dr. Ninčiču, in sicer po izvršitvi j določb rapallske pogodbe in sl mar-gheritskih konvencij. G. Mussolini bi v tern primeru prišel že letošnjo jesen v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Atene, 23. maja. (Br.) Časopisi, ki razpravljajo o mirilnih nasvetih velesil poročajo iz verodostojnega vira, da je izjavila helenska vlada, da nima namena početi osamljene iakcije, da pa želi ureditev negotovega položaja v kratkem roku.
Atene, 23. maja. (Br.) Javlja se, da je radi neprestanega pisarenja o vkorakanju grške vojske v Trakijo stopil zastopnik britanske vlade v Atenah v zunanje ministrstvo in svetoval zmernost, kajti vsak poskus grške vojske, zasesti iztočno Trakijo, bi le povečal težave, v katerih se nahaja grško odposlanstvo .v Lausanni. Tudi italijanski in francoski poslanik sta posredovala pri atenski vladi v istem smislu.
NOVA FAZA GRŠKEGA VPRAŠANJA.
Beograd, 24. maja. (Z) Atenski list »Patri s« piše, da je stopilo grško vprašanje z včerašnjim dnem v novo fazo. Zavezniki so namreč priporočali naj Grčija pristane na razsodbo Društva narodov v vprašanju vojne odškodnine, in sicer na podlagi predloga, ki ga- je formuliral Venizelos 4. februarja. Ker zavezniške velesile niso mogle predložiti njihove zahteve Turkom in ker z druge strani žeie, da se odstranijo vzroki za novo vojno, je naravno, da so se zavezniške velesile odločile, da pristanejo na ta korak. List
pravi nadalje, da so se sedaj razmer* precej izpremenile. V Grčiji je vojska še vedno mobilizirana, kar povzroča državi ogromne-izdatke. Zaradi tega je ministrski predsednik Gonatas včeraj kategorično izjavil da je grška vlada sklenila vztrajati na prepotrebni rešitvi gornjega vprašanja. Ako torej Turčija želi mir, naj samo podpiše in naj ne zahteva volne odškodnine, sicer bo Grčija prisiljena, da poseže po oboroženi sili.
Beograjska »Politika« doznava iz poučenih po’itičnih krogov, da je grška vlada tudi v Beogradu storila gotove korake, da bi izvedela, kaj namerava storiti naša vlada, ako se nadaljuje vojna v Trakiji. Ker je bil kabinet preveč zaposlen z narodno skupščino, se ni mogel še baviti s to eventualnost jo. Veretno pa je, da bo ministrski svet na svoji prihodnji seji razpravljal tudi o stališču, ki naj ga zavzema vlada v novih zapletljajih ki bi utegnili nastati v Trakiji,
Pariz, 24. maja. (K) »Intransige-ant« poroča iz Lausanne, da je angor-ska vlada brzojavno obvestila načelni ka turške delegacije Ismet pašo, da se nahajajo štirje Grki in Armenci na potu v Lausanne, da bi ga ubili. Turška delegacija je o tem takoj obvestila policijo. Štirje švicarski detektivi Imajo nalogo, da osebno ščitijo Ismet pašo.
Ansieško-ruski odnošaji.
London, 24. maja. (K) Krasin je izročil Curžonu odgovor Rusije. Sovjetska vlada predlaga, da se nemudoma sklene dogovor, ki bi do odločitve mednarodne konference dal Angleški pravico ribarjenja. Sovjetska vlada bo za usmrtitev in aretacijo angleških državljanov dala odškodnino in preklicala obe pisen, ki jih je podpisal \V eins tein. Ru-
sija odklanja obtožbo zaradi preloma angleško - ruskega dogovora in predlaga, da se obe stranki o tem razgovorita.
London, 24. maja. (K) Kakor poroča Reuterjev urad, se bo moral ruski odgovor razmotrivati v plenarni seji angleškega kabineta, predno se »odvzame kaka akcija. (W.)
Dogodki v Poruhrfu in Porenju.
Vprašanje srednješolskih profesorjev.
Beograd, 24. maja. (Z) »Politika« poroča: Medtem ko se je v narodni skupščini razvijala debata o spornih mandatih, so odšli snočl ministri v svojo sobo, kjer so Imeli sejo. Razpravljali so o profesorskem vprašanju v zvezi z ostavkami, ki sojih podali profesorji na svojo službo. O poteku te debate, niso hoteli dati ministri nikakih pojasnil ampak so le izjavili, da je vlada sklenila, da ne sprejme ostavk Profesorjev.
Beograd, 24. maja. (Z) »Politi-K3« poroča: Po ostavki srednješolskih pro-e,y._ *e 23 čel a vlada resno razmotrl-rj,fLniLhovo Klanje In mu pripisuje popol-2 značaj. V ostavki profesorjev „•-L ‘r1 večina ministrov le manifestacije
soeiialno-DOhtvv bede’ ampak ^ P°kret ™l benega značaja. Le tako je jP^^ razumeti razpoloženje ministrov,
trott dTse boMe1?rsko gibanie čtoPrej za-treu, oa se bolj ne razširi Na snočni seji
ministrskega sveta se je govorilo o tem
važnem vprašanta. Po debati Je odšel minister za prosveto Trifunovič na dvor in Je . predložil Nj. Vel kralju v jjodpis ukaz o ostavki srednješolskih profesorjev, ki ga pa vladar ni hotel podpisatL Priporočil je prosvetnemu ministru, naj se to vprašanje reši na drug način. Ko se je minister Trifunovič povrnit, je poročal kabinetu o priporočilu kralja, nakar se je razvila debata, kako na! bi se spravil ta spor z dnevnega reda. Večina ministrov Je soglašala s tem, naj se ostavka profsorjev ne sprejme, ampak da se pozovejo, naj se takoj povrnejo na svoja mesta. Ako tega ne bi hoteli storiti, potem bi vlada smatrala Mihovo postopanje kot stavko ta bi morala nastopiti proti profesorjem v smislu člena 10. zakona o zaščiti države. Tega mnenja Je večina ministrov. Vendar pa se ni na snočni seji nič definitivnega storilo.
Zatajfe g vseli javnih lohalih
JUTRANJE NOVOSTI!
bi odrečejo monarhiji ali on zahteva da se Hrvatom prizna seljačka republika. Srbom pušča g. Radič brez pridržka njihovo vojsko, ali za svojo republiko zahteva tako ureditev, da bi ime- neposredna posieuiea «.ao. la svoj mir brez vojske. Kakor vidimo, { čaje parlamenta in države, prevladuje^ v idMtogjji teterafctiSsgi >	.
voditeljev samo politične fantazije. Narod mora te zmote in demagoške izbruhe plačevati s težkimi bremeni, ki mu jih nalaga neurejenost razmer kot neposredna posledica Radičevske nega-
Münster, 24. maja. (K) V essen-skem revirju je vse delavstvo rova Bonifacius, v bohumskem revirju pa delavstvo rovov Präsident I. in II, in Heinrich stopilo v stavko. (W)
Dortmund, 24. maja. (K) Položaj' v Dortmundu je neizpremeiijen. Delavstvo rova Hartenberg se je priključilo stavkujočim. Od 30 težko ranjenih jih je 20 že umrlo.
Dflseldorf, 24. maja. (K) Danes bi se imela izvršiti smrtna obsodba na Schlageterju, ki je bil obsojen zaradi sabotaže.
Gelsenkirchen, 24. maja. (K) Ako bi komunisti na svojem napadu zažgali policijsko predsedništvo, bi to imelo strašne posledice za vse mesto, ker je sedaj Gclsenkirchen brez vsake požarne hrambe. Napadalci so se zadovoljili s tem, da so. izropali policijsko predsedništvo in sežgali vse akte, ki so jih našli. Razbijanje in pustošenje je naletelo pri delastvu na o«ter odpor in ga povsod obsojajo. Zaradi tega bo delavstvo danes najbrže določilo svoje stališče k tej zadevi. Policijsko pred-
sedništvo je danes opoldne bilo še vedno v rokah komunistov. Mestna uprava gelsenkirchenska le zopet prevzela svojo službo. V mestu vlada še vedno veliko razburjenje. Namestnik višjega župana je protestiral pri francoskih oblastih, da so francoski redarji napadli mesto in aretirali člane samoobrambe.
Geisenkirchen, 24. maja. (K) Tekom današnjega dne ste umrli še dve osebi, ki sta bili včeraj pri komunističnih nemirih težko ranjeni, tako da znaša število žrtev sedaj sedem. Danes je mesto na zunaj mirno.
Geisenkirchen, 24. maja. (K) Včeraj je prišlo do hudih nemirov in srditih bojev. Komunisti so zasedli po-liciisko predsedništvo in razvesili na poslopju rdečo zasavo. Pri napadu na policijsko predsedništvo so poskušali zažgati poslopje. Komunisti so potem vdrli v gostilne in trgovine. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo 5 oseb ubitih, 56 pa ran'enih. .Med ranjenci je približno polovica oseb, ki so prišle -v Geisenkirchen od zunaj, da pomnože Proletarsko stražo.
Mednarodna konferenca v Pragi.
Praga, 24. maja. (Z) Razprave komisij rncd-parlamentarne trgovinske konference so se začele s poročili češkoslovaških in francoskih delegatov. Francoski delegat je poročal o izboljšanju mednarodnega železniškega pro», meta. Kot mednarodne naj veljajo sledeče železniške proge: 1. Ostende — Praga — Carigrad. 2. Calais — Milan — Trst — Carigrad — Bagdad in 3. direktna proga ostendskega ekspresnega vlaka. Interesirane vlade se naprošajo, da po možnosti čimprej skličejo tehnično komisijo, ki naj pripravi vse potrebne koncesije za obnovitev velikih prekokontinentalnih železniš. prog. Japonski delegat je predlagal, na se za eksploatacijo prekosibirske železnice sprejme resolucija. p0 kateri naj se doseže sporazum z Rusijo, ki bi omogočil promet z železnico preko Sibirije severno od Baikalskega jezera. Madžarski delegat je imel daljšo konferenco z zunanjim ministrom dr. Benešem.
BALDWINOV KABINET.
London, 24. maja. (K) Kabinet bo •v splošnem ostal neizpremenjen. Bald-winova glavna skrb je zasedba urada zak'adnega kancelarja. Nekdanji za-k'adni kancelar sir Robert Horne je odklonil ponuđeno mu mesto.
STAVKE V BELGIJI.
Bruselj, 24. maja. (K) Ker je potekel rok, ki je bil stavkujočim stavljen, da zopet nastopijo delo in ker nameščenci na delo niso prišli se smatrajo, kakor bi bili izstopili iz službe.
Današnfe prireditve»
V Ljubljani:
Drama: Zaprto.	,
Opera: »Luiza«. Red E- Začetek ob 8. uri zvečer.
Kino Matica: »Spletka in lubav«.
Kino Ideal: »Po* Y P?kel«.
Kino Tivoli: »Kralj uoconät -, J, del.
V Mariboru:
Narodno gledišče: Zaprto.
Nočna »ekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Tmkoczy aa Mestnem tucu iu Kamor pri glavnem kolodvora.
rnirnmrZm
Dr. U. Lenard:
Radikalni socijalizam
Svetozara Markoviča.
(Dalje*.)
Isto, kar s posameznim človekom, je tudi s celim narodom. Kolikor večja je razlika med tem, kar narod proizvaja in tem, kar porabi, toliko bolje bo stal gospodarski Kar ostaja čez potrebe za življenje, to se uporabi za zboljšanje In povečanje proizvajanja, a zboljšano proizvajanje daje zopet nove dohodke.
Treba je gledati,- da je proizvajanje kolikor mogoče veliko, a trošenje kolikor mogoče malo. Previšek dohodkov se lahko uporabi za povečanje kulture in proizvodnje. Odpraviti je torej treba kapitalistični razred, to je vse one, ki ne delajo, niti posredno, niti neposredno, oziroma ne delajo nič splošno koristnega. Seveda se to ne sme zgoditi tako, da bi kapitaliste enostavno pregnali ali uničili. Ako preženete onega kapitalista, ki je čevljarju posodil deset enot, da je kupil materija! za čevlje, ne bo mogel čevljar delati čevljev. Treba je popreje čevljarju omogočiti, da na drugi način pride do materijala. Ako ubijete tovarnarja, a tovarno izročite enostavno delavcem, bo tovarna propadla, ker delavstvo socijalno še ne stoji tako visoko, da bi moglo samo voditi tovarno. Boj zoper kapitalizem je mednarodno vprašanje, katero zamore rešiti samo internacijonala delavskega razreda. Obenem je pa tudi vprašanje kulturnega in socijalnega razvoja naroda. Seveda pa s tem ni rečeno, da je treba držati roke križem in vse pričakovati samo od velike zmage delavske inter-nacijonale. Vedno moramo imeti pred očmi, da je kapital sovražnik človeštva, proti kateremu je treba stati vedno v bojni poziciji in ga prijeti na vsaki točki, kjer je to mogoče brez škode za proizvajanje. Besedo »kapitalist« je treba vzeti v najširšem pomenu, to je vsak, kdor ne uporablja svoje delavne sile za ustvarjanje novih enot, nego živi od dela drugih.
Toda boj zoper kapitalizem ne zadostuje. Treba je obrniti pozornost tudi onemu drugemu razredu, namreč onim, ki delajo samo posredno, s tem, da vzdržujejo red, širijo prosveto, posredujejo med proizvodnikom in potrošačem. Gledati je treba, da se ti posredni stanovi omeje samo na resnično potrebno mero. Država ne sme imeti več vojakov, žandarjev in policajev, kakor je res potrebno za varnost, mir in red. Istotako sme imeti samo toliko uradnikov, kolikor jih je res potreba, da more narod'mirno in v redu delati. Predvsem je pa treba kolikor mogoče omejiti one sloje, ki posredujejo med delavcem in potrošačem. Trgovina mora iti kolikor mogoče direktno. Kolikor več je posrednikov, toliko dražje je blago in toliko več rok se odtegne plodonosnemu delu.
2.
'Ako pogledamo razmere v naši državi, vidimo sledeče:
Proizvodnja je jako revna, večinoma je na zelo nizki stopnji. Človek mora ne samo delati, ampak tudi delati tako, da bo njegovo delo kolikor mogoče plodonosno. Ako pogledamo statistiko plodnosti dela, vidimo, da je najplodnejše francosko delo. Francoz ustvari s svo-
• V včerajšnjem članku pod tem naslovom se je urinlla pomota. Na koncu prvega odstavka pod 1 se mora glasiti: drugi in ne tretji racred.
jim delom tekom enega dneva največ vrednostnih enot. V ilustracijo nekaj primerov: naš Dolenjec pridela cviček, katerega zopet izpije sam ali pa sosedje v domači krčmi, tako, da je njegovo delo propadlo brez vsake koristi Francoz pridela z istim izdatkom truda in časa šampanjsko vino, ki se prodaja daleč po svetu, ter prinese Franciji ogromne dohodke. — Pri nas redi kmečki deček v hlevu navadne kunce, od katerih nima ne on, ne drugi skoraj nobene koristi. Franoz goji z istim trudom izbrane pasme: angora, srebreč, mrkač, ki dajejo deželi velike dohodke, bodisi radi mesa, a še bolj radi krzna in volne. Naša šivilja zasluži s celodnevnim delom, da komaj živi in umira lakote in jetike. Pariška šiviija naredi obleko po najnovejši modi ki se prodaja za drag denar po modnih salonih največjih tujih mest. — Za franoskim delom pride angleško, potem drugih narodov. Naše delo stoji, kar zadeva plodonosnost, na zelo nizki stopnji Naš delavec, ki gre v tujino, opravlja tam samo najgrja dela, in naj-slabeje plačana. Za boljša dela prihajajo tujci k nam. Pri nas bo treba še jako mnogo kulturnega dela in socijalne organizacije, preden bo naše delo postalo polnovredno.
Naša proizvodnja je skoraj izključno poljedelska. Industrija ne more niti od daleč zadoščati za domače potrebe in uvažati moramo najpotrebnejše industrijske izdelke. Izvažamo pa v glavnem žito, živino in les, torej samo naj-primitivnejše pol jsl e produkte.. Poleg tega še nekaj industrijskih surovin v prvotnem stanju. To je dokaz, da se nahaja v gospodarskem oziru naša zemlja še v zelo primitivnem stanju.
S to svojo revno proizvodnjo morajo naši proizvajevalni sloji kriti ne samo svojo potrošnjo, ampak tudi potrošnjo vseh drugih slojev, ki ne proizvajajo V razmerju s proizvodnjo našega naroda je njegova potrošnja veliko prevelika. Treba je zvišati proizvodnjo In zmanjšati potrošnjo. Potrošnjo bomo zmanjšali, če bomo s socijalnim} reformami zmanjšali število oseb, ki ne proizvajajo, a obenem povečali proizvaje-valno silo onih, ki delajo.
Z ureditvijo kredita za kmeta in za delavca je treba osvoboditi ljudstvo od kapitalizma. Med domačim in tujim kapitalom ni bistvenega razločka in vsak kapitalizem je zlo, ker jemlje proizvaje-valcu del pridelka, katerega bi on lahko uporabil za povečanje svoje delovne sde. Francoski kapitalist porabi dohodek od kapitala, katerega ima naloženega v naši zemlji, doma na Francoskem. Domači kapitalist porabi del dohodkov, a samo neznatni del, doma. Tudi domači kapitalist porabi večino, in to ogromno večino svojih stroškov, v tujino. Deloma potuje in živi po tujini, deloma naroča potrebščine iz tujine. Narod ima potemtakem od kapitalista dvojno škodo. Najprej mora dajati kapitalistom dober del svojega žuljevega dela. Potem mora pa zopet izvažati v tujino toliko svojih pridelkov, da pokrije potrebščine svojih kapitalistov, ki niso ničesar pomagali pri delu.
Razredni boj obstoji v resnici in to je boj onega razreda, ki prideluje proti onemu razredu, ki ne prideluje ničesar, ampak samo troši.
Poruhrska razprava ¥ francoski
zbornici.
Kakor je bilo pričakovati, je dala razprava o kreditih za poruhrsko akcijo posameznim političnim strankam mnogo povoda za živahno diskusijo. V torkovi seji zbornice so se razločevale jasne konture francoskega mišljenja. Poslanec Louis Dubois, bivši prdšednik repara-cijske komisije je v toku svojega govora povdaril, da Nemčija nikoli ni izvrševala določb verzajske pogodbe in da je izvršila nekatera odplačila ter restitucije le po brezštevilnih težavah. Nemčija je dokazala reparacijska komisija marsikatero krivico. Nemčija, ki pravi, da je po premirju plačala 45 milijard, je plačala v resnici na naturalnih dobavah in Beogradu do 31. decembra 1922 1. 5 milijard 337,499.000 zlatih mark, od teh pa 2 milijardi 424,985.000 zlatih mark pod naslovom reparacij, od katerih je Francija ki je Nemčiji dala 280,000.000 zlatih mark predujma, le 143,649.000 zlatih mark. Končno je Dubois izjavil, da je Francija pokazala napram Nemčiji preveč dobre volje in potrpežžtjivostl Storila je prav, da je zasedla Poruhrje„ Ruhrski krediti se morajo po njegovem mnenju dovoliti.
Radikalec Margaine je podal točnej-šo sliko mišljenja, ki prevladuje v francoskem javnem mnenju. Francija je upravičeno pričakovala, da bo ruhrska akcija napravila konec ne samo vojnemu stanju in reparacijskem vprašanju, temveč da bo približala tudi vprašanje varščin definitivni rešitvi. Toda vlada ni bila pripravljena na težkoče, ke so se pojavile v Poruhrju. Govornik
Iz boljševiške Rusije.
1. MAJ.
1. maj je bil zopet dan Imperijalistične manifestacije sovjetske vlade. Vršil se ie ogled rdeče armade in Trocki je zopet govoril o neizogibnosti vojne proletarijata, proti buržuaznemu kapitalu.
Toda boljševtkl sami sedaj ne zaupajo več svoji vojski. Zato se formirajo čete tujih vojakov, Nemcev, Madžarov itd., katerih naloga je Čuvanje notranjega reda. V Kremlu je vedno pripravljenih večje število oklopnih aeroplanov, za slučaj, da bi bili ljudski komisarji prisiljeni bežati.
Prvega maja so boljševik! vozili po moskovskih ulicah dve vešali. Na enih ie bila obešena Poincarejeva slika, na drugih pa Mussolinijeva.
POMANJKANJE ŠOL.
Meseca aprila je bilo v Rusiji 63.000 šol s 5 milijoni učencev, v oktobru le 55.000 šol in 4 milijone učencev. Število osnovnih šol se je zmanjšalo za 50 odstotkov. — Zaslužek učitelja le bil 2 In pol krat manjši nego zaslužek delavca; poleg tega se je učiteljstvu izplačevala plača s 3 do 4 mesečnimi zamudami. Radi tega so učitelji pri-siljehi, da se preživljajo z drugim delom n. pr. s čevljarstvom ali vrtnarstvom. Univerza je natrpana s komunisti, ki niti popolnoma pisati ne znajo, kar zelo ovira profesorje pri pouku. Vsled tega mdi močno trpe dobri dijaki ki imajo tudi velike neprilike pri izpitih, kjer imajo komunisti velike prednosti
TEROR.
Boljševiki še vedno nadaljujejo s svojim terorjem. V prvih dveh tednih aprila je bilo v Moskvi ustreljenih 200 mož. Sedaj so boljševiki vrgli v ječo 2000 duhovnikov, ki so obtoženi protirevolucije.
PROTEST DUHOVŠČINE.
Vsa pariška duhovščina s pariškim knezoškofom na čelu je razglasila protest proti preganjanju vere v Rusiji,
Protest so podpisali poleg katoliškega knezoškofa predsednik protestantskih cerkva Grüner, glavni židovski rabin Levi župnik ameriške občine Gudrič, kaplan cerkve angleškega poslaništva Seloin, škof grške cerkve Vasilakis, romunski župnik Radn, armenski škof Kibarion in ruski metropolit, vodi tel vseh ruskih cerkva v Zapadni Evropi Evlogij.
je izjavil, đa je s francoskega stališča obžalovati, da si je Francija z načinom ruhrske akcije osovražila nemško prebivalstvo, poleg tega pa je povzročila nerazpoloženje tudi v Angliji in na Nizozemskem. Stališče Francije, da bo v predstoječih pogajanjih zelo otežkoče-no. Sklepoma je govornik predlagal ustanovitev avtonomne porensko -westfalske države v mejah nemške republike, s pripombo, da Nemci v splošnem niso nevarni v Franciji, marveč samo Prusi Glede reparacijskega vprašanja je govornik omenil, da je treba francoskemu narodu korajžno povedati, da je mogoče od Nemčije vsako leto zahtevati samo malenkostno število milijard. Verzajska pogodba Franciji ni zajamčila gospodarskega ravnotežja. Francija ima preveč rude in premalo koksa. Koks pa ji more dobaviti le Nemčija. Ni res, da bi stala francoska vlada pod vplivom velikih industrijalcev. Nato je omenil še zaupno poročilo poslanca Dariaca o njegovih utisih v Porenju. G. Poincare mu je zaklical: »To poročilo je privatno delo ta ni bilo od vlade inspirirano!« Sklepoma je izrazil govornik pričakovanje, da bodo Zedinjene države sodelovale pri ureditvi mednarodnih dolgov. Svoj govor je končal z izjavo, da je treba napram Nemčiji uporabiti najstrožja sredstva, ako ne bi pokazala nobenega dobrohotnega prizadevanja. V tem slučaju je treba poruhrske rudnike eksploatirati s pomočjo komunistov.
SfanSey Baldwm.
Novi angleški ministrski predsednik Stanley Baldwin je bil rojen 3. avgusta 1867. Star je torej 56 let. Absolviral je običajne šole angleškega trgovca, najprej zgodovinsko šolo Harborg, potem Trinited College v Cambridgeu. Nekaj časa je deloval v strojni tovarni svojega očeta, pozneje pa kot ravnatelj neke železniške družbe. Bil je tudi privatni tajnik Bonar Lawa. L. 1917. je bil imenovan za finančnega tajnika v zakladnem ministrstvu. To službo je opravljal do 1. 1921. Kot naslednik Sir Robert fiornea je bil eno leto trgovinski minister. Ko je Bonar Law v oktobru lanskega leta sestavil svojo vlado, ga je imenoval za zakiadničarja. Baldwin je Bonar Lawa vneto podpiral v Carlton - klubu proti koaliciji z liberalci Od 1. 1908 zastopa Stanley Baldwin kot poslanec okraj Bewdley (Worcester). L. 1892 se je poročil z Lucijo Ridsdale.
SSr ßobart Home.
Zakladničar sir Robert Horne, rojen 1. 1871, je po bistvu in jeziku tipičen Škot. Študiral je na univerzi v Edinburgu pravo in filozofijo. Najprej je bil privatni docent za filozofijo na univerzi v Waiesu, pozneje pa se je posvetil advokaturi v trgovskih zadevali. Imel je mnogo klijentele. L. 1917 je postal generalni ravnatelj angleških komunikacij, 1. 1919 minister za javna dela, 1. 1920 trgovinski minister in 1. 1921 pa zakladničar. Ko se je Chamberlainova skupina lanske jeseni izrekla za razpust koalicije, je spadal v vrsto onih konservativnih ministrov Lloy Georgeove-ga kabineta, ki so se v Bonar Lawo-vem kabinetu branili sprejeti kako ministrsko mesto.
Položaj na ameriškem delavskem trgu.
V Severoameriških Zedinjenih drža« vah je nastopila za industrijo konjunktura, ki je skoro enaka oni za časa svetovne vojne. Industrija izkazuje silne dobičke, kljub temu, da rastejo plače delavstva s precejšnjo hitrico, in sicer v vseh industrijskih panogah. Od druge polovice leta 1922 dalje se stalno dvigajo delavske plače, ki so sedaj povprečno za 102 odst. višje, kakor so bile julija 1914.
Pri skrajno kapitalističnem sistemu ameriške industrije je nemogoče, da bi ta industrija sama od sebe, neprisiljena, morda samo radi tega, ker je konjunktura ugodna, zvišala delavske plače. Ameriška industrija je prisiljena, zviševati delavstvu plače, ker bi sicer zavladalo precejšnje pomanjkanje delavskih moči Zato skušajo zlasti severne industrije, to je one, za katere je konjunktura posebno ugodna, s povišanjem delavskih plač pritegniti v svoj delokrog delavstvo iz južnih industrij, zlasti delavstvo z bombaževih’ plantaž, Iti je primeroma slabše plačano. Ta namera industrije se je zelo posrečila, kajti iz južnih krajev je udaril velikanski val delavstva, zlasti črncev, na sever, tako, da so bili lastniki bombaževih plantaž že sedaj prisiljeni, radi pomanjkanja delavstva skrčiti obdelovanje svojih plantaž. Na ta način se izravnava potreba po delavskih močeh, ne da bi se zvišale dopustne kvote priseljevanja.
Pri sedanji izredni konjunkturi ameriške industrije pa je zanimiv nek poseben pojav, ki nam dokazuje vso nesocijalnost Amerike. Delavske plače se sicer zvišujejo, pozablja pa se pri tem na zbiranje fondov za slučaj brezposelnosti ter sploh na potrebne socijalne ustanove in naprave. Amerika je šla celo tako daleč, da je najvišji sodni dvor izrekel, da je zakon o minimalnih ženskih plačah, za katerega so se razne ženske zveze borile dvajset let, da so ga uveljavile v štirinajstih posameznih državah, protiustaven. Ta razsodba je umevno zelo razveselila in zadovoljila ameriške podjetnike, industrijo in kapitaliste, ker jim je omogočila, da nadomeščajo primanjkujoče moške delovne moči z ženskimi, katere lahko sedaj plačajo popolnoma poljubno, pa naj si bo še tako nizko. Amerika je pač najbolj kapitalistična država na svetu in tam bo obstajala možnost življenja za nepremožno delavstvo le toliko časa, dokler se ga bo potrebovalo in dokler bo ono zmožno za delo. Kaj se zgodi z delavcem pozneje, je pa Ameriki in njenim kapitalistom pravzaprav deveta briga.
Organizacija MÜS.
— Krajevne organizacije, ki še niso poslale podpisanih prijavnic svojih članov se naprošajo, da to store takoj, da zamore centrala voditi točno evidenco.	Gl. tajništvo.
— V Novem mestu se je konstituiral pripravljalni odbor NRS. Za predsednika je bil izvoljen g. Anton Žigon, zidar, za podpredsednika pa g, Peter Poljanšek, fin. urad. v pok. — Naloga tega odbora je, da pripravi ustanovni občni zbor NRS, ki se ima v doglednem času vršiti. Kdor hoče dobri narodni stvari pomagati, naj se oglasi pri imenovanih ali pa pri komu drugemu izmed odbornikov. — S. B. ta-časni tajnik.
Iz prosvetnega življenja.
LJUBLJANSKA DRAMA.
Shakespeare: Hamlet. Letošnja uprizoritev »Hamleta« je dosegala prejšnje. V posameznih kreacijah (Kraij, Polonij) in režijskih izboljških, jih je pa nadkriljevaia. Hamlet vleče, zato vedno polno gledališče. Rogoz išče ia tiplje po skrivnostnem značaju danskega princa s smelo iskalčevo slutnjo. Zlasti duševno tvarino, iz katere ustvarja Hamlet svoje simulirane blazne govore, je v scenah z Ofelijo in s Polonijem g. Rogoz s trdnim psihološkim pogledom predelal. -
Sloviti refren: »Pojdi v samostan...«, je izrazil skoro zasmehljivo, kar je bolje kot proseč, čuteč povdarek. Istotako ni bil njegov »biti ali ne biti« kaka globokoumna študija o samomoru, amak je bila logična posledica dejanja, pogovor Hamleta z duhom očetovim, tragično ugibanje razdvojenega, psihološko povsem modernega človeka, ki ugiblje, sanja, išče, a ne dožene. Ni zmožen dejanj. Samo zadovoljen v svojem razbolenju. Po ranah grebeč, mesto hrepeneč po lekih. G. Rogoz je brez dvojbe notranjo, kontrapunktično sestavo te Šekspir-jeve sinfonije podal z najboljšim umetniškim instinktom, s poglobitvijo, v kateri je dal pač najintimnejše nijans? svoje umetnosti. — Skrbinška kralj se je odlikoval s krepko strastnostjo kot zahteva to Klavdijev značaj. Bistroviden — ne zaupa Hamletu — čuten je in kipeč. Nasilen. V Skrbln-Iku je našel povsem svoj izraz. Ga. Medvedova je kot kraljica — predvsem v nastopih s sinom — pokazala umerjeno igro In mnogo razumevanja za celoto. O f e 1 i -ja, Polonij in Laertes so bili zelo časten trio. Zanimal je posebno drugi s svojo čudovito naravnim nastopom. Igral i® brez sile s prijetno realistko. Navaden zdrav; značaj, povprečen človek, a ne^ povsem omejen: Polonij. O drugih drugič.
— Sprememba opernega repertoarja. Zaradi obolelosti g. Betetta se ppje v petek, dne 25. t. m. namesto »Luize« opera »Evgenij Onjegin« za red E. Vlogo Gremi-na poje g. Zathey.
— Petindvajsetletnica g. Fran Habiča, inspicijenta Narodnega gledališča v Ljubljani se vrši v petek 25. maja 1922 pri predstavi »Onjegin« in sicer pred pričetkom predstave. — Udr. gled. igralcev.
— Gostovanje Lidije Wisiakove, slovenske plesalke, v Mariboru in Celju se vrši dne 26. t. m. v Mestnem gledališču v Celju in 27. t. m. v Narodnem gledališču v Mariboru. Opozarjamo sl. občinstvo na to redko priliko, da si ogleda to mlado umetnico, ki je že dosegla sijajnih uspehov. Izvajala bo Smetano, Suka, Mozarta, Griega, .Debssyja i. dr. Na glasovirju jo spremlja prof. A. Ruč. — Načrte za kostume je Izdelal arh. Rado Kregar.
VII. razstava kluba »Grohar« v Mariboru. Kot gostje kluba »Grohar« so priredili v Mariboru člani novoustanovljenega umetniškega kluba »Vesna« v Ljubljani svojo
I.	razstavo. Svečana otvoritev v prostorih mariborske kazine se je vršila na binkošt-no nedeljo v prisotnosti vabljenih gostov. Vlado je zastopal g. dr. Lanišič, a o tvoril je razstavo z zelo umestnim nagovorom g. župan Grčar. Zastopani so s svojimi deli ti-le umetniki: Bucik Avgust, Kopač Franjo, Marčič Rudolf, Porenta Gašper, Smrekar Henrik, Šubič Mirko, Šubic Rajko in Šantel Saša. Razstava ie zbudila v mariborskem občinstvu mnogo zanimanja, posebno dela bolnega slikarja Smrekarja. Odprta bo do 5. junija.
— Št, 32 »Gled, lista« prinaša poleg repertoarja opere in drame zanimivo »Razno«, med drugim sliko inspicijenta g. Fran Habiča ob njegovi petindvajsetletnici ter umetniško prilogo g. Z. Rogoza, člana drame v ulogi »Hamleta«.
— »Ženski Svet«. Pravkar je bila razposlana 5. številka »Ženskega Sveta«, ki prinaša sledečo vsebino: I. Obrazi in duše.
II.	Sarah Bernhardt (s portretom). — A. I. Kuprin. (Iz ruSčine prevela P, Hočevarje-
va); Olesja. — Dr. Ivan Lah; Gabrijan In Šembilja. — Anica Lebarjeva: Slaboten otrok — materina posebna skrb. — Davo-rinka Deželova: Lepi dom — ljubi dom.— Marica Bartolova: Jubilej. — Iva Rod I.: Pesme. — Poldi Leskovčeva: Gorje. — Izveš tia: Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Gospodinjstvo. — Materinjstvo. — Kphinja. — Iz naše skrinje. — Ročno delo. — Razgovori. — Listnica uprave. — Modna priloga v peti številki obsega 6 strani ter prinaša prav čedne modele, med temi tri lične oblekce za birmanke, več vzorcev na križce (moravski motiv), risbe za okraske k modelom, perila in zavese za okno ter popis modne priloge. — Stremljenje za napredek tega lepega slovenskega ženskega lista se izraža v vsaki novi številki bolj in bolj in ni čuda, da se dan za dnem oglašajo nove naročnice. — Vse one‘, ki so se priglasile pozneje, ko je pošla že H. naklada prvega zvezka, prosi uprava potrpljenja. Cim bo dotiskana tretja naklada I. zvezka, ga dopošlje uprava vsem onim, ki ga niso še prejeli.
— Nikolaj Vladimirovič Jastrebov. V Kral. Vinohradyh ]e umrl po dolgi mučni bolezni znan ruski slavist N. VI. Jastrebov, ki je bil od leta 1919 .redni profesor na Karlovi univerzi v Pragi Kal bolezni je prinesel s seboj iz petrograjskega boljše-viškega pekla. V Prago ie prišel kot rekonvalescent, vendar pa ga je bolezen ovirala pri izvrševanju svojega učiteljskega poklica. — Nik. VI. Jastrebov je v mladosti delil usodo revnih ruskih dijakov, toda z velikansko energijo se ie povzpel do onega mesta, ki mu pripada v ruski književni zgodovini. Pokojni je bil najvestnejši in nai-marljivejši učenec prof. Lamanskega. Nje-gova_ književna zapuščina ni velika, toda kar je zapustil, je dovršeno in priča o njegovih Izrednih sposobnostih. Njegovo največje delo je »Etjudy o Petre Chelčickom i ego vremeni«. Toda tudi njegova manjša dela pričajo o njegovi natančnosti in temeljitem poznavanju svoje stroke. Cesto se je pečal tudi s socijalno-političnlmi vprašanji, kjer j« presojal vse z zdravo kritike in se
ni opiral na enostranska gesla. Za časa svetovne vojne je bil eden izmed onih redkih Rusov, ki je v Petrogradu z besedo in dejanji propagiral misel osvobojenja ter politične samostojnosti češkoslovaškega naroda. Številni češki znanstveniki so stali z njim v stiku. Za časa svetovne vojne je bil tudi član narodnega sveta v Rusiji živečih Čehov in Slovakov. Po vojni se mu je češkoslovaška oddolžila s tem, da mu je ponudila mesto na svoji univerzi. Kot profesor se je vedno trudil, da bi navdušil ruske dijake za češko, češke pa za rusko zgodovino. V sredo so položili njegove zemeljske ostanke k večnemu počitku.
— Jubilej pevskega društva moravskih učiteljev. Te dni se je vršil v veliki Smetanovi dvorani v Pragi jubilejni koncert pevskega društva moravskih učiteljev. Pri proslavi so sodelovali njihovi praški ter jugoslovenski kolegi, kakor tudi pevski zbor »Smetana«. Pretežni del sporeda so izpolnila izvajanja moravskih učiteljev, ki so bila burno aplavdirana.
— »Pasjegiavci« v angleščini. V Ameriki je izšlo znano Irasekovo delo »Pso-hlavci«, ki je prevedeno tudi na slovenski jezik, v angleščini.
— Alessandro Manzonl. Te dni praznuje italijanski narod 50 letnico smrti znamenitega pi§atelja Aleksandra Manzonija, ki je umrl v noči 22. do 23. maja 1873 v Milanu, v starosti 88 let. — Njegova dela so strogo katoliška. Največjo slavo mu je pridobil roman »Zaročenca«. Roman je prestavljen na skoro vse evropske jezike.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Petek 25. maja: Zaprto.
Sobota 26. maja: »Kar hočete.« Red C.
Opera.
Petek 25. maja: Luiza. Začetek ob pol 8. url zvečer. Red E.
Sobota 26. maja: Zaprto.
Nedelja 27. maja: Vrag in Katra. Zače-
tek ob 8. url zvečer. Izven.
Za svobodo in pravo
humanistiko.
Georges Bertier, ravnatelj šole v Ro-chesu in urednik obzornika Education, predsednik francoskih Eclaieurjev je priobčil v Eclairu 18. maja dolgo prošnjo na zbornico, roteč jo, naj ne odobri Bčrardove reforme v srednješolskem pouku. Starši ali beste dovolili, da vašim otrokom vsiljujejo grščino in latinščino? Jutri se kakemu ministru lahko zljubi, da uvede v šole pouk kakih moralnih in socioloških doktrin, ki vam ne ugajajo. Štiri leta latinščine, dve grščine: učinek enak ničli! — Najjasnejši uspeh reforme bo gotovo splošni propad grško-latinske prosvete. Stokrat ljubši mi Je za otrokovo izobrazbo študij grške in latinske zgodovine, civilizacije in književnosti v dobrih francoskih prevodih nego s papigovskim premlevanjem starih tekstov, ki je ne veselijo. Kadar nam napredujoča psihologija deteta kaže čudovito prilagoditev eksperimentalnih znanosti koristim in željam mladega človeka, bi bil zločin, dati mladini namestu te dušne paše grško-latinske abstrakcije. Bčrardov dekret pomeni mumifikacijo mladih razumov in src! Ako se že kal prenareja, naj se odpravi Sekcija B (latinščina — jeziki); vzpostavi naj se »glavni« profesor, ki prevzame ves literarni pouk; organizira naj se slovstveni pouk in se spravijo v tesnejšo zvezo francoščina, zgodovina in geografija za ene, za druge pa latinščina in grščina. V odseku A bi se klasična jezika gojila še vedno v popolnem obsega; pristaši tradicije, spojene z moderno kulturo si bodo izbrali oddelek C, dočim pojdejo zagovorniki zgolj francoske vzgoje, spopolnjcne z vedo in dvema živ* ma jezikoma v D.
Bolje bedno v borni ruševini žiti. nego kot plemič v grobnici bogati.
gmh.
Fr. Villon (Zgubljena mladost La neizbežna smrti
Dnevne nemosti'
—- Izplačan]© poviškov učiteljstvu. Prosvetno ministrstvo je naprosilo finančno ministrstvo, da izda na vse srezke ter okrožne finančne uprave nalog, da čimprej izplačajo poviške učiteljskemu osobju.
— Carinska šola. Finančno ministrstvo Je ustanovilo carinsko šolo, katero bodo morali obiskovati vsi mlajši cariniki, ki še niso tri leta v carinski službi, kakor tudi začasni cariniki, ki nimajo potrebne kvalifikacije. Sola bo trajala eno leto in prične V kratkem.
— Prirejanje tombol, loterij In srečelovov je v zadnjem času zavzelo tak razmah, da njihovo delo ni mogoče več točno nadzirati. Dogaja se, da se odobrenja kmetijskega ministrstva za prirejanje takih iger celo zlorabljajo. Poleg tega je prirejanje takih loterij in tombol znatno škodovalo interesom drž. razredne loterije, ki deluje za splošno korist našega naroda, to Pa iz razloga, ker so prebivalci, zlasti v tistih krajih, koder se je prirejalo največ loterij in tombol, najmanj kupovali srečke drž. klasne loterije. Zaradi tega so se zmanjšali tudi državni dohodki, ki imajo splošno-koristen pomen za naš narod. Da bi se tombolske in loterijske igre čimbolje nadzirale In omejile izključno na potrebe humanih društev, je bilo kmetijsko ministrstvo primorano izdati sledečo naredbo: 1. Vse pristojne finančne In policijske oblasti ^ v naši državi imajo dolžnost, da najstrožje zabranjujejo po vseh krajih, lokalih, kopališčih itd. prirejanje tistih lote-r]i in tombol, katere se vrše brez mojega dovoljenja. 2. Vsak slučaj nedovoljenega igranja je naznaniti pristojnemu ministrstvu, ki bo postopalo po členu 13. zakona ° ustanovitvi in ureditvi drž. klasne loterije točke 3. 3. Nobene prošnje za prireditev loterije ali tombole noče pristojno ministrstvo vpoštevati brez izjave pristojnih Političnih ali policijskih oblasti, katerim se Priporoča, da se o upravičenosti vsake Prošnje napoteno na ministrstvo .dobro prepričajo in skrbe, da dajo povoljne izjave samo tistini, ki bodo skromne dobičke Iz loterij in tombol porabili izključno za humane cilje, in ki bi brez teh prireditev ne mogli zbrati potrebnih sredstev za pomoč. Na ta razglas se opozarjajo vsa društva z Vabilom, da vse prošnje za prirejanje tom-'ol, loterij in srečelovov vlagajo izključno mtom okrajnih glavarstev (v Ljubljani potom policijskega ravnateljstva). Vloge morajo biti zadostno kolkovane (13 Din) In vložene najmanj mesec dni pred dnevom Prireditve. V prošnji je točno navesti dan jn namen prireditve, število tablic (srečk) in ceno za komad.
— Priseljevanje v Ameriko. Generalni izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja: V Chicagu izhajajoči list »Hrvatski Glasnik« priobčuje v eni svojih zadnjih številk daljši informativni članek, v katerem dokazuje, kako nevarno in brezuspešno je, ako skušajo naši izseljenci Priti v Zedinjene države preko sosednjih držav, ko je določena kvota za našo kra-'ievino že Izčrpana. Članek veli med drugim: »Mnogi naši izseljenci so, ker vsled «črpane kvote niso mogli dobiti viza ameriškega konzulata za Zedinjene države, Prosili in tudi dobili izseljeniški potni list za Mexiko ter so s tem potnim listom dopotovali v prepričanju, da se bodo s tem, da ootujejo preko Mexike, mogli izogniti stro-Mm priseljeniškim zakonom Zedinjenih dr-žav. Taki izseljenci postajajo le žrtve strogosti teh zakonov. Kot primer navaja čla-nastopno: Nedavno je bilo v županij-Ječi (Gounty jail) v Laredu, ki leži na »užni meji Zedinjenih držav proti Mehiki, zaprtih okoli 40 Bolgarov, ki jih je ujela straža Zedinjenih držav in ki so bili nato Vsi vrnjeni y Bolgarijo. V imenovani ječi ?.® nahaja tudi več Izseljencev iz naše kraljevine, ki so_ hoteli priti v Zedinjene dr-jave nezakonitim potom. Pripomniti je še, se morejo oni, katerim je uspelo priti f,a tak način v Zedinjene države, po ame-in j m zakonu aretirati v dobi petih let deportirati v oni kraj odkoder so prišli. rlradi tega se opozarjajo naši izseljenci m slučaje in na posledice in škodo, ki ir čakajo, ako hočejo na tak nezakonit nar m Prekoračiti mejo Zedinjenih držav.
- Nagrada za najditelja Nlkkšnega Beograjska »Politika« javlja, da je svet določil nagrado 75 tisoč Za onega ki Je našel arhiv črno-dvora- Arhiv vsebuje važne do-Kumente za zgodovino južnih Slovenov. m	kk1 častni konzul v Splitu.
iß3irwnooof M1imi?,trstva za zunanje zadeve se h -P LS; l«- kralj ukaz, s katerim hrandifn!rAJOvPSnrfro$u' ravnatelju mestne kon,1]106 ItriEu-ltu’ eksekvatur častnega
‘ciiev je poslalo ministrstvu prosvete sno-?®Mpo, v kateri prosi za p?tenan}e stoži k®11* let tamošnjim učiteljem ter za or« Restitev učiteljišča Iz Der^ente v Sara! jevo- kjer se je nahajalo tudi pr J ^„o - Društvo Treznosti. Izšla je 5 štel „ ka »Trezvenosti«, glasilo društva Vrezcev1 kraljevine Srbov, Hrvatov In Slove!
- v- Glede vsebine omenjamo člank«
žrh. Porotne obravnave in alkoholizeir Štel?,, Mkohollzma td- Razen tega vsebuj Trojka pravila Beograjske Zajedale
czoostL
So ^7. Nevročljive poštne pošiljke. F
n"odH e^fe za mesec februar 1923 sez ne^ftnih pošiljk, kt leže v shranit teiistv adu Poštnega in brzojavnega ra Pošilm,v Ljubljani. Naslovniki ozir zarjajo J* tefl Pošiljk se tem potom tega r’ da Nh v dobi enega leta od na mJrSlasa dvignejo, drugače bo i dala te Pošiljke na javni dražbi Untčifo S so brez vrednostne vsebine, činst^l — Zgorel omenjeni seznam je ^ I>02:led nrl vKalcAm nn£l
v izemT18 f fVOie Bgovske narni skem in Jnozemskem PI iefiB1 zawod’ industrijsko all trg brzni °Zi’ trgovski agent, ki že žiti A-Vk:V uporabljati tajnopis ravnatSIi?eno Prošnjo na pristo minkttel1Stva ali pa naravnost Ätrstvr Odločuje pa končn m, no ministrstvo. Prošnji je i gitt k6d In ključ, katerega se h, Unxavke posluževati za tajnop ,)ac ostaneta v ministrstvu. Le btaa 2"a!a ,sedai 500 Din. Ce se railik?ed et°m Zviša’ bo treb
— Telefonska centrala v Litiji Da je dobila Litija javno telefonsko govorilnico, smo že poročali na tem mestu. Proti te] centrali so Izmed telefonskih central v Sloveniji v I. pasu naslednje postaje: Bled, Boh. Bistrica, Brezno, Brežice, Celje, Cerklje, Cma pri Prevaljah, Dol. Logatec, Domžale, Fram, Gor. vas, Grobelno, Grosuplje, Guštanj, Hrastnik, Jesenice na Gor, Jezersko, Kamnik. Kočevje, Kokra, Konjice, Kranj, Kranjska gora. Krško, Laško, Lesce, Ljubljana, Maribor, Marenberk, Medvode, Meža, Mužića, Moškanjci, Muta, Novo mesto, Planina pri Rakeku, Podnard, Podplat, Poljane nad Škofjo Loko, Polzela, Poljčane, Pragersko, Prevalje, Pristava, Ptuj, Račje, Radeče pri Zidanem mostu, Radovljica, Rakek, Rečica na Paki Ribnica na Dolenjskem, Ribnica na Pohorju, Rimske toplice. Rogaška Slatina, Rogatec, Ruše, Selce nad Škofjo Loko, Sevnica, Slovenj gradeč, Slov. Bistrica, Straža, Strnišče, Sv. Jakob v Slov. goricah, Sv. Janez ob Boh. jezeru, Sv. Jurij ob juž. žel., Sv. Le-nard v Slov. goricah, Sv. Marjeta pri Mo-škgnjcih, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Sav. dolini Šent lij v Slov. goricah. Škofja Loka, Šmarje pri Jdšah, Šoštanj, Štore, Toplice pri Novem mestu, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Višnja gora, Vojnik, Vrhnika, Vuhred, Vuzenica, Zavrča, Zgornja Sv. Kungota, Zidani most, Žalec, Železniki, Žiri: v II. pas: Apače, Beltinci, Cankova, Crenšovci, Dol. Lendava, Gor. Radgona, Ivanjkovci, Križevci pri Ljutomeru, Murska Sobota, Ormož, Prosenjakovci, Slatina: Radenci, Središče ob Dravi, Velika Nedelja.
— Zagrebški dijaki na Poljskem. Sredi tega meseca je prispelo v Varšavo 35 dijakov zagrebške trgovske akademije. Izletnike so Poljaki sprejeli zelo prisrčno. Pri sprejemu je bil navzoč tudi naš poslanik z vsemi člani poslaništva. DoŠlece so pozdravili tudi številni člani češkoslovaške kolonije. Vršil se je skupni sestanek poljske ter naše omladine, prf čemer je bila poslana našemu kralju udanostna brzojavka.
— Poletni čas v Franciji. Iz Pariza poročajo: Senat je s 180 proti 109 glasovom sklenil, da se uvede poletni čas.
— Nordijski in holandski zdravniki na češkoslovaškem. Na vabilo češkoslovaške vlade je obiskalo češkoslovaško precej zdravnikov iz nordijskih držav in Nizozemske. Gostje so bili svečano sprejeti tako v Karlovih Varih, kakor tudi v Pragi. Gostje so sl ogledali vse znamenitosti mesta in bodo obiskali češkoslovaška kopališča, predvsem bodo obiskal kopaišče v Podčbrady.
— Protituberkulozni kongres v Pregl. Na binkoštno nedeljo je bil otvorjen prvi znanstveni protituberkulozni kongres v Pragi, katerega se le za našo kraljevino udeležil minister za narodno zdravstvo, prof. dr. Jovanovič. Delovanje češkoslovaških znanstvenikov na polju raziskavanja tuberkuloze in zdravilnih metod proti tej zavratni bolezni, ki do konca svetovne vojne ni našla pravega priznanja, kljub temu, da je stala že tedaj na višku, se more s ponosom meriti z znanstvenim delovanjem v drugih državah, kar dokazuje tudi to, da so Cehoslovaki takoj po razsulu bivše avstro-ogrske monarhije ustanovili društvo za pobijanje tuberkuloze, ki je dosegla že naravnost krasne uspehe. To le povdaril tudi zastopnik naše kraljevine dr. Jovanovič, ki Je dejal, da so Cehoslovaki tudi v tem oziru voditelji našega naroda. — Na kongresu je bilo podanih v celoti 66 referatov.
— Prvi češkoslovaški tank. V Škodo-vih zavodih so izdelali prvi češkoslovaški tank. Pri poizkusni vožnji po praških ulicah je zbujal med občinstvom nenavadno zanimanje.
— Potomec Komenskega prosi za češkoslovaško državljanstvo. Iz južne Afrike le prišel v Češkoslovaško inž. Juri! V. Fi-gulus, poslednji potomec slavnega pedagoga Komenskega in sedanji svetovalec ministrstva za trgovino. Vložil je prošnjo za domovinsko pravico v Pragi ter češkoslovaško državljanstvo.
— L oljski profesorji na Bolgarskei Prd kratkim so priredili poljski profesor ter profesorice izlet na Bolgarsko. Bolga so jih zelo lepo sprejeli in poljski listi s bili polne hvale nad bratskim sprejemor Po državi so se vozili brezplačno v luksu: nih vagonih ter je šolska mladina prepi vala poljske pesmi. Obiskali so tudi ve Varne, kjer je 1. 1444. padel poljski kra Vladislav Varnenčilc Ob tej priliki je d« bjja vas naziv Vladislavovo. V Sofiji s kui sprejeti tudi v »Slavenskej besedi • i?r f° dij-aki »makedonstvujušči« povdai J™*	kodo mirovali toliko časa, da n
Do Makedonija združena z Bolgarsko. Pt Ijaki niso na to reagirali.
j-" „ 0l?uns^' narodni praznik. Te di so slavili Romuni svoj narodni praznik kt spomin na vhod novoizvoljenega knez Karola 1. 1866. v Bukarešto.
— Razne nesreče. Kobilca Franc, kiji čavničar v tovarni »Bistra« si je pri del poškodoval desno oko. — Kamensky Juri delavec pri gradbi »Obnova« je prekladi hlode, pri čemur mu je eden padel na nog n jo mu zmečkal. — Oberstar Franc, si posestnika v Gorenji vasi pri Ribnici je pi gašenju požara neke hiše padel raz strehi ter sl izpahnil desno roko. Vse po škode vance so oddali v bolnišnico.
— Pretep. Brata Danijel in Alojz Klešnik sta se v gostiln! pri »Kamnarju« n Zaloški cesti stepla z drugimi fanti. Prišt le stražnik katerega sta pa nasilneža na Padla tako, da je slednji rabil orožje In j oba poškodoval s sabljo po glavi. Pripe kana sta bila v bolnišnico. Njihove poikod ke so lahke.
r .— Pazite na kolesa! Iz veže Rudolf nAn t v Kandiji pri Novem mestu je od p lla! aeznan tat kola S seboj pa je vze ha«	Ce 131 moral kljub kolesu bodli
zna'ša s?nnairwPrav ^krih čevljev. Škod; nov« rvDln; ~ Iz vež® gostilne Trav 7nnati?i^>r	biIl° ukradeno Franceti
TZrz Cl^10 znamke »Paul Männer keSeve HRa 225,°, Ditl- - Iz Podstrešji
znamke »Dürkopp«, sukmič mkwmk- tr srajce, par čevljev in nlkiLta ura v^kun ni vrednosti 4500 Din. — iz dvorijča gfavm pošte je bilo ukradeno Boženi Garfrdov 1750 Din vredno kolo znamke »Kinta«
— Ponesrečen jezdec. Hlapec Franci Gredišnik iz Sp. Šiške, doma iz Zg. siedle je jahal domov gospodarjevega konja. Ke je bil nekoliko pijan in to ni bilo všeč ko nju. ga je vrgel raz sebe, pri čemer je do bil mož tako teško poškodbo na glavi, d< so ga morali prepeljati v bolnišnico.
— Ukraden voziček. Izpred hiše ns Cankarjevem nabrežju št. 1 je bil ukradet .Val Zaledeni 150 Din	JWdieic
— Žepar na Vodnikovem trg« je ukradel Justini Robičevi iz Po d gor e usnjato listnico brez zaponke, v kateri je imela 500 Din gotovine, potrdilo urarja Zupanca za popravo zlate in srebrne ure in potrdilo barvarnice Reichove za barvanje dveh rut.
— Pazite na prtljažne listke. Dne 19. t. m. le oddal medlcinec Franc Debeljak iz Ribnice svojo prtljago v shrambo na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Drugi dan je opazil, da le izgubil prtljažni listek. Sel je takoj na kolodvor, toda Wto }e že prepozno. Prehitel ga je najditelj fn dvignil njegovo pleteno košaro tn nahrbtnik ter Izginil. Debeljak, ki je Imel v košari In nahrbtniku obleko, perilo In več medicinskih knjig, je oškodovan za preko 7500 Din.
— Šumarsko žago je ukradel neznani vlomilec iz shrambe za orodje na Cesti na Loko Francetu Večaj«. Žaga je vredna 2500 Din.
— Sveženj ključev je bil ukraden Paylu Kotniku na Valvazorjevem trgu št. 6. Ključe je imel skrite Kotnik K veži pod zabojem za smeti.
— Pobegnila sta iz drž. vzgojevališča v Ljubljani dečka Karol Zmazek in njegov slaboumni brat Ivan Zmazek, doma iz Orehove vasi.
— Kamen v oko. V kočijaža Andreja Hrabarja Iz graščine ZduŠe pri Kamniku ]e neki neznanec vrgel 21. t. m. zvečer, ko se je slednji vračal domov, kamen v oko in ga težko poškodoval. Hrabar se je ysled tega moral podati v bolnišnico.
— Pobegnil le od svojih staršev v Mariboru, Smetanova ulica 15 letni Petelin Gracijan, doma iz Kopra pri Trstu.
— Izgnan je iz naše države za 5 let zaradi beračenja in vlačugarstva 39 letni Matija Afrič iz Pasjaka pri Jelšanah v Vo-loškem okraju.
— V Zvečah so vlomili tatovi pri posestniku Janez Gradišarju in mu odnesli za 2750 Din raznega blaga.
— V Talčemvrhu v Črnomaljskem okraju je bila ukradena Al. Šerclju obleka vredna 750 Din. Isti vlomilci so bržkotne obiskali tudi kar tri zidance v okolici V zidane! Matije Matla pokradli so slanino, odejo in vzorceblaga za skupno 2500 Din. Iz zidanice Matije Kumpa iz Svetlega potoka so odnesli 18 lit. steklenico vinskega žganja, več obleke, odeje, jajca in kruh, vredno 2000 Din. V Gauselmayerjev! zidanici iz Kočevja pa niso našli drugega kot 500 Din vredno rdečo odejo in podzglavnik.
— V Vel. Selah pri Gradaču so ukradli po noči Mariji Jankovičevi moško obleko, klobuk in suknjo, nekaj platna ter nekaj kosov otroške obleke. Škode Ima 3500 Din.
— Celjske novosti. Pukovska slava celjskega pešpolka. 39. celjski pešpolk bo slavil svojo slavo v ponedeljek 28. t. m. kot spomin na dan zavzetja mesteca črne na Koroškem od oddelkov celjskega pešpolka ob priliki Koroške ofenzive leta 1919. — V mestnem gledališču se vrši v soboto 26. maja ob 8. uri zvečer plesni večer gdč. Lidije Wislakove. — N a celjski realni gimnaziji bo dne 24. t. m. proslava treznosti. Predaval bo gosp. primarijd dr. Raišp. — Imenovan je Strušek Josip, policijski oficijal pri policijskem oddelku okrajnega glavarstva za policijskega pristava v IX. čin. razredu- — Sokolsko društvo priredi v nedeljo 28. maja zjutraj v slučaju lepega vremena izlet na Velko Kozje. — Naraščajski dan Celjske Sokolske župe se vrši v Celju dne 29. junija.
— Mariborske vesti Docent dr. I. Matko je dovršil svoja predavanja v Pragi in se je zopet povrnil v Maribor. — V četrtek, dne 24. t. m. je umrla v 62 letu starosti tukajšnia trgovka Jerneja Cepeti — Na Tržaški cesti je v torek neki voznik povozil triletnega Slavka Puppisa, ki je brez nadzorstva tekal po cesti in se zaletel pod voz. Otrok je dobil več težkih poškodb in je moral v bolnico. Proti zanikrni varuhinji, teti otroka. Zori Pupplsovi je vložena ovadba na državno pravdništvo. — V sredo okrog 9. ure zvečer je eksplodiral v Franzo-vem mlinu na dosedaj nepojasnjen način sod bencina, vsled česar je nastal požar. Ogenj so pogasili uslužbenci podjetja. Pri gasilnem delu sta dobila monter Karol Le-vat in Karol Lešnik opekline po rokah, prsih in po glavi. Morali so ju odpeljati v bolnico. — V okrilju Ljudske univerze bo v pondeljek, dne 28. t. m. v mali kazinski dvorani čital pesnik Tone Seliškar svoje pesmi iz zbirke »Bliskavice«. — 17 letna uslužbenka v »Park kavarni« Rozalija Vidovič je pri vožnji v Hoče pozabila pravočasno izstopiti in je, ko se je vlak že pomikal Iz postaje, skočila tako nesrečno iz voza, da si je pri tem zlomila ključno kost in desno plečnico. Odpeljali so jo v mariborsko bolnico. — V petek zjutraj bo v Mariboru justifIclran Rozman, ki je lansko jesen zadavil služkinjo pri finančnem svetniku dr. Brencetu v Cvetlični ulici. — Na Binkoštno nedeljo je knezoškof dr. Karlin birmal v Mariboru 1429 otrok.
— Železniška nesreča v Slavoniji. Na postaji Senjeljci blizu Djakova, so trčili štirje tovorni vagoni v osebni vlak tako močno, da so se popolnoma razbili. Pri tem je padlo nekaj potnikov, ki so se vozili na strehi na tla in se precej poškodovali. Neki mladenič je padel pod kolesa, ki so mu odtrgala obe nogi. Nesrečo so zakrivili železničarji-premikači, ki bodo strogo kaznovani
Sokolski vestnik.
— Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) poživlja svoje članstvo in naraščaj, da se v čimvečjem številu v civilni obleki udeleži poldnevnega izleta moške dece na Brezovico v nedeljo 27. t. m. Odhod z vlakom ob pol 14. uri povratek zvečer z vlakom ali pa peš. Zdravo!
— Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom). MajniVov izlet moške dece se vrši v nedeljo 27. t. m. na Brezovl-c o. Odpeljemo se z vrhniškim vlakom (polovična vožnja 1 Din 25 p), ki odhaja Iz Ljubljane oN 13. uri 25 minut, povratek Peš; prihod v Ljubljano med 8. in pol 9. uro zvečer. Na Brezovici telovadni nastop: proste In r»dovne vaje, telovadne Igre Iii skupine. Cenjene roditelje ter prijatelje naraščaja vabimo na ta izlet, da se skupno
poradujemo v naravi z našimi nasledniki_
bodočimi Sokoli. — V slučaju slabega vremena se izlet preloži na prihodnji mesec. Železniške legitimacije (po 25 p), dobijo se' v pisarni Jugoslov. Sok. Saveza, poleg tega bodo izletnikom na razpolago tudi na kolodvoru, pred odhodom vlaka. Zdravo 1 ____
Prednjaški zbor.
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši Glavna zaloga na drobno in debelo y
LjufcljaiA B?« W ta	i«e#ta i».
Novosti iz Primorske.
— Nov udarec našim primorskim rojakom. Kdor je imel priliko priti po vojni na Primorsko, je mogel videti cele kupe zapuščenega vojnega materijala, kakor žičnih ovir. desk, tramovja, pločevine itd. Razen tega so bile vzidane v. kavarne številne železne traverze vsake velikosti. Ko so se begunci vrnili na svoje porušene domove, so seveda napravili iz teh ostankov provizorične barake, ograje itcl, da bi vsaj nekoliko lažje čakati na vojno odškodnino. Vlada jim ni delala nikakih ovir in ljudje so upravičeno pričakovali, da ostane zarjavela železnina njihova last čutili so tudi, da imajo do tega nekako pravico, kajti vojna jim je ugrabila precej imetka, ki ga jim nihče ne povrne. V tem so videli nekako majhno kompenzacijo, ki seveda iz daleka ne dosega prizadete škode. Toda pojavile so se številne zasebne družbe, k! so dobile od vlade dovoljenje, da smejo proti malenkostni odškodnini pobirati materijal, ki ga }e pustila avstrijska armada. Kot lačni volkovi so te družbe planile na naše ljudi in zahtevajo od njih, da jim dajo odškodnino za uporabljeni materijal. Kot razlog navajajo, da Je materijal državna last in, da so ga oni odkupili Naši rojaki so seveda proti temu ogorčeni. Marsikdo ima hišo pokrito s pločevino, ki jo je z velikim trudom nabral po strelskih jarkih, drugi zopet je uporabil železne traverze za grede pri zidanju hiše. Traverze je seveda z veliko muko izkopal iz železobetona, ki pokriva razne velike in male kaverne. Sedaj naj bi vse to oddal brez vsake odškodnine. Najbolj zanimivo Je tudi to, da so mu traverze že enkrat vračunali pri sklepanju pogodbe o vojni odškodnini In ravno tako so vračunali tudi razne druge potrebščine, ki so Jih ljudje uporabili pri popravah,svojih porušenih domov. Kar pa leži materijala še na dvoriščih, so ga ljudje pripravljeni izročiti samo, da bi se izognili dolgoveznim pravdam ali denarnemu odplačilu. Toda družbe materijala nočejo in pravijo, da morajo dobiti denarno odškodnino, kajti železo se le med tem časom pokvarilo. Zastopniki našega zatiranega naroda so se radi tega obrnili na pristojna mesta, da bi se ta najnovejša krivica odpravila. Radovedni smo, ali bo zmagal zdrav razum in pravica, ali brezmejno sovraštvo do našega slovanskega življa!?
Sport in turistika.
Leipziger Ballspielklub : Ilirija 2 : 1 (1 : l)
L. B. K., ki je igral za Binkoštrie praznike v Gradcu ter porazil tamkajšnji GAK s 2 : 1 in 3 : 1 je nastopil včeraj proti Iliriji. Znogometom kot so ga nam nudili gostje iz Llpskega, smo bili zadovoljni, akoravno smo od njih, prvokov južno-nemške lige več pričakovali. Moštvo srednje kvalitete ima zelo lepo igro z glavo. Hitro oddaja žogo, se prav dobro placira ter je zelo hitro. Napadalna vrsta se poslužuje le skromne kombinacije ter večji del operira s krili osobito z desnim, ki je izborno. Predvsem ga odlikuje hiter tek ter siguren strel na gol. Krilska vrsta je povprečna ter je desna stran boljša od leve. Zelo dobra pa je obramba, osobito pa desni branilec. Nima sicer stila ali brani zelo sigurno in mirno ter vedno podpira svojega šibkejšega partnerja. Vratar ima dober placement, ne drži pa žoge v rokah, vsled česar je prišlo do par kritičnih situacij.
Ilirija je od početka sezone gotovo nazadovala, osobito pa ferward. Krili Zupančič—Pevalek sta bili vedno boljši kot včeraj. Notranji trijo tudi ni na višku, predvsem pa Oman. Najopasnejši napadalec in najsigurnejši strelec Ilirije je med drugimi slabostmi pokazal tudi to, da strelja 3 metre pred vrati in sam, preko prečke. Dolinar je malo prepočasen, brez elana. Dober je bil Učak, ne vsled tega ker je dosegel svoj gol, ampak je prav lepo vodil napad ter bil zelo požrtvovalen. Krilska vrsta le bila dobra, osobito pa srednji krilec, fkom in tja je bila sicer malo preveč defenzivna. Najboljši mož na polju pa je bil Diirschmied od celjskih atleti-kov, ki je nadomestoval Pretnarja. Branil je nadvse sijajno ter z največjo mirnostjo razčistil obupne situacije, za kar mu občinstvo ni štedilo s pohvalo. Levi branilec očividno popušča. Drugi gol gre predvsem na njegov račun, akoravno vratar Soklič ni pri tem nedolžen, kajti gol je bil ubranljiv.
Igra prvega polčasa se je vršila ob premoči Ilirije. Igralo se je od obeh strani brez elana in precej leno. Ilirija sicer vztrajno napada ali napadalci, osobito pa Oman zastrcljajo Iz najslgurnejših pozicij. V 25i minuti uide našemu krilcu desno krilo gostov ter zabije od strani zelo efekten gol. Ilirija zopet takoj ripostira ali brez vsakega uspeha. Kar ne ustavita branilca, se prav lepo zastrelja v aut. V 39 minuti se po dolgem obleganju šele posreči Učaku iz 16 m zabiti gol, ki je bil ubranljiv.
V drugem polčasu pa je imela Igra povsem drugo sliko. Zdelo se je, kot da sta se obe stranki hraniti za drugi halftin. — Igralo se je zelo živahno, predvsem pa več odločno. Igra je bila bolj odprta, sedaj so napadali domačini, sedaj gostje. Vsekakor so bili napadi gostov opasnejši. ali Dur-schmid je povsod in čisti. — V 27 minuti zgreši Beltram žogo, desno krilo gostov preide obrambno linijo — šutira, Soklič povsem nepravilne brani in drugi gol sedi v mreži Ilirije. Ilirija napada z malimi presledki nevzdržema nasprotnikova vra';a, doseže lepo število kornerjev, ali na rezultatu ne more nič več spremeniti Na prvem poteku igre bi Ilirija brezdvomno zaslužila izravnavo, ali zmago je odločila le večja rutiniranost. Sodnik g. Ochs dober. — Publike za delaven elan mnogo. M. K.
— Kovarstvo in ljubezen (Fried. Schiller) drama v 6. dejanjih se predvaja od 24—27. t. m. v kinu Matica. Vprizo-ritev te klasične drame, ki se pridržuje strogo teksta in vsebine Schillerjevega umotvora dokazuje, da se filmska umetnost približuje k resnemu in klasičnemu programu. Schillerjeva drama vprizorjena v večjih ktoopodjetjih Evrope je povsod vzbudila največjo senzacijo in zadovoljstvo. V Zagrebu so morali na zahtevo šol In občinstva dramo ponovno vprizoritl. V drami nastopajo najboljši filmski umetniki kot so svetovnoznani Paul Hartmanu V ulogi Ferdinanda, Lil Dagover v ulogi Lulze ln Reinhold Schiinzel v ulogi maršala Palba. Naravnost razkošna scenarija in krasni Kostumi jamčijo za popolno in vsestransko dovršenost tega velikanskega filmskega dela. Opozarjamo ceni. občinstvo na ta monumentalen film, ki se vsled dolžine predvaja samo štirikrat na dan In si-eer ob ^ in ,3. ta 9. i?ri
Izpred sodišča.
NAPADEN ORJUNAŠ.
Po znanih, precej razburljivih dogodkih v Sp. Šiški, ki so marsikomu precej ogreli kri, so napadli nekega dne delavci v pivovarni Union — bilo jth je okrog 20 — sodelavca Pavla Miheliča iz Sp. Šiške. Zahtevali so, da mora takoj izstopiti iz or-jumke organizacije,ali pa naj zapusti delo, ker v njihovi tovarni Orjuncev ne trpe in to baje samo radi njihove prevelike nasilnosti. Ker je Mihelič ugotavljal osebno prostost in predlagal razgovor na drugem mestu in ne na dvorišču, so ga delavci napadli In pretepli. Pri včerajšnji obravnavi so vsi obtoženci, ki so bili povabljeni odločno trdili, da se izmed njih, k! so bili sicer navzoči ni Miheliča niti dotaknil. — Predlagali so tudi nove priče, ki naj pofr-de njihov zagovor in ugotove, kdo le Miheliča poškodoval. Ker se hoče sodišče vsekakor prepričati, če so obtoženci res nedolžni, ali se le poslužujejo y strahu pred kaznijo, pravice obtoženca, da sme lagati in tajiti, se bo nadaljevala ta obravnava v pondeljek, dne 11. junija ob pol i popoldne.
NAGAJIVEC V CERKVL
Na Polšniku je prišel med mašo v cerkev dobre volje Alojz Grabner. Za župnikom je pel refrene: Amen, in podobno, smešil je župnika in se norčeval iz maše. Obsojen je bil radi hudodelstva motenj» vere na tri tedne strogega zapora.
UŽALJEN VASOVALEC.
Fhi Učakarju v PodstranI so v nedeljo 28. lan. slavili rojstni dan in godova*!. Pili so in plesati in že precej kasno je prišel v to veselo družbo fant Ignacij Brodar. Ker pa vasovalca ni nikdo povabil, da naj z njimi pleše, pije in poje, je bil užaljen in je odšel iz hiše. V veži Je potožil nekemu dekletu. Vse to je privedlo fante do pretepa, pri katerem je Ignac Brodar Antona Jermana, ki pa je bil tudi precei hud, ugriznil v lice, in ga sunil z nožem v trebuh, da so mu izstopila čreva. Jerman je ležal 14 dni v bolnici in 10 tednov doma, 7 cm dolga trebušna rana je bila smrtno nevarna in fant je imel res srečo, da je okreval. Brodar se je zagovarjal s silobranom, kar pa ni popolnoma držalo. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe, plačati mora razne stroške in pa Jermanu 1250 Din za bolečine.
DOMAČI CIGANI.
Pri posestniku Florjanu Žumru je pokradel nevaren tat, gospodarju in služkinjam razno obleko, klobuk, perilo, prstane, svetince, denarnico in precej denarja. Enkrat so ga domači prepodili. Mislili so, da kradejo cigani, toda končno so izsledili v Šiški sumljivega brezposelneža Ivana Jagodica, pri njegovi sestri in ljubici pa v omarah precej ukradenega blaga. Tata so| spoznali tudi oškodovanci, ki so ga videli’ nekoč na begu. Vsi trije obtoženci tale, kar pa ni držalo. Jagodic, ki je oškodoval tudi svojo ljubico za 1500 Din, je bil obso-j;n na 1 leto težke ječe, poostreno z rasnimi priboljški
šah.
Slavnoznani šah. mojster v Jugoslaviji. Tekom prihodnjega meseca priredi svetovni šah. mojster, Jaques Mieses, znan po svojih obsežnih šahovskih knjigah in po dovršenih partijah, s katerimi si je pred svetovno vojno stekel obilo lavorik po vseh večlih mednarodnih šah. turnirjih, obsežno turnejo po Jugoslaviji. Po dosedanjih informacijah obišče zanesljivo Beograd, Novi sad, Zagreb, Maribor in vsa večja jugoslovanska šahovska središča. Glede poseta Lubljane, ki mu postavi najboljšega jugoslov. šah. mojstra dr. M. Vidmarja, nasproti se vrše točasno še pogajanja, o katerih izidu bomo še poročali.
Dopisi.
— Slovenska Bistrica. Dne 23. t. m. okoli 51. ure so pri posestniku in železničarju Jožefu Pliberšeku v Brinju pri Slov. Bistrici, medtem ko so bili domači zaposleni na polju, vdrli v stanovanje neznani tatovi in odnesli imenovanemu in njegovi družini skoraj vso obleko in obutilo v znesku 10.000 Din. V svrho zasledovanja tatov se je poklicalo policijskega psa iz Maribora, čegar delo pa je do trenutka ostalo brezuspešno. Ker je tekom enega tedna to že drugi slučaj tatvine, se dozdeva, da se klati v okolici organizirana banda tatov h bo treba napram nji največje pazljivosti.
Borzna poročila.
Beograjska borza je bila danes zatvorjena zaradi praznika sv. Cirila in Metoda.
Zagreb, 24. maja. Devize: Dunaj 0.134-0.135, Berlin 0.17-0.1775, Bruselj 545—550, Budimpešta 1.80—1.85, Bukarešta 53.50—55, Italija 456.50—460.50, London 441.50—44,3 New York, izplačilo 95.25 —95.50, ček 94.75—95.25, Pariz 630—637.50, Praga 285.25—286.25, Sofija 77—79, Švica 1722.50—1727.50, Varšava 0—0.18. Valu-t e. Dolarji 93.50—94, avstrijske krone 0.13375—0.134, češkoslovaške krone 281— 283, francoski franki 627.50—632.50, madžarske krone 1.775—1.825, napoleondori 340—0, nemške marke 1.95—2.05, švicarski franki 1715—1720, lire 453—454.
Zagreb, 24. maja. (Priv.) Devize: New York 94.75—95.25, Pariz 6.30— 6.375, Švica 17.225—17.27, London 441.50— 443, Dunaj 13.40—13.50, Praga 285.25— 286.25. Italija 5.565—5.605, Berlin 17—17.75. Valute: Dolarji 93.50—94, češke krone 481—483, italijanske lire 453—454.
C u r i h,	24. maja. Otvoritev:
Berlin 1.03, Holandija 216.90, New York 553.90, London 25.65, Pariz 36.90, Milan 26.70, Praga 16.535, Budimpešta 10.125, Zagreb 5.812, Sofija 4.65, Varšava 1.10. Dunaj 78.125, avstrijske krone
Curi h, 24. maja. Zaključek; Berlin 1.02, Holandija 217, New York 554.75, London 25.65, Pariz 36.90, Milan
26.80,	Praga 16.54, Budimpešta 10.50, Zagreb 5.82, Sofija 4.65, Varšava 1.10, Dunaj 78.125, avstrijske krone 78.25.
Praga, 24 maja. Dunaj 4.62, Berlin
5.80,	Rim 163.50, avstrijske krone 4.62, lire
165.75 Budimpešta	^225 '5-
don 154.625, New York 33.80, Curifa 606.75, Beograd 35.625.
Dunajska borza danes ni poslovala zaradi stavke bančnih uradnikov.
Berlin, 24. maja. Dunaj 77.70, Budimpešta 10.34. Milan 2643.37, Praga 1641 88, Pariz 3650.85, London 253.764, New York 54.91237, Curih 988532, Bw-gzad 575-55.
serviranih za erdeijski lesni izvoz,_ z ostalimi pa morejo romunske državne železnice prosto razpolagati.	. ..
X Težkoče italijanskih parobrodnth društev. Nekatera italijanska parobrode«» društva sa prišla v velike težkoče, ker Jim vlada ni izplačala obljubljenih subvenci;
'DOBAVE
X Dobava perila-- Pii ravaateiistvu dtr žavnih železnic v Subotici se bo vršila dae 7. junija t. L ofertalna licitacija glede dobave posteljnega in raznega drugega Parila. Predmetni oglas je v pisarni trgovske hi obrtniške zbonuce v Ljubljani interesen-tona na vpogled.	< «
X Prodala broßa »Vulkan«. QUeleme za mornarico v Zemunu sprejema do t-junija t. L ponudbe za nakup brodfi_ »Vulkan«, ki ga namerava imenovano odeleaie prodati- Predmetni oglas je v pisarni trgoV’ ske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava kuvert za desante pošulke. Pri ravnateljstvu državnih železnic- v Subor J tici se bo vršila dne 7. junija t L oienala« i licitacija glede dobave 5000 kuvert za de ; name pošiljke. Predmetni oglas je v W I sarni trgovske in obrtniške zbornice» L.hsb-\ liani interesentom na vpogled.
X Dobava orodja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se to vršila dne 8. junija t. 1. oiertalna licitacija glede dobave orodja za železniške delavce itd. Oglas, ki vsebuje splošne pogoje, je V pisarni trgovske ih obrtniške zbornice y Ljubljani interesentom na vpogled; natančnejše podatke, zlasti tudi seznam orodja, pa je dobiti ustmeno aH pismeno pri eko-nomatti direkcije državnih železnic v Subotici
Gospodarstvo
INDUSTRIJA.
X Morgan v Madžarski. Kakor se čuje iz Madžarske, se zanima ameriška Morganova skupina za madžarsko industrijo, predvsem za koncern tovarne strojev tr go v ske splošne kreditne banke. Morganova skupina bo v Madžarski osnovala najbrž svojo evropsko centralo, ki bi delovala slasti za Orijent.
X Jekleni trest v Združenih državah je imel zborovanje, na katerem se je povdar-jalo potrebo dotoka novih delovnih moči Ameriška težka industrija, katera je ječala pod težo višine dolarja, je prestala krizo. .Nezaposlenosti skoro ni več, Po nazoru Chamber of Commerce bi imela biti povečana dovoljena kvota priseljencev od 3. na 5 odstotkov. Izgleda, da je prezident Har ding tudi za povečanje priliva naseljencev..
TRGOVINA.
X Tečaji na novosadski proankinl borzi dne 23. maja. Cene za 100 kg: pšenica bačka 425, ječmen bački 285, oves bački 295, koniza bačka 25S, tižol beli novi 505, moka št. 0 650, pšenični otrobi 145.
X Naš izvoz v januarju. Po uradni statistiki je znašal naš izvoz v januarju z ozirom na posamezne države; v Avstrijo 78,741.927 Din (23.89%), Češkoslovaško 40,304.513 Diu (12.20%), Švico 29,304-513 Dia (9,04%), Nemčijo 16,587.322 Din (5.06%), Madžarsko 16,524.482 Din (5.01%), francijo 14,096.777 Din (428%). Anglijo 9,145.146 Din (2.78%), v po Italiji zasedeno ozemlje 4,433.921 Din (1.35%), Grčijo 8,238.045 Din (2.50%), Reko 4,056.221 Din (L24%), Turčijo 3,744.610 Din (1.14%), Indijo 1,594.730 Din (0.57%), Bolgarijo 1,594.730 Din (0.51%), Zedinjene države severoameriške 1,479.250 Din (0.45%), Egipt 1,124.115 .Tlin (0.33%). Poleg tega. so precej izdatno udeležene na našem izvozu v Januarju Danska. Belgija, Poljska,
Romunija, Albanija, Holandska, Tunis, Španija, Argentinija, Portugalska in Švedska. Izvoz v celoti je znašal 159,485.965 kg v vrednosti 264,328-647 Din, dalje 140.126 kosov v vrednosti 65,218.560 Din. Skupna vrednost v'januarju izvoženega blaga je znašala 329,547207 Din,
X Maksimalne cene rta Romunskem. Ministrski svet namerava predložiti parlamentu zakonski načrt proti špekulaciji Po tem zakonu bi se zopet uvedle maksimalne cene in sicer v dveh kategorijah. Cene živilom bi določalo ministrstvo za trgovino, cene vsem drugim trgovskim predmetom pa trgovska zbornica. Vendar pa ministrstvo za trgovino te cene lahko spremeni, ako se mu zdi to potrebno. Maksimalne cene se bodo mesečno pregledale in even-tueino spremenile,. Sodišča bodo smela krivce obsoditi tekom 24 ur.
X Stagnacija na msdiarzkeaa »Inskem trga. Vsled občutne nadprodukcije vina in pa, ker' so vse obmejne države otežkcčiie uvoz vina,, vlada na madžarskem, vinskem trgu velika stagnacija, ki grozi postati zlasti za tokajsko okrožje katastrofalna Da se temu vsaj nekoliko odpomore, so pričeli odstranjevati iz vina »odo ter izvažajo na ta način preparirano vino. Dnevno se ga preparira okrog 700 hi. Poleg tega je vlada odredila, da sa ne smejo napravljati novi vinogradi, razven za lastno potrebo,
X Konkurzi v Italiji, V prvih treh mesecih 1923 je bilo napovedano v Italiji 1202 konkurza (v prvih treh mesecih leta 1922 8S2 konkurzov in v prvih treh mesecih 1921 le 252 konkurzov).
KMETIJSTVO,
X Stanje posetve. Poročila o slanju posetve se glase iz vseh držav, ki pridelujejo žito v večji meri, zelo ugodno. Dasi-ravno splošno v zadneth času zelo pogrešajo, dežja, zlasti v Evropi, vendar dosedanja suša še ni nikjer napravila večje škode ter so nađe na bodočo žetev kar najboljše. Edino na Madžarskem je pomanjkanje dežja nekoliko škodilo jesenski rži, vendar upajo, da se bo zamujeno še
popolnoma popravilo. Posebno ugodna so poročila iz Amerike, predvsem iz severo-zapadnega dela Zedinjenih držav. Posetev se je v zadnjem mesecu prav izdatno izboljšala, kar ni ostalo brez upliva na cene, zlasti ker je Unija najvažnejša država za preskrbo sveta z žitom. Žitne cene so nazadovale ter se sedaj nekoliko stabilizirajo. Ce ne bo kakih elementarnih nezgod ali siceršnjih dogodkov, ki bi zamogli poslabšati žetev, pa je gotovo, da bodo cene še veliko bolj nazadovale.
X Sevtovni kongres za mlekarstvo. Svetovni kongres za mlekarstvo bo zboroval letos od 2. do 3. oktobra v Washingto-nu, dne 4, oktobra v Philadelphii! in od 5. do 10. oktobra v Syrakusah, Na kongresu bodo predavali strokovnjaki za mlekarsko vedo, obrt in higijeno s celega sveta. Med kongresom se bodo vršile tudi poučne ekskurzije, Za podrobnejše podatke glede vožnje itd. se je obrniti na »World’s dairy con-gress associatioa«, 426 Star BuiidiaS, WascMngton, D. C, U. S, A
DENARSTYO.
X Obrok bankovcev v Avstriji je znašal dne 7 maja 4,501.333 milijonov, kritje v zlatu in devizah pa je znašalo 1,493.780 milijonov. Potemtakem je znašalo kritje papir. denarja v Avstriji tega dne 332%.
X Preskrba z devizami na Madžarskem. Madžarska devizna centrala je izzvala v vseh gospodarskih krogih veliko nezadovoljstvo, ker je preskrba z devizami nezadostna ter grozi uničiti vso zunanjo trgovino. Ker pa so postali v zadnjem času izgledi za inozemsko posojilo Madžarski precej ugodni, je zavladal v tamkajšnjih gospodarskih krogih velik optimizem, ker bi to posojilo zagotovilo Madžarski zadosti deviz za celo leto: Vrh tega kaže letina zelo dobro, kar bo omogočilo izdaten izvoz madžarske moke, s katerim namera-f vajo pričeti takoj, sre žetvi Vladno dovo-; ljenje za izvoz svinj je povzročilo, da se j je stopnjevala produkcija svinj na dvojno I mero. Tudi sladkorna pesa kaže izredno j ugodno, tako da računajo letošnjo produk-
cijo sladkorja na Madžarskem na 7500 vagonov, dočira je lanskoletna znašala ie 5000 vagonov. To bo zapet povzročilo povečan izvoz sladkorja, kar gotovo ne bo brez ugodnega upliva na madžarsko plačilno bilanco:
X Posledice prevelikega obtoka denarja v Avstriji. »N. Fr. Pr«, se bavi v uvodnem članku z rastočo draginjo pa pravi da so visoke cene predmet splošnega razgovora in da vzbujajo strah med občinstvom, Zlasti nerazumljiva je razlika med veletrgovino in malo trgovino, v kateri je n. pr. meso za celih 3009 kron dražje kakor v veletrgovinah, »N. Fr. Pr.« sodi, da so to posledice velikega denarnega obtoka, njegov duh »n učinek. Občinstvo je jeseni pričakovalo, da se bo veiuta izboljšala, ali državi so-ostale ogromne množine papirnatega denarja, ki so v obtoku, ter tirajo cene navzgor. To vprašanje mora biti rešeno, sicer v Avstriji si življenja,
PROMET.
X Odškodninske Zahteve od železnice. Ker mnogi interesentje prigiašajo svoje odškodninske zahteve od državne Železnice za pokvarjenje ali izgubo prtljage, ekspresnih ali siceršnjih pošiljk, je razglasilo ravnateljstvo drž. železnic v Zagrebu, da naj se odškodninski zahtevki ne zahtevajo kumulativno v eni prošnji, ker se na ta način rešitev zek> zavleče ter povzroča ranogo nepotrebnega pisarjenja. Vsak odškodninski zahtevek naj se zato navede v posebni prošnji kar bo mnogo pospešilo
X Poljsko - češkoslovaška železniška konvencija. Poljski sejm je sprejel na svoji seji dne 18, maja v prvem branju konvencijo o železniškem prometu v tištaski Slezih.
X Promet med Madžarsko in Romunijo, Med Madžarsko to Romunijo je bil dosežen sporazum glede železniškega prometa, po katerem bodo stavljale madžarske državne železnice Romuniji dnevno 150 vagonov sa razpolago. Od teh jih je 40 re-
Giavni nrednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek- '• Last »Zvezne tiskarne« v LiubljanL
4aaez Nadloga:
Andrej Ternouc,
reiljefna karikatura iz minulosti.
(Nadaljevanje,)
»Ni mogoče,* sem hotel kazati brezbrižnost, četudi mi je v jezi vzklpevalo srce.
Na MagdaJeninih ustnih se je za trenotek zazibal lahen smehljaj, ki ga pa mati ni opazila.
»Tudi meni se zdi ta govorica neverjetna,* je priznala, »Veste, brat Deodat ni, no, kako bi rekla —*
»Ni čisto raven,« ji e pomagala brž Magdalena
iž zadrege.
»Da, da, tako, saj ne zamerite, gospod. Zato pač gleda svet po svoje.«
»Gotovo, prav gotovo,« sem pritrdil.
»Kljub temu je slučaj nečuven in —«
»Vseskozi zagoneten,« sem ji pomagal.
»Da, skrivnosten,« ie pritrdila gospa.
»Morda ni take sile,« je skušala Magdalena zavesti pogovor kam drugam, toda mati jo ie hitro pokarala z očmi.
»Vsa naša dela vodi Bog, sem nazadnje končal jaz, s čemur je bila neprijetna novica odpravljena. Ostalo ie prav spretno poskrbela Magdalena in sva dovolj samote srečno vžila tisti dan.
Popoldne sem potožil Magdaleni:
»Kaj naj počnem sedaj?«
»Saj gre vse kar samo od sebe,« se mi je za- | f smejala deklica, ne da bi kazala le senco negoio- j . vosti v besedi,	j
»Izhoda vendar še ne vidim,« sem si dovolil \ j malo oporekati.	I
»Jaz pa že davno,« je zatrdila Magdalena, F »Kod? Kam?«
»Vidiš, kako si slab Ü v svoji veri! Sem mi- \ j sHIa, da boli krepko verujejo očetje jezuiti. Zdaj ; i vidlrn, da je vera njihova samo v besedi«
I »Kaj hočeše z vero?«	|
»Gore prestavljal Dokler sva v veti se nama i res ni treba bati«
Bila je lepa v svojem ognju in vedno bolj sem i čutil, kako me vsak trenotek le tesneje veže nanjo.
E Vsa leta, ki sem jih prebil v kolegiju, so se ml ij zdela kakor mračen čas zablode. Vsa učenost j Akvinskega Tomaža, vse, kar je pisal De civitate j Dei modri Avguštin, vse padlo v prah je ob pogledu na kipečo rožo njenih ust.
»Verujem,« sem se naslonil n v objem.
»Le glej,« mi je zapretila s prstom.« Ko sem | te gledala dopoldne v vlogi sekretarja njega sve- | tosti patrijarha, sem skoro trepetala zate, tako si j dobro |o pogodil«
»In se ni tvoja mati nič čudila moji mladosti?* me je zopet premagala bojazen.
»Se je, seveda,«
»A ti?«
»Dejala sem, da si je patrijarh gotovo zato izvolil mladega človeka, da bi ostala pot In naloga bolj skrita. Mladosti, sem dejala, nihče ne bo prisodil zvitosti ki jo je treba v takih poslih.«
»Tako si rekla?«
»Da.«	I
»A maü?«
»O, da si čul!« je skrila v dlani smehljajoči svoj obraz. »Dejala je, kako je škoda zate, ker bo v talarju odcvetela ti mladost«
»Tako je rekla?«
»Da, tako!«
»A ti?«
»Dejala sem, da voli božji pokorne morajo ostati naše želje, nakar me ‘je mati pohvalila in rekla, da sem pač vedno njeno zlato dete, a zdaj sem tvoja, jeli?«	f
»Moja sladka,« sem zašepetal, po dolgem času zopet enkrat prav iz srca.
»Da ti preženem strah, naj torej ti povem,« mi ljubko sedla je v naročje. »V Trst poideš; kar treba je na pot, prepusti moji brigi. Tam imam strica, ki premore bogato trgovino. Zanj ti bom dala list, lahko ga bereš.«
Pri zadnjih besedah mi je izročila pergament. Črke so pričale, da njena lepa roka ni posebno vajena pisanja. Na listu je popisala natanko, kako ie z nama. Prosila je strica, naj mi pomaga, kakor ve in zna, kar mu spričo moje učenosti goro v o ne »o pretežko.*
»In misliš, da bo to zaleglo?«
»Že spet si maloveren,« me je pokarala, da sem takoj obmolknil.
»Ko ti bo dobro, ne pozabi name!«
»Nikdar! Pri svetih solzah matere Marije, nikdar ne bom pozabil nate. Magdalena!«
Drugič je bilo sedal da sem ta dan govoril i? srca. Deklici so se v solzah zasvetile oči. Dala mi je škapulir, molitev svetega Pahomija ter močno popotnico v obliki rejenega mošnjička, ki bi med potjo naj preganjal mi skrbi.
»Kdaj naj odrinem?«
»Samo na pot in le na pot imaš obrnjene vse misli,« je rekla žalostno. »Pač majhna tvoja je ljubezen.«
Ko sera jo videl naenkrat potrto, me ie zasSe-melo v očeh.
»Ne zameri« sem jel prositi, »le blagor tvoj tol je pri srcu. Ne misli —«
»Molči!«
»Magdalena!«
(Dalje prih.)
■ a«
aaa
MU OGLASI:
Cena oglasom do 20 besed Oln S*—; vsaka nadallna beseda 25 para, s davščino vred.
aaa
toštano ia skromno, ki zna ku-haO in v redu pospravljati bolj-ž« sobe, ter razume tudi opravljati vsa domača dela, med drugim pranje in likanje, SPREJME TAKOJ MAJHNA RODBINA 2 oseb, mati in sin. Plača 700 kron poleg dobre prehrane »n lepega ravnanja. — Ponudbe nar Josip BALL, Karlova«, Jugoslavija.
J. T. taisto
Leži za Vas pismo, dvignite.
»ir
hljebovi 1 do 1-50 kg — kg Din 80 — postom od 5 kg gore šalje Mljekama Sunja.
Hiia z dvemi stanovanji, sadnim in zelenjadnim vrtom, oddaljena 5 m od kolodvora Bled, se radi selitve ugodno proda. Poizve so prt lastniku Ivan Pretnar, čevljar, Bled II. št. 86.
išče za takojšn|0 vselitev mlad, soliden železn. uradnik. Cen), ponudbe pod „Takoi“, na upravo lista
v dobrem stanju s 4 sobami, nad '.6 oralov zemlje, 15 minut od Maribora se proda. Za kupca stanovanje na razpolago. Cena 270.000 K. Dopisi Studenci pri Mariboru, Zrinjskega ulica št l. ______________
Mi siie
vsakovrstne, dobro obranjene pretrolejske, oljske, kupim. Sprejmem vsako množino. Ponudbe pod „Sodi” na upravo tista.
morska trava, Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, mod roče na peresih Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgamitur, — Najnižje cen el — Najsolidnejši izdelki I — Za-htevajte oferte in cenike 1_
tum m
za kosa. prave italijanske, ne-presegljive V, dobroti, modro
šalico, rafilsko litje, morsko
travo za modroce v vsaki množini priporoča Sever & Komp., Ljubljana. VVolfova ul. 12.
KAorij!
s trgovsko naobrazbo poznavajoč vse vrste knjigovodstva, želi primemo mesto, tudi kot tajnik ali blagajnik pri kakem večjem podjetju. Cenj. ponudbe pod „Priasn in točen“ na upra-vo lista.______________
Ma m
angleške provenijence, 98-99°/,, brezkonkurenčne kakovosti in po zmernih cenah ima v zalogi zastopnik družbe Val Jurman Celje. Breg 25, Slovenija
Tipi silni lokal
v sredini mesta v zelo prometni ulici se odda v najem z novembrom Ponudbe pod „Dobra trgovina" na upravo lista.
enonadstropna, za vsako obrt pripravna, blizu glavnega kolodvora v Mariboru, električna moč in luč, vodovod, velik vrt za zelenjavo, se za Din 188.000 takoj proda. Stanovanje takoj na razpolago. Franc Marinič, trgovec, Maribor, Kacijanarje-va ulica št 17.
hljeb po 6 kg — kg Din 34>— šalje postom Mljekama, Sunja.
Mi uitii is
na dobri vodi se išče v najem z nekoliko zemlje aii pa s kako malo hišo, pripravno za trgovino na prometnem kraju na Štajerskem. Ivan Ivanuša na Lešnici 6 p. Ormož.__
~l8l ssail osi _
se proda po nizki «eni Henrik Bitenc, Vižmarje 77.
Pietas
več dobro ohranjenih moških oblek, klobukov in čevljev po zmerni ceni. Istotam se proda tudi en umivalnik. Dvorni trg št. l/IInadstr.levood 10—14ure.
Tlio.
dobro vpeljano z mešanim blagom in opremo v sredini mesta Maribora — pozneje tudi stanovanje — se proda. Dopisi pod „Eksistenca", na podružnico „Jutranje Novosti", Maribor.
vešč špecerijske, galanterijske In manufakturne stroke želi
službe. Gre tudi kot potnik. Ponudbe na upravo Usta pod „Agilen“.
bi se rad poročil z gospodično v starosti 30 — 85 let, lahko je tudi vdova. Ponudb« naj se pošljejo na upravo Usta pod „Ženitev“-
se radi odpotovanja ceno proda. Naslov v upravi lista.
dobro ohranjeno, predvojno blago se po ugodni ceni proda. Poizve se v upravi Usta,

Te je znak za „Komet“-tekoče čistilo za parkete in linolej. Otročje-iahko delo. Učinek velikanski Najcenejše sredstvo. Zahtevajte brezplačno brošuro pri Komet-tvomica, Celje. — Odda se zastopstvo za večja mesta, i
Pohištvo.
Spalne in jedilne sobe kuhinjske oprave, stalno v zalogi. — Ogleda se lahko vsaki dan. — Za blago jamčimo. — Prevzemamo vsa mizarska dela,
črman & Arhar,
mizarstvo
št Vid nad Uubijanp.
S?	<0
» Siieno, slamu, zob g
[ svaku količinu, uz najpovoljnije kon- ^ diele nudia nasveta eksportna L t
i mu ESH0V9R, Iml Palmotlčeva 47. S
TELEFON 2503.	Jf

Sv. Petra cesta št. 3
nudi cenj odjemalcem veliko izbiro potrebščin z« šivilje to krojače. Damsko, moško, otroško perilo. Najnovejse bluze v etamtou Po vrine jopice, volnene in modne Jumperje. Nogavice, rokavice, majce, kratke nogavice. Svilene in pletene samoveznice itd. po priznano najnižjih cenah. Na debelo ia na drobno i
Novi vozni red juL železnice
Odhodi brzih, potniških in mešanih vlakov iz Ljubljane glavni kolodvor:
Brzi vlak ob	0. uri 32			min.	do	Dunaja (Zagreba, Beograda, Budimpešte),
*•	N	6.	n	24	M	•e	Trata (Opatije, BenatkX ’
potništf „	5.	n	£8	f»	♦»	Maribora (Zagreba, Kotorio«).
	5.		80	yt	n	Trsta,
S. O E. „	6.	M	15	*%	r»	Zagreba, Beograda, Bukarešta. Carigrad*,
mešani	„	7.		45	»•	»•	Vrhnike,
potniški „	8.	M	—	n	M	Maribora,
brzi vlak „	12.	š.	02	*9		Dunaja, Prage,
	12.		03		m	Trsta,
potniški „	12.	M	10	n	»»	Dunaja, Zagreba. Kotoribs,
mešani „	13.	n	25	»	M	Vrhnike,
potniški „	14.	M	15	et	• *1 ■	Zidanega mosta.
19	9»	14.	$»	80	*	••	Trsta.
brzi vlak „	16.	v*	SC	n	M	Trsta,
e*	>»	M	17.	■t	—	M	99	Zagreba, Beograda,
potniški " „	17.	M	65			Zagreba, Maribora, Čakovca.
mešani	„	18.		40	H	M	Vrhnike,
potniški „	19.	n	30		M	Rakeka,
S. O. E. „	22.	**	20	*•	e*	Trsta, Pariza,
mešani	„	22	*	SO	1»	H	Vrhnike; vozi samo ob 4*-deljah in praznikih od 1. VI do 30. XI. 1023,
potniški „	23.		52	n	M	Dunaja, Zagreba.
Prihodi brzih, potniških in mešanih vlakov v Ljubljano glavni kolodvor:
Brzi vlak ob		0. uri		17	min.	iz
potniški	♦»	4.	99	04	tt	tf
brzi vlak	»•	5.	It	12	H	r*
S. O. K.	»1	5.	»t	40	»*	Pf
mešani	f»	6.	M	40	99	tt
potniški	tf	7.	IJ	28	*9	19
«>	M	7.	99	32	99	II
**	H	10.	M	13	n	♦ I
mešani	9%	10.	|f	30	N	*9
brzi vlak		10.	I*	42	rt	t*
potniški	99	10.	»t	56	99	„
brzi vlak	1«	u.	19	50	*9	4»
potniški	M	14.	99	—	IJ	n
brzi vlak	tt	16.	P«	16	It	»t
*>	9»	18	t«	41	*9	n
mešani	19	17.	«J	40	>»	H
potniški	4*	18.	II	£1	»»	it
mešani		21,	tj	15	M	t*
potniški	*»	21.	1»	37	*»	tl
S. O. E.	tt	21.	M	58	»	t»
potniški	t«	£2	**	33	♦ »	4»
Dunaja Koioribe, Zagreb* Dunaja, Budimpešte,
Pariza, Trsta,
Vrhnike,
Rakeka,
Zidanega moeta Zagreba, Zidan.mosta, bora, Čakovca),
Vrhnike,
Beograda, Zagreba,
Trsta,
Trsta,
Dunaja (Maribora Kotootw. Zagreba),
Trsta
Dunaja, Prage, Zagreba Vrhnike.
iz Maribora, Zagreba,
do SO. XI. 1923,
Maribora (Kotoribe, Zagreb»; Car igrada Buisarerte, Zagreba,
TrsU,	^
/ Stenski vozai redi se dobivajo pri potniških blagajB*' proti plačilu za Ust L Din 8 —, Ls za Ust H Dia 4 —•
Izdats la tiska »Zvem tiskarna Is knjigarna« v Ljubljani-