Rim 20. februarja. Neki poblazneli fašistovski blaznež je hotel ustreliti laškega diktatorja Mussolinija. Mussolini se je nahajal na oddihu v svoji vili Tor-lonia v neposredni bližini Rima. Blaznež je oddal več strelov na Mussolinija, ki pa po srečnem naključju ni bil zadet. Radi tega morilskega napada so se med narodom razširile vsakovrstne govorice. Policija je podala sledečo izjavo: "Govorice, ki so se razširile radi morilskega napada na mini-sterskega predsednika Mussolinija, ne odgovarjajo resnici. Res je samo to, da je neki blaznež streljal v bližini vile, kjer se je nahajal signor Mussolini." Drugo poročilo, ki ga je izdala policija, se glasi: Te dni je neki miličnik opazil v bližini vile Tor-lonia nekega moškega, ki je bil oči^idno blazen. Miličnik ga je hotel pomiriti, nakar je blaznež potegnil revolver in začel streljati na miličnika. "Pozneje so blazneža aretirali in se je dognalo, da se piše Bruno Simoni, da je siar 38 let in doma iz Bologne. Dotični se je nahajal že dvakrat v blaznici, od koder je bil odpuščen kot ozdravljen." Nadalje poroča francosko časopisje, da se je Mussolini silno prestrašil, ko je slišal, da je bil nameravan napad na njega. Baje se nikamor ne upa brez močne policijske in vojaške straže. Iz drugih virov se pa zopet poroča, da je Mussolini slišal oddane strele na miličnika, ki je bil na straži pred njegovo vilo> in da j s sam prvi prišel iz vile in dal prvo pomoč obstreljenemu miličniku. Kljub vsem napadom je Roosevelt še vedno popularen pri večini ameriškega naroda New York, 20. februarja. Popularnost predsednika Roose-velta še ni odne'hala, kljub poteku zadnjih novemberskih volitev, ko so bili večinoma nasprotniki predsednika izvoljeni v kongres. Kot naznanja American Institute of Public Opinion, ki ni nič kaj prijazen napram predsedniku Rooseveltu, se je nekako 58 odstotkov državljanov zadnje čase izjavilo, da Zedinjene države v teh časih ne bi mogle imeti boljšega predsednika. Početkom decembra meseca je imel predsednik Roosevelt za seboj nekako 55 odstotkov državljanov, toda kakor hitro je začel kongres zborovati in je kongres zavrgel več predlogov predsednika, je začela popularnost Roose-velta naraščati. Ta naraščujoča popularnost se pripisuje politiki, ki jo zastopa predsednik Roosevelt napram tu-jezemskim državam, zlasti napram takozvanim "demokracijam." Republikanci predsednika ostro napadajo v kongresu, toda narodno mišljenje je povsem drugačno. Dober tek! Mrs. John Sušnik, soproga Mr. John Sušnika od Norwood Appliance & Furniture, je v soboto nakupila grocerije in mesnine za nedeljo in še naprej. Vse skupaj je naložila na avto in pustila za nekaj časa na St. Clair-ju blizu 61. ceste. Ko je prišla čez nekaj časa, da odpelje vse skupaj domov, je dobila prazen avto. Nepoklican odjemalec se je poslužil lepe prilike in vse skupaj odnesel. Sreča pri tem je bila, da niso bile trgovine še zaprte, ker bi bili sicer pri Sušniko-vih lačni čez nedeljo. Mr. Sušnik pravi, če bi poznal izmikača, bi mu voščil dober tek. Pa nič ka ko! Zahtevajo preiskavo Skoro vse podružnice znane pol-vojaške organizacije American Legion, v državi Ohio so zahtevale, da se preiskava radi pro^ ti-ameriške akcije od strani tu jezemcev v Zedinjenih državah nadaljuje. Podružnice so sprejele sklep, ki pravi, da je sedanja preiskava preveč mila in ne bo imela zaželjenega uspeha. V cirkusu Grotto cirkus, ki je imel svoje predstave v Clevelandu tekom zadnjih deset dni, je imel udeležbo 178,040 oseb. Med udeleženci je bilo nad 40,000 otrok. Grotto cirkus je med najbolj priljubljenimi zimskimi zabavami v Clevelandu. Posojila na farme Zvezna vlada naznanja, da je posodila tekom zadnjih 6 mesecev 6,000 farmarjem v državi Ohio od $3,000 do $4,000 na njih posestva. "Večna luč" Ali imate že mogoče vstopnico h krasni igri "Večna luč," ki bo prirejena dne 12. marca po dekletih Mary Prisland Cadets, od podružnice št, 50 S. ž. Z. Ako ne,' tedaj jo lahko dobite takoj pri članicah ali pri Mrs. Makoveč v slaščičarni S. N. Doma. Igra je v resnici interesantna, polna resnega pouka, pa tudi zdravega humorja in z igro boste prav gotovo zadovoljni. Saj se članice trudijo že več mesecev, da vam pripravijo igro, kot je niste videli že dolgo časa na.našem odru. Pričakuje se nabito polne dvorane in je torej dobro, da si vstopnico preskrbite že vnaprej. Sanje dr. Townsenda Dr. Francis Townsend, ki je prišel prvi na idejo, da se plača slehernemu Amerikancu, ko doseže 60. leto po $200.00 na mesec, je včeraj izjavil, da $200.00 najbrž ne bo dovolj, pač pa bo potrebno dajati posameznikom po $300.00 na mesec, da se bodo pošteno preživeli. Kje bodo denar vzeli, tega dr. Townsend ne pove, razven da trdi, da je treba vpeljati visoke davke. Postavni praznik V sredo, 22. februarja praznuje Amerika postavni praznik — rojstni dan prvega predsednika Zed. držav, Geo. Washingtona. "Ameriška Domovina na ta dan ne izide in bo naš urad ves dan zaprt. Najden denar Na koncertu "Kanarčkov" se je našla gotova svota denarja, za katerega se nihče zglasil ni. Kdor ga je zgubil, naj se obrne na Mr. Martin Mirtel, 9401 Prince Ave. Naši. novi naročniki Zadnje dneve so se naročili na dnevnik "Ameriška Domovina" sledeči: Matt Zupančič, George Turek, Andy Zupane, Mrs. Ra-kovec, Jos. Ban, Mary Vidmar, Frances Petrič, .Frank Kostra-lec, Ana Zavrič, Vincent Bubnič, Mary Klemenčič, Anton Femec, Fr. Celesnik, Mrs. Frances Su-kovič, Katarina Grbec in Ana Butkovič, vsi v Clevelandu. Nadalje pa še: Blaž Grame, Geneva, Ohio, Anton Srebot, Doylestown, Ohio, Frank Južna, Fairport Harbor, O., Jos. Smuk, Kanada, Anton Hauptman, Jugoslavija, Mrs. Mary Virant, Lorain, Frank Sokolič, Lorain, Mrs. Antonija Skerjanc, Lorain, Louis Baraga, Lorain, Ohio. Vsem novim naročnikom naša najlepša zahvala! --o--- Ogromna borba med neirakimi fašisti in policijo v N. Y. New York, 20. februarja. Nemški fašisti v New Yorku so priredili sinoči ogromno zborovanje v Madson Square Garde-nu. Zborovanje je bilo naperjeno proti Židom in komunistom. Kakih 20,000 ljudi je sedelo v dvorani, dočim računa policija, da je bilo v okolici zborovalne dvorane na ulicah do 100,000 ljudi. Neki Žid je skočil tekom govorov na eder ip hotel napast, predsednika nemške organizacije, toda so ga fašisti vrgli z odra in policija ga je odpeljala iz dvorane na sodni jo, kjer je moral položiti $100 varščine. Navzoči Nemci so izžvižgali Roosevelta, Ickesa in druge odlične Amerikance, ploskali pa so Rev. Coughlinu in drugim- 1,500 policistov je vzdrževalo red. Do hujšega ni prišlo. --o- Južna Amerika priznava režim generala Franca Montevideo, Uruguay, 20. februarja. Vlada republike Uruguay je včeraj priznala nacionalistično vlado španskega generala Franca. V kratkem bodo sledile vse republike Južne Amerike. Administracija predsednika Roosevelta napoveduje boljše čase. Boj proti industrijam in velikemu businessu se bo opustil Washington, 20. februar j a. Kot naznanja trgovinski tajnik Harry L. Hopknis, namerava predsednik Roosevelt popolnoma spremeniti svojo taktiko glede businessa in industrije v Zedinjenih državah. Administracija predsednika Roosevelta namerava prenehati z bojem proti privatnim utilitet-nim družbam, nadalje je obljubila novi deal ameriškim železnicam in bo zahtevala spremembo gotovih delavskih postav. Novi trgovinski tajnik Harry L. Hopkins, ki je bil prej načelnik WPA projektov, se je izjavil, da bi vlada naredila veliko napako, ako bi v teh časih nada- ljevala z bojem napram businessu in privatnim industrijam. Namen vlade je, je izjavil trgovinski tajnik Hopkins, da pomaga čim več more ameriškemu businessu, ker je postala administracija predsednika Roosevelta prepričana, da bolj se razvija business in industrija, boljši časi nastanejo za Amerikance. Da si pa privatne industrije v resnici dejansko opomorejo, je vlada prepričana, da mora delovati, da nastane sporazum in složno nastopanje v delavskih vrstah. Delavski prepiri so zadnje čase silfio škodovali ameriški industriji. V Rimu snujejo "diktatorsko fronto." Hitler, Mussolini in Franco v skupnem sporazumu! Rim, 20. februarja. Tu so se razširila poročila, da se snuje nova politična fronta, pri kateri bodo udeležene Nemčija, Italija in Španija. Španija se priklopi, kakor hitro bo zaključena civilna vojna. Tudi v Parizu so razširjene enake vesti. Nemško časopisje piše, da pride v najkrajšem času do skupne konference diktatorskih držav. Baje je sam gen. Franco zahteval, da se enaka konferenca v kratkem vrši. Toda na tozadevna vprašanja se je v Berlinu v odgovornih krogih odgovorilo, da jim ni ničesar znanega o enaki konferenci. Tudi v glavnem stanu generala Franca, v Burgosu, ne vedo ničesar o "diktatorski fronti." Močno se sumi, da je predlagalo enako konferenco fašistov-sko laško časopisje. Razširile so se celo vesti, da je položaj, v Ev? ropi tako napet, da bo moral predsednik Roosevelt prekiniti svoje počitnice in se vrniti v Washington. Tudi tej vesti ni bilo mogoče najti potrdila. "Kriza pride spomladi/' zatrjujejo v Washington^ Do spopada v Evropi pride vsak čas Ameriški kardinali v Rimu na posvetovanju Chicago, 2Q. februarja. — Oba ameriška kardinala, ki sta že dospela v Rim, da se udeležita volitve novega papeža, kardinal Dougherty iz Philadelphije in kardinal Mundelein iz Chicaga, sta%se udeležila danes pogrebnih obredov za pokojnim papežem Pijem XI, nakar sta se z ostalimi kardinali posvetovala glede bližajočih se volitev. Oba ameriška kardinala sta včeraj dospela v Rim. Oba sta bila takoj zaprisežena in sta v zaprisegi izjavila, da ne bosta ničesar govorila v javnosti, kar se godi tekom volitev novega papeža. Pričakuje se, da dospe jutri v Rim tudi tretji ameriški kardinal, nadškof O'Connell iz Bostona. Skoro večina vseh kardinalov je že zbranih v Rimu pričakujoč, da začnejo z volitvami novega papeža 1. marca. Washington, 20. februarja.— Uradniki v državnemu oddelku ameriške vlade so mnenja, da se Smrtna kosa Po mučni bolezni je preminula v St. Luke's bolnišnici Mary Ozbolt, stara komaj 16 let. Bila je učenka 10. razreda Garfield Heights šole, članica društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ in društva Naš Dom št. 50 SDZ, dekliške Marijine družbe in aktivna članica katoliške mladinske organizacije. Poleg žalujočih staršev Matije in Eve Ožbolt (dekliško ime matere je bilo Kovač) zapušča tri sestre, Frances, Eva in Ana ter brata Franka. Pogreb mladenke se vrši v četrtek ob 8:30 iz hiše žalosti na 10001 Park Heights Ave. in iz cerkve Little Flower na Granger Rd. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naše globoko sožalje sorodnikom! "Kanarčki" Vsi "Kanarčki," ki še niso vrnili vstopnic zadnjega koncerta, so prošeni, da iste čimprej vrnejo, da se lahko zaključi račune. Plačevanje računov V našem uradu lahko plačate vse račune za plin, vodo, elektriko in telefon. Račune lahko plačate katerikoli dan. Iz bolnišnice Iz bolnišnice se je vrnila Mrs. Frank Kocman, 22151 St. Clair Ave. in se bolje počuti. Prijate-'jiee jo lahko obiščejo. Evropa nahaja pred novo vojno. Enake govorice so bile razširjene že prej, toda so se obnesle kot neresnične, a to pot so v ameriškem državnemu oddelku prepričani, da novi položaj v Evropi ne obljube nič dobrega. Pod izrazom "kriza" sicer vladni uradniki ne razumejo in ne trdijo, da bo do vojne nemudoma prišlo, toda spomladi zna pasti odločitev. Trdi se, da je položaj enako napet kot je bil tedaj, ko je Hitler poklical državnike v Monakovo. Da je mednarodni položaj za- Premirje v španski civilni vojni še ni gotovo Burgos, španska, 20. februarja. Francoska prizadevanja, da se prizna vlado generala Franca in se naredi konec španski civilni vojni, so naletela na velike težave in politične zapreke. Francijo zastopa v glavnem stanu generala Franca francoski senator Berard, ki je imel tri sestanke z voditelji nacionalistov tekom dveh dni, tocla, oGi^idi^^pz, vsakega iispeha'. Gen. Franco ni nič kaj naklonjen francoskemu senatorju Berardu, ker ima slednji povelja od svoje vlade kako naj se premirje sklene, in ta povelja ne ugajajo Francu. Dotič-na povelja je izdala francoska vlada senatorju, da potolaži z njimi zastopnike francoske popularne fronte, ki simpatizirajo s španskimi lojalisti. Francijo skrbi, kdaj odpotujejo laške čete iz Španije. Gen. Franco je [sporočil, da naj se Francija ni- pleten je resnica, toda govori se mnoga več, kot se v resnici godi. Resnica je pa tudi, da skrivajo evropski državni gotova fakta, ki znajo povzročiti vojno. Kriza to pot ne prihaja iz Nemčije, kajti Hitler miruje, pač pa povzroča krizo Italija, ki še ni odftehala od svojih zahtev napram Franciji. Ako se Italija zgane, tedaj zna izbruhniti vojni plamen v Evropi. V kongresnih krogih se tudi govori, da če gre Italija v vojno, da v tem slučaju Hitler ne bo miroval, pač pa bo udaril nad Ukrajino. In tedaj je gotovo, da pride do vb j he med Rusijo in Nemčijo. Sargent Price Včeraj je bil odpeljan v državne zapore v Columbus bivši policijski saržent James Price, kjer bo moral odsedeti pet let radi izsiljevanja v času prohibicije. Price se je na pritožil na vse mogoče sodni je proti obsodbi, toda je zgubil tožbo na vseh sodnijah. Slavčki V torek 21. februarja se vrši seja "Slavčkov" ob 6. uri za mladino in ob pol 8. uri pa za starše. Ker je treba rešiti več važnih zadev, je navzočnost vseh članov in članic potrebna na seji. — Ta j. Amerikaneč v Madridu Joseph Kennedy Jr., sin ame riškega poslanika v Londonu, je preteklo soboto lepo žvižgal v •Madridu, na Španskem, ko so fr čale bombe nad Madridom in je bilo tekom bombnih napadov ubitih 45 oseb. Druga obletnica V sredo se bo ob 8. uri zjutraj brala sv. maša v cerkvi sv. Vida v spomin pokojnega Frank Pan-gerc ob priliki druge obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Zadušnica Danes zjutraj se je ob pol sedmi uri bralal v cerkvi sv. Vida maša zadušnica za pokojnim Frankom Marinko v ppomin prve obletnice smrti. Prevzela trgovino Mr. in Mrs. Anton in Josephine Stanich sta prevzela delikatesno trgovino Mr. Mesojedca na 1225 Norwood Rd. Se priporočata rojakom. Klub društev V sredo 22. febr. se ob 7:30 zvečer vrši redna seja Kluba društev Slov. društv. doma v Euclidu. Ker je, seja važna, naj bodo vsi navzoči. — Tajnik. česar ne boji, ker želi Španija najbolj ugodne razmere z njo. Laški vojaki pa odidejo, kakor hitro bo premirje podpisano in mir garantiran tako, da komunisti ne bodo več začeli vojne. Na javni dražbi The Land Title & Trust Co. naznanja, da je bilo v januarju mesecu manj posestev prodanih na javni dražbi kot kdaj prej. V januarju se je nudilo na javni dražbi v Clevelandu in okolici le 88 posestev, dočim je bilo v januarju leta 1935 prodanih 496 posestev nasilnim potom- Obenem naznanja permitni urad mesta Clevelanda, da je bilo v ja-j ntiarju oddanih 312 permitov za i zgradbo novih hiš. | Radi ženske | Koroner v Geauga county po-i roča, da je preteklo nedeljo se priplazil 55 let stari Evert Taylor k oknu stanovanja 50 let stare Mrs. Nellie Alteney, ki je zavrgla njegovo ljubezen. Taylor je dvakrat ustrelil na žensko, katere pa ni ubil, a je ranil samega sebe tako, da je kmalu potem umrl. Taylor je bil svoječasno lastnik mesnice v mestu Park-man, Ohio. Pogrebi • Pogreb Jakob železnikarja se vrši v sredo ob 10. uri zjutraj v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda. Pogreb Mrs. Frances Dimnik se pa vrši iz hiše žalosti na 1521 E. 41st St. v četrtek zjutraj ob 9. v cerkev sv. Vida pod vodstvom Frank Za-' krajška. AMERIŠKA VD©M©VINA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN SLOVENIAN MORNING ^^ -" ^ IN.LANGUAGE ONLY _AMERICAN HOME._ DAILY NEWSPAPER • CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORING, FEBRUARY 21, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. Mussolini je postal manj predrzen radi morilskega napada. Policija lrdir da je neki blaznež hotel ubiti Mussolinija kovanje za priznanje I Snerala Franca I eni j2W York> 20- februarja. V I med newyorških vojašnic j ovaJCer?j vršilo ogromno zbo-12,000e' k£tere&a se je udeležilo Nit*f je moralo mno-v Basi r niso dobile prostora , 'Ho an ■ Dorovanje je soglasne d?610 resolucijo, da Zedi- : 'lado ,,tZaVe nemudoma priznajo : Voverala Franca v Španiji. fona,toan^ še je vršilo pod pa-^lerjp!11 .American League for and Neutrality." ; I ,r°fe.s0 S° k^i mnogi vseučiliški i ^vnjL-1'. učenJ'aki, državniki, ; | ' m c,ruj?i- Zbornica je I ">ieiii]oeno aplavdirala, ko se je ' I itia. lttle Rev. Charles Cough- i I tni večer bo—pevski i va večer |6pr>4n višji mladinski zbor I eljoj,v ! Zadnjo soboto in ne-I ^ ^eCei' "pevski večer" v ve- i avzoeih go- : |fl)raVj je priporočalo naj ■Pit p 0 7ja pustni torek večer večer. Ker so bili ■L. tiftlcj i , IL^itv' zadovoljni s |Prat J.0' zato bomo torej še IfVfi^J jedili prav tak "pev-jpt. jn'. danes, na pustni torek ||v ofl*'al bo Louis Trebar- , Spijo 7 Prav kakor zadnjo -»Hplfr 6c;er- Udeleženci so bi- ] l$m\ wJad°voljni. Tako upa- , i danes zvečer. • IrPfej. 0 P°Polnoma isti, ka- i flr Sq]0 ' Petje Baragovega zbo-Jps pa ast°Pi in skupno petje. ■ ™'fV 7 b° igral Trebar j ev or- ] |vst Ve dovolJ in vse t0 1 ' llW0pnine- Začetek točno , v lk "ter t> i . • J edaj začne igrati ' 'ti.%01 ?Vi nastop zbora bo ^itisil evetih- Baragov višji , ^ obli ' 2b°r torej vljudno va- ^ m Udeležbi! ^ ^__ 'V J^eha! \\ b Dorothy Silli in njen 5C* Frank, sta v sobo-%SA iz doma na 1314 taVaj e- Otroka sta tekom Nilj y Po mestu, predno so Pol:,j.Judje, ki so informi-Bratec in estrica ^ Povedala, da se nika-1(1 Je ^ vrniti domov, kaj-kiju —prete-11,1 je pa zanikala, kar d. p°vedala. Policija pa SJe d°bila na telesih ' ki Vse polno črnih zna-|V pridno izvirali od d^in Je zadevo izro-0 tew sodišču> ki b0 V Khi0bravnaval0-učiteliica ih VJ> so aretirali Workmand, on-KloJ,1Co v javni šoli, ker jHke , !"uto Pretepala otro-J >lo °blasti so dognale, da rk čr ecej otrok njenega Pege na-telesih. v o % nd je šele letos P°- ^ hSal in je v razredih f nad otroki, da so 5° hotV štraJkom s tem, V več priti v šolo. K resignirala. taborišča > i* c'j 00 mladih fantov se evelanda v takozva-3tje Sadnih taboriščih. 6fjNioPnsPevajo letno za 6 svojih družin nad ra ai)tje v taboriščih ^Sh h koristnih del> H %Žb . oskrbo, zdravni-m Vse dru2°- star" W^i P°slati vsak mesec dobi jo: §2 $8.00 za ^ i ' r°ške na mesec. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 21, 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ____Published dally except Sundays and Holidays_——-—= NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto (7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50 Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta *3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 lor 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 month? Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers q « «—•—•—•—•—•—•—...........—•—•—•—.—•—•— • BESEDA IZ NARODA ...................... . « . — Na obisku v stari domovini 11.—ČEZ GORJANCE V BELO KRAJINO Piše Katherine Slogar, Ely, Minn. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 43, Tues., Feb. 21, 1939 Ob rojstnem dnevu Washingtona George Washington je bil skozi osem let, ko so se Ame-rikanci borili za svobode in neodvisnost, vrhovni poveljaik male ameriške armade. Ves ta čas je služil brezplačno mladi republiki. Ko so se kmalu po končani vojni z Angleži vršile prve predsedniške volitve v Zedinjenih državah, ga je hvaležni narod izvolil v najvišji urad, ki ga more podariti enemu izmed svojih sinov. George Washington je postal prvi predsednik Zed. držav. Washingtonov rojstni dan je narodni praznik v vseh državah in v drugih okrajinah, ki pripadajo Zedinjenim državam. Na dan 22. februarja časti naša dežela spomin svojega voditelja, ki je poveljeval ameriški armadi v borbi za neodvisnost, in ki je kot prvi predsednik Združenih držav dal smernico bodočega razvoja prve republike, ki je bila osnovana v moderni dobi. George Washington je bil rojen v Westmoreland County, država Virginia dne 22. februarja, 1732. Bil je angleškega pokoljenja, pravnuk John Washingtona, ki se je izselil v Virginijo petdeset let po ustanovitvi prve angleške naselbine v severni Ameriki, v Jamestownu. Mladi Washington je pohajal šolo do svojega 16. leta. Tri leta potem, ko je zapustil šolo, je bil zaposlen kot zemljeme-rec, v prostem času se je pa učil vojaške taktike, kakor je bilo to tedaj v navadi pri vseh premoženih naseljencih. V svoji zgodnji vojaški karieri je služil kot major v angleškem pohodu napram Francozom. Bil je tudi poveljnik vojaških čet države Virginije v takozvani francoski in indijanski vojni, ki je trajala od leta 1753 do 1755. Po tej vojni se je pa umaknil na svojo plantažo, kjer naj bi užival življenje in udobnost veleposestnika. Toda burni dogodki, ki so kmalu potem nastali radi škodljivih postav, katere jt angleški parlament vsilil Ameri-kancem, so ..ga' kmalu ;zopet poklicali v javnost. George Washington je soglašal z nažiranji kolonialnih Voditeljev, da pomeni obdavčenje brez parlamentarnega zastopstva tiran-stvo. Amerikanci tedaj niso imeli nobene besede pri vladi. Morali so samo davke plačevati in — molčati. Kmalu je prišlo v državi Massachusetts do krvavih spopadov med angleško vojsko in med domačini. Ko se je kmalu potem sestal prvi kontinentalni kongres v Philadelphiji, je kongres zanikal pravico angleškemu parlamentu, da bi nakladal davke prebivalcem ameriških kolonij, ne da bi Amerikanci dali tozadevno dovoljenje. Toda vse prošnje so bile zaman. Angleški kralj je poslal v Ameriko celo armado, ki naj ukoriti "upornike." Ameriški kongres'se je končno po dolgem obotavljanju in razmišljevanju odločil, da prekine vse nadalnje vezi z Ang11)0- , , , . Sledila je krvava vojna med angleško najeto armado in med Amerikanci. Trajala je celih osem let ter je bila eden najbolj pomembnih dogodkov v svetovni zgodovini. Vse je kazalo, da bodo Angleži končno zmagali, kajti imeli so dovolj vojakov in denarja, da so jih zakladali. Anglija je bila tedaj namreč največja velesila, na svetu. Lahko je klicala v svojo službo najete vojake iz skoro vse Evrope, ker je imela skoro neizčrpljiva bogastva. Anglija je, bila gospodarica tudi na morju, dočim je bila vsa ameriška obala popolnoma nezavarovana. Washington je imel na razpolago le nekaj tisoč tarmar-skih prostovoljcev, ki v vojaškem oziru niso bili izvežbani. Poleg tega mu pretila tudi državljanska vojna, kajti znatno število Amerikancev je ostalo zvestih Angliji, kateri so dejansko pomagali. V notranjosti so pretili napadi Indijancev, katere so Angleži nahujskali in Washington se je v resnici nahajal v neznosnem položaju. V prvih letih so bili Angleži v resnici zmagoviti. Bili so časi, ko se je pričakovalo, da se bo razcapana in lačna ameriška vojska podala angleškemu kralju. Toda neomahljivost Georga Washingtona je vzdržala ameriško armado. V kritičnem trenutku je priskočila na pomoč Francija z vojaki in vojnimi ladjami. Angleška armada se je morala leta 1781 podati Amerikancem in dve leti pozneje je bil sklenjen mir. Amerikanci so vedeli zakaj so se borili, za sebe in za svoje družine in za silno bodočnost Amerike, dočim najeti angleški vojaki niso čakali druzega kot dobre plače. In poveljnik Washington ni obupal tudi v najslabših časih ne. In s tem je George Washington dal podlago Ameriki, kot jo ima danes. Kaj pravite! V Columbusu se je nek moder legislator spomnil, da bi bilo treba naše vrle sodnike preskrbeti za stara leta. Dobili naj bi namreč pokojnino, takole kakih $9,000.00 na leto do svoje smrti. To je zelo velikodušno, ker sodniki dobivajo sedaj po $12,000.00 na leto in od te skromne plače, ki znese komaj en tisoč na mesec, si vendar ne morejo nič prihraniti za .stare dni. Davkoplačevalec, tiho bodi! * # * Bere se, da so Rusi in Italijani sklenili ugodno trgovsko pogodbo. Glejte, glejte! Pa smo vedno mislili, da pes in mačka ne jesta iz ene sklede. Nekam težko smo se ločile od prijaznega Novega mesta, zlasti ker nismo imele dovolj časa, da se pobližje seznanimo s to dolenjsko metropolo. Pred nočjo smo namreč hotele biti V Metliki. Vendar pa smo videle glavne dele te nekdanje trdnjave, kojega zgodovina sega nazaj v enajsto stoletje. V zgodovinskih listinah iz leta 1081 in 1237 se ta kraj omenja v starih listinah z imenom Gradec. Toda razne iz-kopnine in drugi sledovi pa pričajo, da je bil ta kraj naseljen že v rimski dobi in še prej. V letu 1237 je bil ta Gradec središče obsežnih posestev Stiškega samostana v tej okolici. Mestne pravice je dobil ta kraj že 1. 1365 in sicer od avstrijskega vojvode Rudolfa IV. in po njem je kraj dobil ime Rudolfovo, katero ime je mesto uradno obdržalo do nastanka Jugoslavije. Kljub temu pa, da se je uradno imenovalo Rudolfovo, so ga ljudje v splošnem vedno imenovali Novo mesto in to ime je ostalo, ker se je ime Rudolfovo pod Jugoslavijo opustilo. Novo mesto je naravna trdnjava. Modra, široka in globoka Krka ovija mesto z ovinkom, tako da mesto stoji na polotoku in sicer na deloma nedostopni in deloma težko dostopni pečini. Kako dobri branitelj so bile te pečine in reka Krka kaže najbolje to, da so Turki sedemkrat prišli v ta kraj a Novega mosta niso mogli nikoli zavzeti. Mesto leži ob glavni cesti, ki veže Ljubljano preko Trebnjega in Karlovca z Zagrebom in je bilo zato že od nekdaj važna prometna postojanka. Za to cesto je pomenilo znatno izboljšanje, ko so zgradili moderen železen most med Novim mestom in Kandijo. Po tej cesti smo se odpeljali iz Novega mesta proti Gorjancem okrog šeste ure zvečer skozi Kandijo, ki je znana po vsej Sloveniji zlasti po vsej Sloveniji zlasti po razmeroma veliki in moderni bolnišnici usmiljenih bratov. To je bila edina bolnica svoje vrste v predvojni dobi na Dolenjskem in je zato bila od zelo velike koristi za prebivalstvo, posebno še, ker je bolnica imela izredno dober zdravniški štab. Kmalu za Novim mestom se pričenja cesta polagoma vzpenjati in se vije v mnogih večjih in manjših ovinkih vedno višje in višje v Gorjance in ker ob cesti ni prepadov, ni bilo nikake napetosti med nami. Naš šofer je spredno vodil svoj bus in po potrebi pritisnil na gas in tako smo hitro tik-takali navzgor in čim višje smo bili, tem lepši razgled se nam je odpiral na celo novomeško okolico. Slavna Trška gora s svojimi številnimi vinogradi in belimi zidanicami, čepečimi po bregovih kakor koklje na gnezdu. In ko smo gledali na to prelepo pisano pokrajino, ki je žarela v večernem soncu, smo bili vsi enih misli, ki bi se dale najprimernejše izraziti z Gregorčičevimi besedami: "Da, krasna je dežela ta, in narod čvrst je tu doma . . ." Razume se, da smo dale duška svojemu razpoloženju s pesmijo, ki je bila naša stalna spremljevalka, odkar smo zapustile New York. Trško goro smo pozdravile s: "Sladko je vince s Trške gorice." Tej je sledila: "Pridi Gorenje z mrzle planine . . ." "Lepa fara šentjernejska . . ." itd, itd. Še predno smo se dobro zavedli, smo bili na sedlu v Gorjancih, kjer gre pot nekoliko časa skoro po ravnem in se potem prične spuščati doli v Belo Krajino. Tu se je naš avtobus ustavil, da smo tako imele vse dovolj prilike, da se s svojimi pogledi še enkrat poslovimo od Krke, ki se kakor moder pas vije skozi polja in travnike in gozdiče in izgine doli za Kostanjevico, od hribov z mičnimi cerkvicami na vrhu, med katerimi stoji Trška gora s svojo cerkvico kakor kraljica, skratka, da se poslovimo on idilične Dolenjske. Kakor prej gori, tako je sedaj naš avtobus hitel doli po ovinkih sem in tja. Kmalu pa smo spoznale, da je tukaj površina zemlje drugačna, kakor je bila na oni strani Gorjancev. Tukaj ni tistih obsežnih ravnih polj in travnikov kakor smo jih videle na oni strani. Tu je malo sveta popolnoma ravnega, vse je nekam "zve-riženo": grički in dolince, bregovi in kotline, znaki kraškega sveta, kojega podpovršina je kakor sito, ki ne drži vode in kojega površinska plast prsti je tenka in zato ne drži vlage zadosti časa in tako ne daje tiste bujne in bogate rasti, kakor jo daje debela pr stena plast in pa solidno pod-površje. Na potu proti Metliki smo srečavali številne vozove z sodi. Sprva smo mislili, da je to vino, a kmalu smo dognali, da je to voda, katero vozi prebivalstvo na svoje domove za svoje potrebe, ker so se domači rezervarji zaradi občutnega pomanjkanja dežja že posušili. Ljudje so nam pripovedovali, da je večkrat padal dež v okolici, a ravno okoli Metli ke ga pa ni bilo, kvečjem nekaj kapelj, da je zmočil prah. Radi tega je bilo prebivalstvo občutno prizadeto. Ker pa nadloga suša večkrat pride v ta kraj, je naravno, da se je že dolgo ugibali, kako bi se te nadloge iznebili vsaj v kolikor se pomanjkanja vode tiče. Še pod Avstrijo so jim obljubovali vodovod, a do le tos je vse ostalo samo pri be^ sedi. Zadnjo jesen pa se je vlada resno zavzela za to vprašanje. In poznejših poročil iz starega kraja je razvidno, da bo sedaj prišlo od besed na dejanja, kajti naprava vodo-da za te kraje je bila že poverjena gotovi tvrdki. Ko smo dospeli v Metliko se je že skoro mračilo in ker Metlika ni kraj, kamor bi prihajalo večje število tujcev na enkrat, tudi nima velikih hotelov, kar je naravno, ker bi stali prazni. Zato je bilo treba prenočišča za izletnice dobiti v vseh hotelih. Sprva je izgledalo, da tudi na ta način ne bo lahko rešiti vprašanja, toda naš vodja izleta Mr. Zakrajšek je to vprašanje kmalu rešil s pomočjo hotelirjev g. Kambiča in Makarja. Nekaj izletnic pa je dobilo stanovanje tudi v privatnih hišah in tako je bila cela grupa nastanjena kakor je to bilo najbolje mogoče. Pozneje smo se večkrat z zadovoljstvom in s šalami spominjali tega kvar-tiranja in vesele smo bile, da smo šle tudi skozi ta doživljaj, kajti če človek ničesar izrednega ne doživi, potovanje ni zanimivo in človek ne ve veliko povedati. Metlika je sicer mesto, toda življenje v njej pa gre naprej bolj po vaškem načinu. Prebivalstvo se namreč drži mnenja, da je najboljša razsvetljava ona, ki jo daje sonce. Zato hodijo zgodaj spat in zgodaj vstajajo. Ko smo bile gotove z večerjo, je bilo okrog devete ure in ko smo prišle na ulico, ni bilo skoro žive duše več videti. In čeravno je bila sobota, so nas hotelirji opozorili, da moramo biti še pred enajsto "doma." Edina zabava, ki se nam je nudila po večerji, je bilo keglišče g. Kambiča, kjer je nekaj izletnic odkegljalo nekaj partij in te so okrog desetih sledile drugim v posteljo. Ker je bila naslednji dan nedelja, je naravno, da je bilo mesto precej živo. Zvonenje, ropotanje voz, hoja po tlaku z okovanimi čevlji, vse to je, ortemogočevalo spanje, če bi tudi katera hotela nekoliko "potegniti." Zato je bila večina nas že precej zgodaj na nogah. Ker smo bile nastanjene po različnih hotelih, smo bili začasno nekoliko razkropljeni, toda dobili smo se menda prav vsi pred farno cerkvijo po glavni maši. Tu so nekatere potnice prvič videle belo obleko, po kateri je ta pokrajina dobila svoje ime. Značilno pa je, da je moška bela obleka izginila in jaz se ne spominjam, da bi enega samega moškega videla v beli obleki, a žensk je pa bilo precej. Najbolj so se postavila dekleta s svojimi belimi oblekami, katere pa vseeno niso bile več iz domačega platna kakor nekdaj, pač pa iz fabriškega in sicer je bilo videti to boljše in dražje kakovosti. Razume se, da so te bele obleke pri naših izletnicah vzbujale posebno pozornost in naš voditelj Mr. Zakrajšek je par skupin teh izletnic vzel na svoj film in med eno teh skupin je fotografirana tudi naša gl. predsednica Mrs. Prisland, ki se je seznanila s temi dekleti in jim razdala izletniško številko Zarje. Naš odhod iz Metlike je bil napovedan za ob enajstih. Pred odhodom se je na "dolenjem" trgu zbrala precej velika množica moških s svojim županom g. Mateličem na čelu Metlika je namreč hotela pripraviti nam slavnosten sprejem, a mi smo prišli v Metliko prej kakor so oni nas pričakovali in zato se je sedaj izvršil sprejem in obenem tudi ;lovo. Po končanem nagovoru g. župana, so mnogi izpraševa-li o tem in onem Amerikancu ki je iz Metlike doma ter pošiljali pozdrave za tega in onega. Kar nas je posebno zanimalo, zlasti še našo gl. predsednico, ki vse vidi in vse opazi je bilo to, da v skupini kakih dve sto moških, ki so nas v imenu mesta Metlike pozdravili, ni bilo ene same ženske. Sklepale smo, da so morale biti zaposlene s pripravo kosila. Ker smo bile tako blizu mojega rojstnega kraja, sem skupino povabila k nam v Semič, v našo zidanico, ki čepi visoko gori v vinskih goricah. Kar mehko mi je bilo pri srcu in teško sem solze zadrževala od veselja, ker se je mojim potnicam naš kraj tako dopadel. Rekle so, da je semiška okolica ena izmed najlepših v Sloveniji/ Semič, s svojimi goricami raztresenemi po visokem pobočju, je v resnici krasen. Posebno so mlade Amerikan-ke vživale pogled na bujne vinograde in lepe bele zidanice, posajene po njih. Kaj takega pač v Ameriki ne vidijo. — Naši vaščani so tisto nedeljsko jutro radovedno in z začudenjem gledali velik in moderen bus, ki se je menda prvikrat pripeljal tako visoko v gorice. Moji starši in sestre so bile našega obiska in pri- jaznih potnic jako veseli. Večkrat so mi že pisali, kako se jim je dobro zdelo, da so prišle Amerikanke k njim na obik in da jim je naše vino in domač prigrizek ugajal. Radi bi tudi znali kako so izpadle filmske slike, katere je vzel pred našo zidanico Mr. Zakrajšek. Tudi mene ima isti "firbec." Da bi slike le kaj kmalu prišle k nam v Minne-soto! Takoj pri Semiču je vas Vrtača, kjer imata svojo posestvo gospod in gospa Ogolin, ki sta bila svoj čas v Jolietu in sta se pozneje vrnila domov. S tem sta ovrgla splošno mnenje, ki vlada med nami v Ameriki, da naši Amerikanci nikakor ne morejo uspevati v starem kraju, ako se vrnejo. Ogolinova hiša ima podobo malega gradiča in v njem dobite vse ugodnosti ameriških domov in še druge, katerih tukaj nimamo. Na vrtu imajo kopalni bazen in pravo ameriško gu-galnico, a v kleti pa velike in številne sode najboljšega vina. Pa naj kdo reče, da v starem kraju idealno življenje ni mogoče. Iz Vrtače smo krenili proti Črnomlju, ki je oddaljen kakih 15 km. Črnomelj je politično in gospodarsko središče skoro vse Bele Krajine, kajti črnomeljsko glavarstvo, pod katerega spada tudi Metlika, ima nad 25,000 duš, a mesto Črnomelj samo šteje blizu 1,-500 ljudi. Me.sto ima pisano zgodovino, ki sega nazaj v srednji vek, a naseljen je pa bil ta kraj že v rimski dobi in tudi pred njo, kakor dokazujejo razni sledovi. Od Turkov je strašno trpelo in je igralo precej važno vlogo kot zbirališče vojske. Pod Jugoslavijo se je začelo gospodarsko lepo razvijati in zlasti lesna industrija je dobro razvita in ravno tako mlinska. Tu sem vodi posebna gozdna železnica, ki dovaža les iz Aueršper-govih gozdov v okolici in tukaj se les pripravlja za trg. Mi smo se ustavili tukaj le za kratek čas. Ker je bila ravno ta dan (nedelja) neka važna veselica, je bilo mesto v zastavah. Srečali smo tudi dva "lojterna" voza fantov in deklet, ki so se peljali na to veselico. Fantje in dekleta so bili v narodnih nošah in vozova sta bila okrašena s smrekca-mi, na katerih je bilo vse polno pangeljcev. Celo konji so bili v pangeljcih. Naš končni cilj ta dan je bila Ribnica, a od Črnomlja do tja je pa precej dolga pot in cesta se vije čez hribe in doline. Poleg tega se je pričelo pripravljati za dež in zato se nismo smeli dosti obotavljati. Rafko je pognal svojega "konja" in vozili smo se gori in doli po kočevskih gozdovih, dokler nismo prišli do kočevske ravnine. Sredi pota med Črnomljem in Kočevjem je pričelo deževati in ko smo se vozili skozi to mesto je lilo kakor iz škafa in zato nam ni kazalo ustavljati se, temveč nadaljevati pot proti Ribnici, kjer nas je čakala pri sorodnikih naše sopotnice Mrs. Albine Novak izvrstna večerja in na katero smo bili od gospe urednice tudi povabljeni. -o-- IZ PRIMORJA —S tor je na Vipavskem. Naša župnija šteje 1497 duš. Rodilo se nam je v preteklem letu 34 malčkov, umrlo pa je 26 oseb doma, ena v bolnišnici. Poprečna starost pri umrlih moških je bila 69 let, pri ženskah pa 72; ženske nas tedaj potolčejo. Porok smo imeli 7. Obhajanih je bilo v naši žup-ni cerkvi 34,500 vernikov. Za misij one smo zbrali 360 lir. —Še ena poroka. S Planine pri Vipavi nam poročajo. V tukajšnji župni cerkvi se je poročil g. Janko Štrancar z gdč. Pavlo Trbižan. Naš S. N. Dom I Bilo je v soboto 1. marc« 1924, ko se je otvorilo "8S , venski narodni dom, naš^ ni hram. Gotovo se spo®f impozantnega sprevoda deklet in otrok, ter neš^ rodnih noš in društvenih Bilo je navdušenje, ko j«" , rodna masa vkorakala v si*" . no otvorjeni narodni don1, ■ Petnajst let je od takr«tf , klo in naš S. N. Dom je sl^ j rodni stvari, kulturi in za ^ ( kar je bil zgrajen in da" ;■] lahko ponosni, da se je 7 :■ to zares narodno podjetij } tudi znatno podvignilo už (,, šega malega slovenskega"' ; Danes nas nikdo več ne z >] zato, ker smo Slovenci in^ j nes priznajo enakovredni | gimi narodi. jI Koliko je bilo truda od - 1. neumornih narodnih dela? , delavk, da se je to podj®tje, 'j dilo ne bom našteval, vS . S T-pf - to še dobro v spominu,^ ; trudili in trudili, da se je j čila ideja. ;ji | Da se dostojno proslav| j ] nico prireja vodstvo S- ^ , z sodelovanjem kluba N. Doma v nedeljo 5. ( ket v spodnji dvorani- & , se bo ob 7. uri zvečer- ■ ^ na k banketu je 75c. > p Pridite toraj v nedelj0 . ? ca vsi v S. N. Dom naiP j 15 letnice otvoritve. ~ j) svidenje. ^ ^ , DopislzWestVir^t Shinnston, W. Va. -"V . 1 na za Ameriško Dom°vl j j ; tekla in ako hočemo & ^ ' čitati, je treba naročnin" j • ti. Priloženo pošilja*1 fj ■ eno leto 5.50, da se b0«Jj ■ dalje kratkočasili z t>er'| • stitati moram Jožetu J 1 njegovem opisovanju ,j>; ■ nem svetu." Njegovo P1^ ■ zelo zanimivo ter me j ^ ■ V dosti krajih, katere % . • je, sem že tudi jaz bi ^ l žalostni gori in tam 0 y » sem blizu tam doma- ' ! 1 prej, Jože! S pozdr»v ■ čitateljem, 1 Tony »J1 j - i i -o--- fl j ' ST. CLAIR RIP1*1 , 1 -" e* 1 člane našega kluba b 1 ( ■ j a, da bo prihodnja ( 5 februarja v Slovenj na Holmes Ave. P1'0^ , J so udeležujete vaj ie ' zadnjih vaj je sledeč- j j ^ 1 Novak J.....- " !!; Susel J.......- " j j ) Peterka J. - - " " 3 Štampfel F. - - " f ] Papeš J....."""''• § Hočevar F. -■ - 1 Urankar J. - •• ", JI, Mihelich J. - •• " I, Mrs. F. Novak - "' I;: 1 Novak A.....- " ; Mrs. A. Kobal - - ' \ J Podpadec A. - " f. ) ( : IZ DOMOtf^ - tfa/ . —V Rovih pri ** J t umrl v 77. letu st» ^ • Alojzij Jerman, P08^, t] ni je bil zelo u£le 0je • dober oce, ki je ^ ^ ' vzgojil v krščansK • Bil je 37 let župa" / ■ ne Rova in 42 Iet.,/ • Hranilnice in P090^1 ! zasluge je bil odli^0 to svetinjo. ^ j, —Dva ponesrečene^ ■ voru v občini po'' neki gostilni padel JJ . cah 29 letni P°seS J ■ Anton Mlakar ta*0Jjf da si je nevarno y glavo. — V Mali . / : Velikih Laščah sej obstrelil na lovu zarski pomočnik : bravec, ki je dobi1 škodbo na obrazu- I, AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 21, 1039 3 WINNETOU Po nemškem izvirniku K. Maya slavni westmani, ampak propa-lice najnižje vrste. Dobili so nalog, naj skrbijo za naše varstvo in da naj nam pomagajo pri merjenju. Na srečo se vse tri mesece sem ni nič pripetilo, ni nam bilo treba pribe-žati pod njihovo "varstvo." Pa bi si bil tudi dobro premislil, preden bi bil pri teh sumljivih ljudeh varstva iskal. O njihovi pomoči pri našem delu pa morem le toliko reči, da se je zbralo krog nas dvanajst največjih lenuhov iz vseh kotov Zeinjenih držav. Prav žalostne razmere so vladale v naši družbi! Bancroft je bil postavljen za načelnika našemu odseku. Se je tudi prav gospodovalno obnašal, le da ga nihče ni ubogal. Smejali so se mu kadar je naročeval in zapovedoval, to ga je ujezilo, klel je, kakor še nikdar nisem čul človeka preklinjati, in v svoji užaljenosti si je poiskal tolažbe v žganju. Higgs, Marcy in Wheeler pa so bili prav taki kakor njihov načelnik. Da rešim, kar se je še dalo rešiti, sem sam vzel v roke vajeti v tej nebrzdani družbi, seveda tako, da nihče tega ni opazil. Veljal sein za mladega, neizkušenega človeka, za greenhorna, ki nima med starejšimi nobene besede. Da sem bil nepreviden, da sem zapovedovalno govoril, na ves glas bi se mi bili smejali. Ne, previdno in rahlo sem jih moral voditi za vajeti, nekako tako, kakor pametna žena vodi svojega upornega in trmastega soproga, ne da bi kaj slutil. Ti poldivji, nebrzdani ljudje so me po desetkrat na dan opsovali za greenhorna, storili pa so le, kar sem hotel jaz, ker sem jim navidezno pustil njihovo voljo. Pri tem me je krepko podpiral Sam Hawkens s svojima tovarišema Dick Stonetom in Will Parkerjem. Ti trije ljudje so bili edini poštenjaki v naši družbi in izk'ušeni, pametni, p'ogumni westmani, res slavni, ki so bila njihova imena znana daleč po zapadli. Tega si o malem Samu nisem mislil, tistikrat, ko sem njegovo smešno postavico prvič videl v St. Louisu. Držali so se mene in so se drugih izogibali, pa seve tako, da jih niso razžalili. In znali so se uveljaviti v naši neukročeni družbi, posebno Sam Hawkens s svojo šegavostjo je vse dosegel, kar je hotel. In kadarkoli je s svojim pol resnobnim, pol smešnim nastopom kaj dosegel, je vsikdar znal obrniti stvari tako, da je bil uspeh mojim namenom v korist. Med Samom in med menoj se je polagoma razvilo razmerje, ki bi ga najbolje imenoval varu-štvo nad mladoletnim človekom. Vzel me je v svoje posebno varstvo človeka, ki ga niti vprašati ni treba, ali je s takim varstvom zadovoljen ali ne. Jaz sem bil neizkušen, mlad greenhorn, on pa izkušen, slaven westman, njegove besede in njegova dejanja so morala meni veljati za nezmotljiva. In kadarkoli sva imela čas in priliko, me je poučeval o vsem, kar mora vedeti in znati' pravi westman, ki živi na divjem zapa-du. In če priznavam, da sem pozneje ob strani Winnetoua dovršil visoko šolo westmana, moram tudi priznati, da je bil Sam Hawkens za mene osnovna šola westmanskih spretnosti in vrlin. Celo lasso mi je lastnoročno sple-tel in mi dovolil, da sem se na njegovi mali osebici vadil in u-ril v metanju tega nevarnega orožja. In ko sem se toliko naučil, da se je zanka pri vsakem metu nezmotljivo ovila krog njegovega suhljatega telesca, je bil zelo vesel. (Dalje prihodnjič) Pogovor z Lukom Piše A. Grdina Vsak bo vedel, koga se misli, če se v fari Marije Vnebovzete na Holmes Ave. pove ime Luka. Saj je to steber fare, kateri je dal on temeljito podlago, na kateri danes stoji. Prej, nego se je tam računalo, da bo cerkev, je bil on nekje doma. Mr. Trček je bil rojen v vasi Hleviše, fara sv. Trije Kralji. Tam je bil za župnika pok. Father Miklavčič, ki je znan tudi Cleve-landčanom in je umrl v Chicagu kot frančiškan. Ker jaz po teh krajih še nisem hodil, mi je Mr. Trček razložil vso stvar tako, da je do Ljubljane šest ur hoda, do Vrhnike, kamor spadajo v dekanijo, je dve uri in pol, do Logatca je dve uri in pol. Tako zdaj vsaj približno vemo, kje je naš pionir doma. Sicer ga pa izda tudi njegovo pristno narečje, ki si ga je še ohranil, da, je iz tistih krajev doma. Pri Trčkovih se je reklo pri hiši Rudolfov mlin. če je bilo dovolj vode, so odprli zatvornice in mleli, zraven so pa imeli še žago, kjer so rezali hlode. Hiša stoji med dvema hriboma ob strugi potoka, ki je imel dovolj vode le ob deževju in če ni bilo velike suše. Tako nekako je bilo razumeti Luko, ki se ni prav nič bahal z veliko žago in mlinom. na močvirnati Holmes Ave., kjer so imele race svoj paradiž, še ko so se tam krave pasle, je Luka že oral ledino za naselbino, ki je danes že poznana kot stara naselbina. Ko sem nekega večera premišljal, h komu bi šel v vas, mi je prišlo na misel, da bi šel k Luki Trčku na 15621 Holmes Ave., ker njega bom gotovo dobil zvečer doma. šel sem torej v četrtek 29. decembi'a in res sem ga našel doma. Sedel je na divanu, poslušal radio in gledal božično drevo, ki je bilo vse razsvetljeno, že pri .vratih me je spoznal, mi odprl ter pozdravil. Najine pozdravne besede je slišala njegova boljša polovica, ki je takoj vedela, da je tisti sitnež v hiši, ki vedno katerega spravi izza pečka v časopis. Ni vzelo dolgo, ko se je pri-smejal na mizico poleg radia iskreč ohajčan. "Zdaj pa poslušajte in se raz-govorita," je rekla Mrs. Trček in odšla. Malo sva se midva zmenila, kaj počno ženske v kuhinji. Nisva prodajala dolgega časa in kakor hitro je eden končal z besedo, je poprijel drugi. Pristopil je še sin, zraven je prišla hčerka in tako se je družba večala. Sin je snemal s stene slike, ki so tam visele in v teh slikah sem videl tiste kraje, katere sem hotel, opisati. Mr. Trček je bil namreč pred enajstimi leti v stari domovini tam je slikal tiste kraje. Prav lepe slike so. To so kraji sv. Treh Kraljev, žiri, o katerih krajih so mi moja mati dostikrat pripovedovali, ker so bili od tam Ko sva govorila o družini, mi je povedal, da je bila družina velika in da so bili včasih ves teden brez kruha. Vseh otrok je bilo trinajst. Ena sestra mu je umrla v starosti 21 let, umrla sta potem še dva iz družine, v Clevelandu mu je pa pred štirimi leti Umrl brat Frank. Poleg Luke živi v Clevelandu še brat Jakob, dva brata in štiri sestre so pa doma. "Ste služili yojake?" ga vprašam tako iz navade. "Bi bil, prav gotovo bi bil, da nisem že z 19 leti ušelv Ameriko," je veselo povedal. No, saj težkega dela je bil že od doma vajen. Hodil je že v šume na Koroško, zato ni. imel strahu, da bi si v Ameriki ne mogel služiti kruha. Sam ši je prislužil za pot v Ameriko. Pa še neka druga stvar ga je napotila v Ameriko. Doma je hodil poleti na delo k sosedom in tam so se srečale njegovi oči z očmi vzornega dekleta, kateremu je povedal, da jo bo mahnil v Ameriko. Ona je pa rekla: "Če boš šel in ko prideš tje, se spomni name!" Teh besed Luka ni pozabil, pa tudi podžgalo ga je, da je še prav zares mislil na Ameriko. Povedal ji je, da ji bo poslal prvi zasluženi denar, da bo lahko prišla za njim. Da bi srečno odnesel pete cesarju in njegovi suknji, jo je Luka kar peš udaril do škofje Loke. Šest ur je hodil v debelem snegu. Bilo je to na 30. novembra, leta 1901. Na postaji je prosil neko žensko, da je zanj kupila vozni listek. Dne 5. decembra je dospel srečno v Havre in v devetih dneh je dihal ameriški zrak.. Naslov je imel na Joe Su-hadolnika v Jernikovi'hisi na St. Clair Ave. Kmalu po prihodu je prijel za najtežje težjo pri tako-zvanih "bluncih," kjer je na rokah nosil težka železna "drva." Takrat so morali to težko delo opravljati vse z rokami. Mogoče si dobil fliko usnja'za na roke, da ti jih ni železo odrlo. Toda Luko ni ostrašilo to težko delo. Saj je bil vajen težkega dela in trpljenja iz starokrajskih šum, kjer so pozimi prebivali v malih zasilnih kolibah, da so jim včasih kar lasje primrznili na zemljo. Prav takrat so pričeli postavljati v Collinwoodu NYC tovarno, kjer je dobilo delo mnogo naših ljudi. Tudi naš Liika je dobil tam delo, ki ga opravlja še danes, to je polnih 37 let. Leta 1910 je bil postavljen za formana, kar je še danes. Zdaj naj povemo, kako se je oženil z dekletom, s katerim sta se spoznala v stari domovini. Takole jo je Luka sam predstavil : "Moji ženi je ime Ivana, poprej se je pisala Bradeška. Doma ČJ kakimi težkočami se morajo boriti kitajski vojaki, kaže slilca. Truk z živežem je obtičal v blatu in vojaki ga morajo s vrvmi potegniti iz blata. V Southamptonu, Anglija, nalagajo na ladjo.ogromno lokomotivo, ki bo prišla tia tračnice v Kanadi. Kazali jo bodo po vseh več ji h mestih Kanade: in v Zed. državah, poteh bo pa ostala na svetovni razstavi v New Torku. je iz Rovt, pol ure od naše vasi. Pri Križajevih se je reklo pri hiši. Doma ima še enega brata in tri sestre, Agnes Palčič v Go-wandi, N. Y., in Tona Trepal v Clevelandu. Poročila sva se v cerkvi sv. Vida 15. februarja 1904." Iz svojega bivanja v Ameriki ve povedati naš pionir o onem strašnem dogodku, ko je gorela šola v Collinwoodu na 152. cesti, ko je nosil nesrečne otroke iz goreče šole. To je bilo nekaj nepopisno strašnega, ko so iskali starši svoje otroke v prostorih velika NYC tovarne, ki je za takrat odstopila svoje prostore in ukazala delavcem, da so hiteli na pomoč v strašnem požaru. Osemnajst trupel je bilo tako ožganih, da jih ni bilo mogoče spoznati. Naš pionir je bil vedno mož dela in skrben oče svoji družini. Vedno smo ga videli veselega obraza in vsakemu je bil dobrohoten svetovalec in odkrit prijatelj. Največje veselje mu je bilo delati za cerkev. Vsem župnikom je stal na strani za prospeh cerkve. Mr. Trček ne more prehva-liti pokojnega župnika, Rev. Pavla Hribarja, s katerim sta delala stavbena dela v prostih urah. Za cerkev je delal že pod prvim župnkiom, Rev. Marko Pakižem in pozneje pod Rev. Andrejem Smrekarjem. Pa tudi pozneje je bil vedno deloven in pripravljen pomagati. Luka je na to svoje delo zelo ponosen in ponosen tudi na to, da je vedno ostal zvest naukom svojih dobrih staršev. Mr. Trček ve povedati o prvih naših trgovcih, ki so se naselili v tej okolici ,kot: grocerista Joseph Kolenc in Jakuš, gostilničarji: John Rošel, Walland, Kle-menčič, Mike Skebe. Trčkova družina sestoji iz sledečih, članov: hči Jennie, poročena z Rudolfom škrlj, Mary je pri sestrah uršulinkah, Luka, Chas., John, Mollie, Joseph in Josephine. John je graduiral iz Western Reserve univerze, Joseph je izučen godbenik, ravno tako tudi Charles. Lahko sta take družine vesela oče in mati. Kjer prime za delo odločen mož, tam je uspeh. Kjer se dela v veri in dobri volji, tam je tudi sreča in blagoslov. Bog daj dobri Trčkovi družini obilo blagoslova. Mr. Trček je otT tem najinem razgovoru podaril $3.00 za kulturni vrt. Prav lepa hvala! Pred odhodom iz hiše mi je Mrs. Trček pokazala sliko v okvirju, katero sem ji dal v dar pred 35 leti. Tudi nekaj pohištva je še iz tistih dni. Res je to skrbna gospodinja, ki drži hišni red in spoštuje podarjene stvari. pridigajo, da se ameriška ustava poruši, bodo imeli opraviti s sodnijo. Tega dosedaj nemški fašisti niso trdili, torej lahko zborujejo, če se jim ljubi. V resnici bi se štel malovrednim, ako bi prepovedal zborovanje fašistov na ameriških tleh." župana La-Guardio je nemško časopisje pred dobrim letom silovito napadalo. Kitajski teroristi ubili prijatelja Japoncev šangaj, 20. februarja. Kitajski teroristi, ki so najbrž pristaši vrhovnega poveljnika kitajskih čet, so včeraj ubili Kitajca Cen Lo, ki je minister za zunanje zadeve onega dela Kitajske, ki se nahaja pod japonsko upravo. Obenem je prišlo v šangaju do več spopadov med kitajskimi teroristi, japonskimi vojaki in policijo. Ubiti Cen Lo je bil svoje-časno kitajski poslanik v Franciji. Tekom zadnjih par mesecev so kitajski teroristi ubili nad 80 prominentnih Kitajcev, ker so slednji odobravali nastop Japoncev na Kitajskem. -o- Ivana Ozanič, Eveleth, Minn., je dobila iz domovine vest, da je v Kompoljah, fara Videm pri Dobrem polju umrl njen oče Joseph Zupančič v visoki starosti 94 let. Ran j ki zapušča v Ameriki štiri otroke, v domovini pa tri. Pred 45. leti se je nahajal v Ameriki in je živel v Clevelandu. V vsem svojem življenju ni bil ranjki mož nikdar resno bolan. MALI OGLASI Soba se odda možu ali ženi. Vhod za sebe. Kuhinja na razpolago. Vprašajte na 1167 Norwood Rd. (43) DNEVNE VESTI PREVZELA TRGOVINO Spodaj podpisana vljudno naznanjata rojakom, da sta prevzela delikatesno trgovino od John Mesojedca na / 1225 NORWOOD RD. " ter se priporočata rojakom za obila naročila. Pr-vevrste blago po jako zmernih cenah. ANTON IN JOSEPHINE STANICH 1225 Norwood Rd. Poljaki podpisali trgov sko pogodbo z Rusi Moskva, 20. februarja. Med Poljsko in Rusijo je prišlo do podpisa jako ugodne trgovinske pogodbe, še septembra meseca lanskega leta je malo manjkalo, da ni nastala vojna med Poljsko in Rusijo ali pa da ni prišlo vsaj do preloma diplomatskih stikov. Od onega časa sem pa so se razmere ublažile in je nastalo nekako prijateljstvo med Rusijo in Poljsko. Glasom nove pogodbe bo Rusija zanaprej po jako ugod« nih pogojih prodajala v Poljsko volno, tobak, asbest, grafit in enako, dočim bo Rusija uvažala iz Poljske premog, cement, tekstilne izdelke in raznovrstne stroje. Župan LaGuardia je popustljiv napram fašistom New York, 20. februarja, župan mesta New York La Guar-dia je dobil tisoče brzojavnih, telefonskih, ustmenih in pisemskih protestov, ker je dovolil, da se je v pondeljek večer vršilo zborovanje nemških nacijev v New Yor-ku. "Amerika," je dejal LaGuardia, "je svobodna dežela in vsakdo ima pravico zborovati in povedati svoje nazore. Le ^ oni. ki Stanovanje v najem štiri sobe, vse nanovo dekorina-no, kopališče, porč, klet, gorka voda; stanovanje se nahaja na 933 Ansel Rd., spodaj, zadej. Odda se mirni in pošteni družini, če so zglasi tak, ki bi skrbel za hišo, dobi stanovanje po dogovoru. Vprašajte na 1113 E. 67th St. Kupi se hiša za eno družino. Kupi se samo od lastnika. Kdor ima kaj primernega, naj pusti svoj naslov v uradu tega časopisa. Zahvala Prav iskreno, se zahvaljujemo Mr. in Mrs. Frank Segulin za njih trud, ki sta ga imela ob priliki prireditve za naš rojstni dan. Obenem se zahvaljujem tudi sledečim za njih trud ob omenjeni priliki. Nikoli vas ne bomo pozabili. Sprejmite zahvalo sledeči: Mr. in Mrs. Frank Segulin, Mr. in Mrs. Mike Poklar, Mr. in Mrs. Andy Poklar, Mr. in Ms. Anton Prime, Mr. in Mrs. Louis Lekše, Mr. in Mrs. Frank Benegar, Mr. m Mrs. Arko, Mr. in Mrs. Anton Gubane, Mr. in Mrs. F. Iskra, Mr. in Mrs. Fr. Cigoj, Mr. in Mrs. Jc3. Kurent, Mrs. Vine. Segulin, Mr. Jos. Uljen, Mr. Milan Uljen, Mr. in Mrs. Louis Rolich, Mr. in Mrs. Edward Kovač, Mr. in Mrs. Krist Stokel, Mr. in Mrs. Anton Maleneek, Mr. in Mrs. Frank Ažman, Mr. in Mrs. Prosen. — Vam vdana Vincenc Poklar družina, 1507 E. 174th St. dej1 °6as\ Pa je napredovalo naše si 0 tudi zato, ker smo morali li nic' previdni. Merili smo železne V° nevarnem ozemlju. Kio- n tili' manci in Apači so se kla- n v Po njem, posebno jeseni ob si ski Ve^ih lovov. In ti indijan- p 1'odovi so smatrali svet za ži česj° lastnino ter niso hoteli ni- b ko 8r deti 0 kaki železnici. Vsa- p pjJ'^nje s temi krvoločnimi lj nev eni je utegnilo biti za nas P in usodno'zato sm0 mo~ r< slut f- • skrajno previdni, niti k: 'la !, smeli, kaj počenjamo n je govern ozemlju. Kar nas d: pri Ve(ia tudi zelo zadrževalo I; . e Niti na lov nismo sme- d; !fedaj . ' s^eljanje bi nas bilo „ažo0 Indijanci bi bili našli n iz tH •' Z voli smo dovažali ti *8e . Ve Santa Fe živila in Is lu£o, kar smo potrebovali, li čase Pa je bil tudi zel° p0" Zi pra; 111 negotov, mnogokrat je k«r radi tega nismo mogli dalje, čl Ve Sm° morali .čakati na vozo- u: h h' Ž! svojj * bi vkljub temu gotovi s P Vsj nm Usekom, da smo se res 11 Ša JIdvno držali dela. Toda nastavi-UZka bila nesrečno se- v. pena. si hST? sem-da 80 me v St k irioj i * v,ečer pred odhodom . ^variši, nadinženjer in j prii Vl trije pomočniki, zelo 8 »e ž n° sprejeli. Veselil sem1* haj,,] VnaPrej, da bom dobro iz- 2 niirv.; i-i ■ S< to, •• J m'> Pa zmotil sem se. '01 i f, . .V ^nk • Vansi so bili pristni Vad^i in jaz sem bil za nje na- p g r e e n b 0 r n, neizkušen Vi2 man> kakor zaničljivo pra- { War Ueni Amerikanec Nemcu, 11 le ^ ga hoče obdariti s psovko. n ko 6llar so hoteli zaslužiti, ka- " K,javijo svoje delo, to jim je * fplo mar... Razume _se, da £ V kil s svojimi poštenimi 1 iv^t'0 dolžnosti in s svojo p Va*ačt zel° napoti in njiho-izpr^ na Prijaznost se je kmalu r, ^iti v Preziranje, da ne v I v sovraštvo. p X0Pa me ni prav nič motilo, ij , Sem vršil svojo dolžnost, j *il, ^ Uo dolgo, pa sem tudi opa- v pj p- !ljihov« znanje ni bilo nič n li ^bno. Težje posle so me- p !i PUst^-' Sami pa so si laJša" s so |e 0 življenje v divjini, kar g !%)va^0gli- Tudi temu nisem d ker sem takih misli, ^0Veka le Oplemeni in M R 8 ■ % °ancroft j.e bil nadinže- | : Je šen v°dja našega odseka. Bil t>as '^sposobnejši. Na žalost \ ; dobili °Pazil da vdan žganju. s ; «k0v 8r*o namrejč nekaj sod- 1 I He ? Pogubne pijače iz trd- * i fie^] anta F« in od tedaj se je " ^ mnogo podrobne- 2 2 merilnim orodjem. 1 Vv6 \Se je> da je včasii po cele j J^n ko sekira ležal kje za J | ^ti v : ž&anje smo morali pla- j [ toVar^' tudi jaz, in moji trije ; ; So \ Riggs, Marcy in Wheel-: \ z Bancroftom za sta- 1 HVoj bi ne bili prikrajšani na S K-, deležu. ' Jaz seveda ni- : % j niti kapljice in ker te i110 t>o^ktlemane žganje ni rav_ i S bil -n° navdl^il0 za delo, f (jejt Jaz tisti, ki je moral za I ^ dj^' Sami pa s0 Preživljali i ^ih ;n 6vve menjaje se pri sod-; ^ k V šot°rih ali pa za grmov-HaJer so prespavali svojega Wle ljubši mi je bil še k6 Hcr Priznaval je vsaj, da bi bik1111 za vso družbo, ne da V^oja dolžnost. Razume Vtakih p0 Sebi» da je naše delo ^owf^merah zelo počasi na- i> vaio. K' i | % v ,3e bilo še ljudi z nami, so kV^&i<»fraV tako mal° vredni. % cd] "^vestmanov" nam je ! tCu;a^ih za varstvo. Že v j' sem se veselil na to družbo" in kot novinec nVS reS Z vso sP°štljivost- ; f a te junake divjega za-^i. (ta kmalu so se mi odprle '•i^dje niso bili nikaki mmm 4 ___._ AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 21,-1939 prideva skupno v ječo. —Upajva, da sva bolj preme-tana kot policija, sicer pa mislim, — nadaljuje on, — da naju ne bodo zasledili. —Ne bodi tako siguren, — odvrne Franja, — vse skrivnosti se odkrijejo. —Ako naju zasledijo, — bova pobegnila. Posrečilo se nama bo, da ubeživa preko meje, a ko bova enkrat v inozemstvu— —Potem bova berača! — ga prekine Franja. — Zakaj potem je konec z najinim bogastvom. Ti ne boš ničesar več imel, toda jaz bom še vedno lahko osvajala moška srca v Parizu ali Londonu. Komedijant pogleda jezno svojo ženo. —Ni lepo, da tako govoriš, — reče on. — Ti misliš vedno samo nase! Mislim, da bi me lahko tudi zapustila, ako bi mi grozila nesreča. —Ne tajim tega, — odgovori mlada, žena porogljivo. — čim mi ne moreš1 več nuditi sijaja in bogastva, potem ne pomeniš ničesar več zame. —Ali bi me res mogla neusmiljeno zapustiti? —Najine poti bi se ločili, toda prosim te, dragi komedijant, ne postajaj sentimentalen. Midva govoriva sedaj čisto poslovno in delala bova skupaj tako dolgo, dokler bo zaslužka za naju. Toda če bo najin posel pri kraju, — potem se bova ločila. Ti boš morda zopet postal vlomilec in tat, a jaz — jaz bom, po vsej priliki lepa kot sedaj, a to bo moje bogastvo. —Sedaj vsaj vem, — kdo si! —vzklikne Andrija. —Hvala ti za tvojo odkritosrčnost. Ne bom pozabil niti besedice tega, kar si mi rekla. On ji obrne hrbet in se začne sprehajati po sobi. Njegove oči so bile napol zaprte, ker je hotel prikriti jezo. Nastal je molk in Franja se vleže na diVan, kot da želi spati. Toda ona je opažOV&la komedijanta. Hotela je videti učinek svojih besed. Nikola Jagodkin, nesrečni bolnik, ni mogel razumeti, kar je slišal. Ta zločinca, v katerih rokah se je nahajal, sta se sovražila med seboj. Vedel je, da se bo morda rešil, ker je videl, da sta njegova sovražnika nesložna. Nesrečnež je hotel vedno znova dvigniti roko. Bil bi presrečen, ako bi mogel premakniti tudi samo mali prst. Toda roki sta ostali mrzli in nepremični. Mrtvo sta mu videli ob telesu. Jezik ni mogel spregovoriti niti ene besede, a ta trdosreČneža sta odgnala vsakega zdravnika iz hiše. Ko je zbolel, sta poklicala zdravnika, toda ta je samo zmajal z rameni in Nikola Jagodkin je jasno slišal, kako je rekel: —Tu ne more nihče več pomagati. Ostal bo tako in nikdar več se ne bo mogel gibati. Nikola Jegodkin je bil prepričan, da ta človek sploh ni bil zdravnik, temveč plačanec njegovega brata, ki ga je pripeljal v hišo samo radi tega, da pokaže služabnikom, kako je poskušal vse, da reši brata. Kadarkoli je bil kak tujec pri njih, se je Franja razjokala ter zaklinjala Boga, naj ji reši nesrečnega očeta. Pripovedovala je, kako prebedi cele noči ob bolnikovi postelji in opisovala je svojo bol. Nesrečni bolnik je razmišljal, kje bi mogla biti njegova prava hčerka, kje se nahaja njegova Klarisa. Srce mu je napolnjevala nepopisna bridkost. Vse, kar je dosegel tekom let, je propadlo. Nikola Jagodkin sklene najti osebo, kateri bo lahko zaupal. Morda bo našel nekoga, ki ga bo razumel po očeh. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Komedijant in Franja sta odšla iz njegove sobe, vsedla se v voz ter se odpeljala. Nikola Jagodkin je ostal sam. Sedaj se tiho odpro vrata in neslišno se priplazi v sobo stara Valloni, Ona postavi stol tik k Jagodki-nu ter se mu zagleda v oči. Nič ni govorila — samo od časa do< časa se ji je pojavil nasmeh okrog ust. , — Zaman, — pomisli Jagodkin, — ona me ne razume. Toda nenadoma se razveseli. Valloni je vstala, položila mu roko na ramo in izgovorila njegovo ime. Ni se motil. Morda se ga je usmilila, morda je sklenila, da pomaga ubogemu nesrečnemu in bolanemu človeku. —Nikola Jagodkin, — pravi Valloni, — ali me poznaš? On je zaman razmišljal, kje je že videl to ženo, ko mu nenadoma šine spomin v njegove možgane. Zdelo se je, kot da je izginil pajčolan, ki je zakrival daljno preteklost. Njegove ustnice so začele drhteti, ker se je spomnil nekaj strašnega. —Spoznal si me — vidim! — zašepeče Valloni. —- Ali se spominjaš, kje sva se sestala? Morda si pozabil — nadaljuje,ona in sede tik k njemu. —Spomni se, kaj je bilo pred tridesetimi leti, Nikola Jagodkin! Bil si tedaj mladenič, lep in ponosen. Bil si častihlepen in vsak poznavalec ljudi je lahko rekel, da boš postal ali velik lopov ali velik človek. Izbral si si, da postaneš lopov! * —Ogoljufal si državo za milijone — uničil si nešteto mladih ljudi, ki so ti zaupali — povečal si bedo onih nesrečnežev, ki so bili prognani v Sibirijo — a razen tega — si prevaral mene! Bila sem neizkušena in nedolžna deklica, pa sem ti verjela. Nikola Jagodkin si je toliko opomogel, da je lahko sedel v naslonjaču, ki se je nahajal na kolesih. Komedijant in Franja sta ravnokar končala z obedom in šla v bolnikovo sobo. Veselilo ju je in zabavalo, ako sta mogla mučiti slabega in nesrečnega človeka. Komedijant si prižge cigareto ter reče Fran ji: —Ali se spominjaš one noči, Franja, ko si prvič stopila v to hišo? Nikola Jagodkin se je silno začudil, ko je slišal te besede. Spomnil se je tudi tega, da njegov brat ni več imenoval njegove hčerke Klariso, temveč Fran j o, kadar sta bila sama, ker njega nista smatrala za tretjo osebo. Bolelo ga je tudi to, kadar je videl, kako se njegova ljubljena hčerka, njegov edini otrok obnaša napram njemu po dnevu nesreče. Bila je berez ljubezni in popolnoma ravnodučna. Komedijant jo je tudi sedaj imenoval Franjo, ter govoril o neki noči, ko jo prvič stopil v to hišo.: —Ah, ti misliš ono noč, — odvrne Franja, — ko smo odpeljali Klariso, pravo hčerko tega reveža in ko sem prišla jaz na njene mesto, ker sem ji bila tako slična. —Da, ta siičnost je bila moja nesreča. Z njeno pomočjo sem se rešila iz svojega tedanjega življenja in postala preko noči hčerka milijonarja. Komedijant zmaje z rameni. —Ne vem, kam jo je Mihaj-lo Bakunjin odpeljal. Vem samo to, da jo je skril in da je ne bo nihče nikoli več našel. —.Morda jo je umoril? —Ne verjamem, — Bakunjin ni morilec. On ne preliva krvi, če tudi je drugače odločen. Komedijant se naenkrat glasno zasmeje. —Zakaj se sme ješ? — vpraša Franja začudeno. —Poglej, kako se moj dragi brat Nikola muči, da bi vstal. Kako se napenja, da bi nekaj rekel. Zdi se mi, da ga je to, kar je slišal, malo vznemirilo. Nikola Jegodkin je bil strašno razburjen. Vzet mu je bil jezik, ni mogel govoriti, toda tem razločne j še so govorile njegove oči. To, kar je sedaj slišal, je raz-gnalo kot blisk temo, ki ga je do 3edaj obdajala. Ta žena na tej zofi ni bila njegova hčerka, — to je bila neka goljufinja in pustolovka. Sedaj mu je bilo vse jasno. Sedaj je videl razločno vse v čisto drugi »luci, kar je preživel v zadnjih mesecih. Nesrečni človek v svojem naslonjaču se je1 spomnil vsega tega, kar se je zgodilo. Kako je bilo mogoče, da se je njegov ljubljeni otrok Klarisa nenadoma tako spremenila? Preje je bila dobra in blaga . deklica, a naenkrat je postala koketna, razuzdana in željna zabave. Ali se je mar spremenila? —Ne,— to ni bila njegova hčerka, — to je bila zločinka, ki jo je najel njegov brat, da se nad njim maščuje. On mu je ugrabil njegovega otroka, najdražje, kar je imel na svetu. A sedaj je sedel v svojem naslonjaču obnemogel in brez moči, ni se mogel ganiti niti spregovoriti besede. Sedel je kot živi mrlič in moral je poslušat ta strašna odkritja. Ni imel več hčerke — ta tukaj je bila zločinka. Kje je bila Klarisa? Slišal je pravkar od svojega brata, da še živi. Komedijant in Franja sta upala, da bo to odkritje tako delovalo na nesrečnega bolnika, da bo morda umrl. Toda Andrija udari jezno z nogo ob tla, ko je videl da se Andrija še vedno trudi, da bi spregovoril. —žilav je! — reče on Franji glasno. — Priznam ti, draga žena, da mi ta stari že preseda. —Meni je že davno presedal!— odgovori Franja. — Zakaj če tudi ne more govoriti, vedno me preganjajo njegove oči, iz katerih Sije temna grožnja. —Ta temna grožnja me ne more Vznemirjati, — reče komedijant. — Kaj nama more? Njegove ustnice ne bodo nikoli v6Č govorile. Zdravnik mi je to potrdil. Rekel mi je, da ne bo ; mogel nikdar več niti pisati. Ka-j ko bi naju izdal'? —-Ne bojim se tega — odgovori Franja, —1 toda motijo me njegovi pogledi. —Moraš se tega odvaditi, Franja, — vesti ne rabiš. Kaj ne, draga žena, sedaj' sva složna in bova delala roko v roki. —Da! — odvrne Franja. — Toda ti veš, — samo pod enim pogojem. v —Ne bom prelomil svoje obljube! — odvrne komedijant. — če tudi me boli, da te ne smem niti poljubiti. —Morda je kruto, — nadaljuje Franja, — toda ti veš, da lahko ostaneva prijatelja samo tedaj, ako se držiš stavljenih pogojev. ' —Zakaj me sploh obijaš? — vpraša Andrija. — Ali sem res tako grd ? —Jaz sem žena, ki ne poznam ljubezni. Nisem se poročila s teboj, ker te ljubim. Nikdar ne bom nikogar ljubila. —Ali nisem bogat? — vpraša komedijant. — Ali ti nisem nudil vsega, kar ti srce poželi? Franja zamahne z roko. —Nisi tako bogat, dragi Andrija, — reče on, — tvqji ponarejeni badkovci so sicer izvrstno posrečeni, toda ako jih nekega dne odkrijejo—kaj potem? Potem sva izgubljena — potem Egiptovski kralj Farouk, je strasten lovec in če le more. vzame puško in qre na race v bičje ob Nilu. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slove'1 katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, ie: UŠESNE, NOSNfc IN BOLEZNI V GRLU USPEŠNO ZDRAVI DR. WARGA, D. M. 15603 Waterloo Road Kmetovo poslopje. KEnmore 0067 Glavni urad v lastnem c'.omu: 508 Na. Chicago St., Joliet, 11 POSLUJE ŽE 45. LETO J « $ Ustanovljena 2. aprila 189-1, inkorporirana 12. januarja 1898 v Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71?' K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in Članic v odraslc" in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 135 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom sv°l obstanka nad $6,700,000 J- GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ln Oe se hočeS zavarovati pri dobri, pošteni in solventni ^ K organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški sb lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, - , lezni in onemoglosti. f Člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadw rezervo izplačano v gotovini. ^ v Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadalje mentov. „ fl j Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jedno haja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku J dobiva vsak član in članica. (t) \ Vsak Slovenec ln Slovenka bi moral(a) biti zavarovanj) K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še n1®1,. tf članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrU J pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi m° društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti Kjerkoli Se nima*® ^ spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizacij1' pH vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. -f jCr daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnik®• ZALAR. 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. Prenovite svoje pode hitro... Najemite naš podni strgale« za zmerno ceno. Odstranite vaš stari stenski papir. Najemite naš varni Steamer. ZAVASKY'S HARDWARE 6011 St. Clair Ave. ENDICOTT 5141 OBLAK FURNITURE TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 8978 i Skrivnosti ruskega carskega dvora »■»•■■HMBMHMmmaMaMMuriHa^^ ROMAN V JUGOSLAVIJO Vi potujete naglo in prijetno na naših priljubljenih parnikih: BREMEN • EUR O PA COLUMBUS g™ YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCHLAND I*bor«8 železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali ! Hamburga POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ VAS ? I OBIŠČEJO V AMERIKI Posebni,, nizke cene za vožnjo iz Evrope med 3. aprilom J in tu. aprilom ter 26. junijem in 23. julijem za štiri- t; densko bivanje v Ameriki. ' a Pojasnila, vprašajte lokalnega agenta ali >430 EUCLID AVE., CLEVELAND, OHIO M HAMBURG-AMERICAN LINE p p£]NORTH GERMAN LLOTDlp Kranjsko-Sžoveoska @ Katoliška0 NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem* da je neizprosna smrt kruto posegla s svojo bridko k08 in pretrgala nit življenja našemu nepozabnemu očetu o2'*' roma foprogu ' August Markioli Blagi pokojnik, oče in soprog, je preminil naglo^ dne 29. januarja 1939. Doma je bil iz Dolenja, Nc-blo Krminu, oikeder je prišel sem pred 27 leti. Bil je pleffl^ nitega značaja, priljubljen in spoštovan povsod. Bil 1 član društva sv. Križa št. 214 KSKJ, društva Nanos 264 SNFJ in društva Soča št. 26 SDZ. \j V dolžnost si • štejemo, da se najprej zahvalimo B®^' Julius Slapšaku za obisk na domu ini za cerkvene obr!"?' kakor tudi g1. Ivanu Zormanu za žalostinke. Hvala drUS^ venim članom, ki so čuli pri pokojniku, kakor tudi vse® našim številnim prijateljem in znancem, ki ste ga Pris_ pokrepit in molit za pokoj njegove duše in za vaše tola' žilne besede, ki so tako blagodejno vplivale na naša lostria srca ter za vašo udeležbo pri pogrebu. Iskr^. hvala društvenim članom, ki so nosili krsto in ga pelo® k večnemu počitku. Frav prisrčno se zahvalimo Mr. in Mrs. Louis FabP" cio, Mr. in Mrs. Anton Simčič in sinovi, Mr. in Mrs. Fra0, Eizay, za vso pcmoč in naklonjenost v vseh ozirih sk0' te dni žalosti. Bog povrni vsem skupaj molitve in davita- : Hvala vsem darovalcem, ki so darovali za sv. in sicer: Mr. in Mrs. Frank Bizay in družina, Mr. in ft®*' i Makcrovic, Mr. in Mrs. Louis Urbas in družina, Miss phie Simčič, družina Golob, Mr. in Mrs. Frank Zsiezn _ in družina, Mr. Persolia in družina, Mr. August Krista®" čič in družina, Mr. Frank Končan, Mi-. Frank Kren, ft®. Zadnik in družina, Mi', in Mrs. Medves, Mr. Joseph ft® klus in družina, Mr. Maras in družina, Mr. John Fabrl" Sustarsic in Hribar družina. Z globoko hvaležnim srcem izražamo zahvalo za kras ne vence, katere ste darovali: Mr. in Mrs. Frank in družina, Mr. in Mrs. Mike Bizaj in družina, Mr. in M**' Louis Fabrio-, Mr in Mrs. Anton Simčič in družina, " _ in Mrs. Louis Urbas in družina, Mr. Joe Simčič in žina, Mr. in Mrs. Joseph Milus in družina, Mr. in ft® J J Pultz in družina, Mr. in Mrs. Cyril Urbančič in žina, Mr. in Mrs. Joseph Miklus in družina, Mr. in wr,g Lcuis Cedric, Mr. in Mrs. Andrew Vičič in družina, M*'.1 Mrs. Mlach, družina Klinec, Mrs. Theresa Frank in^ dry žina, Mr. in Mrs. John Cimperman, društvo sv. Križa 214 KSKJ, društvo Nanos št. 264 SNPJ in društvo SjC št. 26 SDZ. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezpla«^ I pri pogrebu, kakor tudi društvom; ker ne vemo natanf® vseh imen, se vsem skupaj1 prav lepo zahvalimo, čsi se ^ | pomotoma izpustilo kako ime, prosimo oproščenja >n 5" j tudi tem- prav tako lepo, zahvalimo. Iskrena hvala pogrebniku Louis L. Ferfolia za I vodstvo pogreba. Ti pa, nepozabljeni soprog in oče, počivaj v Bogu. O61®, I neš nam za vedno v spominu, dokler se ne združimo PjL I zvezdami Bog' Ti pedtli večni mir in večna luč naj I sveti. Žalujoči ostali: Katarina Markioli, soproga August ml., sin Dorothy por. Porter in Sophia, hčeri Cleveland, Ohio, 21. februarja 1939. J