Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sobota 15. septembra 1934
MARIBORSKI
Stev. 209 Lef6 VIIL lxv-> Gena 1 n
1
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2453 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun 5t. 11.409
J1JTRA
Italijanski pohlep po Abe siniji
V svetovnem tisku so se pojavile že Pred tedni vesti, da namerava Francija zadostiti italijanskim kolonialnim težnjam s tem, da bo pustila Italiji proste roke v A b e s i n i j i, in sicer na ta način, da se razveljavi pakt med Francijo, Anglijo in Italijo, ki zagotavlja neodvisnost in nedotakljivost cesarstva Abesinije v Afriki. Da se je na pogajanjih med Francijo in Italijo zares govorilo o kolonialnih težnjah Italije v Afriki, pač ni nobenega dvoma, ni pa seveda še uradno znano, kaj se je sklenilo, ali vsaj v kakšnem razvojnem stadiju so ta pogajanja. Znano ie 1© to, da Francija ni voljna odstopiti Italiji nobene svoje kolonije in se tudi Velika Britanija ne bi odrekla »a njeno korist nobenemu, niti najmanjšemu mandatu. šc več, upira se celo temu, da bi Francija po svojem kolonialnem ozemlju dovolila Italiji razširitev do Čadskega jezera. V torek so pa bili pri Mussoliniju v Rimu na posvetovanju vsi italijanski Senerali in na tem posvetovanju se je baje Kovorilo tudi o tem, kako bi se iz Somalije ali Eritreje Izzval z Abesinijo konflikt, ki bi dal povod za vojno akcijo, zavzetje te države in njeno spremenitev v italijansko kolonijo.
Abesinija ali Etiopija, ki je poleg republike Liberije, pod protektoratom An-slije stoječe kraljevine Egipta in domi-niona Južne Afrike edina še docela neodvisna država v veliki Afriki, meri 1,100.000 kvadratnih kilometrov, torej za štiri Jugoslavije in še Bolgarijo po vrha,
| ima pa samo do 12 milijonov prebivalcev hamitske, semitske in črnske rase, ki so že od 4. stoletja dalje kristjani. L. 186c8. se je vojskovala z Abesinci Velika Britanija ter jim odtrgala Mag-dalo; leta 1889. je prišla Abesinija pod italijanski protektorat, toda ta žlahta ni trajala dolgo, kajti že 1. 1896. so Abesinci Pognali Italijane iz svojega cesarstva, kar le povzročilo italijanski vojni napad, ki se je zaključil pri Adul s strahovitim Italijanskim porazom. Tedanji abesinski ce-% Menelik ie naklesti! Italijane kljub svojemu primitivnemu orožju tako, da ^ od tedaj do danes še niso upali zapo-četl nove vojne akcije. Ostali sta jim sa-»io obrežni pokrajini Somalija in Eritreja- toda tudi ti bolj P« zaslugi Velike Britanije in Francije ter raznih pogodb. Ta rešitev je ustvarila tudi Italijanom neprijeten pakt v garanciji neodvisnosti in nedotakljivosti Abesinije med Francijo, Veliko Britanijo in Italijo. L. 1023. je pa l ila Abesinija sprejeta v Društvo narodov v Ženevi in je torej prav tako polnovredna in enakopravna članica te institucije, kakor n. pr. Italija, Francija in Velika Britanija.
Razveljavljenje garancijskega pakta bi torej pomenilo nič manj kakor to, da Francija in Velika Britanija dovoljujeta daliji, da sme uničiti abesinsko samostojnost in neodvisnost. Z drugimi besedami Povedano: članice Društva narodov bi dovolile drugi cianid z Društva naro d°v, da sme napasti In podjarmiti tretjo banico Društva narodov! Vsekakor ve interesanten primer, ki hi vplival na društvo narodov prav gotovo še vse holj katastrofalno, kakor je vplival japonski vpad v kitajsko Mandžurijo. Povod ^ akcijo bi Italijani seveda kmalu našli, saj so v provociranju naravnost genialni, lc vprašanje je, če bi bila zasedba Abe-sinije tako lahka, kakor si v Rimu zamiš 'iaio, kajti na to, da bi Francozi in An-tudi vojaško podprli Italijane pri prehodu, pač ni mogoče misliti. Vza ?eio naj si Abesinijo sarni, ako morejo Abesmci, ki imajo zadnje čase ja
Poljski nastop ospredje zanimanja
Simon in BarMisu za umik Poljske — Aloisi nagiaša načelo revizije — Mala antanta solidarna — Navdušenje na Polfskeen
ŽENEVA, 15. septembra. Vprašanje jrmina, katero so imeli angleški zunanji] je Italija bila prva za revizijo mirovnih
vstopa Rusije v Društvo narodov, ki minister sir Simon, francoski zunanji
še vedno ni definitivno rešeno, je stopilo v ozadje spričo predvčerajšnjega nastopa poljskega zunanjega ministra Becka zaradi razširjenja ali ukinjenja manjšinske zaščite. Ta nastop je postal ospredje vseh razgovorov, debat in razprav med diplomati in po Ustih. Vzbudil je povsod zelo veiiko pozornost, deloma odobravanje, deloma pa zavrnitev in celo najostrejšo kritiko. Vendar je mogoče ugotoviti, da vsi oni, ki jih manjšinske pogodbe vežejo, skoraj brez izjeme priznavajo pravilnost poljskega stališča, da .ie treba manjšinsko zaščito razširiti na vse države enako ali pa jo ukiniti.
Beckova izjava ie tvorila tudi vsebino včerajšnjih govorov na seji ple-
ŽENEVA, 15. septembra. Predvčerajšnjim in včeraj je bila tu konferenca zunanjih ministrov držav male antante, ki te sklepala o vseh aktualnih vprašanjih, predvsem o vstopu sovjetske Rusije v Društvo narodov, vzhodnem paktu, manj šinskem vprašanju, problemih srednje Evrope in razmerju do Italije. Glede Rusije Je bilo sklenjeno, da bodo vse tri države glasovale za njen sprejem. Prav tako bodo podpirale prizadevanja za sklenitev vzhodnega pčkta, dočim bodo
minister Barthou in italijanski delegat baron Aloisi. Sir Simon in Barthou sta zavrnila Beckov nastop z obrazložitvijo, da Poljska ne more odpovedati izvrševanja dolžnosti napram manjši nam, ker jih je prevzela s priznanjem mirovne pogodbe in z vstopom v Društvo narodov. Bila bi zato potrebna revizija tako versajske mirovne pogod be kakor tudi statuta Društva narodov. Obenem pa sta izjavila tudi prepričanje, da Poljska gotovo ne smatra iziavo za definitivno odločitev in skušala tako ugladiti utis in pripraviti Poljsko k manj odločnemu nastopanju. Med tem pa je italijanski delegat baron Aloisi govoril sicer o potrebi spoštovanja obveznosti, naglasil pa je, da
pogodb in paktov in stoji tudi še sedaj na tem stališču. Države male antante se Poljski sicer niso pridružile, vendar so pa izjavile, da je njen predlog v skladu z njihovimi stremljenji, ki so jih izrazile že poprej.
Po poročilih iz Varšave se pa da sklepati, da je Poljska storila svoj korak zelo premišljeno in tudi ne namerava odnehati. Ves poljski tisk brez izjeme pozdravlja z največiim navdušenjem Beckovo izjavo, a v Varšavi in drugod so bile včeraj tudi velike manifestacije velikih množic, ki so pozdravljale osvoboditev Poljske od obveznosti, ki so jo poniževale v vrsto drugovrstne države.
Stališče držav male antante
GLASOVALE BODO ZA SPREJEM RU SIJE. SKLEPI O OSTALIH AKTUELNIH
PROBLEMIH.
vztrajale glede manjšinskega vprašanja na stališču, ki so ga že prejšnja leta precizirale. Glede srednje Evrope so za popolno neodvisnost vseh držav, toda za zbližanje na gospodarski podlagi in sodelovanje z vsemi zainteresiranimi državami v soglasju z Društvom narodov. Nazadnje so z zadovoljstvom ugotovile zbliževanje med Francijo in Italijo, ki bi moglo roditi tudi zbližanje med Italijo in malo antanto.	 *.
Anglija proti obkolievaniu Nemčije
POLJSKA ZAHTEVA ENAKOPRAVNOST Z VELESILAMI PRI VSEH
AKCIJAH.
PARIZ, 15. septembra. »Daily Tele-1 pristala na vzhodni pakt, sicer pa je graph« poroča, da je poljski zunanji v tej zadevi zainteresirana, se bo šc
minister Beck obvestil velikobritan sko vlado preko delegata lorda Ede-na v Ženevi, da je Poljska že storila (ončni sklep, da se ne pridruži vzhodnemu paktu. »Daily Telegraph« pripominja. da se. Poljska s tem ne oddaljuje od Francije, marveč hoče samo to, da se francosko-poljski odno-šaji razvijajo v bodoče v popolni harmoniji in na način, da Francija predhodno konzultira Poljsko v vseh vpra šanilh ter se pogajanja z njo vodijo na podlagi popolne paritete. Kar s« tiče Velike Britanije, ki je le načelno
nadalje zavzela za to. da se pakt /.&• ključi. Vendar pa bo Velika Britanija uporabila ves svoj vpliv, da prepreči vsak eventuelni poizkus obkoljevanja Nemčije s posebnimi sistemi zvez.
Konferenca balkanske zveze
ŽENEVA, 15. septembra. Zunanji ministri držav balkanske zveze, Jevtič. Titu-lescu, Tevfik, Rudži bej In Maxlmos so imeli sinoči v hotelu »Beau Rlvage« prvo sejo, na kateri so razpravljali najprej o vprašanjih vzhodnega pakta in izrazili željo, da bi se Činiprej uresničil. Nato
p o n s k e inštruktorje, se tudi pridno vežbajo in oborožujejo in gotovo ne bi bili kar tako pripravljeni .sprejeti Italijane /, belimi zastavami. Teren za vojne operacije pa v Abesiniji nikakor ni prijeten za evropskega napadalca, zlasti ne za takega kakršni so Italijani. Vsa Abesinija je silno gorata (ffore s preko 400<) m) in polna skoraj neprehodnih terenov. V tem oziru jc naša Črna gora k majhen model velike Abesinije.
Italijanska ekspedicija v Abesinijo bi bila za.to silno r i s-k a n tn a in povrhu še draga, naposled pa preostane budi še vprašanje, kako bi Italijani lahko stalno držali v šahu bojevite Abesince, tudi akt' bi jih sedaj premagali? Vdrževati bi morali tam stalno veliko vojsko. Vse to bi povzročalo, da hi Itaffla Intela od posesti
Abeslnile prav malo dejanskih koristi.
Ohraniti bi jo mogla stalno samo ted.ij, ako bi jo kolonizirala s svojimi kolonisti, kar bi sc na visokih planotah eventuelno dalo izvesti. Gospodarsko pomeni Abesinija producenta bombaža, sladkorja, dateljnov in kave, v zemlji krije železo, premog, baker, platino in zlato, dočim znaša sedaj njena' zunanja trgovina okoli 700 do 800 milijonov italijanskih lir na leto. Z velikimi investicijami bi se dala gospodarska eksploatacija še vedno stalno večati, a vprašanje .ie. kje naj bi spufana Italija dobila za te investicije potrebna finančna sredstva? Po vsem tem je očito, da jc Abesinija tudi po pomoči Francijo in Anglije za Italijo še vedno -zel(f kislo grozdje!	—r.
so razpravljali o vstopu sovjetske Rusije v Društvo narodov in ga odobrili. Prav tako so sklenili nadaljevati deio za zbliževanje balkanskih narodov. Prihodnja seja ministrov bo 27. oktobra v Ankari. Popoldne se pa sestanejo zopet k končnemu sklepanju.
Nove arifacije v Bolgariji
SOFIJA 15. septembra. Znani voditelj makedonstvojočih Vanče Mihajlo je, kakor se poroča, zares pobegnil v Turčijo, vendar pa ga tam doslej še niso mogli izslediti. V zvezi z njegovim begom je vlada odredila aretacijo cele vrste oseb, ki so osumljene, da so mu pri begu pomagale. Med drugimi so bili na tej podlagi prijeti znani člani komiteja Georgij Kondov, Koz m a Georgljev, Hrlsto Zo-hrafov, Georgij Osmakov in Nikola Ko-larov. V Šumenu so pa prijeli tudi bivšega ministra iz vlade Stamboiijskega, Hrista Stojanova. Njegova aretacija pa ni v zvezi z Vančein Mihajlovhn.
ANGLEŽI ZA IZOLACIJO.
LONDON, 15. septembra. Izgleda, da v angleški javnosti vedno bolj prevladuje zahteva, naj se Anglija popolnoma osvobodi vseh obveznosti na kontinentu in izvede politiko izolacije. »Daily Express« jc poslal 6S9 tisoč glavarjem družin pismeno vprašanje, če so zato, da se Anglija osvobodi obveznosti napram drugim državam iu ne sodeluje v vojni, ki ne bi ogražala angleške posesti. Od 606.164 jc dobila pozitiven odgovor, negativen pa samo od 13.670. Ostali niso odgovorili. List pozdravlja ta rezultat, ki ne bo brez vpliva na prihodnje volitve.
NOVE NAMERE NEMČIJE.
PARIZ, 15. septembra. »ExceIsior« piše, da pripravlja Nemčija novo vstajo v Avstriji. List trdi, da bo Nemčija počakala samo še na saarski plebiscit, nakar se bo z vso silo vrgla na Avstrijo.
NOVA NESREČ A NA MORJU.
PARIZ, 15. septembra. Iz Kolna poročajo, da je v Cristobal priplul nemški parnik »Kassel«!, ki ga je na poti iz Peruja skoraj docela uničil ogenj. »Kassel« ie četrti parnik, na katerem je v zadnjih tednih nastal požar.
KONFERENCA BANČNIH GUVERNER JEV.
BUKAREŠTA, 15. septembra. Listi poročajo, da se bo konferenca guvernerjev emisijskih bank male antante vršila 1. oktobra v -Bukarešti.
Dnevne vesti
Nagradna anketa
ZAKAJ HODIM V
Nova sezona mariborskega Narodnega gledališča je pred nami. Da oživimo zanimanje za naše obmejno gledališče s strani mariborske publike, razpisujemo nagradno časopisno anketo: Zakaj hodim v gledališče? Vprašanje je zanimivo in predvsem pričakujemo dobrih odgovorov splošno vzgojne in narodno-kul-turne tendence. Odgovori naj se strogo tičejo vprašanja, sicer ne bodo upoštevani. Z ozirom na skromni obseg našega lista opozarjamo cenj. interesente, naj bodo odgovori kratki in jedrnati. Za tri najboljše odgovore s polnim podpisom je uprava Narodnega, gledališča v Maribo-
GLEDALIŠČE?
ru voljna odstopiti tri brezplačne abon-mane za dobo treh mesecev (9 predstav), in sicer 1. nagrada sedež v parterju, 2. nagrada sedež na balkonu. .3. nagrada sedež na galeriji. Razsodiščno komisijo tvorijo: glavni urednik »Večernika« g. Radivoj Rehar, profesor g. Gustav Šilih in upravnik Narodnega gledališča v Mariboru g. dr. Radovan Brenčič. Odgovore sprejema uredništvo »Večernika«, Maribor, . Gosposka ulica 11 do vključno 26. t. m. Odgovori morajo biti opremljeni s šifro, katero naj noši tudi zaprta kuverta z naslovom anketnega udeleženca. Uredništvo »Večernika«.
Zasluženo odlikovanje. Včeraj popoldne je okrajni glavar g. dr. Ivan Senekovič izročil po ukazu Nj. Vel. kralja Aleksandra z dne 19. avgusta letošnjega leta, pevovodji »Jadrana« in zaslužnemu narodnemu delavcu g. Josipu Lahu red sv. S ve 5. stopnje. Naše najiskrenejše čestitke!
Imenovanje novih učiteljev. Za učitelja in učiteljice so imenovani naslednji absolventi učiteljišč: Josip Bezjak v Črenšovcih, Danica Zidaričeva pri Sv. Miklavžu, lončka Kavčičeva pri Sv. Urbanu, Ladko Majhen v Črnomlju, Ema Kramerjeva pri Sv. Martinu pri Vur-bergu, Anica Kozinova v Središču, Dragica Lampretova v Mežici, Tončka Lahova pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah, Danijela Lahova v Lehnu, France Lužnik pri Mariji Snežni, Ivan Luci v Srednji Bistrici pri Dolnji Lendavi. Genovefa Kovačeva pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, Anica Lichtenegcrjeva v Petešovcih v Dolnji Lendavi, Stanko Kuštrin v Dolnjih Slavečih, Alojzij Kastelic v Ščavnici, Karel Končnik in Lojzka Repova, oba pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Milka Purkeljčeva na Spodnji Polskavi, Dragica Pirčeva v Ribnici nai Pohorju, Herbert Pihler v Lokovici pri Prevaljah, Nela Prinčeva pri Sv. Križu pri Ljutomeru, Stanko Porenta pri Sv. Ani v Slov. goricah, Cilka Škorjaučeva. pri Sv. Juriju v Prekmurju in Marta Prinčeva v Bodoncih v Prekmurju.
Premestitev v šolski službi. Premeščeni so po službeni potrebi: Karel Do-beršek iz Prevalj v Piljštajn, Gabrijela Hercogova od Sv. Križa pri Rogaški Slatini v Buče, Ačim Jurčič iz Maribora v Beograd, Srečko Kristan iz Leš pri Prevaljah v Adlcšiče, Janko Malešič iz Ško-cijana v Žetale, Alojzij Puci iz Sladke gore v VuČjo vas in France Valjevec iz Bohinjske Srednje vasi v Razbor. .
Proslava preboja solunske fronte. Danes na dan slave združenja rezervnih Častnikov se ie mariborski pododbor itdeležil zjutraj ob 7. uri maše zadušnicc za padlimi junaki pri preboju solunske fronte. Nekateri člani pa so sc udeležili ob 9. mri parastosa v pravoslavni kapelici. Žalne maše v frančiškanski cerkvi so s« udeležili mnogi predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Svečanega parastosa na Trgu Svobode pa letos ni bilo. Ravnateljstva srednjih in upravi tel jstva osnovnih šol so odredila proslavo preboja solunske fronte pri zgodovinskih urah, da se mladini pokaže pomen tega velikega zgodovinskega dogodka.
Teden Rdečega križa. Društvo Rdeči križ, ki je pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja in kraljice, priredi na prvi dan tedna. Rdečega križa, to je v nedeljo 16. t. m. ob 10. uri v veliki dvorani pivovarne »Union« slavnostno akademijo. Z ozirom na cilje Društva Rdečega križa, na njegove težke in vzvišene naloge, prosimo občinstvo, naj pokaže tudi na zunaj razumevanje do te organizacije in se naj udeleži proslave polnoštevilno. — Vstopnine ni. Popoldne ob 15. uri pa bo na vrtu in v vseh prostorih restavracije »Pri Gambrinu« velika ljudska prireditev v prid Društva Rdečega križa. Prireditev so vrši-ob vsakem vremenu. Igra vojaška godba; nastopijo tudi harmonikarji Pomladka Rdečega križa. Na račun bodo prišli tudi plesa žel mi. Vstopni na 2 Din.
Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Vidmarjeva lekarna pri &v. Arehu aa.Cta&n.tffcu.	^	_
Prodaja grozdja v Mariboru. Mestno načelstvo mariborsko opozarja prodajalce grozdja in sadja na določbo čl. 10 mestnega tržnega reda in na odredbo banske uprave, po kateri se mora vsak prodajalec grozdja in sadja na zahtevo tržnih ortganov a<li policije izkazati s potrdilom pristojne oblasti, da je prodajalec posestnik ali lastnik vinograda in tako upravičen prodajati grozdje ali sadje. Na potrdilu mora biti točno označena vrsta in množina, sadja, oziroma grozdja. Ni dopustno, da bi producenti najemali v Mariboru prodajalce. Osebam, ki se ne bi mogle izkazati s takimi potrdili, se bo grozdje ali sadje zaplenilo, vrhu tega pa proti njim postopalo po določbah § 69 zakona o notranji upravi.
50 odst. gledaliških večernih cen prihranite, če se abonirate! Zato podpišite čim prej abonma pri gledališki blagajni, ki je odprta vsak dan od 9. do pol 13. ure ter od 15. do 17. ure. (Ob nedeljah in praznikih samo dopoldne.) Abonentje prejmejo za malenkostno vsoto, ki jo odplačujejo v sedmih obrokih, letos 22 predstav, torej dve več kakor lani. Kdor pa se noče vezati na določene dneve abonmana, se lahko abonira na blok, ki opravičuje na obisk 22 poljubnih predstav.
Cercle francais. Francoski krožek v Mariboru bo otvoril 1. oktobra svoj francoski otroški vrtec in svoje tečaje za šolsko mladino in za odrasle. 2e sedaj odbor vljudno vabi starše, da pošljejo svojo deco v te tečaje. Vpisovanje bo od 17. septembra do 1. oktobra ob ponedeljkih in četrtkih od 16.—17. ure v Cankarjevi ulici 5, pritličje desno, po 1. oktobru pa v kurzih samih. Ti tečaji so doslej dosegli prav lepe uspehe in tu pridobljeno znanje otrokom zelo olajša učenje francoščine v srednji šoli.
Na splošno željo in ohrabrena po velikih uspehih letošnjih družabnih potovanj je (Uprava Jugoslovanskega Lloyda v Zagrebu razpisala, še eno potovanje v letošnji sezoni. Potovanje traja od 13. do 28. oktobra in nas povede v najlepše kraje severozapadnega Mediterana; Sušak, Trst, Trogir, Split, Drač, Krf, Iteo (Delfi), Zante, Santorin, Rodos, Deios, Faleron, Atene, po kotorskem zalivu v Dubrovnik in Trst. Cari jesenskega križarenja po Sredozemskem morju, zanimivost in naravna krasota obiskanih pristanišč in mest ter vse vrline luksuznega parnika »Kraljica Marija« (družabnost, izborna kuhinja, solnčenje, plesi, zabave) so žc sedaj pridobili mnogo interesentov tudi iz tujine, posebno Švicarjev, za to poslednje potovanje. Glavni vzrok velikega zanimanja za to ekskurzijo pa so popularne cene od 4050 Din naprej. Vse nadaljnje informacije, prijave, rezervacije kabin, nabava valut in vizumov pri »Put-niku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22.
Pomočniški izpiti. Združenje krojačev v Mariboru poziva vse v poštev prihajajoče kandidate vajence krojaške stroke, ki so dovršili predpisano učno dobo, naj se čim preje javijo v društveni pisarni na Slomškovem trgu, kjer bodo dobili vsa nadaljnja pojasnila glede pomočniškega izpita, ki bo v nedeljo 7. oktobra t. I. dopoldne v Mariboru, s seboj naj prinesejo prijavo ali prošnjo va pripustitev k pomočniškemu izpitu, potrdilo o učni dobi in odpustnico obrtne nadaljevalne šole. To naj store v lastnem interesu.
Deljeno uradovanje na magistratu. Od
ponedeljka naprej bo na magistratu v vseh oddelkih zopet deljeno uradovanje. Uradne ure bodo od 8. do 13. in od 15. do 17. ure.
Zaradi poprave volilnih imenikov sc sprejemajo stranke v konskripcijskcm uradu mestnega načelstva od 17. do 29. septembra ob delavnikih le od 11. do 13. ure.
Mestna podjetja. Avtobusni promet razglaša, da se bo po naredbi ministrstva socialne politike in narodnega zdravja pobirala ta teden. t. j. od 16. do 23. t. m. taksa 50 par na vsako vozovnico, kakor tudi na legitimacije. Občinstvo se naproša, naj se ne razburja zakadi tega. ker je to v prid Rdečega križa.
Ponovno opozarjamo na igro »Patriot-je«, ki jo uurizori jutri v nedeljo 16. t. m. v tukajšnjem Narodnem gledališču Dramski studio ZKD. Nastopijo najboljši gledališki amaterji našega mesta pod vodstvom g. Maksa Furijana.
Vsem narodno zavednim Mariborčanom. V nedeljo 16. t. m. popoldne priredi Sokolsko društvo v Št, liju svoj letošnji javni nastop, združen z velikim narodnim obmejnim slavjem. Pozivamo vse narodno zavedne Mariborčane, naj. pobite tega dne na našo mejo, v naš obmejni Št. Ilj!
Po lepo uspelem emigrantskem kongresu v Mariboru, se delo v društvu »Nanos« nadaljuje še z večjim zanosom. V prijaznih društvenih prostorih je ves dan kakor v čebelnjaku, ob večernih urah se zbira članstvo k predavanjem in diskusijam, odseki delujejo z veliko vnemo in vztrajnostjo. Središče vsega je požrtvovalni predsednik g. Marino Kralj. V očeh vseh bereš le eno misel, eno željo, duša izraža le.eno veliko hrepenenje, ki ustvarja v njih trdno voljo in moč. Tako naši možje in fantje iz Primorja. Tudi emigrantsko ženstvo v Mariboru in okolici sc prebuja. Začasni odbor novoustanovljenega ženskega krožka pripravlja načrt svojega delokroga. Na sestanku, v torek, 18. t. m., v mali dvorani Narodnega ,doma bo izvoljen stalen odbor, ki bo sprejel program bodočega dela. K temu sestanku vabimo vse rojakinje in nam naklonjeno ženstvo iz Maribora. Rojakinje iz mesta in okolice — vabijo sestre! Strnimo se v novoustanovljenem krožku primorskega ženstva, ker naša usoda je skupna in skupne morajo biti vse naše težnje. Bližajo se dolgi zimski večeri, v vzajemnem delu, podprtim s pomočjo nam naklonjenih domačink, bo prijetneje in v naših srcih topleje.
JUTRI 16. IV. OB 2aIlRI~
PATRIOTJE REŽIRA MAKSO rURl.|A,'< NARODNO GLEDALIŠČE - DRAM. STUDIO
Gasilsko slavje v Razvanju. Tridesetletni jubilej obstoja pod pokroviteljstvom gosp. podbana Pirkmajerja proslavijo gasilci v Razvanju v nedeljo 16. t. m. Oficielni začetek slavnosti je ob 9. uri dopoldne, kakor tudi sprejem pokrovitelja in častnih gostov, polaganje vencev v vojni padlim članom, slavnostna ssja in še drugi pomembni obredi. Popoldne ob pol 2. uri tehnična vaja s sosednimi četami, nato prosta zaba>va. Prijatelji gasilstva dobrodošli!
Mednarodne rokoborbe v »Unionu«. Danes v soboto se borijo: Črna maska. : Fischer, Belič : Kawan in Czaja ; Gromov, odločilna. Jutri v nedeljo: Črna maska ; Kawan, Belič : Honiann, Gromov : Markovič; zadnji dve sta odločilni.
Narodno gledaSišče
Izredno pestro, zanimivo in dostojno sezono obeta letos Narodno gledališče v
Mariboru. Repertoar sloni po veliki večini na priznanih in kvalitetnih delih, katerih uprizoritev pomeni povsod dogodek. Obetajo se. kakor v drami, tudi v glasbenem delu krstne predstave, ki jih pričakuje mariborsko občinstvo z napetim zanimanjem. Že sam začetek sezone, bo zelo močan. Otvoritvena predstava bo Shakespearejeva klasična tragedija »Hamlet« v Župančičevem prevodu. Že sama uprizoritev tega dela, ki na primer v Ljubljani dosega rekordno število predstav, pomeni kulturen dogodek. Poseben pečat pa bo dobila ta predstava, ker bo to nekaka interna proslava Vlad. Skrbinška, ki bo igral Hamleta. Druga premiera bo eno najmogočnejših Can-kairjevih del »Hlapci«, ki ga uprizore v novi zasedbi in inscenaciji. Tretja premiera bo zanimiva zaradi tega, ker nastopi v Wildejevi drami »Idealni soprog« v glavni ženski vlogi nova članica našega gledališča ga. Sava Severjeva.
Operni studio. Izobrazba za vse stroke za opero, opereto in koncert (glasovno izobraževanje, solopetje, študij vlog). Dirigentska šola. Prijave sprejme kapelnik Lojze Herzog. Narodno gledališče, vsak dan od 12. do 13. ure.
Pri prelilajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trga* nju v udih storite dobro, če poskrbite zs vsakdanje izpraznjenje črevesa s teni. da popijete pol čaše naravne »Franz jo-sefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
C
e hočeš
trebiilne pojdi
dobro in ceneno kupiti	po-
v TISKOVNO ZADRUGI
Aleksandrova c. IS
Grajski kino. Največje filmsko velcdclo »V' znamenju križa«. Krasen velefilm iz časov preganjanja kristjanov. V nemškem jeziku. Pripravlja se »Kralj Henrik VIII. in njegovih 6 žen«.
Kino Union. Do vključno ponedeljka prekrasen film »Prebujenje strasti« (Prva dekliška ljubezen) z dražestno Karin Hardt v glaivni vlogi. Film, ki jc bil kot najlepši nagrajen v Milanu z zlato kolajno. Kot dopolnilo .Balkanske igre v Zagrebu.
Pri ishiiasu sledi na kozarec naravne Frinz Josefove« grenčice, popite zjutraj rta tešče, brez muke izdatno iztrebljen ie črevesa, kar povzroči ugoden občutek ol^anja.
Prostovoljna gasilna četa D. M. Brezje pri Mariboru priredi dobrodelno tombolo dne 16. septembra t. 1. na vrtu gostilne
Jakoba Zupana. K obilni udeležbi vabi odbor.
Kavarna »Promenada« v nedeljo kon- j cert (Triglav-jazz).
Nedelja: Čudežni Kitajci Wong-Fay v »Veliki kavarni«!
Gostilna VVeber, Pobrežie, vrtni koncert. Igra poštna godba, ples, dobra kap* Ijica.
Danes v soboto in v nedeljo koncert v »Grajski kleti«.
Prvi zbor malih harmonikarjev ISSK Maribora pod vodstvom prof. Schv/el-gerja; začne z rednim poukom v ponedeljek 1. oktobra. Prva skupina ob 16 uri, druga skupina ob 17. uri v Grajskem kinu.
Občinski odbor Rdečega križa v Radvanju priredi jutri v nedeljo 16. t. m. pri g. Anderletu dobrodelno veselico. Vese-j lica zasleduje le dobrodelni namen, ki ga j ima le Rdeči križ. Pričetek ob 15. uri. Prav vljudno vabi k obilni udeležbi odbor.
Starši! Zahtevajte nakaznice pri Na-bavljalni zadrugi državnih uslužbencev in kupujte vse šolske knjige in šolske potrebščine za srednje, meščanske in ljudske šole pri Zlati Brišnik, Slovenska ulica ti.
Javna kuhinja na Slomškovem trgu 6
se vsem toplo priporoča. Hrano'dostavlja v vseh 3 razredih na dom.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priredi s sodelovanjem Trgovskega pevskega odseka v nedeljo 16. t. m. družabni izlet v Sv. Lovrenc na Pohorju, na katerega vljudno vabi vse člane in društvu naklonjeno občinstvo. Odhod z vlakom ob 13.27 uri do postaje Sv. Lovrenc, od tam pa peš do restavracijo gosp-Gcratiča. Udeležencem jc na 'postaji Sv. Lovrenc na razpolago tudi avtobus, s katerim fsc lahko peljejo do Sv. Lovrenca. Da sc ve društveni odbor ravnati zaradi števila udeležencev, naj .se pošljejo prijave društvenemu tajniku v Jurčičevi ulici 8-1., telefon 28-48, ali gosp. Anderletu. telefon 29-10. V primeru slabega vremena bo družabni izlet prihodnjo nedeljo. -
i fc	v*	-m*	t>»	m.
SOKOL NA MEJI VAS KLIČE!
POHITITE JUTRI V NEDELJO VSI
V ST. ILJ NA SOKOLSKO SLAVJE!
UGODNE ŽELEZNIŠKE ZVEZE — JAVNI NASTOP OB 15. URI.
Znižana vožnja na proslavo v Prekmurje. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem proslave 15-letnice osvobo-ienja Prekmurja 22. in 23. septembra t. I. polovično vožnjo na železnicah. Natančnejši podatki se v kratkem objavijo.
Otvoritev Legatovega Enotetnega trgovskega tečaja v Mariboru se je vršila v nedeHo 9. t. m. na slovesen način. Navzoči so bili učenci, učenke, starši ter profesorski zbor. Ravnatelj in lastnik zavoda g. Ant. Riud. Legat je imel jedrnat nagovor in je pozival gojence, naj pridno, marljivo in vztrajno študirajo, da bo, končni uspeh siguren. Dobra šola in dobra šolska izobrazba sta največji kapital, katerega nibče ne more vzeti. Da je Legatova šola prvovrstna in na dobrem glasu, je dokazano s tem, da. se je letos brez velike reklame in kljub krizi priglasilo veliko število učencev. Prišli so ne samo iz Maribora in najblizje okolice, tem več tudi iz daljnjih krajev in mest, tako n. pr. iz Ruš, Vuhreda, Poljčan. Hrastnika, Trbovelj, Rogaške Slatine, Ljubljane in celo iz savske banovine. Za ravnateljem Legatom je govoril v imenu obiskovalcev tečaja najstarejši učenec, ki se je z lepimi besedami zahvalil za nagovor in obljubil, da se bodo tudi sedanji učenci potrudili in •pomagali razširjati sloves šole. S tem je bila otvoritev, ki je bila izredno dobro obiskana, zaključena. Redni pouk 9e je začel v ponedeljek 10. t. na.
Po amerikansko. Te <lni je prejela neka trgovka v okolici Maribor-ai anonimno Pismo, v katerem neznanci zahtevajo, da mora do 19. t. m. položiti pod težek kamen na Pekrski gori 10.000 Din, sioer ji bodo odpeljali njeno lCMeino hčerko in jo imeli toliko časa ujeto, dokler ne bo izpolnila njihove zahteve. Trgovka ie zadevo prijavila orožnikom. Ne bo pa naj-brže vse tako resno mišljeno in se je morebiti kdo samo nerodno pošalil, da bi ustrašil trgovko.
Policijska kronika. Policija je te dni aretirala Maksa S. in Alfonza K., ki sta člana vlomilske tolpe poglavarja Glunea, katerega so že spravili na varno. Alfonz je kot izučen ključavničarski pomočnik ponarejal ključe in vetrihe. Maks pa je agilen razpečevalec ukradenega blaga, Ghmec pa je kot poznavale mariborskih in okoliških razmer koval načrte. Dokazali so vlomilski trojici več vlomnih tatvin in se bodo vsi trije zagovarjali pred mariborskim sodiščem. Tehnični uradnik Vinko Kolšek, stanujoč v Teslovi ulici, ie pa policiji prijavil, da so mu neznani tatovi odnesli z vrta okrog 30 kg breskev. Zabeležen imajo na poKciji tudi incident, ki se je zgodil na sinočnjih rokoborbah. Neki gledalec je zagnal vrček Proti niškemu medvedu Gromovu, ki se je baje zelo neftfr bori! proti Beliču. S tem je ogražal varnost drugih (gledalcev in so ga stražniki aretirali ter odvedli na stražnico. Kakor imajo tam zapisano, je tudi neki mariborski mesar zagnal kozarec proti Gromovu, vendar pa je srečno odnesel pete.
Huda nezgoda pri sekanju drv. Ko je
včeraj popoldne sekal v Metelkovi ulici stanujoči upokojeni železničar Henrik Nigelchel drva, jra je doletela huda nezgoda. Po nesrečnem naključju se je udaril s sekiro po glavi tako močno, da se 'e zgrudil na tla in obležal nezavesten. Iskati je moral zdravniške pomoči v bolnišnici.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7 uri je kazal toplomer 16 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 13 stopinj C nad ničlo; barometer jc kazal pri 17.4 stopinjah 743, reduciran na ničlo pa 741.7; relativna vlaga 88; vreme ie jasno in ti-ho; vremenska napoved nravi, ds bo ostalo vreme nekaj dni jasno in toplo.
Roparski zločin bratov nad sestro
Straien dogodek v vili pokoj nega Ivana Kasperia
v Budim pri Ptuiu
Predobro se poznata.
' A: Kaj ne poznaš gospe sodnikove, da s® ne pozdravljata?
. Ne pozdravljam jo zato, ker se pre-^bro poznava,
Na posestvu te dni umrlega upokojenega posojilniškega ravnatelja Ivana Kasperja v Budini pri Ptuju, se jc dogodilo v noči od včeraj na danes zverinsko zločinstvo. Po ravnateljevi smrti je prevzela nadzorstvo nad vilo in posestvom 261etna gospodinja Terezija Kostanjevčeva iz Spuhle pri Ptuju, ki se je sinoči podala k Megli-čevim v Budini, kjer je bila zbrana večja družba pri kožuhanju. Navzoča sta bila tudi oba njena brata, 281etni Anton in 31lctni Franc. Kostanjevčeva se je poslovila od Megličcvih ob 1. uri in se podala domov v spremstvu obeh svojili bratov in še nekaterih dru gih fantov. Spremljevalci so se podali ž njo tudi v hišo. Ob približno pol 2. uri so pa zaslišali sosedje oster strel in nato obupen krik. Minuto pozneje so padli še trije streli, toda na cesti, in zaslišal se je klic: »Pri Kasperjevih so roparji, ustrelili so mi sestro!« Sosedje so takoj pritekli in obvestili orož nike, ki so kmalu nato prišli ter aretirali oba brata gospodinje, ki sta bila še v vili.	j
Pri vstopu v hišo se jim je nudil stra I šen prizor. V mlaki krvi je ležalo tru-1
plo Kostanjevčeve, ki je kazalo še zad nje znake življenja. Prijeta brata sta sprva zanikala vsako krivdo in zatrjevala, da so v hišo vdrii roparji in oni ustrelil sestro, zapletla pa sta sc kmalu v protislovja in naposled je Anton pri znal, da je svojo sestro ustrelil on po nesrečnem naključju. Orožniki so pa takoj spoznali, da gre za premišljen roparski napad, ker so našli pri Antonu denarnico umorjene sestre.
Davi ob 9. uri jc prišla na kraj zločina sodna komisija ter odredila prevoz trupla Kostanjevčeve, ki je kmalu po strelu umrla, v mrtvašnico pokopališča Rogoznica, kjer je bila izvršena tudi obdukcija, ki je ugotovila, da je pokojnica dobila usodni strel od zadaj v prsa. Splošno se misli, da gre za premišljen roparski umor. Storilci so menili, da bodo našli v vili pokojnega ravnatelja denar ali dragocenosti. Najbrže so sprva pregovarjali sestro, naj jim pomaga, pa se jim je uprla hi so jo zato ustrelili. Oba brata sta bila danes izročena sodišču in nadaljnja preiskava bo ugotovila, kako se jc ves zločin izvršil in če so pri njeni soudeleženi tudi še drugi.
CIKORI1A
PRAVI DOMAČI IZDELEK
Šolska deca
pohiti v Tiskovno na Aleksandrovo cesto 13 in kupi vse, kar za šolo potrebuješ.
Razprave pred okrožnim sodiščem
ŠESTDESETLETNA STARKA UBILA SVOJO GLUHONEMO SESTRO.
V vasi Dragučevi se je dogodil koncem lanskega leta strašen zločin. Sestra se je spozabila nad svojo lastno sestro ter jo ubila. Zadnje dejanje te pretresljive traigedije se je včeraj dopoldne odigralo pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča.
Iz obširne obtožnice, katero je prečita! državni pravdnik g. dr. Hojnik, posnemamo, da je 59-letma posestnica Terezija Pristovnikova iz Dragučeve v zadnjem tednu leta 1933. z udarci z nekim topim predmetom svojo gluhonemo sestro Antonijo tako poškodovala, da. je ta dva dni nato podlegla smrtnim poškodbam.
Zelo verjetno je, da se je zločin izvršil lani 29. decembra, ker je prišla obtoženka dva dni pozneje k svoji sosedi >n jo prosita, naj pošlje moža v mesto po •krsto za sestro, ki je pravkar umrla. Mož se je podal na obtoženkino stanovanje, kjer se mu je pa nudila grozna slika. V koči, ki ima le eno sobo, je na tleh ležala mrtva Antonija Pristovnikova. Po obrazu je bila močno pobita in okrvavljena. Med tem so pa orožniki ugotovili, da je obdolženka skrajno sirovo postopala s svojo sestro, ker je bila ta gluhonema. V koči je vladalo tako siromaštvo, da mu ni primere. Ženski nista imeli nobene postelje in razen razbite mize ni bilo v edini sobi ničesar. Niti slame nista sestri imeli in sta spali kar na golih tleh. Pokojna je bila sirota, ker je bila gluhonema in si ni mogla pomagati, ubijalka pa je leha in skrajno nemarna ženska. Obe sta bili ušivi, a mrtva sestra Antonija, ki je ležala na tleh v srajci, je bila pokrita s stenicami in drugo golaznijo.
Priče so izpovedal«, da je ubijalka večkrat preganjala svojo gluhonemo sestro, jo pretepalla in zaničevala. Na večer, ko ie bila starka ubita, jo je obtoženka z leščerbo preganjala okrog koče in pri tem kričala, da nič ne dela. da samo je in da je ni treba več v hišo.
Ker je bil podan sum. da je pokojna umrla nasilne smrti, je bilo truplo raztelešeno. levedeitec j* ufotovH, da je
nesrečnica umrla zaradi izkrvavljenja na površju možganov, kar je bilo povzročeno po močnih udarcih s topim predmetom po glavi. Pokojna je dobila 25 raznih praskanin po vsem telesu, več udarcev po glavi, močne krvne podpkidbe v levem uhlju, nad desno in levo senčnico ter nad celo čelnico. Obtoženka je priznala, da. je večkrat udarila sestro s palico po glavi zato, da je bih mirna. Ker se sama zagovarja s tem, da ni duševno zdrava, so jo preiskali psihiatri. Ti so podali zanjo porazno izjavo. Pri obdol-ženki ni najti duševne bolezni, njeno pojmovanje je pravilno in zavest polna ter je za dejanje v polni meri odgovorna. Priče pa opisujejo ubijalko svoje sestre kot potuhnjeno, grabežljivo in zverinsko žensko. Prav tak je bil njen oče, mati pa je bila duševno popolnoma zdrava in torej ne trpi za dedno obremenjenostjo. Orožniki so ugotovili, da ubijalka ni nikdar dajala svoji gluhonemi sestri jesti in jo je morala reva kleče prositi za hrano. Mesto te pa jo je obtoženka^ pretepla. Trditi se more, da je obdolženka v polni meri odgovorna za storjeno zločinsko dejanje, kar se da sklepati iz njenega logičnega zagovora in iz dejstva, da je skrajno sirovo ravnala s pokojno sestro.
Mirno in vase pogreznjeno je sedela ubijalka na zatožni klopi s sklonjeno glavo. Preudarno in brezbrižno se je zagovarjala in venomer zatrjevala, da je svojo sestro pretepala, ker ni hotela delati. Zanimivo je tudi dejstvo, ki potrjuje njeno zdravo pamet in krivdo. Ubijalka ima namreč malo kočo in nekaj zemlje. Vedela je, da bo za svoje zverinsko dejanje obsojena in bo morala plačati sodne in druge stroške. Zato je prebrisanka tik pred glavno razpravo izročila svoje posestvo brata. Vendar pa bo prodajna pogodba razveljavljena.
Po kratkem posvetovanju je bila razglašena sodba: I leto zapora. Iz rodno nizka kazen je ubijalko presenetila. Kljub nizki kazni pa je branilec dr. Rapoc prijavit priziv in revizijo.
VLOMILEC V CVERLINOVO PRODAJALNO OBSOJEN.
Nedavno je bil v Cverlinovo proda-t jalno v Gosposki ulici izvršen drzen vlom, ki je razburil vse mesto. Ko se je v jutranjih urah vrnil g. Gverlin domov, je opazil v prodajalni temno postavo. Že v naslednjem hipu je vlomilec razbil veliko izložbeno okno in zbežal. Toda kmalu ga je policija izsledila v osebi brezposelnega bolničarja Milana Široka. Vlomilec je italijanski državljan, precej izobražen, saj je dovršil pet gimnazijskih razredov. Iz naše države je Širok izgnan zaradi špijonaže v korist Italiji.
• Kljub ternu pa je zopet prišel v Jugoslavijo. Zagovarjal se je, da je bi! namenjen v Egipt k svoji materi, ki v resnici tam prebiva. Ker je bil brez vsakih sredstev, je hotel priti nepoštenim potom do denarja. Zato je tudi vlomil. Obtoženec je dejanje v celoti priznal. Mali kazenski senat ga je obsodil na 3 mesece strogega zapora, kazen pa je bila izrečena pogojno za 3 leta. Sodišče je odredilo, da ga policija odpravi odgonskim potom iz naše države.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 16. t. m.; Ob 7.30: »Mati zakliče« (narodne na ploščah); 7.45; telovadba (Pustišek Ivko); 8.15: poročila; 8.25: vokalni zbori na ploščah; 8.55: versko predavanje; 9.15; prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 9.45: venček narodnih (plošče); 10: mirovno delo Rdečega križa (dr. V. Krejči); 10.20: šramel-kvartet »Erika«; 11; prenos od Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru; 11.15: radio-orkester; 11.40; otroška ura (Manca Komariova); 12; čas, radio-orkester; 16: pereča agrar-no-politična vprašanja (inž. Pirc Alfonz); 16.30; »Jurij Kozjak«, zvočna igra; 20: naša narodna prosveta (prenos iz Beograda); 20.30; radio-orkester. vmes ko-loraturni samospevi ge. Vukove-Fran-kovske; 21.20: Beethoven: Kreutzerjeva sonata v A (plošče); 22: čas, poročila, mandolinski kvartet. — Spored za ponedeljek 17. t. m.; Ob 12.15; zvoki s Havajskega otočja (plošče); 12.50: poročila; 13; čas, slavni tenoristi poio na ploščah; 18: kralji in kraljice naših planin (Josip Vandot); 18.20; vesele na klavirju (plošče); 18.30; radio-orkester; 19.10: hrvat-ski pisatelji in jugoslovanska ideologija; 19.,10; glasba kot pedagoški problem (Cvetko Dragotin); 19.50: čas. jedilni list; 30: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 20.20; uvod v prenos; 20.30; prenos opere iz BeOgrada, v odmoru <oas .in fonočiU
________________________________________________________ Mariborski	»Večer	nfk«	Jufra	V'M' 31 r tlh o-ra, dne IS. TX. 1934.
Naše trgovinske zveze
6 PRILIKI ZASEDANJA MEDNARODNE PARLAMENTARNE TRGOVINSKE
KONFERENCE V BEOGRADU,
godbe koncem lanskega letaj in nova do polnilna pogodba, podpisana začetkom letošnjega leta. Vendar pa so z ozirom na manevriranje' Italije z Avstrijo in Mad
žarcifon Ifafp.rJ.Fn na Hitbn ip np.davno '/O
Smatram, da ne bo odveč, ako ob priliki zasedanja Mednarodne parlamentarne trgovinske. konference v Beogradu serviram naši javnosti nekoliko podatkov o trgovinskih zvezah, ki jih je Jugoslavija zlasti v zadnjih letih sklenila z raznimi državami. Zakaj le prepogosto se tudi že danes — zlasti pri raznih pivskih omizjih, ko vino razvname ob navadno pozni uri velike državnopolitične in ekonomske debate! — čujejo kritike, kako se naši »merodajni« veliko premalo brigajo za to, da bi naše odvisno blago — in to so naravno predvsem naši kmetski produkti! — šlo v večji meri v široki svet, da imamo vse premalo trgovinskih pogodb, da. se vse preveč zabarikadiramo s carinami itd. itd. Seveda ti kritiki navadno ne pomislijo, da je pri sklepanju pogodb vedno treba dobre volje in pripravljenosti najmanj dveh. Zakaj prav nič ne dvomim, da bi Jugoslavija danes že z vsemi državami sveta imela trgovinske pogodbe, ako bi to bilo odvisno samo od nje.
S tem seveda nikakor nočem reči, da je naša mednarodna trgovinska in zlasti carinska politika, brez vsakega, pa tudi najmanjšega pogreška. Zlasti naša carinska politika, ki datira, še vedno izza onih časov, ko smo iz prvenstveno agrarne države hoteli z umetnim forsiranjem industrializirale in s carinskim favoriziranjem te takozvane »nacionalizirane« industrije postati preko noči industrijska država, mora. vsekakor kreniti v novo smer, to je iz pretirane zaščite domače industrije na veliko škodo naši pretežno agrarni produkciji, česar posledica ie propadanje in obubožanje našega kmetskega naroda, na polje zdrave agrarne politike, ki pa obenem v povsem realni našim prilikam odgovarjajoči meri ščiti tudi ono industrijo, katera ima za ceiokup no naše državno in nacionalno gospodarstvo res pozitiven pomen. Semkaj pa seveda ne spada ona industrija, ki se je vgnezdila pri nas s tujim kapitalom samo in izključno v svrho eksploatacije naših cenenih sirovin in cenenih delovnih moči, ki pa ne donaša niti državi v obliki davkov — ker še ved-ao zna vešče zakrivati svoje prave dohodke in ker se ti še vedno skriti dobički še vedno po skritih kanalih stekajo v inozemstvo! — niti narodu kot takemu nobenih koristi.
To so gotovo še pogreške in nedo-;tatki, ki jih treba kot rakrano na zdravem telesu našega narodnega gospodarstva izrezati ali izžgati. A pri vsem tem ie smemo biti krivični in ne smemo predeti, koliko novih trgovinsko-ekonom-;kih ter prometnih pogodb in konvencij e naša država zlasti v i. 1933., deloma ’a tudi že letos, sklenila. Samo nekoliko .onkretmih dejstev:
Maja 1933 je bila sklenjena nova po-Todba z Madžarsko, ki je v stvari dopol-lilo pogodbe iz 1. 1926, ki pa je bila pogrebna radi kontingentiranja uvoza v Madžarsko in radi novih deviznih predpisov. Radi nastalih težav zlasti v po-iledu denarnega prometa so bila uvede-la pogajanja za novo trgovinsko pogod-jo, ki je bila podpisana 12. t. m., je sto-)ila v veljavo 15. t. m. z veljavnostjo lo konca 1. 1935. Pogodba sloni na na-:elu kompenzacij in predvideva gotove vontingente za uvoz lesa, sadja, kemič-lih produktov itd. na Madžarsko, prHič-10 v isti količini kakor po prejšnji po-;odbi.
10. julija 1933 je bila sklenjena s Francijo preferencialna pogodba za izvoz na->e koruze. S to pogodbo nam je Francija odobrila prcferencijai na carini v iz-;.osu 40% za uvoz 3fe000 ton naše ko-:uze.
. Z Grško je bila 20. julija 1933 podpisala v Atenah trgovinska kompenzacijska jogodbv, ki je zlasti za južne dele na-■je;države, za izvoz-pšeroce, velikega poti en a.
. Že 29. julija 1933 smo po dafjšembrez-uogodbeuem stanju sklenili začasno trio vinsko pogodbo z Nemčijo, letos zadetkom maja pa definitivno trgovinsko jogodbo, veljavno od 1. junija t. 1. za dobo dveh let. Ta trgovinska pogodba spada* med najvažnejše, kar jih je doslej naša. dgjMa,	*žteti, -v ROglediv na-
šega izvoza sadja vseh vrst, Nemčija, velika zapadna sila, s svojo ogromno industrijo in s svojo svetovno reputacijo solidnega trgovca, je sama uvidela potrebo, da sklene z našo državo nove, tesnejše trgovske zveze, in je letos tudi prvikrat prišla naši državi nasproti s tem, da je sprejela več naših zahtev. Nova pogodba z Nemčijo vsebuje predvsem kot tri glavile naše uspehe:' kon-tingentiraoje živalskih in kmetijskih pred -metov, obvezen odkup in priznanje iz-vestne povlaščene cene preko svetovnih cen v obliki privatnih poslovnih pogodb med predstavniki nemškega gospodarstva v ene teh med našimi izvoznimi institucijami, Prizadom in uradom za kontrolo živine na drugi strani. Te privatne pogodbe obsegajo naše žitarice, du-han, slive in ostalo sadje, vso živino in svinjsko mast. Poleg tega so nam dati Nemci gotove kontingente — brez povišanja cen — za jajca, konje in nekatere -druge predmete.
Z Avstrijo smo 9. avgusta 1933 sklenili dopolnilno pogodbo, s katero smo dobili gotov kontingent za živino, istočasno pa smo izmenjali tudi nekatere naše carine. Toda Avstrija nam na žalost zadnja leta neprestano dela težave z raznimi odredbami, s katerimi prepoveduje sedaj uvoz tega sedaj dnu-gih predmetov, ki bi jih na podlagi pogodbe imeli tja izvažati. Tako je avstrijski finančni minister nedavno zopet izdal prepoved uvo za naših brusnih kamnov. Avstrijski sosed zna biti neprijeten!
Postopno, a sigurno zbliževanje s sosedno Albanijo nam je prineslo z njo trgovsko pogodbo od 30. decembra 1933, v obliki kompenzacijskega prometa.
Z Romunijo imamo pogodbo, ki se za enkrat obnavlja vsakega pol leta.
Z Italijo je bila izvršena revizija po*
Obvestilo narodnega poslanca g. Krej-čija predsedniku odbora za. gradnjo postajališča. na Teznem g. Volku, županu občine Pobrežje, ki je takoj obvestil o ugodni rešitvi vse odbornike, da je akt za gradnjo postajališča na Teznem pri generalni direkciji državnih železnic odobren in podpisan, je izzvalo med občani nepopisno veselje, ki se da le primerjati z onim, ko so nam prvič razsvetilc žarnice naše ceste in stanovanja. Dolgoletna, že predvojna želja in borba za postajališče je končno vendar in to v prvi vrsti po zaslugi našega neumornega poslanca g. Krejčija rešena. Naj bo g. narodnemu poslancu v imenu- vsega prebivalstva, za katero pride postajališče na Teznem v poštev, zlasti pa tezenskih občanov, izrečena srčna zahvala za njegovo delo in trud.
Neverni Tomaži, ki niso imeli doslej nobenega zaupanja v noben odbor, ki si je nadel nalogo, da pribori čimprej rešitev za gradnjo postajališča, imajo sedaj najlepšo priložnost, da priskočijo takoj odboru na. pomoč z denarnimi prispev ki, da bo postajališče še pred zimo pod streho. Odbor bo zopet potrkal na vrata zlasti onih, ki so čakali, da se prične delo, <to' prispevajo zneske, ki so jih že obljubili in podpisali. Naši nabiralci pa se bodo oglasili tudi še pri onih, katerih imen ne najdemo na nabiralnih polah. Darujte po svojih močeh, saj je postajališče naša davna želja in potreba. Prispevki bodo imenoma javno razglašeni pri otvoritvi postajališča.
Odbor za gradnjo postajališča je imel v sredo 12. t. m. v RenČljevi dvorani na Pobrežju sejo, katero je vodil predsednik odbora župan g. Matija Volk. Kljub dežju so se seje udeležili odborniki polnoštevilno celo iz Studencev in Radvanja, kar je najboljši dokaz za veliko zanimanje za naše postajališče. Studenča-nom najlepše priznanje in hvala! Po či-tanju zapisnika zadnje seje po tajnijui odbora občnskemu odborniku g. Luknarju, ie sledilo veselo poročilo predsednika , tupauja g. .VpllMA katero so poslušali pri-
pet udarila naš lesni izvoz, potrebna nova pogajanja za razčiščenje tega in tudi drugih vprašanj.
Med najvažnejše novejše trgovinske pogodbe spada nedvomno naša trgovinska pogodba, s Turčijo, ki je stopila v veljavo 20. julija t. 1. Pogodba je sklenjena na 6 mesecev z avtomatskim podaljšanjem in enomesečnim odpovednim rokom. Sloni na načelu h-a.jvečje ugodnosti za blagovni promet in za brodovni promet. Pogodba s Turčijo pomeni za Jugoslavijo izhodišče nadaljnjih trgovskih zvez proti vzhodu.
V teku s6 še razgovori za trgovinske pogodbe z več drugimi državami. Že ta, le površna oblika kretanja z ustvarjanjem medsebojnega trgovskega življenja med našo in drugimi državami pa. dokazuje veliko aktivnost merodajnih krogov, zlasti našega trgovinskega ministra g. Demetrovjča. Njegovo vodstvo trgovinskega resora izkazuje nedvomno v pogledu poglobitve trgovinskih zvez naše države z ostalim svetom znaten aktivni saldo. Že dejstvo, da je trgovina, na osnovi teh in tudi drugih tekom zadnjih let sklenjenih pogodb dala v lanskem letu 1933 naši državi trgovinsko bilanco, ki je bila za okrog pol milijarde dinarjev aktivna, dokazuje to dovoljno. Saj je bila ta trgovinska bilanca najugodnejša tekom zadnjih 9 let.
Ako še ni doseženo ono, kar si mi vsi želimo, povišanje cen naših kmetskih pro duktov vsaj na ono višino, ki bi omogočala malo aktivnost našega kmetskega gospodarstva, leži krivda za to izven območja onega, kar moremo mi v tem pogledu doseči. Kdor pa zna — toda brez fraz in demagogije! — v tem pogledu predlagati realno pot k dosegi tega cilja, iskreno pozdravljen!
Vekoslav Špindler.
šotni z velikim odobravanjem in zadovoljstvom. G. predsednik je omenil vse težave in vse delo, katero je izvršil za hitro rešitev dovoljenja naš neumorni poslanec g. Krejči. G. narodni poslanec je. ne le samb pospešil z osebnimi intervencijami naglo rešitev, temveč je še vnaprej odboru vsakokrat na razpolago z nasveti in dejanji. G. župan je izrekel g. narodnemu poslancu v imenu odbora prav prisrčno zahvalo, župan občine Studenci g. Kaloh pa v imenu svoje občine, zlasti pa prebivalcev iz Radvanja in Nove vasi. V prijetnem razpoloženju je po tem ugodnem in lepem poročilu razpravljal odbor o potrebnih pripravah za gradnjo postajališča.
Sledilo je poročilo blagajnika g. Kovačiča, ki je podaril brezplačno stavbišče za gradnjo postajališča. Izdale se bodo nove nabiralne pole in potrkalo se bo pa vrata onih, ki še niso darovali, ampak so čakali, da se delo prične. Zlasti je obljubil še pomoč glede nabiralne akcije župan občine Studenci g. Kaloh. Zagradi lažjega dela se je nato po predlogu g. Ropreta, občinskega odbornika iz Studencev, izvolil ožji odbor, ki bo izvrševal najnujnejše priprave. Ta odbor tvorijo poleg predsednika g. Volka še sledeči gg.: Kovačič, Luknar, Šabeder, Tomažič, Oset, Špindler in Ropret kot namestnik. Razmotrival se je tudi ključ, po katerem bi se kril eventualni primanjkljaj za gradnjo postajališča med občinama Pobrežje in Studenci. Sprejet je bil soglasno predlog g. Vranca, odbornika občine Studenci, katerega, je že sprejel občinski odbor v Studencih in je 'bil dopo-slan občini Pobrežje. V enakem, razmerju se bodo tudi sprejemali delavci iz obeh občin pri temeljnih delih. Sčjo je zaključil predsednik z apelom na vse prisotne, da še pomagajo tako složno vnaprej, da bo naše postajališče 'kmalu pod' streho, katera bo v ponos, v prid in zadoščenje obeh velikih predmestnih občin. Da se pa ugodi, olajša in skrajša pot vrlini Studcnčanom, zlasti občinskim od-
'hodnja seja v gostilni Achtig na Tržaški cesti.
Po seji je dobro razpoloženje, katerega je povzročilo tako lepo poročilo župana in sloga odbornikov obeh občin trajalo še precej časa v prijetnem kramljanju in razrnotrivapju raznih gospodarskih prilik in težkoč.
Ptuj
Smrtna kosa. V Vičavi pri Ptuju je po dolgi mučni bolezni umrl posojilniški ravnatelj v pok. Ferdo Skuhala. Dosegel je starost GO let. Blag mu spomin!
Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici je umrla Marija Horvatova iz Placarja pri Ptuju, vdova, po umrlem davčnem izterjevalcu davčne uprave v Ptuju. Dosegla je starost 63 let. Njen sin 'Stanko Horvat je duhovnik, nastavljen na jugu naše države. Naj v miru počiva!
Avtomobilski promet Ptuj—Haloze, ki
ga je lansko jesen ptujska mestna občina ukinila zaradi pasivnosti, se z dnem 1. oktobrom t. 1. zopet otvori. Promet se bo vršil z državnimi avtomobili, ki bodo prevažali tudi pošto. Prvi mesec bo veljal le za poskušajo. S to uredbo je poštna uprava, napravila veliko uslugo ne samo prebivalstvu, ampak tudi sama sebi, kar je velikega gospodarskega. pomena.
Likvidacija industrijskega podjetja.
Tovarna čevljev »Humanik« s sedežem na Bregu pri Ptuju je stopila v likvidacijo. Likvidator je Adolf Selinger na Bregu pri Ptuju. Upniki družbe se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve likvidatorju.
Obilen lov na lepe dobitke in prleške igibance bo jutri popoldne na vrtu g. veleposestnika Pongraca v Dornovh Ob treh popoldne bo nastopila dornovska Sokolska četa s sodelovanjem ptujskega matičnega društva ter okoliških čet; tudi naraščajniki iz Markovcev s svojimi puškami bodo prišli. Po telovadnem nastopu pa se bo v režiji čete razvilo slavje na slikovitem vrtu g. Pongraca: najzanimivejši del bo gotovo lov na bogate dobitke srečolova. ter lov za slastnimi gibanicami, ki jih bodo pekle prleške mamice. Nič manj privlačno pa bo veslanje po idiličnem grajskem ribniku ob zvokih priljubljene godbe iz Male Nedelje. Postavni dornovski fantje pa. bodo točili vino in sladek vinski mošt iz širom znane kleti g. Pongraca. Za vse bo preskrbljeno, tudi dornovsketga liika ne bo manjkalo. Zato nič ne premišljajte, marveč kar pridite jutri popoldne v Dor-uovo, kjer boste mogli preživeti nekaj lepih iti nepozabnih uric!
Težka nesreča uglednega posestnika.
V sredo 12. t. m. se je zgodila v Med-vedcaih pri Majšperku težka nesreča, ki bo najbrž zahtevala človeško življenje. Kritičnega dne je Vinko Dolenc, posestnik v Medvedcah, gnal v sosedno vas svojo kravo. Med potjo je srečal voznika z natovorjenimi vozom, katerega se je krava tako ustrašila, da je zbesnela, se iztrgala Dolencu iz rok in ga podrla na tla. Nesreča pa je hotela, da je Dolenc padel naravnost pod voz natovorjen s krompirjem, čigar kolesa so šla čezenj. Voznik je sicer konje takoj ustavil, bilo pa je že prepozno. Dolenc je dobil tako težke poškodbe, da sc je onesvestil in so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili smrtno-jrevame poškodbe, ip sks&r ima zlomljeno levo roko in levo nogo, težke poškod bc na glavi in nevarne notranje poškodbe ter je le malo upanja, da bi ostal živ. Dolenc je star 54 let in je ugleden ter obče spoštovan posestnik.
Tatvina jabolk. Trgovec z jabolki Oton Križ iz Koračicc je kupil na Hajdini pri Ptuju večjo količino jabolk na drevesih. Neznani storilci in prijatelji jabolk pa so ponoči odnesli Čez 1000 kg jabolk, tako da trpi Križ nad 500 Din škode. Orožniki so ljubiteljem jabolk že na sledi.
Falsifikatl 20-dinarskiIi kovancev. V
Ptuju so se pojavili falsifikatl 20-dinar-skih kovancev. Izdelani so \z svinca i11 aluminija in se spoznajo le po zvoku, da niso pravi. V ostalem pa so prav dobro napravljeni. Uvedena je kreiskava.
bornikom U Radvanja, se bo .vršila pri-
$nom«niaiitej« €MD
Postajališče na Teznem pred graditvijo
ZAHVALA NARODNEMU POSLANCU G. KREJCIJU. SEJA ODBORA.
V M .a r I-fi d r u.-'dne 15. IX!. l93i.
Mariborski »Večernik« Jutra.
'Stran 'S.
—g v j. . - nas «SM——
Po manjšinskem zborovanju v Bernu
DEBATA IN RESOLUCIJA O POLJSKEM PREDLOGU: OSTALO NAJ BI
VSAJ PRI STAREM!
Dne 6. septembra je končal svoje letošnje zasedanje 10. manjšinski kongres, ki je zboroval to pot spet v Švici. Osrednjo točko letošnjih razprav je tvori! znani predlog poljske delegacije pri Društvu narodov o raztegnitvi manjšinske zaščite na vse članice te institucije. Povsem naravno je, da so tudi manjšine same hotele javno poudariti svoje stališče v tem važnem vprašanja, in to še pred zasedanjem Društva narodov, da tako opo-zore nase v Ženevi zbrane diplomate, ki naj odločijo o usodi poljskega predloga.
Radi nejasnosti glede namenov, ki jih Poljska s svojim najnovejšim manjšinskim predlogom zasleduje, posebno pa radi podrejene zahteve, ki jo je Poljska že v naprej postavila za slučaj, da se njen pred log ne sprejme, je vprašanje raztegnitve manjšinske zaščite — tako, kakor je bilo postavljeno — vzbudilo strah in nezaupanje manjšin. Predlog poljske delegacije, ki naj bi vsaj teoretično — radi načelne naklonjenosti raztegnitvi — pomen jal važen korak naprej v sedanjem sistemu manjšinske zaščite, je po drugi strani — radi alternativne zahteve po ukinjen ju vseh obstoječih manjšinskih obveznosti v slučaju zavrnitve razširjenja — zanesel v manjšinske vrste, mesto veselja nad boljšimi časi, bojazen, da bo na jesenskem zasedanju Društva narodov prišlo do definitivne likvidacije vseh še veljavnih meddržavnih manjšinskih norm.
In ni dvoma, da je ta bojazen manjšin našla prav zadnje čase svojo upravičenost v kočljivi mednarodni situaciji, ki ne dopušča zaenkrat nobenih iluzij o kaki velikodušni naklonjenosti manjšinsko nevezanih držav napram manjšinskim težnjam.
V luči tega stvarnega gledanja na položaj tik pred ženevsko diskusijo o poljskem predlogu ni čuda, če so se zastopniki manjšin na svojem zborovanju v Bernu omejili v svojih razpravah o tem predlogu bolj na nevarnosti, ki prete obstoječi manjšinski zaščiti v slučaju zavrnitve predloga, kot da bi zgolj teoretična in brež najmanjšega zaupanja v uspeh Poudarjali nujnost in koristnost raztegnitve meddržavnega manjšinskega sistema na vse države. Zanimive manjšinske diskusije v Brnu so nam tako poljski manjšinski predlog pokazale kot manjšinsko reakcionaren, dasi bi njegova dikcija j utegnila koga zamamiti in zapeljati v ugodnejšo sodbo. Manjšine mu v sedanjem položaju ne zaupajo in zro s strahom v usodo manjšinske zaščite, ki je prav radi teiga predloga postavljena na trdo preizkušnjo.
Po dolgi in stvarni debati, ki jo je pod predsedstvom zastopnika naše manjšine v Italiji g. dr.-ja Josipa Willana vodil njegov bivši drug v rimskem parlamentu g. dr. Engelbert Besednjak, je kongres sprejel daljšo resolucijo, ki je resen me-mento in apel ženevskim diplomatom, obenem pa izraz velikega strahu in bojazni 11 a d bližnjimi sklepi v Ženevi. Resoluci-ja se glasi:
: Vse obstoječe zaščitne pogodbe za narodne manjšine temeljijo na gotovih moralnih in pravnih načelih, ki veljajo
za vse čase, za vse položaje in za vse razmere. To je ugotovilo že zborovanje mednarodne Zveze društev za Društvo narodov 21. septembra 1922. Zato je razumljivo, da se vedno pojavljajo poskusi, da se zaščitne obveznosti raztegnejo na vse in postanejo splošne. Medparlamentarna unija je sprožila to vprašanje v Kopenhagnu že 1. 1923., društva za Društvo narodov tudi v Haagu 1. 192S. V istem smislu je nastopil tudi manjšinski kongres na Dunaju 1. 1933., ki je razposlal na vlade posebno spomenico, v kateri predlaga sklenitev posebne meddržavne pogodbe, ki bi ji pristopile vse države v Evropi. Pogodba naj bi se omejila zgolj na Evropo radi tega. ker so na-rodno-manjšinski problemi v Evropi drugačnega značaja kot po drugih ozemljih in ker je praktično mogoče urediti to vprašanje po enotnih smernicah najpreje v Evropi.
Kongres je mnenja, da ni prav, če bi se obstoječa manjšinska prava prenesla v veliko širši okvir, marveč smatra, da morajo dosedanja prava ostati vsaj nedotaknjena in da je treba, nasprotno, pod vzeti korake, da se še izboljšajo. Na noben način pa ne smejo poskusi, da se zaščita razširi, dovesti do takega uspeha, da bi s tem že obstoječa zaščita izgubila na svoji izdatnosti. Zaščita, ki jo vživajo narodne manjšine do sedaj, mora biti le izhodišče za izboljšanje njihovega pravnega položaja.«
Kongres torej ponovno poudarja, da je načelno sicer za razširjenje sedanje manjšinske zaščite tudi na manjšinsko nrvezane države, vendar ima tehtne pomisleke glede umestnosti tega razširjenja na vse države. Raztegnitev manjšinskih obveznosti naj bi se zaenkrat omejila le na evropske države. Kongres se je tako že v tam načelnem vprašanju po stavil na povsem stvarno stališče, ki so mu ga diktirale tudi dosedanje bogate izkušnje v tem pogledu. Znano je namreč odklonilno stališče amerikanskih držav, ki ga je pred forumom Društva narodov v ponovnih primerih zastopal brazilski delegat De Mell Franco. Kongres je s tem opozoril na preveliko abstraktnost poljskega predloga, ki v sedanji svoji for mutaciji ne more računali na konkretne uspehe pred Društvom narodov.
Še bolj stvarno in kritično stališče pa je zavzel kongres napram poljskemu predlogu v drugem delu svoje resolucije. Iz poslednjih stavkov kar zveni strah manjšin, da ne bi poljski predlog dosegel baš nasproten efekt. V sedanjem kaotičnem evropskem položaju, ki je tako malo naklonjen visokim principom meddržavnega prava, bi bilo odveč vsako teoretiziranje o nujnosti in etičnosti manjšinske zaščite. Znak stvarnega gledanja na položaj je konkluzija letošnjega manjšinskega zborovanja v Bernu, ki zveni kot obupen poziv diplomatom v Ženevi: Storite vse. da ostanejo vsaj dosedanja prava manjšin nedotaknjena!
Tako je letošnji manjšinski kongres v Bernu izzvenel v zanimiv preludij manjšinskih diskusij, ki bodo sledile v Ženevi.
Nas še posebej zanima, da sta tudi na
tem kongresu igrala tako odlično vlogo
oba naša zastopnika.- Naša manjšina v Italiji sicer tudi sedaj ne more nič pričakovati od poljskega predloga. Njen notranji položaj ostane slej ko prej isti. Vendar si tu veja naš. naroda šteje lahko v.čast, da jo v tej važni manjšinski instituciji tako odlično zastopata njena predstavnika, ki že s samo navzočnostjo na teh zborovanjih stalno opozarjata mednarodno javnost na 600.000 naših rojakov ob Soči in v Istri, ki ne vživajo nobene zaščite.	Dr. B, V.
Šport
Gospodarske vesti
Brezposelnost v Mariboru. V avgustu je bilo v Mariboru pri borzi dela prijavljenih na novo 223 moških in 207 žensk. Skupno je borza izplačala v avgustu za podpore 62.934 Din.
Razglas davčne uprave za mesto Maribor. Individualni razpored osnovnega in dopolnilnega davka, zemljarine za letošnje leto je razgrnjen na javni vpogled prizadetim davkoplačevalcem od 20. do 28. t. m. pri tukajšnji davčni upravi, soba št. 1. V tem času se morajo pri tukajšnji davčni upravi podati ugovori računskega značaja zoper odmerno osnovo ali zoper odstotek dopolnilnega davka. Ugovori pa morajo biti pismeni, ker davčna uprava ustmenih ne bo upoštevala.
Davkoplačevalcem. Razpored zgrada-rine in davka na rente za letošnje leto je razgrnjen na javni pogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi za mesto Maribor v Času od 18. do 25. t. m. v sobi št. 5. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjanju davka bodo davkoplačevalci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe.
Zrcalo našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 10. t. m. naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo v lanskem letu): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini in moravski 1 (—), savski ] (2), vrbaski in vardarski. — (—), primorski 1 (1), drinski in zetski — (1), donavski — (2), Beograd. Zemun, Pančevo — (1); razglašene prisilne poravnave izven kon-kurza: v dravski banovini 2 (—), savski
4 (1), vrbaski, zetski, moravski in vardarski — (—), primorski, drinski ter Beogradu, Zemunu in Pančevu 2 (—), donavski 1 (1); končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 1 (—), savski
2 (2), vrbaski. primorski in zetski — (—), drinski — (5). donavski 3 (2). moravski — (2), vardarski — (l), Beograd, Zemun. Pančevo 1 (-^): potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 5 (1), savski
3 (1), vrbaski. drinski, zetski in moravski — (—>, primorski 1 (—). donavski in vardarski — (1).
Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali: 503 prašiče. Kupčija je bila zelo slaba in jih je bilo prodanih samo 81. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 50 do 80 Din, 7 do 9 tednov 100 do 120 Din, 3 do 5 mesecev 160 do 200 Din.
5 do 7 mesecev 250 do ,500 Din, 8 do 10 mesecev 350 do 450 Din in leto stari 500 do 600 Din. Kilogram žive teže je veljal od 6.50 do 7 Din, mrtve pa od 8.50 do 10.50 Din.
NOGOMETNI TURNIR NA IGRIŠČU ISSK MARIBORA.
‘Jutri v nedeljo 16. t‘ m. bo na nogometnem igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu nogometni turnir, čigar čisti dobiček je namenjen poškodbenemu fondu LNP. Turnir obsega štiri tekme, ki se bodo odigrale po naslednjem razporedu: Ob 14.30 uri ISSK Maribor : SK Svoboda; ob 15.15 uri SK Železničar : SK Ra-pid; ob 16. uri premaganca in ob 16.45 zmagovalca iz prvih tekem. Turnir bo prav gotovo zelo zanimiv, saj bo pravcata revija mariborskih nogometašev, ki bodo že prihodnjo nedeljo nastopili v prvenstvenih tekmah. Turnir se bo odigral ob vsakem vremenu.
Jadralna sekcija. Jutri v nedeljo 16. t. m. ob 7. uri zbirališče na vogalu Aleksandrove ceste in Tomšičevega drevoreda. Nato odhod v Sv. Kungoto.
Mednarodni lahkoatletski miting v Ljubljani. ASK Primorje je priredil preteklo sredo in četrtek v Ljubljani lahkoatletski miting, na katerem je mimo odličnih lahkoatletov, ki so nastopili na ba]-kaniadi v Zagrebu, tudi Mariborčan Miihleisen, član SK Rapida, ki je dosegel prav lepe rezultate. Tako je v teku na 100 m zasedel 4. mesto, v teku na 200 m tretje mesto v času 24.4, v teku na 400 m pa drugo mesto v Času 54.2.
Sokolstvo
Sokolsko društvo Tezno vabi brate in sestre k poslovilnemu večeru, katerega priredi društvo v nedeljo 16. septembra ob 20. uri v gostilni Šabeder odhajajočima bratoma učiteljema Alajziju Haber-ju in Otonu Sa\vickemu ter visokošolcu Francu Šabedru. Naša dolžnost je, da se poslovimo od vnetega vaditelja, telovadca in oderskega mojstra.
I/, Sokola Maribor III. Razpored telovadnih ur: v telovadnici na Zrinjskega tr gu: Člani: v torek in petek od 20. do po! 22. ure. Članice: V ponedeljek in četrtek od pol 20. do 21. ure. Naraščajniki: v torek in petek od 19. do 20. ure. Nara-ščajnice: v ponedeljek in četrtek od pol 19. do pol 20. ure. Deklice: v sredo in soboto od 15. do 16. ure: Dečki v sredo in soboto od 14. do 15. ure. Vse članstvo kakor tudi naraščaj in deca se poziva, da se telovadbe redno udeležuje v čim večjem številu. Načelnik.
Njena prepoved.
Ona: Če me poljubite bom kričala.
On: Pa vendar ne tu, saj so ljudje blizu.
Ona: Pa pojdiva kam drugam, kjer ni ljudi.
Ženska politika
A.: Mislil šem, da z Olgo ne govoriš
več.
B.: Saj tudi ne govorim, toda oni dan je imela krasno novo obleko, pa sem jo vprašala, koliko stane.
Pri vojakih.
Častnik v jahalnici: »Ti se ne boš nikoli naučil jahati. Stopi s konja in poglej, kako nerodno sediš na njem.«
POSUlUlCfl R. Z. Z 0. P. fflflRlBBR. NHRODII DOK
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev
Rezervni zaklad 9,668.000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Mali oglasi
Razno
JOS riCHY IN DRUG.
Konces. elektrotehnično podjetje. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56, Izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih liiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah.
V SOBOTO IN NEDELJO
VRTNI KONCERT
v Kostilni »Novi svet« vpij studenškem gozdu). 3474
najnovejše tkanine
za pohištva in zavese najceneje pri F. Novaku, Koroška 8. Vetrinjska 7.	3849
PREDELAVO ŽIMNIC
na domu prevzame najceneje Ferdo Kuhar, Vetrinjska ulica 26. '034
OTVORITEV GOSTILNE! Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel gostilno S. Franca Požauka v Košakih ločil hom prvovrstna vina no zmerni ceni. Otvoritev, dne 16. septembra s trgatve-uo veselico in plesom. 7ačc-tek ob 15. uri, vstop prost. Se priporoča Adolf Pavalec, gostilničar. 38-13	V TOREK. 18. septembra ob 14..30 na Trgu Svobode 2 sodna prodaja zarubljenih pletenin. ' 3863	SPALNICE politirane. najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodani. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila. Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 4S, 1641 Kupim
	NISEM PLAČNIK DOLGOV, ki bi jih naredila moja žena Marija Ajd Alojz Aid, Studenci, Aleksandrova .35. 3866	
	KAM V NEDELJO POPOLDNE? V gostilno »Tisti, nasproti bolnice, trgatvena veselica. dobra zabava, prvovrstna kap liica. Se priporoča gostilničar Hfniik Lakoše. 387S	
DOBROIDOČO GOSTILNO v Mariboru zamenjam z najemniško hišo, ki uo*i mesečne najemnine Din 2300.—. Po nndbe Jta upravo ».Večerni-ka pod ^ 38^8		
		ZLATO. zlatnike in platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orož-aova ulica 8. 2642
KUPIM VLOGO
Ljubljanske kreditne banke do 450(1 Din. Ponudbe pod »Kreditna banka« na upravo 'Večernika«.	3S75
Prodam
PRODAM UGODNO TRI-CEVNI radioaparat.
Komenskega trg 8. kolonija. 3857
VOLČJI PES.
dober čuvaj naprodaj. Rotovški trg 6.______________3S5!
tri'orale gozda
poceni naprodaj, Pobrežje, Zrkovska c. 28	3843
Stran 6
Mariborski »V e č e r n i k« Jutra
BERNHARDINEC
čistokrvni, 3 mesece star, poceni naprdaj. Badlova ul 7.	3648
ZELO DOBRO VINO
liter po 6 Din. Vinogradništvo Jpavic-Reichenberg, Košaki t>2.	3859
NOVA VISOKOPRITLICNA HIŠA
dve sobi in kuhinja, klet, vrt, na prodaj. Vprašati gostilna »Novi sveta, Studenci- 3S76
PRODAM DOBRO OHRANJENE MOŠKE OBLEKE,
zimske suknje in čevlje. Poizve se od 10. do 3. ure Aškerčeva 3/111, pritličje. 3883
Posest
STAVBIŠCA
v Košakih ob mirni, brezpraš ni cesti, 12 minut od gl. ko-lodvra j osiguranim stavbenim dovoljenjem na prodaj-Naslov v upravi lista. 3858
HIŠE, DVO IN TRISOBNE,
Studenci, Tezno, Pobrežje, od Din 25 000 naprej. Posestvo Radvanje, 10 oralov. Razvanje 4 oralev, Krčevini 3 orale. Gostilno, 9 oralov, posestva prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ul. 26. 3S90
Dijaška stan.
DIJAKA
sprejmem v popolno oskrbo za Din 350.—. Komenskega trg 8, kolonija:	3856
DIJAKA
sprejmem takoj v popolno oskrbo- Naslov v upravi lista. 3815
hiša
s prav dobro vpeljano gostilno v Mariboru z lepimi lokali, elektriko, plinom, lepim vrtom poceni naprodaj. Dopise pod »Ugodno 10« na upravo »Večernika«. Maribor 3850
KUPIM ENODRUŽINSKO HIŠO
z vrtom v Mariboru ali okolici, plačam v gotovini. Ponudbe na upravo -Večermka« pod »Solnčna lega«. 3886
HISA.
soba, kuhinja, vrt. 1700 m*, Din 6000—. Novozgradba, so ba, kuhinja, vrt. 14-500 — Novozgradba, 2 stanovanji po 1 soba, kuhinja, vrt, Din 48.000. Posestvo. 15 oralov hiša, 4 sobe, kuhinja, Din 55.000 kakor trgoviue, gostil-ae, tovarne. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28.	3S94
HIŠA
z dvemi stanovanji, gospodarskim poslopjem, 5 min. od novo projektiranega kolodvora Tezno pri Manojru se pro da za Din 125.000. Plača 'A v gotovini, % v hranilnih knji žicah mestne hranilnice mariborske ali posojilnice »Narodni dom« v Mariboru. — Vpraša se na Teznu. Maistro-va ul- 25.________________ 3897
NOVO HIŠO ~
prodam. Sokolska ulica 105, Studenci, pri gozdu. 3898
DIJAKINJA IZ DOBRE RODBINE
se sprejme na stanovanje in hrano- Naslov v upravi »Večernika«.	3802
Stanovanje
DVOSOBNO STANOVANJE
iščeta zakonca z malim otrokom. Ponudbe na upravo »Večernika« pod št. 2324. 3860
STANOVANJE
z dvema sobama, kabinetom in ostalimi pritiklinami iščemo za 1. oktober. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Stanovanje«.	3881
Sobo odda
Pouk
SOBA ZA SOLIDNEGA GOSPODA.
mirna, sončna in zračna, z u-porabo kopalnice, se takoj odda. StroBmajerjeva ul. 28, II. nadstr., vrata 9-	3463
LEPA, CISTA. OPREMLJENA SOBA se odda s 1. oktobrom v Maistrovi ul 18/1. desno. '3855
ODDAM POCENI
lepo zračno sobo z vso oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«	3865
PRAZNO SOBO
z uporabo kuhinje oddam- Ta
borska 9, Lipičar.
3884
SOBO.
lepo, opremljeno, s posebtum vhodom oddam poceni boljši osebi, eventuelno s hrano. — Strossmajerjeva 9.	3891
ZA JESEN
NA NOVO S30SPEL0
Blago za kostume in plaice
v moderni vezavi
Volneno bEago in barhant
za obleke, v novih vzorcih
Flaneli
v veliki izbiri, za perilo, spalne jopiče in pižame
Žameti, pliši in biago za podlogo
Nizke cene, kljub dobri kvaliteti Vam olajšajo nakup
Prosimo oglejte si naše izložbe!
I
POUK
v olasovirju, solo m 4 ročno daje ab-solvistinja dun. kon-zervatorija proti pouku slovenščine Naslov v upravi. 3846
V 6 MESECIH
tekoče nemški, laški ali francoski! Individualna metoda. Zajamčen uspeh celo pri jezikovno nenadarjenih. Naslov v upravi.	3825
aiiss edith oxley
diplomirana v Cambridge in Parisu, daje angleški in francoski pouk, Krekova ul. 18-11, od 1. oktobra dalje. 3614
SLOVENŠČINA,
nemščina, francoščina, italijan ščina po najboljši, preizkušeni metodi. Naslov v upravi. 3879
INŠTRUIRAM
v sveh predmetih srednjih šol. Grem tudi za domačega učitelja. Naslov v upravi »Večernika«.	3892
Službo dobi
SLUŽBO DOBI SLUGA
inkasant s kavcijo 3—5000 dinarjev takoj. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »September«.	3870
preje F. MfHEUTSCH
Maribor - Gosposka ul. 14
Še je čas, ds se odločite 1
999>itiS9€
Kupujte svoje po* trebščine pri naših inserentah!
Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov dravske banovine prodajamo in ku>
pujemo po najugodnejših cenah. Interesenti, blagovolite se obrniti direktno na
San« lom krnit, nni
Aleksandrova 40
Nobenih skrb? več za zimo*
Karhopakete, trboveljski premog, bukova drva, suhe koSobarje
dobavlja po najnižjih dnevnih cenah in še tudi
suelitO premog 100 kg 37 Din z dostavo na dom
I. Waigand nasl. K KOSI
".antiškanska ulica
IŠČEM PRVORAZREDNO SPECI ALIST1N JO
za šivanje moških ovratnikov V poštev pridejo one, ki so že delale v delavnicah ali tvornicah. Radionica muškog rublja, Dolac lil-	3874
Znanša želi
V Mariboru, dne 15. IX. 1934.
BKSSBBBSBS«tIKE3SBaa*a!!,a5»’?^-’T <gaET-3 I III i \vwm
TOVARNIŠKI DELAVEC
želi znanja v. gospodično, vdo vo ali ločenko do 30 let. Ponudbe na upravo >V.;eer-nika« pod »Sreča«. 3895
TRGOVEC
46 let star, s trgovino, trati-ko, lastno hišo na deželi, ptujsko polje, želi znatiia z gospodično, primerno izobra-1 ženo in z nekaj premoženja. Ponudbe pod »Mirno, resno življenje« na upravo lista.
3872	1
Slisžho
MLAD, VOJAŠČINE PROST MLADENIČ
išče lahko službo sluge ali poj dobno- Ponudbe pod Re-j den« na upravo lista. 3864;
Zgubljeno
DEČEK JE ZGUBIL
v Gornji Gosposki rumeno zaveso. Pošten najditelj naj jo odda na policiji-
Ce bi sR^raS met ribati
gotovo ne bi trpel mučnega dela svoje žene in bi raje kupil ceneno < blago za tla
KARTOLEI r.a.P,"3r-
kateri se da z lahkoto čistiti, se lahko položi brez tuje pomoči, ker ni potrebno, da je prilepljen a!, pritrjen in se pri preselitvi lahko vzame seboj.
Hišne gospodinje so navdušene za kartale;, ker se isti da dobro uporabiti ne samo v kuhinji predsobi, temveč tudi v sobah s slabim podom Samo tvrdka
WEKA MARIBOR
skrbi za hišne gospodinje, da imajo snažna stanovanja in malo dela.	379
POZORI
VeSSka sprememba zs MariifoorS
f
#
Podpisana sem prevzela znano gostilno »Pr1 delavski pekarni", Tržaška cesta 38.	—'
Jamčim za prvorazredno postrežbo ob solidnih cenah. — Točila bom izvrstna jina. Ob sobotah in nedeljah speciialiteta ražnjiči in čevapčiči ter turška kava!
Vljudno vabi vse	Ff-IKS
Srbska in medrearceina godba vsak dara*
Posteljna odele
od 90 Din naprej, rjuhe (kapne) od 65 Din naprej, zglavniki od 35 Din naprej ter svil?, klot, perje, puh, vata, ovčja volna najcenejc pri -ft. ŠTUHEC, izde-lovanje posteljnih odej*	Ur* 5»
SreiSca dri. razredne loterije
je najkrajša pot do Vaše življenjske sreče!
Zato se čimpreje obrnite do pooblaščene prodajalnice drž. razredne
loterije, bančne poslovalnice
BEZJAK V MARIBORU
GOSPOSKA ULICA 25
mast, mitfura in milo proti kožnim boiezrs m
Reg. pri Min. s. p. in nar. z. v Beogradu. Ime zakonom zaščiteno kon. št. 8407-9-10
po I: ittnh: wamr BRBHismv mm. M HUM jfttf
'	Reg.	ou	S.	br.	654U	ou	o.	iv.	iy.i4.
Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulite
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
n
Najbolj varita naložba denarja, ker Jamli »a vloge pri tel hranilniti Dravska banovina s celim s volim premoženjem in z vso l v o/o davčno mol/o — — H r a n- i I n i e a i t v r i u I e vse v denarno stroko »pada/ože poste točno in k u l a n l n o
Sprejema	Podružnica:	CELJE	iutoSuZmnAlUfunfi'
tedaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RAD1V0J REHAR v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.