3%haja hikrdiiiaiexUn: v lore K, četrieIt, sobota.
tissued. threetimes avieek
Tues doty f ThiirsA*v
Saturday.

GLASILO IlOVmnGA KATOLIŠKEGA DELAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO
štev. (no.) 149.	-
CHICAGO, ILL., TOREK, 17. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER, 17. 1923."
LETO (VOL.) IX
Mehikanska vlada v nevarnosti.
HUERTOVA ARMADA SE BLIŽA GLAVNEMU MESTU MEHIKE. — ZRAKOPLOVCI ZAPUŠČAJO VLADNE ČETE. — VELIKANSKA POVODENJ V SLOVENIJI IN NA HRVATSKEM. — LJUDSTVO BO TRPELO VELIKANSKO ŠKODO.
Vera Cruz. — (>broč upornikov se čez dalje Ho!j zožuje o-krog glavnega nusta Mexico' Citv. Edini izhod, ki ga ima še vlada je severu in deloma na vzhodu, ki se pa ho, ako bo u-porniško napredovanje kaj časa j nadaljevalo popolnoma sklenil in objel glavno mesto docela.
Najnevarnejše je pa to dejstvo. da je te dni več vladnih zrakoplovcev zapustilo vladno armado in prestopilo na stran upornikov. H«ertova armada je komaj 65 milj od mesta in kot kaže se bo odločilna bitka v kratkem pričela, ki bo odločila usodo sedanje mehikanske vlade.
Dru^o poročilo pravi, da je važno mesto Cauaulta v državi Motfelos padlo v roke upornikov. Mesto se nahaja kakih 60 milj od Mexico Citv in je važno prometno mesto v tem okrožju Tako kažejo vsa znamenja, da bo usoda sedanje vlade najbrže v kratkim -zapečatena.
-o-
VELIK DEL SLOVENIJE IN HRVATSKE POD VODO.
Ljubljana. — Vsled velikega snega, ki je zapadel te dni po Sloveniji in zatem velikih dežnih nalivov so vse večje reke in potoki prestopili svoje bregove in se razlili po okolicah po poljih. Kostanjevica in cela okolica pravi poročilo je popolnoma pod vodo, in mesto je brez vsake zveze z ostalim svetom. Med Brežicam in Zagrebom je cela pokrajina pod vodo. Po okolicah Drave in Savinje in Save je vse poplavljeno. Pri Podnartu na Gorenjskem je uničen velik del železniške proge. Proga pri Zidanem mostu je v nevarnosti Ljubljanico je poplavila vse Barje, ki zgleda kot veliko jezero. Škoda je velikanska, ki bo segala v miljarde. Ubogo ljudstvo. ki ga je zadela taka silna nesreča na zimo.
VELIK POTRES V JUŽNI AMERIKI.
Potres zahteval 85 človeških
življenj. — Več mest razdejanih v državi Columbia. — Potresni sunki se ponavljajo.
Bogata, Columbia. — Močan potres, ki se je pojavil v soboto po obmejni pokrajini v Južni Ameriki na meji države Columbia in Ecquadoer je razdejal dva mesta. Oba mesta se nahajata v razvalinah in 85 ljudi je zgubilo svoje življenje pod razvalinami.
Potres je razdejal komunikacijske zveze po celi pokrajini. Cesta med mestom Cumbal do Ipialeza je na več krajih silno razpokana in vsak promet na tej cesti je nemogoč na več milj dolgi črti. Ljudstvo je silno prizadeto radi potresa.
Potresni sunki se nadaljujejo pravi poročilo toda pojenjujejo v moči. Ob južni strani države Columbia je razdejanih do sedem vasi. Mesto Ipialez se nahaja v razvalinah. Škoda, ki jo je povzročil potres bo segala v milijone.
0
^
O &
& $ & & # & & $
v* &
-O-

BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO & ZDRAVO NOVO LETO 1924
želimo vsem našim cenjenim naročnikom, do- ^ brotnikom in sot rudnikom in vsem pri j a-
teljem tega lista!	$
$
Posebna zahvala našim marljivim lokalnim zastopnikom, ^h ki so žrtvovali svoj čas po naselbinah in za list nabrali oglasov, ^ da pa je bilo nam moč izdati v povečani izdaji za letošnje bo-žične praznike.	j^l
Vse naše zavedne slovenske trgovce in obrtnike, ki so na-ročili svoj oglas v tej božični številki najprisrčneje zahvaljujemo in jih cenjenim čitateljem kar najtopleje priporočamo v naklo-njenost. Naročniki nikdar ne pozabite na te trgovce, ki pod-pirajo vaš list. Kadarkoli kaj rabite pojdite v njihove trgovine in pokažite jim, da znate ceniti njih pomoč do vašega lista! ^
Vsem cenjenim oglaševalcem želimo v prihodnjem pre- ^ prestopnem letu 1924. kar največjega vspeha in ^ božjega blagoslova pri njih trgovinah in	jgi
obrti h!	^
TISKOVNA DRUŽBA EDINOST. S
Odkod nezadovoljnost v Jugoslaviji?
(Konec.)
V drugem odseku se je obra-| ko hiš je bilo požganih v njego-vnavalo pravosodje. In tu so, vem okraju, koliko mostov podr-hoteli zopet udariti po sloven-j tih. tudi ubitih . . . zato ima^> škili sodnikih in uslužbencih in Srbi pravico zahtevati, da se pojili skrčiti za eno četrtino. Tej pravi na državne stroške. Pove-nakani pa se po robu postavi po-1 dal pa ni, da Srbija dobiva itak slanec Vesenjak naglašajoč, da vso vojno odškodnino. — Samo-je Slovenija še edina dežela v' stojneži imajo kot referenta v državi, kjer vlada pravna var- kmetijskem oddelku nekega San-nost. a namesto, da se to hrani, čina, ki je priporočal, naj se v in izboljša, se pa stremi za tem.l Sloveniji ukine več strokovnja-da tudi pravosodje v Sloveniji j kov, izrecno tudi čebelarskega, pade na nižino Macedonije. Pri Torej še to, kar imamo, naj pro-vseh sodiščih v državi obstoje pada. Kako skrben je bil Pucelj
AMERIŠKE YESTI.
-o
ODLIČNA SLOVENKA U-
MRLA V CLEVELANDU.
Rrzojavno poročilo, ki ga je nam poslal Mr. Grdina naznanja. da je preminula v Clevelan-du dobro poznana odlična Slovenka Mrs. Mary Hafner, rojena Grdina. Mrs. Hafner je bila hčer pokojnega Mr. John Grdinata. ki je preminul pred nedolg-im. Bila je vzorna katoliška žena, zvesta žena svojemu soprogu in povsod silno priljubljena med svojimi rojaki. Zadnje čase je živela v Nattinghamu, kjer sta i-mela s Mr. Hafnerjem krasen dom. Blago Mrs. Hafner bodo vsi, ki so jo poznali silno pogrešali. Toda božja volja je tako. Vsem sorodnikom naše globoko sožalje. Pokojnici pa sveti večna luč in naj spava v miru v Boru !
MUSSOLINI BI RAD DIKTIRAL.
Rim. — Ker so ameriške na-seljeniške oblasti zadnje čase zavrnile več tujezemcev, ki so prišli s •številom, ki sega čez določene kvote, je to silno ozlovolji-lo črnosrajčnika Mussolinija. Pisal je takoj italijanskemu poslaniku v Washington, naj ta o-pozori Zed. dr. na dejstvo, radi katerega Italija trpi škodo pri takih slučajih.
ČEMU SE VMEŠAVA JUGOSLAVIJA V GRŠKE NOTRANJE RAZMERE?
Dunaj. — Včeraj so se vršile v Grčiji narodne volitve. Govori se, da če bodo zmagali republikanci z večino, tedaj bo moral dati sedanji grški kralj, Jurij slovo kraljevemu tronu To ni nič več kot pravilno. Če ljudstvo zahteva republikansko formo vlade, tedaj jo naj ima Toda zadnja poročila naznanjajo, da sti Jugoslavija in Romunija sklenili ščititi grški kraljevi tron s svojimi armadami. Jugoslovanski kralj Aleksander je šel te dni v Pariz baje prositi grškega politikarja Venizelosa, da naj skuša izrabiti ves svoj vpliv I pri Francoski vladi, da bi sledil ja podpirala grško dinastijo za slučaj, da bi jo ljudstvo hotelo odstraniti.
Do kraja se nam vidi nespametno to, da se jugoslovanski kralj briga za grško notranjost, ko ima vendar doma državo, ki je krvavo potrebna vodstva. Ni čuda, da gre v Jugoslaviji tako, ker se najodgovornejši elementi praskajo tam, kjer jih prav nič ali pa najmanj srbi!
AMERIKA IMENOVALA SVOJA ZASTOPNIKA ZA KONFERENCO.
Washington. — Poroča se, da je vlada imenovala kot člane za zavezniško skupno ekspertno komisijo, ki bo šla v Nemčijo investigirati nemško finančno možnost generala Charlesa Dawes iz Chicage in Owen D. Younga newyorskega advokata.
-o-
NEMŠKA VLADA PREPOVEDUJE DEMONSTRACIJE.
Berolin. — Policija je dobila strog ukaz, da ne sme dovoliti nikakih demonstracij. Včefaj so poizkušali komunisti prirediti veliko demonstracijo, katero je pa policija preprečila.
—	Washington. — Republikanski "uskoki," so zadnjo soboto dobili veliko zmago nad rednimi republikanci starini. Boj se je začel pri volitvah odbora za sestavo oblastnih pravil. Starini so na vsak način hoteli u-skoke izpodriniti, kateri se pa niso pustili. V tem boju jih je podpirajo tudi več demokratov Končno so morali starini popustiti in dati mesto John Nelso-nu, ki je bil nato izvoljen kot član odbora za pravila.
—	Washington. — Prezident Coolidge je podpisal dekret, s katerim bo oprostil 31 politič nih zločincev, ki se nahajajo v ječah še izza medvojnega časa
—	Washington. — Zastopnik McKinzie iz države Ilinois je predložil zopet pred kongres predlogo za vojaški bonus. Predloga je skoro ena in ista. ki je bila predložena kongresu lansko leto.
—	Detroit, Mich. — Poroča se, da je tukajšni mestni policaj ustrelil do smrti Alvin Smitha, ko je skušal vlomiti v oklopno blagajno. Alvin Smith je baje nečak bivšega oklahomskega guvernerja Waltona.
—	Nevada City. Cal. — M. E. Grossman, potovalni zlatarski agent je bil ustavljen na državni cesti od dveh banditov, ki sta mu pobrala zlatnine in de-mantov za $100,000. Nato sta mu prestrelila gumije na automobi-lu in izginila s svojim autojem neznanokam.
—	Little Rock. Ark. — Blizu tukajšnjega mesteca Amboy je zadel v soboto popoldne osebni vlak, na progi stoječo lokomotivo, ki je pripeljal iz Kansas City po Missouri Pacific progi. Kurjač in strojevodja sta bila na mestu ubita, petnajst potnikov pa je dobilo večje in manjše poškodbe.
—	St. Paul, Minn. — Mestni župan Nelson je poslal policijskemu načelniku zahtevo, da mora rezignirati tekom 24. ur, sicer bo odstavljen uradnim potom. Župan je nastopil tako strogo radi tega, ker načelnik baje ne spolnuje svojih dolžnosti.
—	Philadelphia, Pa. — Nepoznani banditi so oropali blagajnika tvrdke M. Melody and Sons Contractors, ki je nesel $15,786, da plača delavce zadnjega tedna. Ves denar so mu odnesli in izginili brez sledu.
—	Chicago. — Znani znameniti zdravnik Dr. Harold N. Mo-
ver, ki je zlasti slovel kot zdravnik proti nervoznosti in živčnim boleznim je nanagloma umrl te dni zadet od kapi.
—	Forth Worth, Tex. — Iz državne kaznilnice je zopet u-teklo pet kaznjencev. Skupno je naredilo poizkus sedem kaznjencev, a dva sta bila zasačena od stražarjev.
—	San Francisco, Cal. — Silni morski viharji divjajo ob vsej zapadni morski obali. Več ribiških čolnov je potopljenih. Tudi več tovornih parnikov je več ali manj poškodovanih vsled raz jarjenega morja.
—	Pueblo, Colo. — Na tukajšni sodniji je bil spoznan krivim Okeys T. Jacob radi nemo-ralnosti. Obsojen je za 18 mesecev v težko ječo v Leavenworth Kans. Okevs je bil svoječasno okrajni šolski nadzornik v Antonio, Colo.
—	Rochester, N. Y. — Banditi so oropali poštni truk med East Rochesterjem in Centralno* Newyorško postajo. Na truku se je nahajalo med 15 do 20 tisoč dolarjev v gotovini in za več deset tisoč vrednostnih papirjev, j
—	Clovis, N. M. — Neverjetna zima je pritisnila v državi A-rizoni in New Mexico. Včeraj so našli dva bela fanta in enega
ogromni zaostanki. Ljudje morajo dolgo biti po ječah, preden pridejo njih slučaji na vrsto. V Vojvodin je ogromno število nerešenih civilnih pravd, vsled česar ljudje trpe veliko gmotno škodo. Slovenska sodišča so danes še na višku, tako. da celo srbski trgovci zahtevajo obravnave svojih spornih slučajev pri slovenskih sodiščih. Vsled pos-lančevih izjav se skrči število pri sodiščih samo toliko mest, kolikor jih zdaj ni zasedenih. — Pri proračunu zunanjega ministrstva je isti poslanec opozoril na kruto postopanje Italijanov
za slovenskega kmeta, kaže dejstvo, da letošnji proračun dovoljuje 15 mil. za Slovenijo, a on kot bivši minister pa je postavil lani le 10 miljonov. — Pri obravnavi s agrarni reformi se je ugotovilo, da je v Vojvodini dobilo 20.000 srbskih prostovoljcev zastonj veleposestniško ozemlje. Od teh svoj del obdeljuje samo 1000, drugih 19.000 pa dela "gešefte". — Ti podatki naj zadostujejo. Ameriški rojaki iz njih razvidijo, kje tiči vzrok nezadovoljnosti po Sloveniji pa tudi po drugih krajih naše Jugoslavije. Mi se le čudimo, da naši
napram Slovencem in Hrvatom bratje v Belgradu nočejo poslu-onstran naše meje. — Omenjal, šati naših opravičenih pritožb je o vojnih ujetnikih v Rusiji( in nam še to odjemljejo, kar smo
si kulturnega ustvarili. Zato so
ter zahteval, da naša država čem prej upostavi diplomatsko zvezo z Rusijo. Kedaj pač bo prešinil slovanske države pravi slovanski duh?
V tretjem odseku se je obravnavalo o kmetijstvu. Dr. Kulo-vec je priporočal, naj se izdatnejše podpira zadružništvo. Kredit za blagajno zadružništva naj se od 1,300.000 dinarjev zviša na 5
menda tako tiščali v svoj centralizem, ki jim daje vso moč v roke. Slovenci zdaj vidijo, da je zanje rešitev le v zdravi avtonomiji.
ZOPETNO POGANJANJE ZA PREKOP MED ATLANTIKOM IN JEZERI.
, Washington. — Komisija Ze-
miljonov. A s srbsko večino so dinjenih držav je povabila ka-glasovali tudi slovenski liberal-] nadsko komisijo na zopetno diz-ci ter predlog odklonili. — Ko kusijo glede kanala med Onta-
srbski poslanci predlagajo kredit 50 miljonov za osnovo 10 novih kmetijskih šol v Srbiji, o-meni dr. Kulovec, da načeloma nima nič proti temu, pač pa mora ugovarjati, če hočejo Srbi zdaj v par letih popraviti, kar so v prejšnjih desetletjih zanemarjali, i n sicer nadomestiti na naš račun in v našo škodo. Mečejo se kar po sto mil. za Srbijo, a za druge kraje pa ni denarja za naj-
riškem jezerom in Atlantikom, o katerem se že leta govori. Alco pride do tega, da se to delo izvrši, tedaj bo postala Chicago morsko mesto, ker bo imela plovbe-no zvezo z morjem.
-o-
ANGLIJA PLAČALA Z. D.
92 MILIJONOV.
Washington. — Velika Britanija je v soboto plačala 92 mili-
črneca zmrznjene. Tudi več ovčarjev se pogreša na rančih. Stari ljudje še kaj takega ne pomnijo.
—	Evansville, Ind. — Radij težkega deževja par zadnjih dni. je nastala povoden j po tukajšnij okolici. Farmarjem bo s tem povzročeno mnogo škode na o-zimnem žitu, ki so ga posejali.
—	Hegarstomn, Md. — Au-tomobilska nesreča se je pripetila tukaj, ko je včeraj zadel na križišču tovorni vlak v neki avto. Trije potniki so bili na me stu ubiti.
—	Bimidji, Minn. — Leonard Portano, ki je dne 15. novembra umoril štiri osebe je bil te dni obsojen v dosmrtno ječo.
—	Loogootee, Ind. — Pri požaru, ki je izbruhnil na farmi William Fehrmana so zgoreli štirje otroci, katerih sobe so bile v plamenih predno so se sta-riši zbudili v drugem koncu hiše.
—	St. Paul Minn. — Semkaj je dospel Ukrajinski karuso profesor Aleksander Koshetz, kjer bo predstavljal več pevskih koncertov.
-o-
jonov kot prvi predpisani i.nstal-potrehnejše stvari. Tu pa radika- ment njenega dolga, ki znaša lec Jeličij začne naštevati, koli- $4,600,000,000.
Denarne pošiljatve
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO ITD.
Naša banka ima svoie lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali na .svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj
sledeče: SKUPNO S POŠTNINO:
ŠIRITE LIST EDINOST
100 — Lir.......$ 510
200 — Lir...... $ 9 85
500 — Lir......$23-75
1000 — Lir......$46.25
500 — Din.....$ 6.45
1000 — Din.....$ 12-55
2500 — Din.....$ 3125
5000 — Din.....$ 62.00
10.000 — Din.....$123.00
Pri pošiljatvah nad Din. xo.ooo in nad 3000 lir se po možnosti dovoljuje še poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
Pri brzojavnih pošiljatvah pridejo k navedenim cenam še
stroški za brzojav. Dolarje pošiljamo mi tudi ▼ Jugoslavijo in sicer po pošti kakor tudi brzojavno.
Za potovanje v stari kraj, kakor tudi od tam sem, Vam vse potrebno oskrbi najbolje naša banka.
Vse pošiljatve naslovite na:
SLOVENSKO BANKO
Zakrajšek & Česark
70 — 9th Avenue,
New York, City.


-KDJ^OBT*
^	4? 4? 4? 4? 4? 4^ 4? 4? 4? 4? 4? 4^ 4? 4?
| IZ	SLOVENSKIH NASELBIN. |
-+	— +
+	+
Cleveland—Newburg, O.
Pred več leti se je vsak dopis pričel z "prosim nekaj prostora, g. urednik, v vašem cenjenim listu, da sporočim Slovencem ši rom Amerike, kako se nam tu kaj godi . . Dandanes se pa že kar vsak pisec zanaša na u rednikovo potrpežljivost in pri Kraku je, da bo njegov dopis spre jet. Jaz bi sicer bil še stare vr ste dopisnik, in bi prosil za pro -stor v Edenosti, pa, ker je preteklo že skoraj za celo jazbecovo starost, odkar je pisal kedo od tukaj, se pa še jaz predrznem začeti moj dopis kar pri sredi.
Imeli smo bazar za cerkev sv. Lovrenca, in ker je bil nove vrste ta bazar, srno nekaj časa ne-zaupno gledali na poizkus. Cerkveni možje so z resnim obrabi gledali vse velike priprave. Zmajevali so z glavami, ko se je postavljal "booth" za 'boothom. Ko se je pa začelo te obkladati z blagom, ki ni bil podarjen, ampak kupljen, so s strahom povpraševali, če bo vse to moralo biti plačano.
Bazar se je pričel. Ljudstvo je z veseljem pozdravilo krasno blago, ki je bilo lepo razloženo po policah. Začelo je tudi staviti na to in <na ono. Kmalo ie -nesel eden šunko s plehom (roaster) vred, drugi je držal krasno veliko plahto (blanket) tretji je kazal dragi motor robe, in drugi zopet veliko dolly itd., itd. Tako je kmalo vse mrgolelo okrog izložb in vse brez kakega siljenja. Ljudje so šli sami k mizi, tam so položili svojo <desetko na eno ali drugo izmed 30 številk. Igrali so dokler so hoteli, kolo se je vrtilo kar naprej. Tako je šlo skozi 7 dni. Koncem tega časa pa je bilo čez $6200.00 čistega in spet je bilo veselje. Res, ta novi način bazarja, kjer je dosti ljudi, je najboljši. Nobenega usiljevanja, nobenega teškega »dela, vse gre kakor namazano. Sedaj so pa ■naši cerkveni možje in drugi prepričani, da ni bilo delo zastonj. Delali so pridno, kakor tudi fantje, žene in dekleta in :zato je bil vspeh. Takega bazarja še ni bilo, ampak, če doživi-mo pa še bo.
Na praznik Brezmadežnega Spočetja se je vršila lepa slav-nost, ko je bilo sprejeto v dekliško društvo Matere Božje precejšno število deklet. Ako Tiaredimo le par izjem, so sedaj vsa dekleta pri tem društvu kar naj bo rečeno v čast našim de-kletam. Dandanes, ako ni dekle v društvu Materq Božje, kjer je tako društvo ustanovljeno, ni vredno, da se -dekle imenuje. Dekleta, ki so v društvu, seveda, še niso angel j i. Pa vsaj značijo s tem, da so pri društvu, da želijo biti dobre dekleta. Sodality je le pomoč k dobremu krščanskemu življenju, pa je dandanes neobhodno potrebno. Dekle v Sodality, ali Marijini Družbi, nesme biti svetohlinka, biti pa mora veselo, prijazno, dostojno in sramežljivo dekle. Vesela mora biti. da je Marijin otrok, da ie v varstvu najboljše Matere. Vesela mora biti, da je spoznana vredna biti članica tega društva. v katerem so — če tudi se tu in tain dobi kaka goba — najlepše cvetke iz Marijinega vrteča. Prijazno mora biti vselej, vendar pa držati na svojo čast in toraj ne sme biti popustljiva v slučaju kake propalice, ki bi se ji približevala s slabem namenom in besedami. Držati mora na svojo dekliško čast in zahtevati spoštovanje od vsakega. Riti mora dostojna v obnašanju. Predrzno Obnašanje ne dela kredita dekletu. Dostojna mora biti1 v obleki. Dekle, ki gre ven na cesto na pol gola, z golimi roka-rc£i, z golimi prsi, ne pridobi na spoštovanju, če tudi mogoče o-budi pozornost. Ta pozornost je -pp največ zaničljiva. Ako pozornost hoče idekle, naj si zapomni, da pozornost-obudi tudi žJvml, ki gre po cesti in kralji.
Če moda dovoljuje, s tem še ni rečeno, da odobrava zdrava človeška pamet, še manj pa zapoved božja in čednost krščanskega dekleta, ki ne upoštevajo pri noši in obleki dostojnosti in sramežljivost, se izpostavljajo nevarnosti in prav gotovo zapravljajo spoštovanje, katero bi moralo imeti vsako dobro dekle od vsih. Ne rdečo pobarvane lica, ampak čisto srce dela dekleta lepega in jo krasi pred svetom. Splošno se mora priznati našim dekletam, da so vredne vsega spoštovanja, četudi ne nosijo vselej ravno najnovejše oblačilne mode. Saj obleka ne dela človeka to, kar bi moral biti. ampak značaj. Če bi obleka bila vse, bi zadostovalo, da oblečemo merkvico v najnovejšo modo. pa bi bila človek. Pa ni, ma-gari, če ji nadenete najboljšo svilo in modo.
To naj si zapomnijo vsa dekleta, posebno pa one, ki mislijo, da smo prestrogi, kar se tiče mode. Moda, dokler je dostojna je O. K.! Ker so pa ljudje, ki delajo modo, le dobička željni žid-je, moramo pa biti previdni v tem kaj narekujejo. Pa pardon. To nismo napisali, da bi s tem mislili katerega, ali katero, karati. Napisali smo zato, ker je en funt obvarovanja boljši kot en ton popravljanja.
Pa kaj še drugega? O, well, sedaj se bliža Božič. Kakor po navadi na božični dan zvečer, tako bomo tudi letos imeli -nekaj lepe zabave. Father Bombach in njegova trupa dečkov in deklic se pridno pripravljajo za krasno božično igro. šolarji pod vodstvom čč. sester se tudi vadijo nekaj krasnih predstav. Mr. Sim-čič in cerkveni strežniki* St. Lawrence Server's Society, se učijo nekaj pesmi. Vse kaže, da bo letošna božična,, predstava prekosila prejšnje. To je prav. Na ta dan ljudje radi vidijo, kaj lepega, kaj Božiču primernega. To je kar bomo imeli.
Na božično noč bomo imeli zopet polnočnico. Skrivnostno mila in pomenljiva je božja služba ob polnoči. Kako ljudstvo privre iz vseh krajev, še oni, ki mu čez leto ni nič za sv. mašo se o polnoči prikrije odzadaj kje. Dan je svet in sveta je noč. To čuti vsakdo. Četudi mu drugače ni mar, ga vendarle stresa mrsel, da bo enkrat prišel pred tega, katerega rojstvo svet obhaja, in bo moral tam dati račun. Na božični dan, bodo naša društva, kakor po navadi zopet korakala v lepem sprevodu z godbo na čelu v cerkev, da tako javno priznajo svojo vero v Bo ga-človeka. Daljne priprave se že vršijo, da bo vse v lepem redu in slovesno. Če Bog da, naredili bomo še posebno slovesno letos, ker je to mogoče zadnji Božič v tej borni cerkvici. Posebno oni farani, ki so zidali ta skromni hram, bodo letos jemali slovo od njega. Bog jih živi, tako. da bodo videli tudi novo cerkev, katero mislimo pričeti na spomlad. Mi pa bomo prosili ljubega Boga, da blagoslovi nje in vse druge, tako, da bo sad dela naših pionirjev res veličasten in trajen, da ga neizruje noben vihar brezbožnih časov in tudi ne hudobna roka slovenskih ja-ničarjev in izdajalcev.
Končno pa želimo v imenu vsih faranov fare sv. Lovrenca vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem po širni A-meriki in tugojoči Sloveniji razkropljenim Slovencem. Daleč smo eden od drugega razkropljeni po celem svetu. Brat ima brata, znanec znanca, sorodnik sorodnika, mogoče na tisoče milj stran. Pa kaj zato. Veže nas vez jeklena vse razven malega števila nesrečnih dezerterjev, na eno vero, na en narod in na enega Očeta, ki je v nebesih. Če smo danes razkropljeni, prišel bo čas, ko bomo zopet združeni za vedno. To bo veseli Božič, to je kar želimo, to je za kar mora-
mo delati, to je za kar se borimo, in se bomo borili do zadnjega. pa naj pride še toliko krivih prerokov, še toliko naših lastnih nesrečnih bratov, ki so bili zapeljani in hočejo tudi nas zapeljati. Mi ostanemo zvesti krščanskim načelom in naše geslo ostane do konca, VSE ZA VERO DOM IN NAROD, VSE ZA BOGA!
O.
-o-
Chicago, 111.
Malo katero leto ima v svoji zgodovini zabelježeno toliko vs-pehov, kakor ravno to v naši( župniji. Obhajali smo petindvaj-l set letnico obstanka naše župni-j je sv. Štefana, kar je bil velik spominski dan za vso našo naselbino. Pa tudi na društvenem polju se je to leto doživelo veli-; ke vspehe. Zlasti če pogledamo' na cerkvena društva, kakor so dr. Najsvetejšega Imena in dekliška Marijina družba.
Zadnje čase posebno napreduje naše Holy Name Society. V zadnjič na četrtletni seji v tem mesecu je zopet pristopilo 13 novih članov fantov in mož. Kako lep utis je zopet naredilo na navzoče. To društvo se je tekom tega leta precej pomnožilo na članstvu.
Prav tako napreduje vred z odrastiim oddelkom Mladeniško društvo Holy Name Society. To društvo, kjer so organizirani vsi dobri fantje naše župnije priredi tudi večkrat kako zabavo. Spomladi je priredilo igro z lepim vs-pehom. Zadnjo nedeljo dne 16 decembra pa je priredilo z velikim vspehom igro "Izgubljeni sin'* in angleško humoristično enodejanko "Pearls of Princess Olga." Udeležba je bila jako po-voljna in naselbina je s tem pokazala, da je krepko zadaj za našimi fanti v tem lepem društvu. Fantom pa ob tej priliki izrekamo vso čast in jim kličemo Ie tako naprej in večkrat se pokažite na našem dramatičnem odru.
Pozabiti pa ne smemo tudi naših vrlih deklet, ki so organizirane v prelepi Marijini družbi. Pri zadnjemu četrtletnemu sprejemu v tem mesecu jih je bilo sprejetih kar sedemnajst. Dolga vrsta novih kandidatinj je naredila najlepši utis na prisotne v cerkvi. Sprejem je vodil v cerkvi Very Rev. Hugo Bren, O. F. M. provincijalni komisar slovenskih Frančiškanov v Ameriki. Krasni nagovor Marijini družbi in novopristoplim dekletam je bil jako pomenljiv in globoko zamišljen.
Ostala podporna društva so tudi krepko napredovala to leto bodisi na članstvu, kakor tudi v financi. Zlasti je naredilo velik napredek v tem letu družba sv. Mohorja. Društvo bo kmalu eno izmed največjih, ako že ni in tudi v finančnem oziru bo kmalu prednjačilo pred vsemi drugimi v naselbini.
Velik napredek ima zaznamovati to leto tudi Slovensko Stav-binsko in Posojilno društvo "Slovenski Dom." Rojakom je posodilo v tem letu ogromne svote denarja in jim tako pomagal o do lastnih domov, kar je veliko vredno.	i
V obče ima naša naselbina na celi črti belježiti vspehe. Zato smo hvaležni ljubemu Bogu in naša dolžnost je, da ga prosimo tudi za prihodnje leto, da bi bilo vspešno in polno božjega blagoslova.
temu pa ni tako. ker se dobro gibljemo. Posebno društva. Društvo "Friderik Baraga" št. 93, K. S. K. J. je priredilo veselico z igro in petjem na Zahvalni dan. Pri prireditvi je pomagalo Dramatično in pevsko društvo "Triglav." Cela prireditev je prav lepo vspela v vseh ozirih in igralci so prav izvrstno rešili vloge. Predstavljali so igro "Rodolinb \7 Amerike."
Žensko društvo sv. Ane štev. 156. K. S. K. J. je na svoji letni seji glasovalo za pristop v bolniško centralizacijo. Za centralizacijo so glasovale skoro vse navzoče članice, tako je sedaj zopet eno društvo več v bol. centralizaciji pri K. S. K. J.
Velik korak k napredku sta naredila društva Srca Jezusovega štev. 54 in društvo Friderik Baraga štev. 93, K. S. K. J. ta dva društva sta se namreč združila v eno društvo in sicer bo sedaj samo društvo Friderik Baraga štev. 93, društvo bo sedaj močno in bo štelo skoro 400 članov v obeh oddelkih. Tako je tudi prav treba mam, je več združenja, ker čim večje je društvo bolj napreduje in z manjšimi stroški se vodi kot pa dva mala društva. Naj še omenim, da članstvo K. S. K. J. z zadovoljstvom gleda delovanje bodočega glavnega predsednika.
Ljubezen je igra, katero često-
krat skonča večna vez.
* * *
Čestokrat so slabi nagibi zdru ženi z dobrimi dejanji.
Otroci in klavirji se v<
glasijo, če jih človek nt * * * p
Samo misliti ne zaleže go, ampak to kar se stori
*
* * + + + + + + + + + + + +
da! +
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
vošči in želi vsem svojim odjemalcem
W. Szymanski
*
TRGOVINA Z VSAKOVRSTNIM POHIŠTVOM
1907 — Blue Island ave.,
-o-
New York, N. Y.
Česar še nismo imeli v naši župniji, to bo letos dne 23. dec. ob 5. uri popoldne. Kaj pa bo? Rožičnica, katero bodo priredili naši učenci v cerkveni dvorani. Z veliko pridnostjo in veseljem se na njo pripravljajo in že komaj pričakujejo, da bodo nastopili na odru in pokazali kaj znajo. Pri tej božičnici bo zopet premajhna naša dvorana, kajti vsak želi videti najveselejše dogodke naše vere,uprizorjene po malih otročičih.
Naj poživi božična igra male dece naše spomine iz mladih dni.
Poročevalec.
takega moža je treba pri K. S. K. Jednoti. Ako bo tako deloval potem v svojem uradu smemo pričakovati več napredka pri K. S. K. J. kot smo ga prej imeli zadnjih 6 let.
Pripomniti pa moram, da članstvo nikakor ne odobrava napada v Glasilu od moža, kateri bi sam moral delovati v korist Jednote. Ker ako vam ni prav da, ako kdo skliče shode in deluje za napredek jednote, zakaj pa vi niste kaj takega napravili zadnja tri leta, ste imeli lepo priliko. Za vse velja pregovor: "Ako sam nečeš storiti kaj dobrega ne oviraj potem svojega bližnjega!" Mr. A Grdina vam pa kličemo le naprej članstvo K. S. K. Jednote je z vami.
Naj še omenim glede dela: Dela se tukaj s polno paro in se bo delalo celo zimo, kakor so se izjavile Rudniške družbe. Zima je letos do sedaj izvaruredno topla skoro brez snega.
V Chisholmu smo dobili slovenskega zobozdravnika in sicer Dr. J. E. Indihar. On je doma iz Gilberta, Minn, in iz dobro znane Indiharjeve družine. Študiral je roa katoliški Mar-quett Univerzi v Milwaukee pri očetih Jezuitih. Dosedaj je pokazal, da je strokovnjak v svojem poklicu. Zato ga Slovencem v Chisholmu toplo priporočamo.
Mr. Anton Mahne je otvoril poleg trgovine z železnino in pohištvom tudi posebni zavod, dosedaj so ljudje z njegovim delom popolnoma zadovoljni, ker je vsako minuto na razpolago in tudi delo opravi dobro.
Kakor kaže nekaj let tako bomo tudi letos o Božiču imeli polnočnico. Druge svete maše na božični dan bodo ob 7. uri, pol 9. uri in pol 11. uri.
Za božično voščilo pa želim listu "Edinost" obilo novih naročnikov. Čitateljem in naročnikom Edinosti pa želim radostne božične praznike in srečno, zadovoljno Novo leto.
Poročevalec.
+ + + + + + + + + + + + + + *
* * + * *
Chicago, m. * *
* * * * * * + * ♦ * * ♦ * + * *
t *
*
Posebno se priporočam slovenskemu občinstvu pri nakupu raznih peči za trdi in mehki premog, kakor tudi ognjišča za plin in elektriko. V zalogi imam vedno tudi drugo raznovrstno najboljše pohištvo.
m
Pri meni dobite vedno prvovrstno blago za zmerno
ceno.	IM^H
♦
Pridite in prepričajte se!

ž*	Ifj^B
g VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
želi in vošči vsem Slovencem v naselbini
_
I Emil Basener
& REAL ESTATE — LOANS — INSURANCE
* 6
2116 — West 22nd St.
Chicago, I1L
Phone: CANAL 2138.
&

Chisholm, Minn.
Že dolgo ni bilo v Edinosti nobenih novic iz Chisholnm ir. to izgleda, kot da bi vsi spali,
Majhna zmota.
Lord Hamilton pripoveduje sledečo anekdoto. — Nadškof; French se je vedno bal, da ga bo zadela kap. Bili so nekoč pri' fcš* večerji. Škof se zelo čudno obnaša, slednjič• globoko vzdihne in reče z glasom umirajočega: "Moja zadnja ura je prišla."
Sosed ga vpraša: "Kaj pa je?"
"Ohromel sem, že deset mi-»nut se ščipljem v nogo in nič ne čutim."
"Oprostite, eminenca, ščiplje-te res v nogo, pa ne v svojo, ampak v mojo," odvrne sosed mirno.
Tisti, ki si radi izposojujejo nadloge, jih prav radi dajejo naprej.
* * #
Resnico se lahko zataji, a nikdar se jo ne more zadušiti.
Slovencem se priporoča pri nakupu hiš, posestev, lot itd. Kadar imate posestvo na prodaj izročite ga njemu, da ga vam proda.
& &
v &
&
-KDINOSTT
Božični Spomini
(Za ''Edinost" napisal Ravninski.)
Kaj vsa očem varljiva lepota, slike, kipi, itd. proti živi ljubezni, ki gori, in se použiva v požrtvovalnosti proti svojim bližnjim, kot večna luč pred taber-nakljnom. Ah, kako srečnega sem se čutil v revščini, pri ogre-vajočih se srcih svojih ljubljenih domačih. Saj ni ogrevalo srca zlato in srebro, ampak kar je tisočkrat vzvišenejše, grela ga je ljubezen, ki vse pretrpi vse upa in vse prenese. — Da ljubi so mi bili kljub vsej revščini, kljub tisoč ževljenskim oviram, sai so mi bili v domovini. Resni qno je, da kadar človek isto stvar zgubi, potem šele ve, kako je ljubil. Tujina premore zla-Ifa in srebra, toda ne pa ljubezni in one vzvišene milobe ki me je ogrevala na sveti večer v domovini . . .
Še prav živo se spominjam, kako mi je bilo takrat, ko smo se še kot otroci veselih božičnih praznikov mesec dni preje smo
"O domu pesmi pevamo v tujini.
Srce si pa razvnemamo s spomini."
(Jan, Ev| Krek.)
po južnih krajih in toplejšem solncu, se naša nemirna srca, vračajo v Božiču inazaj v domovino. Tja, kjer je že morda v erobu počivajoča, zlata mamica, pela nad zibeljko prvo uspavanko, nazaj tja kjer, so se mistični sveti večeri prvič v detinski dobi, tako močno vtisnili v spomin, da jih ni mogoče niti času ^risati z duše. — Iz pred oči in t spomina,, mi ne zginejo nikoli — Ah, ko bi me ne oviralo, to neokretno telo, zletel bi mi duh, v rojstno vas, domačo Hitšico, saj tam bi duša preživela ali bolje rečeno: pila, božično poezijo z vso lepoto in krasoto, upokojilo bi se nemirno srce v krogu svojih ljubečih src.
V "tujini/" ah zakaj je ta beseda za moje domotožno srce, izrezovali z preprostega papirja tako grenka, zakaj ne morem v| jaslice, in komaj čakali kdaj pri-tebi najti one božične milobe,i de isti dan, ko jih bomo stavili kot doma? Ljubša mi je bila sve-j po zelenem hribčku, ki je bil ta noč, pod slamnato krito stre-' kljub vsej otroški preprostosti ho, ubožne domače hiše, kod bi umetno narejen z zelenega ma
Vesele praznike in srečno NOVO LETO želim vsem mojim odjemalcem!
DAN MALKOVICH
GROCERIJA 3oi — W. Oak St.
CHISHOLM, MINN. Phone: 158.
cila Chisholmskih Trgovcev in Obrtnikov
j	+ + + + +	+ + x
! * +
DR. J. E. INDIHAR Slovenski dentist — zobozdravnik	,
se priporoča Slovencem na Chishhofaitu in okolici za poset, kadar bodo potrebovali zobo-zdravniške pomoči.
Chisholm, Minn.
Phone 157.
A
+ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO %
4>
.ft O" je Slovenec in z njim se pogovorite v slovenskem *
^ jeziku.	i
♦ +
*************************
NOVO LETO
želi vsem svojim vlagateljem in klijentom
First National Bank
CHISHOLM, MINN.
Radostne in zadovoljne božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem
MESABA FUEL COMPANY
LOVRENC PAŠKVAN lastnik
Cor. 1st Avenue and Oak St.
CHISHOLM, MINN.
Phone: 256.
mi bila tukaj, v razkošni palači. Zakaj, me morda kdo vpraša, ali temu oporeka?" Toda jaz svojo trdim, ubožna je bila domača hiša, toda v domovini! Niso me ogrevale razkošno moderne sobane, nakitene z dragimi preprogami, ozaljšane z dragimi slikami, ne veličastno božično drevo, z nebroj lučicami, se ni dvigalo do stropa, le slabo brleča petrolejka je gorela v ubožni sobi, in jaslice je osvetljevala mala oljnata rdeča svetilka. Toda vkljub vsem temu, da je vladala vsa preprostost, mi je bila tako sveta noč ljuba in draga da nič blažjega ma zemlji ne najdem. Saj so nadomestovala ves vna-nji kras in nakit ljubeča srca, matere, očeta bratov in sester Ob njih se je ogrevala duša.
hu ali otave. Pod hrib smo djali votlino ali hlevček, in v njega postavili najprej, kravico, oslička potem mater Marijo poleg nje klečečega sv. Jožefa v sredi pa se je smehljalo detece Jezus, na levo smo postavili par pastir-cev nesočih po eno ovčico. Od desne pa so prihajali z darili Modri z Jutrove dežele, ki jih je poklicala z nad hlevčka blesteča zvezda. Nad hribom pa je angelj držal velik trak na katerem se čitalo "Gloria in excelsis Deo/ Po hribčku pa so stale ovčice in pastirji kjer so začudenjem gledali v angeljna. Tako smo si po svoji otroški domišljiji za-
(Dal je na 6. strani.) -o-
ŠIRITE LIST EDINOST
Vsem našim odjemalcem želim vesele božične praznike in srečno Novo leto.
ANTON MAHNE
Trgovina z železni no in pohištvom in pogrebni zavod.
223 — West Lake St.
Chisholm, Minn.
Naš pogrebni zavod je edini slovenski na Chisholmu in okolici.
V slučaju potrebe kličite telefone 476.
ROJAKI NE POZABITE TEGA!
Radostne božične praznike in srečno zadovoljno
Novo leto
želimo vsem našim cenjenim odjemalcem im se vam priporočamo še za v prihodnje, da nas posetite.
CLOTHING STORE
221 — West Lake St.,
Phone 48.
Chisholm, Minn.
MICHAEL BAICH, lastnik.
Edina slovenska trgovina za moško in deško obleko.
Vesele Božične Praznike in Srečno Novo Leto
VOŠČI IN ŽELI
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
FRANK GRILL
SLOVENSKA MLEKARNA
1818 West 22nd Street
• •
Chicago, III
Phone CANAL: 6027.
Slovenskim in Hrvatskim gospodinjam se priporoča v naklonjenost. Nejboljše
sveže mleko in smetana vedno na razpolago.
"EDX*' OST**
EDINOST
(UNITY.)
Ishaja vuk torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
x«49 West aand Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Canal 0098. __________
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3«>
Za Združene Države za pol leta................................$1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto--------$3-5°
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta--------$1 75
ČV3SCRIBTION: For United States per year ............................$300
" • For United States for half year........................$1.50
" .	For Chicago, Canada and Europe per year.. $350
"_ Chicago. Canada and Europe for half year..	$i-75
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 11. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranit*, nam mnogo dela._
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office st Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879.
Naznanjam Vam Veliko veselje...
a. Jezus še živi! Niso ga še ubili. Dva tisoč let že dvigajo najrazličnejši Herodi, Neroni, Julijani, in divjajo nad njim. Pa ga kar še niso dosegli.
"Naznanjam vam veliko veselje . . . rojen je Zveličar sveta." bodo te dni zopet zapeli an-geljski kori nad celim svetom in milijone src napolnili z novim, vedno novim veseljem in radostjo, z novim upom, pa tudi z novo ljubeznijo.
Milijoni človeških vernih src bodo culi to sve-tonočno naznanilo in njih verno srce bo zaplavalo v novem nebeškem veselju in novi blaženosti in skušali bodo svoje srce pripraviti, da bo vredno .prebivališče božjemu Zveličarju, da se bo vnovič narodil v njem. Hiteli bodo tja v svojo božjo hišo in tam bodo našli svojega Zveličarja skritega pod podobo sv. hostije. S sklenjenimi rokami, z sklonjeno glavo, pa s koprnečim srcem bodo sredi temne noči, o polnoči, ali zgodaj zjutraj hiteli pred tabernakelj, k mizi Gospodovi in sprejeli bet-lehemsko detice v obliki sv. hostije v svoje srce. In njih srce bo plavalo v nebeškem veselju in njih duša bo vriskala srčnega veselja in pela z angelji: "Gloria! Gloria! Slava!"
*
Milijoni, zopet drugi milijoni bodo culi to svetonočno naznanilo in njih srce se bo vzdramilo iz duševnega spanja. So izmed izvoljenega ljudstva novega testamenta, kristjani so, Kristusovi so, v Njega verujejo. Toda njih duša spi. Utrudili so se v svoji veri in zaspali, mlačni kristjani so. Celo leto so jako malo
in skoraj nič mislili na to betlehemsko dete. Spe pri svoji živinci, pri svojih živaljskih .strasteh, katerim so se udali kot pastirji, morda celo kot sužnji. Tam zunaj v mrzli noči sveta spe. Toda dasi jih nič ne predrami, noben klic ne vzbudi, glejte jih. ko se je začulo to svetonočno naznanilo, zastonj je, tudi njih duša ga je začula in vzdramili so se. Glejte, kako so se predramili, vsaj za trenutek, glejte, kako si manejo svoje versko zaspane oči, kako jim pri tem naznanilu srce hitreje začenja biti nekega čudnega razburjenja, glejte, kako že vstajajo in tudi oni hite v hlevček" — v cerkev. Celo leto jih ni bilo, danes, na Božič so tu! Ali ni to čudno? Ni to mogočen dokaz, da Jezus še živi, da je še danes kralj src, da je za človeška srca to. kar je spom-ladno solnce za rožico, spečo pod grmom, v listju?
Milijoni obupanih, stiskanih src bo culo to svetonočno naznanilo. Križ jih je obiskal, telesna aH duševna bolečina jim te- 1 ži dušo, jim iztiska obupne vzdihe iz prs, jim iztiska potoke grenkih solza iz oči Morda so na l>olniški postelji in koprneče v nepotrpežljivosti zdihujejo po zdravju. Morda jih tare obupna revščina, žalost, gorje . . . kdo naj našteje vse vrste človeške bede. Vsi ti miljoni src so že blizu obupa! Ne, ne. breme je pretežko, križ težak, gorje pregrenko. Ne, ne morajo več dalje s tem križem. Toda. oglasilo se je po teh bolniških sobah, po teh vernih bajticah, po vseh stanovanjih teh človeških trpinov veselo svetonočno .naznanilo: "Ne bojte se. Glejte, naznanjam vam veliko veselje — rojen vam je Zveličar sveta!" In glejte, kako so za ta trenutek potihnili ti vzdihi bolečin! Glejte, kako si milijoni brišejo solze iz objokanih oči in prijeten nasmeh jim lega na obraz, srce se jim dviga v novih nadah. "Kvišku srca!", ne obupajte! Naznanjam <yam veliko veselje, rojen je mož bolečin, ki bo osladil s svojim življenjem vse trpljenje, vso bolečino, vse gorje. Križ je posvetil. Zato kviško vsa stiskana srca!" In glejte, kako se po celem svetu ti milijoni src res dvigajo. Kako trpini dvigajo svoje v boli sklonjene glave in se ozirajo kvišku, kvišku proti nebu od koder prihaja to naznanilo.
Nove nade jih prešinejo, z novim pogumom jih je napolnilo to naznanilo. Potolaženi so in sredi svojih solza veseli in blaženi slave lepi Božič.
* * *
To naznanilo bodo čuli pa tudi še drugi milijoni ljudskih src. Herodi Jezusovi so to, njegovi sovražniki so. Smrtno sovražijo to nebeško Detice. Na poti jim je na njih grešni poti življenja. Moti jih v njih grdi mesenosti, v njih prešernem napuhu. V blato materije nazaj so padli, pa se jim tam tako do-pade. da niti glave nočejo toliko povzdigniti, da bi videli, v kako grdem blatu so, da bi videli tudi, kako jih je to blato onesnažilo. Njih možgani so se zavrtili na napačno stran in zmotili so se. namišljeni so in v svoji omejenosti sedaj mislijo, da so vse in vedo vse. ne vedo pa. kako so verni in ubogi in nevedni. In kedaj jim je to nebeško solnce na poti in slepi s svojimi mogočnimi nauki njih opešane oči in te svetlobe ne morajo prenesti, premočna je! In v svojem napuhu in svoji pokvarjenosti srca za to sovražijo to Dete.
Toda oglasilo se je zopet svetonočno naznanilo: "Naznanjam vam veliko veselje . . In glejte, ali ne opažate pri tem naznanilu nekega gibanja tudi v teh temnih vrstah odpadnikov v blatu, "učenjakov" v njih omejeni učenosti, teh milijonov krist-
janov brez Kristusa, teh milijonov modernih naših poganov
dov . . .?
Da, poglejte jih, kako se bodo zbirali božični večer okr
božičnega drevesca ! Kako si bodo med seboj tudi oni
voščili
"Merv Christmass" — "veseli Božič!", si skušali z medsebojni mi darovi ta praznik narediti res "merv" — "radosten."
Toraj ta Kristus, katerega oni sovražijo, ali taje, ali v kat rega ne verujejo, vendar še živi? kako bi drugače mogel biti nje, gov rojsten dan "merv", "radosten'' ? Saj so bili Mojzes, Sokrat Plato Cicero, Washington . . . in^veliko drugih tudi veliki mož je. pa kdo si za njih rojstni dan vošči, da bi bil "merv". "rado. sten"? Nihče! Ti možje so bili veliki, pa so mrtvi. Mrlič je ^ mrlič. Za naše srce samo strah.
Zato pa vidite danes, ne božični dan, tudi med temi milijo^ radost in veselje, kateremu se niso mogli ubraniti. Upirajo se mu, toda popolnoma upreti se ne da. Zapirajo svoje srce, todj popolnoma zapreti je ne morejo. Kristus je resnica, je soltiCc pravice, temu skriti popolnoma je pa težko. Kristus še živi, Zato je Božič veliki dan!
Zato vidite tudi po vseh teh hišah razsvetljena božična ire. vesca in pod drevesci božična darila.
Zato čujete danes brezverskega "bosa", da vam voši "m^. ry" — "radosten" Božič, da vam celo brezverski in protiverskj urednik — rabelj Kristusov — da celo on — vošči "veseli" žič. da vam propali sosed kliče skozi okno ali črez vrtni "fene"
«	,»	< »	I	i	«» "■"» " • -
— ograjo svoj — merv
"radosten" Božič. * *
"Človeško srce to neozdravljivo verno in sicer krščansko verno" je rekel pred nedavnim veliki mož, in prav je imel! Kdo mu tega ne potrdi?!
Božični praznik je največji dokaz temu!
* *
"Naznanjam vam veliko veselje . . .rojen vam je Zveličar sveta!" o kako veselo naznanilo to za vsa verna srca, za vse du-še, ki verujejo vanj.
Kolika sreča ta Jezus za vsako človeško srce in za ves člo-veški rod. samo ko bi ga hotel sprejeti, se ga okleniti, živeti po njegovih naukih !
Ameriški Slovenci, tudi mi bomo čuli te dni to veselo naznanilo. Tudi za nas je to betlehemsko detice edini vir prave sreče. edin ogeljni kamen svetnega blagostanja, o čujmo ga! Ne prislišimo! Hitimo tja k jaslicam, padimo pred tega našega novorojenega Kralja in prisezimo mu novo zvestobo, novo uda-nost — do smrti.
S Kristusom edino bodo naši božični prazniki v resnici "merv" — "radosti," — "merv" bo pa tudi naše življenje in "merv" naša smrt. Zato
Živel novorojeni Kralj naših src!

r
RADOSTNE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO
Vsem mojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znacem!

FRANK BANICH
A
NAJVEČJI SLOVENSKI DRY-GOODS STORE V NASELBINI
1902-4 West 22nd Street
Chicago, Illinois
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom priporočam svojo bogato založeno trgovino z mešanim blagom.
Za Božič boste gotovo kupili svojim dragim kak dar. Pridite in kupite tak dar pri meni. Za Miklavža za na sv. večer dobite pri meni vsakovrstnih igrač za vaše male.
V moji trgovini dobite najtrpežnejše vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Najboljšo spodnjo obleko. —< Raznovrstno blago za šivilje. — Otroške obleke. — Obleke za vaše dečke šolarje in deklice. -— Za delavce imam jako trpežne površne hlače "Overalls." — Zimske kape za može in fante v vseh velikostih. — Pridite in oglejte si mojo trgovino!
Rojaki ne pozabite na geslo: SVOJI K SVOJIM!
-edinost*
V NEDELJO POPOLDNE.
Piše Rev. J. C. Smoley.
TEDENSKI KOLEDAR
4. adv. — Janez Krst. oznanju-je pokoro. Luk. 3.
Nedelja — Viktorija, dev.
iji muč.
34 Pondeljek — Adam in Eva.
25	Torek — Božič. Rojstvo Gospodovo.
26	Sreda — Štefan, prvi muč. Četrtek — Janez, apost. in
evang.	r.
>g Petek — Nedolžni otroci,
muc. *
29 Sobota
škof.
— Tomaž Kant.,
-o-
PEKEL.
|e pekel, in to je tretja poslednjih reči. na katero bi kristjan Tie smel nikoli pozabiti.
Pekel je kraj groznih, nepopisnih bolečin, kamor so bili vrženi padli angelji. kjer kaznuje božja pravičnost vse pogubljene. Pekel bi lahko imenovali "Božjo ječo. božjo okaznilnico." Ako imajo svetni kralji, svetni vlidarji ječe, kaznilnice za svoje uporne podanike* naj li kralj vseh kraljev, vladar vseh vladar-! jev ne kaznuje teh. ki prestopajo njegove postave, ki se upirajo njegovi volji?
Z ozirom na strašno resnico, nas Cerkev uči, da je pekel, to je kraj, kjer čaka grešnike kazen ; da gredo duše nespokornih grešnikov takoj po smrti v pekel in tla bodo te kazni v peklu, da bo trpljenje v peklu večno.
Ti. pravi Odrešenik o pogubljenih. bodo šli v večno pogubljenje ; pravični pa v večno življenje. Umrl je bogatin, pravi na drugem mestu Odrešenik, in je bil pokopan v peklu. In zopet drugje imenuje Odrešenik pekel "večen ogenj, kjer bo jok in škripanje z zobmi, kjer njihov črv ne umrje." Ne manj kot pet-
jih govorih pekel.
Trpljenje pogubljenih v peklu bo trpljenje izgube in trpljenje čutov. Prvo obstoji v tem, da bodo pogubljeni oropani gledanja Boga, ki je največje dobro, Boga, ki je bil človekov največji dobrotnik od začetka pa do koti-ca. Drugo trpljenje bo pa obstalo v bolečinah, kakor goreč ogenj, in druge muke, posebno pa družba zavržencev.
Dasi vera ne opisuje narave o-gnja, nam sv. Pismo in cerkveni očetje nikakor ne zabranju-jejo. tla ne bi verovali na materij elen, resničen ogenj. Ta ogenj bo mučil d"šo in telo, kakor nam kaže to Odrešenik v priliki o bogatinu in Lazarju. Bogatin
da sem zaklal svojo žrtev," bi mu to kaj malo pomagalo. Ne gre se za čas, v katerem je bil greh, gre se na velikost in za hudobijo greha.
Greh premišljujemo lahko z dveh strani, fizično in moralno. Ako vzamemo greh fizično, je kot delo človeka končno pa vzamemo greli moralno, je pa nekaj več.
Če ga vzamemo moralno, pride zraven še vse to, na kar se človekovo spoznanje in volja razteza, in to je pri grehu neskončni Bog. To razmerje k neskončnemu pride vpoštev, če se gre za to, da sodimo grešno dejanje po njegovi nravni nevred-nosti.
,Ni prav, če v šoli oklofuta ucenec soucenca. Še veliko večja, je pa krivica, če bi dal učenec zaušnico učitelju. Dejanje je o-bakrat eno in isto, nravna vrednost je pa druga. Je kaj drugega, če razžalimo duhovna ali pa škofa, podanika, uradnika ali predsednika ali vladarja. Kolikor viš-
BOŽIČNA VOŠČILA TRGOVCEV IN OBRTNIKOV IZ KANSAS CITY, KANS.
PETER SHUTTE 525 — Ohio Avenue
KANSAS CITY, KANS. Prodaja površne suknje za dež in jih razpošilja po celi Ameriki.

STANKO JANEŽIČ
412 — No. 5th St.
Mesnica in Grocerija. KANSAS CITY, KANS.
PHILIP VESEL
430 — No. 5th St.
Mesar in Grocerist KANSAS CITY, KANS.
govori: Oče Abraham, imej us js	„
miljenje in pošlji Lazarja, da po- Ja oseba- tollko vecJe razzalje-1
moči svoj prst v vodo in ohladi moj jezik, ker trpim grozno v tem plamenu."
Trpljenje, muke v peklu se ne dajo opisati. Ena ura trpljenja v pekhi je hujša kakor milijoni let najhujših muk na svetu.
Mislimo pogosto na pekel bojmo se pekla, da ne pridemo v kraj pogubljenih. Ne bojte se teh. pravi Gospod, ki telo umore, duše pa ne morejo umoriti; veliko bolj se bojte teh. ki umore dušo in telo v večni ogenj Mat. 10, 18.) Bojmo se pekla, še veliko bolj pa se bojmo smrtnega greha, katerega kaznuje Bog z večnim pogubljenjem.
-o-
APOLOGETIKA.
Greh in pekel.
Greh je nekaj konečnega, je delo človeka, konečnega bitja Kako se mora potem večno kaznovati ?
Prijatelj, če bi rekel morilec sodniku: "SAMO na eno minu-
to me lahko obsodiš, ker tudi najstkrat omenja Kristus v svo-ijaz nisem dalj časa potreboval,
nje.
Bog pa je, kakor grešnik prav dobro ve, neskončna visokost in veličanstvo. V razžalitvi Boga je zapopadena neskončna krivda, za katero mora priti neskončna kazen. In ta.neskončna kazen je potem večen pekel.
Če bi se smrten greh kaznoval s časno kaznijo, na primer s peklensko kaznijo milijona let, bi Bog ne bil več Bog. To je, on bi ne bil več najvišje bitje. Predstavljati bi si mogel jaz potem lahko bitje, ki bi bilo tako visoko, da bi za njegovo razžalje-nje bila potrebna kazen dveh treh milijonov let . . . Tako bit-jt bi bilo torej višje ko Bog, — kar bi bila nesmisel. Če hočt Bog ostati Bog, potem mora bi ti za greh večna kazen.
Optimist je tak človek, ki veruje, da se bodo vsa jajca izvalila, ki jih da valiti koklji. * * *
Kadar denar govori, tedaj jih največ sliši samo njegove odmeve.
PETER SCHNELLER
517 — N. 5th St.
Grocerija in Mesnica KANSAS CITY, KANS.
M. M. HACHINSKI Moderna Pekarija
v Hrv. Slov. Domu 410 — N. 5th St.
KANSAS CITY, KANS.
FABINA E. MUS Grocerija in Mesnica
KANSAS CITY, KANS.
Phone Fairfox 3149.
ANTON PINTAR 507 — Dugaro avenue
KANSAS CITY, KANS.
Izdelovatelj žlebov in vseh pleharskih potrebščin.
Vsi voščijo vsem svojim odjemalcem vesele praznike in srečno Novo leto!
* * * * + * * + + + * * + * + * + + * + * + + * + + + * * + * + * * * + * * * * * *
Phone: Canal 4918.
Dr. Joseph E. Ilrsich
Zdravnik in kirurg
1901 — West 22nd St.
*
4» *
+
4» *
♦
4»
if *
* * * * + * *
Chicago, 111. 7
t *
t
11. ure do 12. ure. Popoldne od 1. ure do 3. ure popoldne. Zvečer od 7. do 8. ure.
t
Želim tem potom vsem Slovencem v naselbini ra- fl»
i
dostne in zadovoljne božične praznike in srečno
i *
1
1 *
URADNE URE:
Od
NOVO LETOl

Joh
Kosmach
Trgovina z železnino in barvami
1804 West 22nd Street
Chicago, 111.
Vošči in želi tem potom vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem vesele, zadovoljne božične praznike in srečno zdravo Novo leto 1924.
Rojakom se priporoča pri nakupu razne železnine, kot ključavnic, tečajev in vsakovrstnih drugih takih potrebščin. — Zlasti pa imam v zalogi vsakovrstne barve za barvanje hiš znotraj in zunaj. — Stavbinska, mizarska in tesarska dela prevzema sam. — Popravlja hiše in vse kar spada v njegovo obrt. — Posebne izkušnje imam pri lepenju papirja po sobah.
Kadarkoli potrebujete mizarja ali tesarja tedaj pokličite Mr. Kosmacha:
Phone: CANAL 0490.
BOŽIČNI SPOMINI.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
mislili one dogodke, ki so se spolnili v Betlehemu ono noč, ki je razsvetila luč narodom, ko se ie rodila ljubezen.
Že stavljenje jaslic, je nudilo nedolžnim srcem toliko veselja, kaj šele sveti večer sam. Z lin cerkvenega stolpa se je oglasil večerni zvon, pozdravljajoč o-no, čigar je menda mati bila vredna postati. Tedaj je oče vzel blagoslovljeno vodo, in-moleč rožni venec je v vsako ^obo vr-g-el blagoslovljene vode par kapljic in prosil Božjega deteta naj nas obvaruje vseh nesreč in naj kraljuje v naših hramih s svojo milostjo. Med tem časom pa je mati pripravljala mizo, pogrnila jo je z snežno belim prtom in na prt je dela par hlebov belega kruha, poleg njega pa je postavila sv. razpelo. Ona je rekla, da o polnoči "Bogec" kruh blagoslavlja. Spomin je lep, naj je čigar znamenje stoji, na mizi, to noč prišel na svet in pričal sam o sebi, da je živi kruh, ki je z nebes prišel, in kdor je ta kruh bo živel vekomaj. Naj se ta omikani svet, z svojo naprednostjo in prosvitljenostjo, še bolj krohota • in smeje, starokrajskih praznovernosti in bajkam, sledu z duše ne more zbrisati, da še živi čarobna poezija svetih večerov, ki jih je preživel še veren v nedolžnih letih, globoko v duši. Zaman vse govorjenje na jeziku, srce bije nemirno v prsih, in ko bi napuh ne branil, in se ne tako globoko ponižal, pred naprednimi, za mračnjaka, bi z vso dušo, zaklical: "ah spomini vrnite se nazaj," in ti ki si to noč se ponižal priti na zemljo, kraljuj vnovič v mojemu srcu." Tpda tega ne, kar razum sili, strast brani.
A vrnimo se nazaj k opisovanju svete noči, ko je na mizi pripravljeno vse, je že navadno precej temno, kjer z večernim a-ve, objemlje mrak že zemljo, in beli sne£ kjer je pripravil, nedolžnemu detetu mehko belo posteljo, po vsej naravi, je pričel zmrzovati od slamnato kritih
streh, so se pričele delati ledene sveče, mrak naznanja s svojo ' temnostjo, da bo kmalu zavladala noč. A" noč, sveta, ki bo razsvetila luč na zemljo, tedaj prižgejo luč in sicer ta večer dve, petrolejko ki visi od stropa in sveti v sobi in malo oljnato z rdečo svetlobo, pred jaslice. Ko je vse v redu že, tedaj mati prinese veliko skledo kaše, ki je ta-korekoč v modi na sv. večer. Ko je večerja končana, vabita v vaški cerkvi zvonova k pobožnosti, kjer se moli rožni venec, pojo lavn^anske litanije in potem odmevajo po razsvetljeni cerkvici božične pesmi. Cerkvenih je za ta večer prižgal vse sveče kar jih je cerkvica premogla, da je bilo bolj umetno. "Tiha noč, sveta noč" se slišijo akordi božične melodije v cerkvici. Iz zvonika, se pa sliši slovesno potrkava-nje zvonov, kjer se njih glas raz-meva še daleč v noč, črez sneženo plan. Naznanjajo nemi bronasti glasovi, da se je rodil Božji sin. Srca pa romajo v duhu z betlehemskimi pastirji v zapuščeni hlev, in z njimi slave novorojenega deteta, ki je luč sveta. — Ko utihnejo v cerkvi božične pesmi, se vrnemo domov, kjer opravimo svoje večerne, hišne molitve, ta večer se zmolijo vsi trije rožni venci. Starček, oče ki mu že je sneg zapadel na črne lase moli naprej, družina pa za njim, spominja se v svojih molitvah vseh prijateljev, sovražnikov, svojih sinov in hčera, ki so ta dan ločeni od svoje družine, in prosi zanje božjega blagoslova. Po molitvi, prinese mati posodo orehov, kjer taremo in z lupine pobiramo sladka jedrca, med tem ko pripovedujejo oče ali mati kako povest, ali svoje doživljaje. Cas se nagiba na uri proti deseti uri. Na vasi se sliši pok, kjer z puške, je poslal tri salve stari lovec v proslavo božične noči. Sosedje in vsi vašča-ni se začno zbirati, da z osvetljenimi bakljami odidemo k farni cerkvi k Polnočnici. Slovesno zadone piščali orgelj stari župnik izpostavi Najsvetejše, in po cerkvi se sliši slovesni "Te De-
um Laudamus," po zahvalni pesmi se prične velika sveta maša, pevci pa ina koru pojo v slavo Božjemu detetu božičnico. Marsikatero oko se porosi nad veseljem in milobo ki zavlada med službo božjo. Maša gre h koncu oči se še enkrat uprejo zdaj k jaslicam, zdaj k Božičnemu drevescu, dokler se oko ne ustavi v monštranci in sprejme blagoslov iz Najsvetejšim. In potem se vračamo zadovoljnih src, eni domov, drugi pa v sosednjo podružnico k zomicam. — Ta-
ko smo preživeli v domovini Bo-1 žične praznike in naši spomini! hite nazaj in tukaj iščejo miru! želj na srca domače sv. noči. I-1 šče zaman, one poezije ni. — oja pač, pred tabernakeljmom, kjer sije odsev zvezde večne luči, tam se upokoji srce in najde kar med svetom zaman išče, le tukaj lahko zapoje z M. Elizabeto: "O sveta noč, kako žariš, — kako mi v dušo govoriš.
Pozdravljena z dna srca, — prinesla ti si mi — Boga.
BS£
g
NAJVESELEJŠE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO
LETO
vošči tem potom vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
Frank Bruder
SLOVENSKA MESNICA IN GROCERIJA 141 Gooding Street
La Salle, 111.
Slovenskemu občinstvu v naselbini in okolici se priporočam v naklonjenost.
Pri meni dobite vedno izvrstno sveže vsakovrstno meso. — Suho« svinjsko meso po dorfraopm načinu preka-jeno. — Izdelujem vedno PRAVE KRANJSKE DOMAČE KLOBASE.
Rojaki ne pozabite gesla:
SVOJI K SVOJIM!
Našim rojakom najbolj priljubljena Banka
JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILL.
Kapital $150.000. Aktiva čez 6 milijonov dolarjev.
Pridružite se našemu božičnemu hranilnemu klubu za leto j 924.
PAPEŽ CASH GROCERY MIKE PAPEŽ Jr. propr.
Cor. Hickory and Granite,
Joliet, IU.
Voščim tem potom vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno sveto novo leto. Obenem se priporočam za prihodnje leto! Blago dobro in postrežba točna!
SVOJI K SVOJIM!

1
JOLIET SLOVENIC TRANSFER CO. ANTON GOLOBIČ Hard and Soft Coal Jackson and Indiana St. Vesele praznike in srečno Novo leto vsem !	Radostne in zadovoljne božične praznike in srečno sveto Novo leto vsem cenjenim naročnikom tega lista! MARKO BLUTH~" 512 — N. Broadway St Zastopnik lista Edinost
Radostne božične praznike in srečno Novo leto želi odjemalcem in prijateljem MARTIN GORŠIČ GROCERIJA IN MESARIJA na No. Hickory St.	PICTURE FRAMES NATIONAL TUDIO na No. Chicago Street Vošči vsem Slovencem vesele praznike in srečno Novo leto!
MIKE KOLENC GROCERIJA IN MESNICA 1600 — N. Hickory St. Vošči vsem odjemalcem vesele praznike in srečno Novo leto! |	METROPOLITAN PHARMACY Cor. Chicago and Jackson Str. Želi vsem Slovencem zadovoljne božične praznike in srečno Novo leto!
Božična Voščila Pittsburških Trgovcev in Obrtnikov.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem!
MICHAEL JAKETIČ 5145 — Buttler Street.
PATRICK SULIVAN 57th Street
želi vsem odjemalcem in prijateljem vesele praznike in srečno
NOVO LETO!
F. TREMPUŠ Pittsburgh, Pa.
želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
MICHAEL ŽUGEL
5117 — Buttler St.,	Pittsburgh, Pa.
Voščim vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto ter se vsem priporočam še v nadaljno naklonjenost.
PAUL KLUN 4933 — Buttler Street.
Vošči vesele praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem!
Vesele praznike in srečno Novo leto želi vsem prijateljem in znancem
JAMES HANNLON 5127 — Buttler St.
Radostne božične praznike in srečno Novo leto odjemalcem in vsem prijateljem želi
FRANK ARH 5404 — Buttler street.
JOHN ŠPEHAR 5100 — Buttler Street
želi vsem svojim prijateljem radostne božične praznike in srečno Novo leto!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in znancem sirom Amerike želi
JOSEPH KROTEČ Pittsburgh, Pa.
PRVA NARODNA BANKA V PITTSBURGH!!.
Osnovana leta 1852. Premoženje 70 miljonov dolarjev
ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM SLOVENCEM!
Se priporoča za pošiljanje denarja v stari kraj. — Za vlaganje prihrankov in za kupovanje prevoznih pa-robrodnih listkov.
FIRST NATIONAL BANK
Cor Fifth ave and Wood Street, PITTSBURGH, PA.

Vesel Božič in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi
FRANK GAŠPER 5119 —- Buttler St.
JQSEPH TIČAR 110 — 57th Str.
vošči vesele praznike in srečno Novo leto odjemalcem in prijatelj em !
Vesel Božič in srečno Novo leto vsem mojim odjemalcem in prijateljem!
KLOBUČAR & ROGINA 5236 — Buttler Street.
* * * * * * * * *
RADOSTNE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN
SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim prijateljem in znancem!
JOHN BALKOVEC 5400 — Buttler Street. PITTSBURGH. PA.
* * * *

Vesele praznike in srečno Novo leto voščim vsem prijateljem in znancem po širni Ameriki!
NIKOLAJ JAKETIČ Pittsburgh, Pa.
Radostne božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem!
JOHN RADOVIČ McCance Bldg 7th Ave.
Zadovoljne in vesele praznike 10 srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem!
DAVID LITMAN
o
54 in Buttler St.
NICK STAREŠINIČ 48 and Hatfield .Street
Vsem prijateljem in odjemalcem voščim vesele praznike in srečno Novo leto!
Radostne in zadovoljne božične praznike in srečno Novo leto vsem naročnikom tega lista. Iskrena hvala za vse naklonjenosti v tem letu!
JOHN GOLOBIČ
Zastopnik lista Edinost

Bodalo in nožnica.
Igralec Suett je precej rad pil. To njegovo slabost so hoteli izkoristiti. Igra v "Juliju Cezarju." Pozabil je bodalo za kulisami, neki njegov nasprotnik to vidi in da prinesti na oder liter
vina na mesto bodala. Vse strmi. Suett pa liter pogleda, ga nastavi na ustnice, izpije in da prazno steklenico nazaj z besedami : "Bodalo sem vzel, nožnice pa ne maram."
&	KOVAL & SONS	%
$	Trgovina z mešanim blagom	$
jjjjj	ELY, MINNESOTA.
$ Pri nas dobite vsakovrstno blago, kakor obuvala, $ grocerijo in svežo meso.
Obenem voščim slavnemu občinstvu vesele praznike in SREČNO NOVO LETO.	$
Radostne in zadovoljne vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem
LOUIS KUKMAN
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA 1901 — West 22nd St.,	Chicago, III.
Slovenskim gospodinjam se priporoča v naklonjenost. — Prave domače kranjske klobase vedno na razpolago.
B00000000000®®®000®000®®00000(
JOHN STAYER
SLOVENSKI GROCERIST
1952 — West 22nd Street,	Chicago, 111.
Vošči tem potom vsem svojim odjemalcem prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno, zdravo NOVO LETO!
Obenem priporoča svojo dobro urejeno grocerijsko prodajalno slovenskemu občinstvu.

* * * * * * + * *
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, ^ vsem rojakom in rojakinjam v Chicagi, kakor tudi po ^ celi Ameriki želi	^
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN	♦
SREČNO NOVO LETO
»j*
Prvi Slovenski Dry Goods Store v Chicagi,
JOHN GOTTLIEB	*
+ 1845 - \V. 22nd St,	Chicago, 111. J
FRANK TOM Ažlč
SLOVENSKA GROCERIJA
1858
West 22nd Street,	Chicago, I1L
Vsem mojim odjemalcem in prijateljem voščim vesele in zadovoljne božične praznike in srečno zdravo NOVO LETO 1924.
Slovencem se priporočam v naklonjenost!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
želi vsem odjemalcem in prijateljem
JOHN FABJAN
SLOVENSKI KROJAČ
1932 — W. 22nd Street,
Chicago, HI.


33

Vsem rojakom v naselbini želim zadovoljne vesele božične praznike in srečno NOVO LETO
ANTON TOMAŽIN
MEHKE PIJAČE — SLADOLED in sladščice
1903 — West 22nd St.	Chicago, UL
Se priporočam rojakom v naklonjenost!
0
- Vesele in zadovoljne božične praznike in srečno ^ ^ vspešno Novo Ipto želi vsem prijateljem in znancem
ANTON KOŠMRL

Vesele praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem
Vcelik Studio
M. Arbanas, propr.
ARTISTIC PHOTOGRAPHER 1147 — West 18th cor. May Street. CHICAGO, ILL.
* *
* 1942
SLOVENSKA BRIVNICA W. 22nd St.,
*
Chicago, 111. *
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom priporoča ^ svojo dobro urejeno brivnico.
e
0 .. " ".......&
^ želim vsem svojim odjemalcem in vsem prijateljem in
znancem!
Radostne in zadovoljne božične praznike in srečno Novo leto 1924.

JOHN WALKER
SLOVENSKI IZDELOVATELJ CIGAR
Chicago, 111.
$ 2110 — West 21st Place & ~
^ Se priporoča slovenskim trgovcem, gostilničarjem I?
zlasti pa slovenskim društvam pri naročanju cigar za f© ££ razne veselice itd.
Posebno dobre so cigare "Little Johnny Walker.
Poizkusite jih!
Rojakom se priporoča pri naročanju slik. —- Izdeluje vsakovrstne slike. Delo jamčeno.
Širite list "Edinost"
Nikdar ne sodi človeka nal podlagi izjav njegovih sovražnikov, ker brez teh ni nihče. * * *
Slava po navadi človeka ved no več stane, kakor je vredna
SL0YECI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
Nen^ceK
1439 W. 18th Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE 8L1 KB!
IVOJ POKLIC VRŠI ŽE f 30-LETNO IZKUŠNJO!

Phone: CANAL 0537—5889
CHAPEL 2046 West 23rd Street.
Mrs. Nicholas Goettert
LICENSED EMBALMER
POGREBNI ZAVOD
in
ZASTAYE
bander a. regaliie in zlate zn»-ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje
emil bachman:
a i 07 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL.
Pozor!
Pozor!
Samo edina ALPEN-TINKTURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem Jepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3- —, srednja steklenica $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj.
Jakob Wahcic
1434 E. ga. Str. CLEVELAND, OHIO.
» & & & & & & & & & & & #
V* &
Andrew Glavach
LICENSED ASSISTANT in Auto Livery, Autos for Funerals, Weddings, and
Christenings.
Vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom želim vesele božične praznike in srečno NOVO LETO!
Andrew Battistig
GENERAL CONTRACTOR AND BOUILDER
1901 — West 22nd St.
Chicago, 111.
Izvršujem vsa stavbinska dela. Zidam nove hiše in vse, kar spada v mojo obrt. Vsem rojakom se priporočam!

&
# / 9
Se priporoča Slovencem in bratom Hrvatom v naklonjenost.
Kadarkoli nas potrebujete pokličite nas.
Za poroke, krste, ali druge stvari, kadar potrebujete avtomobil pokličite po telefonu Mr. Andrew Glavača, nje
gova številka je: Canal 5889, ki bo vam rade volje postregel.
Rojaki vedno se obračajte na svojega rojaka. Držite se gesla SVOJI
k svojimny
Naslov Mr. ANDREW GLAVAČA
1844 — West 22nd Place, CHICAGO, ILL.
■Obenem voščimo ob tej priliki vsem Slovencem in bratom Hrvatom vesele
božične praznike in srečno vspešno
. . „, j,4 Tli. V

al/
NAJVESELEJŠE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
vsem mojim cenjenim odjemalcem in znancem!
IJOSIP PERKO
SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI
2101 — West 22nd Street,
Chicago, 111.
_s—
V zalogi imam vedno naj-trpežnejše čevlje za može, žene, fante in deklice, v vseh fj 1 velikostih.
Pri meni dobite tudi najboljše galoše "rubbers" za mokre dneve.
RlC* (M	,	.
note*«* Kadar se torej namenite kupiti čevlje ne pozabite na mojo trgovino.
Slovenci ne smemo nikdar pozabiti na geslo:
SVOJI K SVOJIM!
O	^ =


«»" A vn-

"Oh, Matijče, pripovedoval bi ti lahko dva meseca, tudi tri, pa še ne bi bil pri kraju!" se je pobahal in mencal kozarec s koščenimi krivimi prsti, preden ga je vzdignil k ustom.
"Pa ne da bi imel celo tiste, 'Črne bukve'?"
"Imam jih, imam, dobro si uganil," je naglo pokimal berač in si obrisal brke. "Črne bukve imam shranjene na visoki gori v skalni razpoki, pa 'Kolomanov žegen' tudi! Rečem ti pa, Matija — nikomur ne nosi tega pod nos, sicer škoduješ meni in sebi! V teh bukvah je dosti čudnega in skrivnega, kar ni znano navadnim ljudem. Le poglej nVe, Matijec: marsikaj vedo berači, ker obhodijo toliko sveta, toda jaz, Andraž Hudopisk, jaz vem več kakor vsi berači vsega sveta!"
Držal se ie častljivo in učeno, Mataj pa ga je verno gledal in poslušal.
"Pegaste roke imaš. vedež si! Povej po meni, samo meni, kaj znaš vse! Nazarensko rad poslušam take reči."
"Žive vozle znam delati, kruh znam učuditi, da ne vzhaja..."
"Pa ne da bi znal zagovarjati tudi kačji pik?'' se mu je Mataj živo zaletel v besedo.
"To bi bila meni prava malenkost!" se je odrezal mogočno. "Pa kač se sploh ne bojim nič. Le čakaj, da ti povem! Na Veliki Šmaren je tako svet dan, da še gadje ne smejo laziti po zemlji. Kvišku ti zlezejo vsi, proti kraljici nebeški. Na ta praznik -sem ležal pred dvema letoma pod jablano, kar je cepnila kača z drevesa name in me pičila semle v laket. Škodovalo mi pa ni nič, ker sem dobro zavarovan tudi proti najhujšemu kačjemu strupu. Pojedel sem namreč kačje srce na tešče, še preden so me vzeli k soldatom."
"Ali je bilo kaj hudo ostudno?"
"Hm, klobaso imam rajši. Veš kaj, Matiče, naroči, naroči zdajle vsakemu eno! Bova laglje pila! Mlinar ravno spet prihaja semkaj!"
Matija je bil zadovoljen s Hudopiskovim predlogom ; zahteval je dvoje klobas in še pijače.
"Andraž, ti se menda ne bi bal niti vešč?" je povzel iznova.
"Kar nič ne! Veš, Matija, čebula jim strašno smrdi, čebula! Zato je nosim zmeraj nekaj s sabo v malhi. Posebno moč imajo pa čarovnice ali vešče zvečer pred Svetim Tomažem in Kresom, pa tudi na binkoštno nedeljo. Takrat najrajše lazijo po polju in kujejo lunino zlato v cekine in jih mečejo v bele rjuhe."
"In hudo so nevarne, kajneda?"
"Seveda so, lej ga! Delati znajo take pogače, ki razneso vsakega. Peko jih pa iz samih modrasov, slepovožev in zelenih kuščarjev. In slano znajo delati *pa točo!"
"I, saj res!" se je domislil Mataj. "To so mi pripovedovali tudi moj oče. In moj oče so pa že tudi vedeli nekaj. Kako pa delajo one babnice točo in slano?"
"Mleka in žita, vode in soli namešajo in čudnih korenin. To čobodro izlijejo na polje, pa je."
"Kako pa je vendar to, Andraž, da nisi šel nikdar nabirat onih cekinov, ki so jih metale vešče v rjuhe?"
"Tisto zlato bi dobil Ie nedolžen človek, mene se pa tišči zmeraj preveč grehov. Ampak naredil sem drugo, Matija! Vedel sem tole: kje božja mavrica pije vodo, tam je vreča denarjev, pa vreča uši; kdor se po golih kolenih priplazi do tja, koder se upira mavrica, dobi oboje."
4'Pa si kaj dobil, Andraž?"
"N ič. Le poslušaj! Na levi nogi mi je zlezla hlačnica do pod kolena, ne da bi bil kaj opazil. Pa ni bilo nič. Drugikrat sem šel v ris, klicat hudiča."
"Bes te plentaj!" se je zavzel Mataj in udaril po mizi. "Ali si —"
"Le počasi, Matija, počasi! Lej, Zagorjanov oča nama ne-so klobase in pijačo."
Hudopisk je zacmakal pohlepno. Očesci sta se mu svetili kakor živa ogeljčka.
"Bog vama blagoslovi!" je zamrmral mlinar in postavil zahtevano na mizo. Prinesel jima je še hleb kruha, pogledal skozi okno in šel iz sobe.
Matija je odgnal muhe. ulomil ogal kruha, se odkril in naredil tri velike križe, o
"Jaz jem kar vse od kraja." je rekel Hudopisk in zasukal krožnik tako, da je bila večja klobasa na njegovi plati. In hitel je žvečiti, kar se je dalo.
44Pa si bil res v risu?" je vprašal Mataj, ki je iztežka premagoval radovednost.
Berač mu ni mogel odgovoriti takoj, ker so mu bila usta polna. Samo očitaje je pogledal nepotrpežljivega soseda.
"Čakaj no, da se ne zadavim, še preden pojem klobaso!" ga je zavrnil naposled nejevoljno. "Taka smrt bi bila pa vendar malo prežalostna.! Ne morem požirati kar po celem in še govoriti obenem!"
"Saj počakam," ga je miril Mataj, "nikar se ne jezi, ljubi špehomah!"	1
Berač se je zganil in za trenotek sovražno pogledal Matij-ca. zakaj strašno ga je grizel in pekel nespoštljivi priimek "špehomalh."
"Le čakaj, jaz ti že zakurim!" si je mislil sam pri sebi. "Hudo se boš moral pokoriti za špehomalha, Matajev Matija!"
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V tej številki nismo priobčili nekaterih dopisov, ki smo jih prejeli zadnje dni. To zato ne, ker so polemične vsebine. Božična številka je posvečena za božično radost in veselje. Polemični članki in dopisi bodo sle-
dili v prihodnjih številkah. Vse bo prišlo na vrsto samo malo potrpljenja.
-o-
Pri volitvah zgube nekateri kandidatje, ker niso dovolj poznani ; drugi pa zopet zato, ker so preveč poznani.
0 0
0
Slovenskim družinam v naselbini naznanjam, da obratujem lastno pralnico, kjer peremo vsakovrstno peri10- — Delo dobro in za vsakogar zadovoljivo. — Kadarkoli imate kako perilo za pranje pokličite nas po telefonu, da pridemo po perilo na Vaš dom. Perilo Vam pripeljemo, ko ga operemo zopet nazaj na Vaš dom.
Kadarkoli imate kako perilo nepozabite na lastno slovensko pralnico!
Park ViewIWet Wash Laundry Co.
ŠTEFAN HORVATH, lastnik. x5oi — So. California Ave.	TeL: Rockwell 1230.
0:0:0
Radostne in zadovoljne božične praznike In @
srečno Novo leto želi vsem Slovencem v C®>
naselbini	®
©
FRANK KOSMACH	©
JAVNI NOTAR 21 IG — West 22nd St.	Chicago, 111.
Prodaja zemljišča, lote, zavaruje proti ognju, dela kupne pogodbe za tu in stari kraj. Preskrbi posojila na zemljišča — mortgages itd. Zri vse se najtopleje pripo-
01O1O
VSEM NASELBINAM, VSEM ROJAKOM IN ROJAKINJAM. ZLASTI NAROČNIKOM NAŠIH
LISTOV
želim vesele in zadovoljne božične praznike in srečno vspešno Novo leto 1924.
LEO M L A DIC H Potovalni zastopnik lista Edinost in Ave Maria.
527 — Main Str.
Forest City, Pa.
TUDI NA ELY V MINNESOTO
pride Miklavž
za letošnji Božič! In kje bo Miklavž dobil vse potrebne darove, igračke in drugo za naše malčke! — KJE? — Pri SLOGAR BROS. — Kjer imajo vse take stvari, ki se rabijo za okinčanje drevesc, imajo vsakovrstne igračke, kakršne koli hočete!
Kaj pa odraslim?
NE BOSTE DALI LETOS NIKAKEGA DARU?
Šur da! Spodobi se. Pridite in kupite za božični dar svojim dragim v naši trgovini, kjer imamo vsakovrstne oblačila in blago. Pri nas dobite krasne "nephis" lepo žido najboljše kvalitete, za moške vsakovrstne srajce volnene, kakor tudi praznične vsake vrste. Lepe ovratnike in drugo. Za gospodinje in dekleta smo dobili za božič posebne vrste raznotero manufaktur-no blago, cvirn vseh barv in kvalitet, kakor tudi pavolo za štri-kanje.
V zalogo smo prejeli tudi nove "Puritan" plošče za gramofone. Božič je tukaj, vsak ima rad malo zabave pridite in kupite jih!
Naša grocerijska trgovina je za praznike založena z vsakovrstnim najboljšim blagom. Gospodinje bodo rabile zz praznike marsikaj posebnega pridite k nam in dobili boste. Imamo tudi vsakovrstno meso in to po nižji ceni kot poleti.
ZA VSE SE VAM NAJTOPLEJE PRIPOROČAMO!
SLOGAR BROS.
Največja slov. trgovina z Dry Goods
ELY, MINN.
ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI
Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo.
Priporočamo se za obilen obisk.
BENJ. EICHHOLZER
Trgovec z vsakovrstno železnino
316306
Vsem cenjenim čitateljem vesele božične praznike, in srečno in zadovoljno Novo leto. Naj v naših srcih vlada te dni veselje in zadovoljstvo, naj kraljuje v njih nebeški mir, ki ga an-geljci trosijo na sveti večer ljudem, ki so dobre volje.
* * *
Ali bi ne bil ti rad v tistih letih, kot si bil nekdaj, ki si tako nestrpno čakal svetega ve":eia — svete noči doma pri ljubi mamici in dragemu očetu? Kje so tisti časi. tako toži vse. pisatelj za pisateljem, delavec za delavcem v pogovoril'. Take želje nam vzbujajo silne spomine na tiste nedolžna leta, ko smo bili resnično tako srečni med srečnimi. Toda zanami so ti časi, mi pa se jih spominjamo z veseljem in naše duše hrepene po njih . . .
* * *
Li^t Edinost prihaja danes v praznični obleki pred svoje drage naročnike. V povečani izdaji, večji kot kdaj dosedaj je danes. Na šestnajstih straneh smo ga izdali. Božič je, tud: naročniki hočejo nekaj več za tn lan in tu ga imate. Preberite lepe božič-J ne povesti radujte se in bodite
dobre volje . . .
* * ❖
Da je bilo v stanu izdati list v povečani izdaji gre v prvi vrsti ! čast našim blagim sotrudnikom,; zatem zastopnikom po naselbi-l nah, ki so šli na delo za svoj list in mu pridobili toliko oglasov kot še nikoli prej ne. Zatem pa nam prijaznim trgovcem in obrtnikom, ki so oglase naročili in s tem listu pomagali . * * *
Vsem, ki so kaj storili, da se je ta številka izdala v tako lepi povečani izdaji najprisrčnejša zahvala. Vi možje ste pomagali in ali vas ne veseli sedaj, ko i-mate v roki tako lepo izdajo. A-li jo ne gledate z veseljem? Prepričani smo da! Hvala vam možje, vi ste pokazali, da ste z listom tudi s svojim srcem, kajti vaša dejanja v današnji števil-
ki sama glasno govore, da j*
delo katoliških mož! ' * * *
Še enkrat čast naselbinam K so reprezentirane v tej danaiJ? božični številki z oglasi trgovcev!
*	* * H
List Edinost pa tem potom
požar j a vso slovensko javnost ki jo doseže ta list, da naj VDo števa te trgovce, ki so dali syT je oglase v list. Podpirajte trgovce, kajti s tem, da ti tr^v ci oglašajo v vašem listu p<vT pirajo vaš list, ki se bori kako vsako drugo podjetje za Sv0il eksistenco. Ne pozabite nikdar
in nikoli teh trgovcev!
*	* *
, Polagoma a sigurno si utrjuj, list Edinost svoj.o pot v našt naselbine. Ne da se "utajiti, čez. dalje bolj priljubljen je. Ta sec je priredil list kampanjo ^ pridobivanje novih naročnikov Ce si ti list dopade in Če si nje~ gov prijatelj, tedaj na delo, prj! dobi mu kakega novega naročnika. Od nas vseh dragi prjja. tel j i je odvisno, koliko se bo storilo tekom tega meseca za katoliški list Edinost. Zato vsi na delo vsak v svojem okrožja. Ne govorimo, bodo že drugi ampak recimo rajši: jaz bom storil tudi nekaj za svoj list, ki brani mene in moje prepričanje. Ce stopimo na ta inačin vsi na delo potem ni vzroka, da bi se ne doseglo to kar želimo, da bi Edinost postala katoliški dnevnik.
-o--
Leadville, Colo.
Predragi prijatelji: —
Vsem, ki delate za naš narod ali v "Edinosti", ali v "Ave Mariji" želim jaz vesele božične praznike in mnogo vspeha za naprej. Ako boste hodili po tej poti, bo vspeh rastel in se širil med poštenim slovenskim narodom. Vi vžigate s svojim pridnim de-lom luč, ki sveti vsem, ki so naši prijatelji, in bralci naših listov. Ti ne bodo zabredli v temino. ne v brezdna pogube, temveč ostali bodo naši in še druge j pridobivali nam.
Pozdrav vsem Vaš verni
Rev. John Miklavcič.
-o-
ŠIRITE LIST EDINOSTI

KAKŠNA PRAVILA IMA VAŠE DRUŠTVO?
Takšne kaj ne, kakršne ste na letni seji sprejeli!
KAM JIH BOSTE DALI PA TISKATI?
Ste že tudi to odločili?
AKO ŠE NISTE,
tedaj pišite nam po ceno.
NAŠA TISKARNA
izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še
Vas?
Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo kako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo
vsakomur!
TRGOVCI IN OBRTNIKI
ALI ŽE VESTE?
da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje p1"1" dejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista
EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se!
Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list m objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil.
Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST I
1849 W. 22nd SU	Chicago, H
00. m
JM 0
BOŽIČNA PRILOGA
000 00^
000
000
■ i®«
Spet sveta noč z nadzemeljske višave
spred trona božje milosti na gore, dole, polja in dobrave svoj tihi mir rosi.
In kar nesrečnih zemlja je rodila,
ponižanih, razžaljenih, v vseh prebudila se to noč je sila, vse je navdal nebeški dih . .
V Ljubezni čisti zaplamti ti duša,
tjakaj v nebo ji gre polet, in vsa zamaknjena posluša duhov tajinstveni šepet.
Rad. Peterlin-Petruška.
000 00#
000
000 V* 0 0
#00
#00
#00 ' *0
##0 #00 ##0
Radivoj Peterlin-Petruška:
I.
Čez zimsko polje pelje me korak pravkar z gore je "Ave" odzvonilo, zdaj ... iz vasi mi zadiči kadilo — in v sladke misli me zagrne mrak.
Oh, kje so časi, ko sem bil enak; ko dete za očetom sem hodilo po hiši vsej molilo in škropilo, dišeči me objemal je oblak . . .!
In iz temine stopajo po vrsti obrazi dragih mojih mladih let*— in zdi se mi, da sam otrok sem spet,
da boža mati z milimi me prsti, da na kolenih pri očetu spet sedim ki v šali mi v obraz iz pipe puha dim
Pot na Sv. Večer,
II.
Oh, kje so leta, kje so oni časi?! A duša še sedaj miru ne da si in v rodnih krajih, kot da sem na tujem sam v sveti noči, čisto sam potujem.
Sam v nočni temi solnčne slike snujem, kot lepših ni . . . Naenkrat krik začujem: to dece so srebrnozvočni glasi. Zasveti luč se, že sem v prvi vasi.
In v nizki sobi vidim kup otrok pred jaslicami zbranih v polukrog, a babica o Jezuščku jim pravi.
Pozorno stiska glavica se h glavi in iz oči plamti jim ogenj čist. In zdi se mi: Nad njimi čuva Krist!
' III.
A daleč pod gorami še je mesto mladostnih dni, zato naprej, naprej! Tam čaka dragih že srce me zvesto, da mi natrga sreče z zlatih vej.
In v mračno polje na brezkončno cesto grem zopet sam in z mislimi kot prej; kar v temi gor — je čudo, je-li res to? — nešteto luči migljajočih glej!
To k polnočnici že hite gorjanci--—
... In zadone zvonovi, moji dobri znanci, od vseh strani, budi se gozd in log.
In s trumo angelov v veličju večne slave spet kot otrok z nadzvezdnate višave prihaja v srca dobra dobri Bog!


i®
&&&
G*?*?
6 a a ffcffcffr


razsvetljava.
Rev. J. Plaznik.
Gospod župnik Martin je bil vidno vznemirjen. Vse je vrelo po župniji, ko je izročil delo v cerkvi svetega Teodora človeku. o katerem so govorili, da ni katoličan. Mesto je šele dobilo električno razsvetljavo. Dolo-' čili so, da naj dobi električno razsvetljavo tudi cerkev.
Sedaj pa ta nemir. Eden izmed nezadovoljnežev se je tako izrazil;
"Ne brigali bi se veliko, ko bi ne imeli človeka med seboj,1 kateri bi se razumel na napelja-1 vo električnih žic. Kaj pa naš Makel. dober faran, da mu nil para ; prav tam spredaj ima svoj sedež in vsako nedeljo je notri; ali ne prispeva tudi vselej h ko-lekti ? Sedaj pa ta Hofman dobi delo, kateri sploh ne hodi v cerkev. Dvomim če je ta človek sposoben napraviti kaj poštenega. Zelo se je naš gospod zmotil, ker je zavrgel Makelovo ponudbo. ker jej bila nekoliko dražja/'
Makelovo delo je bilo dražje, ker se je vsakdo na njega lahko zanesel .kar se pa ni vpošteva-' lo.
Vsa leta je cerkev razsvetljevala oljna svetilka, viseča od stropa. Ker pa je mesto dobilo elektriko, je bilo najboljše, da dobi tudi cerkev moderno razsvetljavo. Ker je bilo blizu bo-i žiča. so sklenili, da se napravi, tudi poseben električen okras za j ta praznik.
Gospod župnik bi bil rad dal delo svojemu župljanu, pa je bilo Hofmanovo delo najcenejše Naravno je bilo, da dobi delo tisti, kateri ga napravi najcenejše. Župnik je voljno prenašal vso kritiko; saj kritikovati zna] vsak norec. Vedel je tudi, da bodo našli vsako, še tako malo napako. Kar je bilo pa vznemirljivo, je bilo pa to, da se je delo tako odlašalo. Moralo bi^biti skončano že teden pred božičem. Sedaj je pa že božičen, sveti večer, pa je Še toliko reči nepopolnih.
Ko je tisto popoldne Hofman sam stopil v cerkev, se je župnik sprehajal, oziroma, hitro korakal gori in doli.
"Me veseli, da ste prišli, Mr. Hofman ; morda se vam bo posrečilo stvar nekoliko hitreje zgotoviti. Vsa stvar me že nekoliko vznemirja; štiri je že ura in vaš delavec mi pove, la bo delo izvršeno v štirih ali petih ti-
rali ; ravno isti človek mi je obljubil, da bo delQ zgotovljeno že pred nekaj dnevi. Saj veste, da mora biti zgotovljeno nocoj." |
"Saj bo zgotovljeno nocoj, gospod," je hitro odgovoril Hofman. "Zgotovljeno bo nocoj, če-j tudi moram sam delati; ravno zato sem prišel. Mene ni bilo doma več, kakor en teden. Pre-j pričan sem. da delavci niso krivi. Bila je prava zmešnjava; poslali so nam stvari na napačen naslov, druge stvari so pa zavlačevali ; bila je prava zmešnjava, kakor je navadno ravno pred prazniki. Večkrat smo morali celo brzojaviti po razne okras-j je. Delavci bi morali pa tudi že j zgotoviti opoldne. Ženske rabijo^ popoldne za sebe, da okrasijo, cerkev. Jaz sem nameraval, da' pridem sem danes opoldne, da delo pregledam. Ko sem sinoči( prišel domov, sem zvedel, da se je delo tukaj zopet zavleklo.' Zjutraj sem hitro dovršil svoje delo, da pridem popoldne sem in ostanem, dokler ni tu vse v redu."	;
Pogledal je po delavcih v prez-biteriju.
"Saj je že skoro gotovo; tisto delo pri jaslicah ne bo vzelo nad eno uro."
"Upam, da boste zgotovili.1 kakor pravite," je dodal župnik. "Morda sem se preveč zavzel za tako delo in morda ni moje razočaranje Bogu prijetno. Bog najboljše ve. zakaj se je tako zgodilo."
"Gospod, ali res mislite, da je Bog imel svojo*roko vmes, da se je delo zavleklo? Da je Bog j zavlekel delo do božičnega ve-| čera? Kjerkoli vprašam, povsod zvem, da je vzrok kje drugje I Delavci povzročujejo raztrese-nost vernikom; vi ste nervozni; jaz sem se moral odpovedati ne-j ki zabavi v gledališču nocoj. Vaš vzrok mi ne ugaja."
"Že dobro, že dobro." je mrmral gospod, zadovoljen, da je vsa i gospodar sam prišel. Če bi nam na zemlji šlo vse po volji, bi pozabili, zakaj smo na zemlji. Upam, da bo razsvetljava v prezbiteriju in pri jaslicah nagibala ljudi k pobožnosti."
Podjetnik se je smejal. "Saj jo boste imeli ; nato bom že jaz gledal. Kak vpliv bo imela na vernike, to pa seveda ni moja stvar."
"Ne, to je pa v rokah božjih."
je pobožno dostavil duhovnik.
"Oprostite, gospod," je rekel podjetnik, še vedno s smehom okrog ust, kakor bi ne bil slišal duhovnikove opazke. 4'Pričeti moram z delom," pogledal je na dolgo vrsto ljudi, kateri so čakali na spoved: "Gotovo hočete tudi vi pričeti z vašim."
"Res je; ko zgotoviva vsak svoje delo, bo več časa za pogovor."
Ko je Hofman vstopil v prez-biterij, je hotel poklekniti z enim kolenom, pa je vsa stvar neka-( ko tako zgledala, kakor bi ga bi-r lo nekaj v kolenu vščipnilo. Tudi gospod župnik je to opazil vedel je, da ni tega storil, da bi; se norčeval, ampak, ker ni znalj drugače. Imel je svoje misli o njem.
"Kako škoda, da človek pozabi na Boga, če mu gre nekoliko boljše. Najbolj škoda je pa to, da misli, da je še katoličan. Rad bi vedel, kdo bo milejše sojen :j ali tak človek, kateri se odpovej Kristusu, ali oni, kateri zavrže' Kristusovo vabilo na pojedino1 in se zadovolji s pojedino, kate-j ro si je sam pripravil?"
Župnik se je spomnil, da mu je neka sorodnica pravila, kako se je nekoč prerekala s Hofma-nom zaradi zanemarjenja njegovih dolžnosti.
"Motiš se;" ji je rekel Hofman. "Jaz sem še katoličan, katoličan v srcu; nikoli ne dopustim, da bi kdo napadal katoliško cerkev v moji navzočnosti. Vselej branim katoliško vero, kadar je treba. Res je. da nisem bil pri spovedi več let in tudi v cerkev ne grem velikokrat, toda. grem v cerkev vsak božič in vsako velikonoč. Ob takih prilikah rad poslušam godbo. To in cvetice, to se že splača; o, seveda nisem mislil pozabiti maše. Drugače pa živim tako pošteno, kakor sto takih skupaj, kateri hodijo v cerkev. Vselej storim le to, kar vem. da je prav. Tudi za dobre namene darujem. Ni« komur nisem nič dolžan. Otroke pošiljam v župnijsko šolo. Kaj drugega še hočeš?"
"Upam, da tudi molijo za tvo jo dušo," mu odvrne sorodnica. "Omenil si samo zasluge za ta svet. Zakaj pa bi ne storil česa iz vzvišenejšega namena? Pa samo o dolžnostih do drugih ljudi govoriš. Ali nimaš nikakih dolžnosti do samega sebe? Nika-
kih dolžnosti do Boga? Vse to lahko delaš kar si delal do se-' daj in zraven greš tudi lahko v' nedeljo k sveti maši in prejemaš zakramente. Na tisoče katoliča-j nov dela to, kar ti delaš in še, več."
"Je že res," je ponovil Hof-| man ; "pa saj sem ti povedal, da sem katoličan v srcu. Tega ti nc| razumeš."
"Moram pripoznati. da ne razumem." je bil odgovor. "Ra-' zumela bi pa. če bi rekel, da sij katcl ičan v duši. Potem bi svojo vero boljše pokazal, kakor se ti: zdi vredno sedaj."
Hofman pa se je smejal resnim besedam in začel govoriti o drugih rečeh. Župnik je dejal štolo za vrat in opustil vse misli o Hofmanovem naziranju o duševnih predmetih in tudi o nestorjenem delu v cerkvi.
Ko je Hofman delal v prezbiteriju. je čul, kako so se vratca v spovednici odpirala in za-, pirala. Čimbolj se je delala tema tem bolj se je čulo ropotanje od zunaj ; bilo je v nasprotju z veliko tišino v cerkvi. Hofman je občutil samoto človeka, kateri je zavrgel to, kar mu spada po rojstvu. Človek obžaluje zgu-' bo svetih udobnosti; žalovanje' za duševnimi je globokejše. Za-j veda! se je. da božič nima za njega tistega pomena, katerega je imel nekoč. Želel je, da bi se mogel tako veseliti praznikov, kakor se jih je v davnih časih.
Spominjal se je, kako je bil vselej vesel ta dan pred božičem ; cel dan je skakal okrog, zlasti po prodajalnah; zvečer je šel v cerkev in opazoval, kako so članice oltarnega društva krasile cerkev in postavljale jaslice. Spominjal se je božičnih večerov od onega časa; ko je prišel v moško dobo; ti niso bili tako prijetni. Prebil jih je največ po gledališčih, hotelih in med izvoljeno gospodo. V vseh slučajih je bil božični večer čas raz-veseljevanja, godbe in plesa, pravi pomen je pa že pozabil.
Po čudnem naključju je bil na sveti večer zopet v cerkvi; ni ga prignala v cerkev pobožnost, ampak posel. Obžaloval je. da ni več v tisti dobi, ko se človek po otroško veseli božiča in ni o-pazil, da je obžaloval tudi svoje življenje.
Njegovo delo je bilo skončano. Sel je k jaslicam. Tam je
bilo vse v redu. Zadovoljen je bil z lepim soglasjem celega dela. Luč za jaslicami se ni vide-( la ; skozi malo odprtino v hlevu pa je sipala luna svoje žarke/ Sklenjeno je bilo, da ne bodo postavili v jaslice nikakih nero-j dnih, velikih lučij, kakor tudi, da ne bodo razsvetlili jaslic, kakor. da bi jih solnce obsevalo. Le mrzla lunina svetloba je obsevala revno sveto družino Hofman je dolgo stal pred jaslicami. Ali je opazoval vspeh e-lektrične razsvetljave, ali je pa njegova duša premišljevala stvari. katere so bile pred njim predstavljene.
Gospod župnik je premišljeval. kaj naj bi pomenil ta izraz na moževem obrazu; opravil je za njega tiho molitev, ko je Hofman korakal proti njemu.
"Lepo je, zelo lepo," je zaše-petal duhovnik. "Nisem pričakoval, da bi bilo tako lepo. Ta-, ko sem zadovoljen, da vam ne morem povedati. Če bomo imeli to stran kapelo nekoliko v temi, se bodo lunini žarki še lepše pokazali. Sedaj je ravno čas za večerjo in tie bo nekaj Časa nikogar v cerkev, naj bo cerkev brez luči, da se bo razstvetljava potem toliko boljše pokazala."
Poslala sta nekega delavca v zakristijo, da prižiga luči, kakor mu povesta. Po naročilu se je razsvetljila zvezda nad jaslicami; nekaj je zagrabilo moža zraven župnika za srce. Domislil se je treh modrih in njegove oči so nehote poiskale deteta v jaslicah.
Bilo ie vse tiho. dokler ni duhovnik spregovoril :
To je ravno tako. kakor sem' hotel; sedaj pa še druge luči."
Hofman je dal znamenje in razsvetljile so -se črke pod zvezdo: Gloria in excelsis Deo! Mož s sklonjeno glavo poleg duhovnika je ponovil: Gloria in excelsis Deo! Duhovnik pa je prista vil: Et in terra pax hominibus bonae voluntatis.
Duhovnik je bil tako zatopljen v prizor, da ni opazil, da je postal mož zraven njega spoštljiv in ni bilo več na njegovem obrazu onega znaka prezi-ranja.
<4Nič boljše bi ne moglo hiti." je rekel župnik, ko je videl vso razsvetljavo. Ko se je obrnil proti Hofmanu. je opazil spre membo na njegovem obrazu.
i .
' trde je pi
"Gotovo niste vajeni dela, Mr. Hofman. Mi žal. da ste morali samiJ Trudni ste. Morda bomo nel še videli, zakaj se je ravno tavn zgodilo. Pojdite z menoj v žu rnšče, da se malo odpočijete • J tem pa lahko z menoj večerjat če vam bo prijalo. Danes ni J* mo mesa, kakor ste vajeni" "Hvala lepa, gospod župnij
a unipc rn riAim Kil«,
toda vašega povabila ne
morem
....	"'V
sprejeti, ker imam še nekaj nttj. nega posla, predno odidem. Mon
da vseeno ne bom dobil
vlaka. Nisem truden; vsaj <k našnje delo me ni utrudilo. Vselej bom vesel, da sem prišel in hvaležen za priliko, da sem prj_ šel ravno ob takem času Na;~ brž imate prav, ko pravite me je previdnost božja pripe ljala sem. Ne vem, kako si na; vso stvar tolmačim. Ne vem za kaj hi se moralo kaj posebne^ zgoditi, da pride nazaj človek kateri —"
' "Najbrž kdo moli za vas." ]t dostavil duhovnik.
"Ne vem ; vem pa. da me nič drugega ne zanima, kakor to~" pokazal je na tabernakelj. Prišlo je nekaj ljudi k spovednici. "Zadržujem vas. Vidim, da bo-ste imeli nocoj še veliko dela." Pogledal je po ljudeh pri spovednici. Želim vam lahko noč in prav vesele božične praznike. Dovolite, da sem prvi, kateri vam prinese božično kolekto." podal je župniku zapečateno pismo.
"Hvala lepa. Mr. Hofman za vaše voščilo in darilo! Lahko noč! Vesele praznike vam in Vaši družini! Bog vas blagoslovi r
Podala sta si roke. Župnik je odšel skozi zakristijo v župni-šče. Hofman pa pred jaslice, kjer je ostal izredno dolgo, pre dn o je odšel proti vratom.
Ko je župnik prišel po večerji zopet v cerkev, ni opazil nekoga, kfrteri je ponižno klečal v temi v zadnjem sedežu. Ko je bilo že pozno, da. zelo pozno, ko se je. bi rekel, brezkončna vrsta ljudi za spoved že bližala koncu, se je dvignil tudi ta mož. kakor bi bil nevreden, da bi šel pred kom drugim. Pogledal je okrog sebe : ko ni bilo nikogar drugega, ie stopil v spovednico, kateri je bil tujec. Ko je tako počasi stopal. je prišel mimo blede razsvetljave. katera je pokazala njegov obraz. Bil je Hofman.
Dogodek ob polnočnici.
Rev. J. M. Trunk:
Angleški pisatelj Ch. Dickens je spisal lepo povest: "A Christ-mass Tale," ki jo berejo ob Božiču že nad petdeset let še dandanes tisočeri. Pisatelju se je posrečilo ubrati pravo struno, ki krepko zadoni ob tajnih skrivnostih božičnega časa. Človeško srce v ti skrivnosti dobi bolj dostopno raznim utisom, ki se mu globoko zaorjejo v srce, posebno ako jih je sprejemal v mladostni dobi, ki ne razmotriva, temveč slastno sprejema vse, kakor novo razorana njiva zasajeno seme. Dogodek, ki je krožil skozi desetletja za mojega spomina v naši družini redno vsaki božični večer, se seve Dickens-novi povesti ne more primerjati, tudi nima na sebi prav nič skrivnostnega, temveč je naravnost nekako smešen, a ker se je pripetil ravno na Bpžič, se je ohranil spomin nanj v naši družini dolga leta in se morda hrani še dandanes.
Bilo je o Božiču leta 1866. Jaz sem tedaj še "za morjem pasel," kakor pravijo pri nas o dobi pred rojstvom. Brat Janez, rojen nekaj minut samo po polnoči na novega leta dan istega leta, kar •ga je ob svetovni vojni srečno obvarovalo pred najmanj triletno cesarjevo suknjo, je bil o Božiču samosrajčnik. Na mojem rojstnem domu, pri Zaverniku v Bačah, je tedaj, in dokler ga ni ""cesar vzel," služil Fajdlnov Hanzej. Pravim "služil," a bil ie kakor domači siti. Očeta je
klical za "kotrča" botra, a ne vem. če so mu bili oče krstni ali birmanski boter. Mati mu je bila Fajdl nova Katra, ki je še kot stara ženica redno vsako leto k Veverniktt zahajala "na semenj" kakor na Koroškem imenujejo vsakoletno cerkveno žegnanje. Ob tej priliki-se namreč redno zb ira vsa "žlahta, * in jako sveto se drži žlahta med krščenci ali birmanci in botri. To je lepa, pristno občeslovanska šega. značilna tembolj, ker se je do danes ohranila prav tik nemške meje. kjer pogostoma sega pleme med pleme, in je grda germanizacija že marsikaj zabrisala in pokvarila. ter pokvarja, žal, ob sedanjih razmerah dnevno bolj in bolj. Pri mirovni konferenci v Parizu 1. 1919. so neznatni dogodki, ali prav malenkostne o-kolščine igrale važno vlogo v et-nografičnem narodnostnem ozi-ru. Morda pride kdaj čas, ko se kaj takega ponovi.
Kotlina baškega jezera veže spodnjo ziljsko dolino z zgornjim Rožom. Ako greš z Brnce proti Rožu, prekoračiš nekaj hudournikov, s krasnimi, onomato-poetičnimi imeni, to je imeni, ki izražajo nekako značaj teh hudournikov. Tik pred Pekičem greš čez Bistrico, med Malosča-mi in Podgorjami srečaš Brežni-co, kar slišiš, kako šumi, pred Ločami prekoračiš Ročico, sko-roda čuješ, kako se zaletava, onkraj Dobja srečaš Borovnico, same jasne priče, da"odnekdaj
že tukaj prebiva moj rod."
Našega Hanzeja mati je v poznejših letih prebivala pri Krajcarju, lični kajžici tik ob cesti onkraj Borovnice. Kako je prišla tia. mi ni znano, doma je bila pri Fajdlnu v Podgorjah nad Bačami, in njen sin je bil znan le kot Fajdlnov Hanzej. Fajdl-novi so bili od nekdaj znani poštenjaki in so še dandanes. Nekaj iz Fajdlnove žlahte jih je naseljenih tudi v Chicago. Menda se niso pomešali in utonili med koroško nemškutarijo, kakor mnogi drugi, ki so iz baške okolice v Chicagu, a so izgubljene ovčice.
Hanzej je imel 1. 1866. kakih šestnajst let. Bil je pravi korenjak, vzraščen ko sveča, slok, čednega lica, a tudi Rednega srca, da ga je oboževala vsa baš-ka vas. Ni toraj čuda, da se je dogodek, ki se mu je pripetil tega leta ob polnočnici. vtisnil globoko v spomin, se ohranil1 skozi desetletja in morda ni zamrl niti dandanes ne.
Na božični večer 1. 1866. so se vršili običaji, kakor pač vsako leto. Zavmikova mati so pripravili lonc z živim ogljem, potrosili na oglje močne, domače in tuje dišave, in v mraku med molitvijo "pokadili" vse prostore v hiši in gospodarskem poslopju. To sega skrivnostno v dušo. Vsa družina se je umila prav radikalno v vrelih pšeničnih o-trobih. To je bilo edino umivanje, na katero smo se otroci ce-
lo veselili, ker drugače je šlo bolj po "mačje," samo nos. in še k temu nas je bilo treba priga-1 njati, kakor pač deco povsod.' Vsa družina je skupno zmolila1 sveti rožni venec, potem je vze-j la dekla Neža, pravi biser krščan-J skih dekel in blagoslov za vsako družino, kjer je služila, "Gofi-ne." kakor so imenovali mohor-jevo prestavo "Razlaganje cerkvenega leta" znanega pisatelja Goffineja, ter počasi in razločno brala oddelek za božične; praznike. Mati. ali Neža sama je dodala še kake prav umestne' opazke. Sredi mize je ležal pristno ržen hleb kruha, "klonk" mu pravijo, kakršen ni prišel na mizo razen na Božič. Sledila je kaka božična pesem. Prijeten razgovor je osladil mehko, toplo družinsko življenje na ta večer. Vsak ud družine se je spreoble-kel v sprano perilo.
Razume se, da je Hanzej pripravil za ta večer tudi svoj za-nosnik, le enega je imel, ker časi so bili tedaj trdi. Sam ga je spral in razprostrl po treskah na peči, na "skrivni," kakor pravijo, kjer se je sušilo še drugo perilo, kakor je navada v hišah, kjer imajo malo deco, in Janezek je imel tedaj leto dni.
Pride čas, da odidejo k polnočnici v Loče. V kmetskih hišah je bila razsvetljava v isti dobi zelo "Iiberna," slaba, ker so svetili s "špani," suhimi treskami. Hanzej vzame svoj zanosnik v poltem i raz peč in ga skrbno
spravi, cla se v cerkvi z njim pokaže. ker na nekaj je vsak člo-1 vek ponosen, in če je to tudi le! novo sprani — zanosnik! Na po-j ti v cerkev si je Hanzej brisal nos "po kmetsko," že veste, brez zanosnika, da prihrani "gosposko" čiščenje za cerkev samo.
V prostrani cerkvi v Ločah je bila polnočna slovesnost na vrhuncu. Župnih Aichholzer. redka prikazen, ki je kot rojen Nemec precej dobro obvladal slovenščino, je prišel do evangelija. Vse vstane, slovesen molk vlada med verniki, preden zadoni globoki "Dominus vobiseum." Zdaj, misli naš Hanzej, zdaj je) prišel trenutek, da pokažem so-! vrstnikom, ki so bili okoli njega svojo dragocenost, novosprani zanosnik, kakršnega gotovo noben nima. Mogočno seže v žep, krepko odhrkne, da izbavi pozornost na se, kar se je tudi zgodilo, ker vsi so pogledali nanj, in
odgrne--zanosnik. A groza!
Vse kihne v lahen smeh, Hanzeja oblije rdečica, kajti pri navideznem zanosniku se prikažejo rokavčici . . bilo je srajčice mladega Janezka, katero je Hanzej v naglici in temi s peči utak-nil v žep, mesto svojega zanosnika, na katerega je bil tako ponosen !!
Preden so petelilni zapeli beli dan , so v Bačah, Podgorjah in Ločah vsi vedeli, kaj se je pri polnočnici pripetilo Fajdlnove-mu Hanzeju.
Ta dogodek se je pri Zaverni-
ku pripovedoval skozi leta in leta na vsak božični večer.
Hanzej je bil pameten fant. Spoznal je, da ni dobro, ako j« človek na kaj preponosen. rc ponižen fant, kar je največja di-ka mladega človeka, in česa? dandanes mladini zelo primanjkuje.
Ko je dorastel, je šel vseffl prilpubljeni Hanzej k vojakom, in pozneje postal telesni slup naj bo samo na svoj — zanosih ter ostal odsihmal čeden, a t®S prestolonaslednika Frana Ferdinanda. Očetu je redno dopisa
val z Dunaja, in sicer---^
venski, bil ves čas naročen tui na nepozabno glasilo knros Slovencev — "Mir," ker tudi cesarskem Dunaju je ostal z svoji slovenski materi in zemlji. Dobro se še spominj ko je morda po kakih 30 po tem dogodku ob poln obiskal Zavernikove in svojo daj še živo mater, za katero kot dober sin redno skrbel, ko se je srčno smejal, ko so ja rajna mati speljali na Janezkovo srajčico.
Kolikor sem slišal, je od prestolonaslednika kot v neki grad. Ali še živi, ne mater, Fajdlnovo Katro, Ločah hladna zemlja, da tudi počivajo na Žili moj« ši. morda spi tudi on nje pravičnega, ne v vem, da spomin na čudni nik Fajdlnovega Hanzej: zamrl, dasi bomo letos od tega dogodka že 57
Spregledal je
•••
-n.
Petindvajset let je minulo, odkar se je Kovačev Janez poslovil od svojega doma, od svoje ljubljene matere in dragega očeta. Tedaj je bil Janez fejst fant, e-jcfl izmed najboljših v fari. Še g. župnik mu je dal, ko je odšel v Ameriko krasno svetinjico Matere Božje, s pripombo: naj te čuva na vseh potih trdega življenja v tujini.
Tudi v tujini je bil Kovačev Janez precej časa zvest veri svoje matere in svojega očeta. Dol-£0 je kljuboval vsem viharjem, ki so ga obdajali od desne in leve. I" še bi bil, da se ni seznanil s <vojim nekdanjim sošolcem Martinom, kateri je bil pa drugega duha kot Janez. Martin je sovražil vse sveto, od vere je odpadel in hudičeva zločest ga je tirala kot svojega agenta, da je med rojaki širil lažnjive govorice o duhovnikih, se lagal o veri jn marsikaterega rojaka pogubi!.
Kolikor bolj pogostokrat ga je obiskaval Martin toliko bolj hladen je postajal Janez. Začel je ostajati ob nedeljah doma in opuščati nedeljsko službo božjo. Oh sobotili je ostajal po salo-j nih pozno v noč v nedeljo pa se je vojskoval s težkim mačkom, ki ga je telesno uničeval. Odkra-ja mu je vest očitala, da ne dela prav, da tako ga ni mati vzgajala. Toda tudi ta vest je kmalu zamrla v njegovem srcu in Janez je postal pravi odpadnik, ki se ni menil več za cerkev, vero ne Roga.
Dvanajst let je bil v Ameriki in ni imel v žepu niti dvanajst dolarjev. Zapil je vse sproti in še dolžan je bil po salonih. V dvaintridesetemu letu se je oženil. Za ženo je dobil dobro dekle. bila mu je zvesta žena in skrbna gospodinja. Mary ji je bilo ime. Janez pa svojega odpadniškega značaja ni spremenil. ostal je to. v kar ga je spremenil Martin. Tudi sedaj, ko je bil zakonski mož je še vedno po-
hajkoval po salonih in hodil do-" mov pozno v noč. Mary ga je večkrat prosila, a bilo je vse zastonj, dasi je bila pohlevna in potrpežljiva se je končno vsega le naveličala. Pustila ga je, da je delal kar je hotel. Sama pa je dobila delo v tovarni, da si je zaslužila za obleko in druge potrebe.
Deset let sta živela v takih razmerah. Bog je njima dal v tem času dvoje otrok. Mary je za nje pridno skrbela in jih s svojim zaslužkom lepo vzgajala. Pošiljala jih je v farno katoliško šolo, kjer so jih čč. sestre lepo v katoliškem duhu vzgajale. Toda Janezu to ni bilo po volji. Našuntali so ga njegovi ničvredni tovariši, da njegova žena nosi denar črnemu f ... da je neumen, da ji kaj takega dovoli, povrhu tega so ga še nahujska-li, naj ne dovoli vsaj še svojih otrok "poneumniti" v katoliški šoli. Janez ves zaslepljen se je dal hitro potegniti svojim zlo-čestim tovarišem. Doma je začel napadati svojo ženo Mary po kaj hodi v cerkev in zakaj pošilja otroka v katoliško šolo.
Toda tudi Maryina mera potrpežljivosti je bila polna in se-dai je ona zaropotala:
"Janez, jaz te pustim da tavaš v svoji zapeljanosti, ki te tira naravnost v propad že v življenju in prav tako tudi po tvoji smrti. Jaz sama zaslužim, da sebe oblačim in otročiča. Kar dam za cerkev dam iz svojega. Ne dovolim si predbacivati od nikogar za to kar jaz dam cerkvi ! Če si ti tako neumen, da si sedel na nesrečno brezversko li-manico, s katere sedaj ne moreš, drago ti, delaj kakor hočeš. Prosim te pa da pustiš saj to kar zaslužim s svojimi rokami, da s tem osrečim, kolikor se da vsaj najina otroka. Ne morem jih o-srečiti z bogastvom ker sem ne-srečnica radi tebe, toda misel me tolaži, da če jim pustim vsaj vero in dobro vzgojo, da bosta
najsrečnejša."
Janeza je v srce zaskelelo. V njegovem srcu se je obudila pekoča vest, ki mu je očitala: kam si zašel, kaj počenjaš? V trenutku mu je stopila pred oči slika, ko mu je g. župnik, ko je odšel v Ameriko podaril lepo svetinjico za spomin, katero je dolgo nosil na vratu. Z desnico je po-tipal pod vrat, jo li še ima. Toda ni je bilo več. Kdaj jo je že proč zagnal, ker se je nekoč Martin radi tega iz njega ponorče-val. Toda kjer se pojavi opomin za dobro, tam se pojavi tudi hudi duh s svojimi nasveti. Njegovo srce je kakor ,odrevenelo za trenutek in v njem se je pojavila misel, kaj, nazaj misliš v to temo iz katere te je pravkar potegnil Martin? In Janez je stisnil svoje zobe, zaškrtal s zobmi, udaril po revni mizi, da jo je skoro razbil in zakričal:
"Iz moje hiše ne bo nihče f . .. podpiral. In tudi nihče v katoliško šolo hodil!"
Prestrašila se je Marv, ko je videla, da se je Janezov obraz spremenil in pobledel. Iz ustnic mu je silila slina, kakor blaznežu. V tem trenutku skoči Marv h vratom, da bi se mu umaknila. a že jo je prijel s svojo močno razjarjeno roko Janez in jo potegnil nazaj: "boš dala mi odgovor in obljubila kar zahtevam ?"
"Ne, ne morem, nikdar!" je jokajoče odgovorila Mary. Na postelji je že spala mala devetletna Marica, katero je Mary neizrečeno ljubila. Pa ljubil jo je tudi Janez. Pri tem se prebudi in vidi, ko je oče ravno zamahnil, da udari njeno mater. Zakadi se z vso silo med nju in zajoče na glas. "Oče, kaj delaš? Pusti mojo mamo!"
Janez pograbi svojo hčerkico in jo zažene v kot, zatem pa kakor zver plani na svojo ženo in jo začne biti s pestjo. Mala Marica skoči bosonoga in skoro brez vsake obleke na sebi h vra-
tom in teče ven v zimsko noč po snegu klicati na pomoč. Na vpitje Marice so prihiteli skupaj sosedje, ki so našli ubogo Mary vso črno pobito na tleh. Janez pa je metal ob tla posodo in razbijal po sobi. Prijeli so ga in ustavili pri razbijanju. Mary in mala Marica pa so šle tisto noč spat k sosedovim, ker doma je bilo nevarno, da jih pokvarjeni Janez ne pobi je.
Cez teden dni so pri Kovačevih imeli bolnika. Mala Marica je bila na smrt bolana. Prehla-dila se je bila, ko je z gorke postelje bosonoga tekla po snegu v zimsko noč klicati na pomoč sosede pred tednom dni, da je rešila svojo ljubljeno mater pred pokvarjenim očetom. Zdravnik je prišel in izjavil, da vsaka pomoč bo brezvspešna. Kakor nož je bilo to za ljubeče materino srce, zlasti še, ker Mary je vedela, kdo je kriv preranega groba, kateremu se bliža mala njena ljubljena hčerkica.
Oče pa je še vedno med tem popival po salonih. Bilo je ravno kak teden pred Božičem, ko je dobil Janez plačo v tovarni. O stal je zopet celo noč v salonu in vso plačo do malega zapravil. Ob četrti uri v jutru se je priklatil preklinjajoč domov Stare žene. ki so cule pri bolniški postelji male Marice je začel oštevati. Dolgo časa se'' je z njimi prerekal predno se je vle-gel na klop in zaspal.
Dan pred Božičem je v farni cerkvi naznanjal zvon mrtvaški sprevod. Mafci Marica je bila vzeta med angeljce nad zvezde. Za mrtvaškim vozom se je peljala objokana mati Mary, ki je s krvavečim srcem šla za pogrebom. Edino hčerkico, ki bi ji i-mela že kmalu pomagati ji je Bog vzel.
Qb njeni strani je sedel slabo oblečeni njen mož, ki ga je na vse zadnje smrt hčerkice Marice le streznila. Pekoče vesti ni mogel več krotiti. Kakor črv ga je
grizla: Iej Janez, ti si tisti, ki si poslal nedolžnega otroka v pre-rani grob!
Prinesli so krsto v cerkev in jo postavili pred duhovnika, ki je opravil mrtvaške obrede in nato spregovoril par v srce se-gajočih besedi o mali Marici.
V	prvi klopi je nekdo na glas zajokal, da se je začulo po vsej cerkvi. Ihtel je in jokal! Janez je bil, ki mu je jok ušel. Glasno je zaklical, kakor spokorjeni grešnik, "jaz sem kriv, jaz sem sem kriv smrti . .
Pokopali so Marico in odšli so iz mirodvora vsi. Le Janez je tam ostal in jokal — hudo jokal, ob svežem grobu svoje lastne hčerkice, katerega je ji sam izkopal s svojo pokvarjenostjo. Spoznal je kako velikansko napako je naredil, ko se je vdal rdečemu Martinu. Spoznal je, kam ga je privedla nevera.
V	mraku je prišel domov ves objokan. V hiši je našel svojo ženo Mary in malega sinčka Johnnva sedem let starega, ki je mamo popraševal. kam so odpeljali sestrico Marico. Zgrudil se je pred noge svoje žene, sklenil obe roke, kakor k molitvi in prosil za odpuščanje. Obljubil je da se poboljša, da bo začel novo življenje in da bo odslej zvesto skrbel za njo.
Po hišah so nažigali sosedje božična drevesca. Bil je sveti večer. Soseda je prinesla za malega Johnnya božično drevesce, misleč s tem vsaj nekoliko potolažiti za sv. večer žalujočo mater in malega sinčka. Postavila ga je na mizo in na njem nažga-la svečke. Na drevescu je visel angelj z napisom: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. In Janez je pustil svoje oči na tem napisu. Zopet ie začel jokati, ko se je spomnil lepih dni iz mladih let, kako lepo je bilo v domači cerkvi na ta večer pri polnočni-ci. Tu pa. brezverec je in nič-vrednež!
In žena ga je začela tolažiti.
Začela ga je domišljati, koliko časa že ni bil pri spovedi in koliko časa že ni prejel sv. zakra-kramete. Janez je spoznal kako daleč je zašel in za to je obljubil, da bo šel o prvi prilliki k spovedi.
"Pojdiva nocoj, sveti dan je jutri, spodobi se Janez," mu je proseče rekla Mary. Milo jo je pogledal Janez, kot bi hotel reči, ali morem jaz sploh kot tak velik grešnik opraviti spoved? In Mary ga je razumela. Pojdiva, Bog ti bo vse odpustil in pode-lil ti bo novih milosti.
Na sveti večer sta v cerkvi klečala Mary in Janez. Oba sta opravila sv. spoved in goreče molila pred jaslicami Jezuščko-vimi. Drugi dan sta prejela pri svitni sv. maši skupaj sv. obhajilo. Cela fara se je čudila, da se je Janez, dosedaj tolik brezverec približal mizi Gospodovi. Toda milost božja je delovala in ga spreobrnila. Od tistega časa ie Janez zvesti mož svoji ženi Marv in skrbni oče svoji družini. Danes lastuje lepo hišo, dva sinova delata v pisarnah in dve hčerki študirate na visoki šoli.
Janez je danes vzoren znača-jen katoličan. V njegovi hiši ni mesta za proti versko časopisje. Rdečkarjem večkrat kako krepko pove v brk, kako lažejo in kako narod zapeljujejo.
Tako človek po grenkih izkušnjah spregleda, kje je resnica, kje so ljudje, ki hočejo človeku dobro in kje so ljudje, ki ga zavedejo na napačno pot in v nesrečo . . .
-o-
Izkušnja pokaže mnogim ljudem take stvari, da si potem želijo, da bi jih nikoli ne poznali. * * *
Nervozna žena čestokrat naredi še moža nervoznega. * *
Malokdo se zmeni za tiste nasvete, ki se ne strinjajo z njegovem mnenjem.
Vesele Praznike in Srečno Novo Leto
ŽELI VSEM SVOJIM VLAGATELJEM
METROPOLITAN STATE BANK
KAPITAL
$200,000.00
PREOSTANEK IN OOBIČEK
$75,000.00
PROMET blizu do dva milijona in pol
POSLUJE NA:
2201 — West 22nd Street CHICAGO, ILL.
ALI SI ALI NISI?
Lansko leto kaj prihranil, za slaba leta in stare čase?
PRIČNI HRANITI
gotovo prihodnje leto. Naša banka je sklenila dati tekom prve polovice meseca januarja vsem vlagateljem izredno ugodnost. Kdor bo vložil tekom januarja meseca svoje prihranke v našo banko do 15. januarja bo dobil obresti od 1. januarja naprej. NE POZABITE NA TO UGODNOST!
SISTEM ZA BOŽIČNE PRIHRANKE
je zelo praktičen in vsak vlagatelj, mlad ali star, bi se ga moral poslužiti. Vsak teden vložite malo svotico v banko in za prihodnji Božič imate lepo svoto na razpolago. Poskusite letos! Naučite hraniti na ta način tudi vaše otroke.
BANČNE URE SO: Pondeljek, sreda, četrtek in petek: Od 9 ure A. M. do 4. ure P. M.
Torek in sobota: Od 9. ure A. M. do 8:30 P. M.
Sveta noč na Kranjskem.
Napisal Josip Grdina.
Sveti božični prazniki, kdo se jih ne veseli? Vse se jih raduje Tnlado in staro, vse nestrpno pričakuje ta veliki praznik — pri-liod Odrešenika sveta. Vsak ikristjan jih pričakuje z nekakim posebnim hrepenenjem v srcu Pri temu prazniku je najbolj po-imenljiva njegova sveta noč. Vse ]e zbrano okoli domačih jaslic, ki se navadno nahajajo v kotu ali kj-e na steni. Lepa božična pesem se razlega po hiši. Oči vseh ~3e z odkritosrčnim veseljem ozirajo proti jaslicam ter pričakujejo. kdaj bo ura enajst, da gre do v cerkev, k polnočnici. Vprašanje nastane pri tem kdo bo ostal doma za varuha, nobeden ni Tpri volji ostati doma, vsak hoče 'v cerkev pa bodi star ali mlad. TPo največ se pripetilo, da je o-stal doma za varuha kak stari oče. ali stara mati, stara teta radi bi šli tudi ti v cerkev, a da vstreže svojim mladim vnukom iim rad z ljubeznijo v srcu privošči rekoč: pa pojdite vi ta mladi. Jaz bom pa doma molil. To zlasti radi povdarjajo stara mati. ki podučujejo vnuke v vsem dobrem na Sveti večer in clajo vsled tega prednost mladim. da gre j o v cerkev.
Tako je bilo pri nas doma. Pokojna stara mati so rekli: Le pojdite v cerkev pa pridni bodite. itd. Jaz bom pa doma molila roženkranc, rada bi šla ttl-di jaz pa eden mora biti doma, >om pa jaz.
Hvaležni smo bili stari materi "za to uslugo in še predno je prišel čas smo jo že ubrali na ce--ito proti farni cerkvi sv. Vida. Zadržalo nas ni ničesar, ne dež ne sneg in ne burja, ki je včasih \istro brila črez "Globočice."
Otroci smo se po največ sešli na vasi pred Ančkovo ali pa 7>red Trojarjevo hišo. Potem smo io ubrali mimo vaške kapelice Žalostne Matere Božje. Strah nas ni bilo, čeprav je včasih bila velika tema. Saj je sveti večer smo rekli, nocoj ni nobenega strahu. Se celo kasno smo dospeli v glasovite Globočice do Murkonovih črešenj, kjer se na-
haja neka jama, ki je bila mej otroci na glasu, da so notri za-barikadirarie copernice. Po dnevi, ko smo šli iz šole smo s polno korajžo metali kamenje v tisto jamo ter izzivali copernice, naj gredo ven. Ponoči pa bi nosili pokonci lase in bi se za vse na svetu ne upali kaj takega napraviti niti mimo jame iti, ker bilo je na glasu, da tamkaj ponoči straši, in da je že marsikateri videl v Globočicah kak strah.
A na sveti večer, ko smo o-troci mimo te jame šli nas ni bilo nič strah. Vahtarjev Jožek je razlagal, da na sveti večer ni nikjer strahu, tako tudi ne v gla-sovitih Globočicah ne. Copernice ne smejo to noč venkaj iz svojega tabora. Tazadni Tonček je Jožku pritrjeval. Midva s Pr sinovem Lojzetom se nisva dosti menila za globoške strahove, ampak sva rajše ugibala, kdo bo nocoj na Žalostni gori pritrkaval. Dalje, če bodo Kamničanje kaj streljali in umetni ogenj spuščali v zrak. itd.
Prisedši v Kamnik je bilo na cesti že polno nam enakih paglavcev. ki so metali umetni o-genj kvišku, pri tem so bili za-posljeni največ taki. ki so hodili v ponavljavno šolo ob četrtkih. To je bilo veselja in zanimanja na sveti večer.
Prisedši do cerkve smo nekaj časa stali na pokopališču pa ne dolgo. Kmalo smo morali notri, če smo hoteli v cerkev, ki je bila polno natlačena. Da bi kdo o-stal zunaj tega ne, potem ne bi videl cerkvenih svečanosti in doma bi bil potem tepen. ako bi izvedeli. da ni bil v cerkvi. Tako je bila redko kdaj napolnjena farna cerkev v Preserju kot na sv. večer.
Fantje, ki so prišli na dopust od vojakov so se postavljali v svojih lepih vojaških uniformah pred dekleti. Pred temi vojaki smo imeli otroci pravcati rešpekt ter jih z občudovanjem motrili, kaj ima kdo pripasano, sabljo ali bajonet in kakšen ovratnik kateri ima, kateri je lepši itd.
Pršinov Lojze je rekel, da so
najlepši "zipcinarji," kar sem mu pa ugovarjal ter trdil, da so "dragonarji" najlepši. Nadaljno razmotrivanje se je končalo s tem, da' je bilo treba iti v cerkev. Otroci smo morali iti pred altar krog obhajilne mize, kjer nas je bilo dosti ter smo se dre-njali po cerkvi so morali nekateri možje zlasti mežnarji pazati na red v cerkvi. V ta namen so prišli pomagati mežnarji iz Žalostne gore, Kamnika in od sv. Jožefa, da so pomagali pri cerkvenih svečanostih ter pazili na red.
Z nami otroci je imel največ dela Kamniški "cukerpeker" Grča p^d. Čefidel, ki je temu ali onemu, ki se je kaj oziral okrog ali morda šepetal nategnil ušfc-sa, ali mu priložil kakšno gorko j za ušnico. Vendar vse to se je redko pripetilo, toda tozadevni zdravnik Grča je bil pripravljen, ako bi bilo potreba.
V cerkvi smo bili zamaknjeni v lepo čarobno razsvetljeno cerkev, ki je bila lelpo ozaljšana in pri polnočni sv. maši kakšno veselje in radost. Zadonele so v krasnih melodijah s kora orgije in razlil se je ubrani ljubki glas cerkvenih pevcev "... Zveli-čar je rojen . . in krasna "Gloria."' Človeku se je kar milo storilo in srce mu je bilo mehko kot bi bilo iz voska pri polnočni sveti maši, ki je v resnici ne-
Vse je še zmešano na svetu, vse oblito s krvjo. Narodi čaka-kajo na mir a ni ga . . . Ljudstvo stega svoje roke in prosi miru, toda kam . . ;? Tja, kjer se j itn miru ne more dati, kjer ga nimajo! Kje naj vzamejo brezverski mogotci mir, bi ga sami nimajo? Ne. ne, ne iščite miru v pravem kraiu. Iščite ga tam, kjer se nahaja kjer dom je njegov! H njemu se obrnite, ki je prinesel na božični večer mirj vsem narodom, samo on je gos-j '. podar miru . . . Obrnite svoje oči proti Betlehemu in prosite ga . . .
RUSKA MODROST.
Pripovedka o vojskovodji Suvo rovu.
—o—
Knez Aleksander Vasiljevič. Suvorov je dajal miloščino vsem • siromakom, ki jih je srečaval. Nekoč je za čas obeda nenadoma stopil v jedilno devetdesetleten
odgovoril: "Takoj jih preste-jem!" in začel: "Ena, dve, tri, štiri---" itd. Ko je naštel
do tisoč, ga je knez, že ves oze-bel, vprašal za ime in je oddir-jal. Drugi dan je bil vojak imenovan za podčastnika, a knez mu je dejal: "Da, namazal s me !"
. 3-
Knez Nikolaj Vasiljevič Rjep-nin je poslal k Aleksandru Va-siljeviču majorja, da bi mu čestital k povišanju za feidmaršala. Major je bil spreten in zgovoren človek.
Suvo rov ga je sprejel Ijubez-njivo in si prizadeval, da bi ga ujel pri njegovem "ne vem," (knez Suvorov namreč ni mogel trpeti, ako mu je kdo na njegovo vprašanje odvrnil: "Ne vem") a nikakor se mu to ni posrečilo. Na vprašanje Suvorova: "Koliko je na nebu zvezd? Koliko rib je v reki ?'" je major sipal milijone. Končno ga feldmaršal vpraša:
"Kakšna razlika je med knezom Nikolajem Vasiljevičem in menoj ?"
Odgovor na tako vprašanje je bil dokaj težaven. A major ni
prosjak, ki je vsak dan prihajal iz^ubil dtlha in dejal. k gospodinji po milodare. Ko je «<Raziika je ta, da bi me Ni-zagledal mnogobrojno družbo kolaj Vasiljevič rad povišal za se ,e preplašil in se hotel umak- poikovnika< a ne m0re. a Vaše-
mti, a knez je sam skočil kviš-j mu sijateljstvu je treba le hote-ku. ga posadil za mizo in ga jel' tj »»
gostiti. Koncem obeda je dal starcu nekaj srebrnikov in predlagal družbi, naj zbirajo za si-
romaka. Starec je ostavil gosto-kaj pomenljivega in veličastne- litibno hišo s solzami v očeh. -— ga za vsakega kristjana, ker je na ta večer o polnoči pred devet-najststo leti prišel na svet kralj miru. ki je vladar nebes in zemlje Jezus Kristus. Zato to noč vse hiti v cerkev, kar sploh more, naj bo star ali mlad, bogat nil i reven, da proslavi novorojenega Odrešenika sveta.
Angeljska posem ki so jo peli Angelji pri rojstvu Jezusovemu: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji." se poje po vseh katoliških cerkvah to noč. Miru ljudem je zlasti v današnjih dneh silno potreba. Ljudstvo ga pričakuje, tako, kakor so očaki starega zakona pričakovali Mesija.
Ko je drugi pot prosil Suvorova milostinje zdrav človek, mu je velel kupiti sekirU in mu rekel : "Cepi drva, pa ne umreš od gladu !"
>
Knez se je. kakor znano rad zabaval z nenavadnimi vprašanji. Uspeli odgovori so mu vrlo ugajali. Nekoč je vprašal človeka. ki ga je slučajno srečal: "Teli daleč odtod do neba?" Ta mu je odvrnil : "Dva suvorovska prehoda." — Knez ga je poljubil.
Drugi pot je knez vprašal vojaka. bi je stal na straži v škri-pajočem mrazu: "Koliko je zvezd na nebu ?" Vojak mu je
Ta nepričakovani odgovor je tako ugajal knezu, da je na me-J stil pozdravil bistroumnega ma-j jorja kot polkovnika.
4-
Hraber, povsem pošten častnik si je s svojo klepetavostjo nakopal mnogo sovražnikov v vojski. Nekoč ga pozove feldmaršal Suvorov v svoj kabinet in mu pravi: "Imaš silnega sovražnika. ki ti mnogo škoduje." Častnik je jel spraševati, kdo je ta sovražnik. Feldmaršal je. kakor da se boji. do kdo prislužku-je, zaklenil vrata in mu prav tiho rekel: "Pokaži jezik!" Častnik tega ni razumel, vendar je pomolil jezik iz ust. Tedaj mu je knez tajinstveno zašepetal : "Evo sovražnika!"
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Zdravil ni mogel zaužiti
Nekdo je potrkal na kuhini ska vrata. Gospodinja je odprli Bil je berač, ki je tožil z job jočim glasom: "Moj Bog! Bo^ lan sem. Zdravnik mi je predni sal zdravila, a jaz jih ne morem uživati."
Gospa: "Ali rabite žlico, ko. zarec vode, košček sladkorčka^
Berač: "Na steklenici je piSj, nor Po eno žlico po vsakem o^ bedu po trikrat na dan. Ali ima. te morda obed pri rokah?"
-o--
Dober odgovor.
"Čujte, gospod Piskač," je dejal Vriskač svojemu znancu, katerega je rad zbadal, "kaj boste rekli vi. ko se boste nekega lepega dne na dnu pekla prebudi li?
"I, kaj bom dejal? Dobro ju. tro gospod Vriskač, bom dejal" se je glasil nagel odgovor.
-o--
Kakršno vprašanje — tak odgo-vor.
Dva muhasta dijaka sta ogledovala sobo, ki jo je oddajala neka gospodinja v najem. Eden iz-med obeh vpraša: "Koliko zahtevate za ta svinjski hlev?"
Gospodinja: "Za onega prašiča tri dolarje na teden, za dva prašiča pa pet dolarjev na teden "
-o- -
Pozabljivec.
"Neverjetno! Od dne do dne bolj me zapušča spomin. Po jutranjem zagotovo ne bom vedel več, kaj se mdanes steni"
"Hm! . . . Čujte. ali bi mi mogli posoditi za dva dni 100 dolarjev ?"
25ŠT3 ŠIRITE LIST EDINOST
Tisti, ki pripoveduje kaj bi vse naredil če bi imel denar, navadno nima nikoli denarja.
* * *
Nič lažjega ni, kakor po zmagi povedati, kdo je zmagal. * * *
Nezmisetno je pripovedovati lažnjivcu, da je lažnjivec, ker on
sam dobro ve da je.
* * *
"Živi in uči se," je jako lep pregovor; le to je križ, da večina ljudi ga spozna prepozno.
Slovensko Stavbinsko in Posojilno Društvo
** & & & & & & & & & & g & &
V
V &
& &
&
9
SLO
ENSK
želi vsem svojim delničarjem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
DOM
Zapomni si, da napravi:
Zrno pri zrnu pogačo —
Kamen na kamnu palačo —
URADNIKI:
Frank Grill, predsednik. Louis Duller, podpredsedni. Joseph Zupančič, tajnik. Anton Kremesec in John Petrovčič, pomožna tajnika. John Terselich, blagajnik. Louis Bobich, zapisnikar.
Društvo izdaja nove serije delnic vsako četrtletje, vsaki prvi torek, letos
v sredo, dne 2. januarja, prvi torek v aprilu, prvi torek v juliju in prvi torek v oktobru.	.
Zboruje v cerkveni dvorani sv. Štefana Chicago, HL
Delnice A. so 25c. — Delnice B. 12 in pol centa. — In delnice C. so po */>oo Zadnje se plača samo enkrat in iztečejo približno v petih letih. npn^o posojuje po 6% na prve hipoteke "mortgages." OPOMBA: Ker letos pride Božič na torek ravno tako Novo leto, bodo te dve seji na sredo dne 26. decembra in 2/
januarja.

N A D Z O R N
Anton Gregorich, Andrew Glavach, Frank Kozjek, Peter Prah, Max Omerzel.
r
r
Ko smo jaslice delalL
Tista mtlot>a, ki jo pozna sa-jno lepa božična noč je nas navdajala okoli mize, ko smo izrekli pSjstirce jih lepili na trtice in zatikavali v zeleni mah. Dekleta so kovale papirnato vejico, ki so j ^pozneje prilepile okoli golobčka nad jaslicami.
Beseda je prinesla besedo in marsikatero smo uganili. Mati je prinesla orehovo potico, katero je oče razrezal in dobili smo j0 vsak svoj kos. Oče je nato prinesel iz kleti bokal vina in ga natočil vsakemu kupo.
Med veselim pogovarjanjem nekdo potrka na vrata. Ura je kazala na steni že .devet. Zunaj je naletaval sneg, kakor biserni metuljčki, kakor bi ga angeljci trosili z neba.
"Kdo bi bil?" vpraša oče in hiti odpirati vežna vrata.
"Bog daj vam dober večeri" jra nazdravi na pragu berač z leseno nogo.
"Bi mogel pri vas prenočiti?"
"Stopite notri." Bomo videli.
In prišel je v hišo mož okoli šestdeset let star z leseno nogo. \'a obrazu se mu je videlo, da ga zebe. zato mu je oče rekel naj sede k peči, da se pogreje.
Mati mu je ponudila kos ore-hovke, katero je s hvaležnostjo sprejel in oče mu je dal kupo vina. češ sveti večer je, naj bo tudi ta revež dobre volje, ki ljubega doma ne pozna.
Mi drugi smo se zopet začelli pogovarjati in pogovor je nane-sel na loterijo.
"V jeseni sem 4'ambo" zadela" je rekla veselo sosedova Micka.
"Ongava stara Ambrožčovka pa je neki "terno" zadela je dja-la moja mati.
"In kako je ta Ambrožčovka skopa," je pristavila Pepelnako-va Mina.
"Loterija je nesreča za človeštvo. koliko denarja se notri znosi in to največ po revnih ljudeh. ki dobe strast do igranja." Je resno omenil moj oče.
Stari mož za pečjo si je pa menda brisal solze in globoko vzdihnil.
'Kaj vam je?" ga vpraša ma-

ti.
"Žalostni spomini so se mi o-budili, ko sem slišal vaš pogovor o loteriji."
"Zakaj pa?"
"Zato," pravi berač dalje, "ker se je nad menoj silno maščevala. Tako grozno maščevala, naredila me je reveža kakoršen sem . . . oh, oh, oh!" je globoko vzdihnil.
"Povejte nam kako, bo nas zanimalo vas slišati."
Starček si je obrisal solzne oči. pogladil si je sivo brado ter začel:
"Jaz sem doma s Primorskega. Sem bil iz bogatega rodu. Moj oče je lastoval silno premoženje za najbolj bogatega so ga imeli v našem okraju. Bil je dolgoletni župan in tudi pri vladi je veliko veljal. Doma smo imeli veliko gostilno. Ob zimskih večerih so hodili uradniki k nam. kjer so se kratkočasili z vsemi mogočimi stvarmi. Eni so igrali karte, drugi so pili itd. Pri tem sem se navadil tudi jaz kartanja že v mladih letih. Silna strast se me je prijela za igranje. Včasih smo jih metali noč in dan.
V Trst sem se navadil hoditi staviti v loterijo. Parkrat sem zadel "ambo" in enkrat celo "terno," za katero sem potegnil $200 goldinarjev. To mi je dajalo še hujšo strast. Redno sem zatem nosil v loterijo po 5 goldinarjev ?skoro vsaki teden. Včasih se mi je še posrečila kaka "amba", a terne niso imeli več zame.
Oče moj je umrl, ko sem bil 22. let star. Mati ni mogla sama doma gospodariti, zato so me oprostili od vojakov, pri katerih sem služil že sedem mesecev. Doma sem prevzel posestvo, ki je bilo najlepše v celem okrožju. Leto pozneje je Bog poklical k sebi še mojo že blizu šestdeset let staro mater. Sama sva ostala z mojo ženo, s katero sem se bil pol leta preje poročil.
Prve dve leti je še šlo. A loterija me je vedno vlekla v Trst.
Obrtnikov
Nekega dne mi je ponudil neki agent celo "lose." Petdeset tisoč goldinarjev boš dobil če za-deneš tega. Zatega pa še toliko, več itd. Polakomnil sem se velikih obljubljenih številk in kupil sem jih veliko. Od tedaj ini-sem imel več miru. Agentje so1 bili vedno pri meni na domu, mi prodajali "los" za "losom" — štotake za stotaki sem štel. Pos-lednjič mi je denarja zmanjkalo, začel sem prodajati les. Prokle-ta loterija, — je pikro pristavil; — mi je požrla še ves les. Začel sem si denar sposojevati na posestvo in vse to je šlo v loterijo in za "lose." Doma sem začel še igrati na karte in kmalu šo me pregnali z lepega posestva. Nič mi ni ostalo kot pot v svet. S ženo sva se podala v Trst. Ona je clobila službo za kuharco, jaz pa sem vdzil s postaje prtljago potnikom, ki so! prihajali po železnicah.
Dve leti sem se tako pehal za svoj obstanek, ko mi še žena zboli in umrje. Sam zapuščen od vsega sveta sem nadaljeval svoje delo izvoščka. Spoznal sem; da me je Bog- hudo kaznoval za mojo nepremišljenost. Da bi se( potolažil sem začel zahajati s svojimi tovariši v gostilne, kjer sem se tolažil s žganjem, itd. Nekega večera sem čakal vlaka, ki je imel priti z Dunaja. Malo preblizu proge sem stopil in lokomotiva me je potegnila in vrgla. pri tem sem nekako utak-nil nogo pod kolo. ki mi jo je odrezalo za vedno. Omedlel sem in takega so me odvedli v bolnišnico. kjer sem se zavedel šele drugi dan v groznih bolečinah. Ta ko sem postal revež ubogi pros-jak. Jokam se, ker tudi jaz sem v mladih letih imel svoj lepi dom, ki sem ob takih večerih se veselil pri svoji ljubi materi in očetu. Oh. kako fletno je bilo. kje so tisti časi. kje so tisti časi ... O Bog. kako si me kaznoval . . . Toda kriv sem sam, vse to sem sam zaslužil..."
Iz oči so starčku kapale debele solze. Menda še nikdar se ni tako iz srca razodel, kakor to bo-
žično noč. Vsem nam se je zasmilil in oče so mu nalili še eno kupo vina, za katerega se je lepo zahvalil.
Njegova povestnica je bila živ dokaz, kam človeka pripelje strast. Loterija, igranje za denar ga pripravita na nesrečno bera-ško palico. Vsem nam se je tisti večer globoko zastudila loterija in vsako igramje za denar. Oče so rekli; "^Otroci, varujte se kart, varujte se loterije! Iz teh drži pot h beraški palici." In berač za pečjo jim je žalostno pritrdil.
V farni cerkvi se je oglasil veliki zvon. Billo je že enajst in vabil je verne farane h polnočnici. Naše jaslice so bile že lepo okrašene. Sestra je nažgala svečke, ki so lepo osvetljevale pastir-ce in cele jaslice. Lepi golobček je visel izpod lepega "krancel-na." In v vseh nas se je pojavil neki duh či^fce zadovoljnosti. Še celo ubogi obupani berač, ki je povedal tako žalostno povestni-co o samemu sebi, se je zagledal v lepe jaslice in iz oči mu je zažarelo neko notranje veselje, videlo se mu je na veselih potezah. katere so mu ustvarile jaslice na njegovem starikovem obrazu, da je božična noč podelila tudi njemu mir.
Oče in mati in vsi drugi so se odpravilli h polnočnici, le jaz še le komaj 10 let star in sestra sva ostala doma. da sva čuvala dom. Tudi berač je šel h polnočnici.
Odšli so in z zvonika je za-brenčalo lepo ubrano pritrkavanje : Tingl, tingl, tingl — tangi, tangi. tangl„ itd. Krasno je bilo. Sestra je zapela pesem: Sveta noč — o blažena noč/' • • in med petjem še vedno popravljala lepe jaslice. Srečnega sem se čutil in dobro vem, da to srečno razpoloženje mora prinesti v človeško srce le božična noč, ki je v resnici blažena noč . . .
*************************
t	HAVRE' S
*	DEPARTMENT STORE +	Broadway and East 75th Street
*	CLEVELAND, OHIO.
*	Želi vsem vesele praznike in srečno Novo leto!
T*
t «V
M *
+ + * + + + + + + + +
JOSEPH, JERIČ
POHIŠTVO IN ŽELEZNINA
3611 — E. 81st St.
NEWBURG, O.
Želi vsem vesele praznike in srečno Novo leto!
^^^mmmmm^mmm^mmmmm^^mm^^^^tmmmrn
Želim vsem vesele in zdrave božične praznike
FRANK ŽELEZNIKAR Trgovec s sladščicami
3536 — E. 81st St.
NEWBURG, O.
Vesele Božične praznike
vsem mojim odjemalcem.
FRANK KUŽNIK
Trgovec z mešanim blagom
3525 — E. 81st St.
NEWBURG, O.
Zaposljeni in pridni ljudje se ponavadi ne pritožujejo najbolj čez vroče ali mrzlo vreme.
Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem Slovencem
JOS. OZIMEK
SLOV. GOSTILNA 8101 — Aetna Rd.
NEWBURG, O.
Vesele praznike želi vsem Slovencem
G. BOLINA
3583 — E. 81st St.
NEWBURG, O. Slovenska Brivnica.
JOHN STREKAL
GROCERIJA IN MESNICA
3592 — E. 80 St.
NEWBURG, O.
Vesele praznike vsem mojim odjemalcem!
1
■
K
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO ZADOVOLJNO NOVO LETO
želim vsem Slovencem in bratom Hrvatom!
MRS. MARY SLUGA
IZUČENA SLOVENSKA BABICA.
1858 — West 22nd St. Chicago, 111.
Phone: CANAL 5793.
Se priporoča Slovenkam v naselbini za pomoč pri porodih

l I


VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO
VOŠČI IN ŽELI vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem!
MATH KREMESEC
SLOVENSKI MESAR
» \ • } \\ > ■ i
1912 — West 22nd St. Chicago.
Phone: Canal 6319.
J Obenem se tem potom najtopljeje priporoča vsem slovenskim in hrvatskim gospodinjam še v nadaljno naklonjenost.
Najboljše sveže meso — prekajeno SVINJSKO MESO po domačem načinu — PRAVE KRANJSKE KLOBASE DOMA DELANE KRVAVICE IN MESENE — Perutnino vsake vrste. Vse to dobite pri meni vsak čas! Ne pozabite na geslo:
SVOJI K SVOJIM!

r=J8
Ameriški Slovenci na finančnem polju, i
Prvi naši naselniki v Ameriki so se lotili poljedelstva in se razkropili in pomešali med druge narodnosti. Dolga leta pozneje, ko so se jeli naseljevati po važ-| nejših industrijalnih mestih, so pričeli stvarjati sami svoje karakteristične skupine in se razvijati v verskem društvenem in ekonomičnem oziru. Na finančno polje se niso upali do zadnjih par let. In tu vodi Cleveland, slovenska metropola v A-meriki. Tu se je namreč začetkom leta 1920. ustanovila prva slovenska banka v Ameriki pod imenom The North American Banking & Savings Co. Mogoče bo zanimalo drage čitatelje če v kratkih potezah zarišem zgodovino in raz vitek tega prvega in največjega finančnega podjetja med Ameriškimi Slovenci.
Začetkom svetovne vojske, ko so bili časi "dobri" in je vsak izvrstno služil, se je nek večer na prijateljskem sestanku vršila govorica o potrebi varčevanja. Posledica tegja govora je bila organizacija male družbe, ki naj med svojimi člani širi varčnost. V ta namen je vsak član oblju-! bil za dobo petih let plačevati v skupno blagajno mesečnih deset dolarjev. Tekom let je družba rastla in z njo tudi blagajna. Leta 1QIQ- je potekla doba petih let in sklican je bil splošen shod vseh Članov, da se denar razdeli. Toda začetni vspeh male družbe je bil tako nenadno velik, da se je vsakemu zdelo škoda sedaj prenehati. Po daljšem razgovoru se je sprožila ideja za slovensko banko in takoj ta večer je bilo v ta namen podpisanih skoro stotisoč dolarjev. Izvoljen je bil začasni odbor, ki je preskrbel državni čarter, prodal še ostale delnice in dobil potrebni prostor.
Veliko soboto 3. aprila 1920. so se vrata odprla prvi Slovenski banki v Ameriki s kapitalom 125 tisoč dolarjev pod kontrolo države Ohio.
Takoj v začetku se je pokazalo, da jč bilo novo podjetje potrebno, ter da ima narod zaupanje vanj, kajti banka je rastla od dneva do dneva, tako da danes, po preteku okoli 3 in pol leta znaša kapital 125 tisoč dolarjev, preostanek ali rezerva o-; koli sto tisoč dolarjev in celotno premoženje pa - že skoro tri milijone.	j
In to velikansko podjetje je pričeto delo v slovenski podjet-' nosti je danes popolnoma v slo-j venskih rokah. Predsednik je Dr J .M. Seliškar, podpredsednika sta Frank Pavlin in John Bres-kvar, tajnik F. M. Jaksič in blagajnik J. J. Grdina. Vslužbenci so vsi Slovenci. — Banka je moderno opremljena ter nudi svojim odjemalcem vse oddelke spadajoče v bančno okrožje, t. j.,1 hranilne vloge, na katere po 4% čekovne vloge, denarno pošilja-1 tev, prekmorske vožnje listke, hranilne zaboje ali safety deposit bokse.
Danes ima ta banka že nad 6000 vlagateljev, med temi so vsa slovenske in hrvatske jednote v Ameriki. Mesto Cleveland, šolska oblastva in Cuyahrtga County imajo tu naložen svoj denar.
Tekom svojega poslovanja je slov. banka posodila samo našim ljudem že nad pol drugi milijon dolarjev ter stotinafti delavcev na ta način pomagala do lastnega doma. Naše geslo je vedno bilo: denar je na razpolago v prvi vrsti Slovencem, če ga kaj preostaja, še le potem pridejo na vrsto tujci.
Zadnji čas je banka tudi vpeljala nov oddelek za poslovanje po pošti, da na ta način ustreže tudi onim rojakom, ki žive zu-: naj Clevelanda in žele vlagati' denar v slov. banki.
To je v kratkem zgodovina slovenske banke. The North A-1 merican Banking & Savings Co. v Clevelandu. Vspeh tega podjetja nam kaže prvič, da smo Slovenci zmožni voditi tudi ban-
čne zavode, drugič, da imamo finančno moč in tretjič, da naši rojaki radi podpirajo svoje podjetje, ki jim nudi dobro postrežbo. itd.
Te vrstice so spisane v spodbudo drugim večjim slovenskim naselbinam v Ameriki, da sledijo Clevelandu na finančno polje, in si ustanavljajo lastne denarne zavode.
Božična Voščila Pueblskih Trgovcev in Obrtnikov
Čudna napitnica.
Angleški kralj Jurij IV. je bil velik prijatelj zabave in je zelo rad videl, če je bilo pri mizi vse neprisiljeno. Ko je bil še prestolonaslednik, je napravil pojedino v malem izbranem krogu; polkovnik Hamlyn je pripovedoval dogodbo, v kateri je igral neki ugledni dvorjan jako čudno ulogo. Ko je končal, je vzel Jurij poln kozarec vina in ga polil polkovniku po obrazu rekoč: 4'Hamlyn, nič niste vredni, ker take reči pripovedujete!"
Velika tihota in zadrega. Kaj narediti? Na dvoboj Jurija pozvati bi bila veleizdaja, ravno-tako vrniti mu žalitev ne isti način. Obsedeti pa, kakor bi se ne bilo nič zgodilo je bilo pa polkovniku tudi nemogoče. Šine mu misel v glavo. Napolni svoj kozarec do roba. prikloni se princu in zlije vino svojemu drugemu sosedu v obraz z besedami: "Napitnica Njegove kraljeve visokosti. prosim, naj gre naprej!"
Bistroumni in krepki dovtipi je iz zadrege napravil navdušenje. Z veseljem so si vlivali vino v obraz, princ se je na vse grlo smejal, tolkel polkovnika po rami in dejal : "Hamlyn, vi ste krasen človek, pijem na Vaše zdrav-
je
■o-
Ljudje ponavadi zapravijo največ časa na takih načrtih, ki vodijo do nevspehov.
* * *
Marsikateri mož se mora svoji ženi pri argumentiranju brezpogojno udati.
THE SNEDEC GROCERY AND MEAT MARKET
Največja slovenska grocerija in mesnica v PUEBLO, COLORADO.
Se priporoča vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v naklonjenost.
Obenem vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem prijateljem In znancem vesele božične praznike in srečno Novo leto.
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO
LETO
Vsem mojim odjemalcem in prijateljem in
znancem ! JOHN G O R SI C H
MESNICA IN GROCERIIA
PUEBLO, COLORADO.
Rojakom se priporoča v naklonjenost!
BUTKOVICH MERCHANTILE CO.
Trgovina oblek in obuval. 1201 — So. Santa Fe Avenue.
PUEBLO, COLO.
MARY ZUPANČIČ 305 — Northern Ave.
PUEBLO, COLO. Mehke pijače in cigare.
J. & M. BOZAICH 405 — E. Northern Ave.
PUEBLO, COLO.
Trgovina z mešanim blagom.
Vesele praznike in srečno
NOVO LETO želi vsem odjemalcem JOHN GERM
Trgovina z mešanim blagom PUEBLO, COLO.
ANŽICH LOUIS 621 — Mesa Avenue
PUEBLO, COLO. Grocerija in trgovina s prešiči na debelo.
KRIST SIMIN 309 — E. Northern Ave. PUEBLO, COLO. Hardware — Glassware Toys.
VALENTIN STALIK 303 — E. Northern Ave.
PUEBLO. COLO. Grocerija, mesnica in železnina.
STANKO SAJBEL 312—314 Park Str.
PUEBLO, COLO. Grocerija, mesnica in Pekarija. Vsem vesel Božič in srečno Novo leto!
V

\
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
ŽELI VSEM SVOJIM odjemalcem, prijateljem in znancem
TVRDKA
FIDELITY ELECTRIC CO.
FRANK SHONTA,
2049 W. 22nd St
LASTNIK
Chicago, 111
Telephone: CANAL 5190.
Rojakom, Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam, kadar potrebujejo napeljavo električne luči v svoja domovanja. Pokličite mene. da vam preračunam, koliko bi vas stala napeljava, in potem če bo vas volja vam napravim dobro garantirano delo. Plačanje na obroke.
V naši trgovini dobite najboljše vsakovrstne pralne stroje z električnim motorjem. Vsakovrstno električno pohištvo, kot moderne luči s stojali, električne pometače. električno peč za gretje sob. V zalogi imam tudi "Radio Aparate". Kupite si Radio Aparat in poslušajte ob zimskih večerih lepo doma pri peči. lepo koncertno petje, govore, itd. Vsakovrstno praktično kuhinjsko posodo, kjer kuhate z elektriko.
ZA VSE SE NAJTOPLEJE PRIPOROČAM ! Krasne vsakovrstne električne lučice za okrašenje božičnih drevesc se dobe
pri nas. PRIDITE PO NJE!

BOŽIČNE SUGESTIJE, kaj se naj kupi komu za božični dar:
I^r* ZA TVOJO MATER KUPI:
Kako lepo namizno stvar, ki je dobiš v naši trgovini. Kot n. pr. lep električni gladilnik, električno pome-tačo in kako kuhinjsko pripravo.
IST ZA OČETA KUPI:
"Auto heater/' kako pripravno orodje, namizno luč za njegovo pisalno mizo, ali iluminirano ogledalo.
ZA "NJO" KUPI:
"Junior Iron" — gladilnik, kako lepo "Boudoir luč," električne ščipalnike za krožiti lase, ali kaj drugega.
ISr- ZA "NJEGA" KUPI:
Luč za k postelji, električno žepno svetilko, ali "Music Kfotor."
ZA SESTRO ALI BRATA KUPI:
Kako pripravno orodje, kako kuhinjsko posodo ali kaj drugega. VSE TO DOBITE PRI NAS!


I Božična Voščila Clevelandskih Trgovcev in Obrtnikov
ZAHVALA IN VOŠČ
* t i Anton Grdina in sinovi t
1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO
POGREBNI
ZAVOD

Kadar potrebujejo vaši čevlji popravila prinesite jih k:
JOHN GABRENJA 1026 — E. 63rd St.
v Slovenski posojilnici.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem!
JIM ŠEPIC
Hardware Store 16009 — Waterloo Rd*
COLLIN WOOD, O.
VOŠČIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
A. F. S V E T E K Pogrebnik
1522 — Saranac Rd.	Collinwood, Ohio.
VSEM MOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM želim vesele božične praznike in srečno Novo leto!
JOHN ZALLAR
COLLINWOOD BAKERY
16006 —Waterloo Rd.
Collinwod ,Ohio.
1
FRANK MATJAšIč
Slovenska grocerija in sladščarna
1115 — Norwood Rd.	Cleveland, Ohio.
VOŠČIM VSEM MOJIM ODJEMALCEM
vesele božične praznike in srečno Novo leto!
i
Voščim vesele praznike in srečno Novo leto!
FRANK W A C H č I č TRGOVINA
z blagom za moške, ženske in otroške obleke.
746—750 E. 152nd St.	Collinwood, Ohio.

B. B. LEUSTIG 6424 — St. Clair Ave.
\ oščim vesele božične praznike ! Trgovina s ženskim oblekam.
LOUIS LACH
SLOVENSKA MESNICA
6124 — Glass Avenue 1199 — Addison Rd.
Voščim vesele praznike vsem mojim odjemalcem in prijateljem !
J. NOVAK
Confectionary Store
6128 — St. Clair Ave.
\ esele božične praznike in srečno Novo leto vsem mojim odjemalcem !
OD
Grdina Hardware
6127 — St. Clair Ave.
CLEVELAND, OHIO
VSAKOVRSTNA ŽELEZNINA.
ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
Vam želi PRVA in NAJVEČJA Slovenska banka v Ameriki
IG. STEPEC
Confectionary Store
1225 — Norwood Rd.
Vesele praznike vsem mojim odjemalcem in prijateljem!
& & & 9 & & & & & & &
&
& & & & &
& & & & & & &
9
& & &
The North American Banking
and
Saving Co.
Vogal St. Clair & E. 62nd St.
Cleveland, O.
Pričnite NOVO leto na pravi način s tem, da otvorite vlogo na naši banki in pozneje redno vsak mesec dodajate k tej vlogi.	§
NAŠE PREMOŽENJE ZNAŠA BLIZU 3. milijone dolarjev.
1»
a
Grdina Furniture
6019 — St. Clair Ave. 15301 — St. Clair Ave. 15826 - St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO
POHIŠTVO — PEČI — PREPROGE
VICTOR GRAMAFONE IN PLOŠČE.
Pišite po cenik!
Voščim vesele praznike
J. S. WIDGOJ
Fotografist
489 — E. 152nd St.
COLLINWOOD. OHIO.
LOUIS SERPAN 17822 — Marcella Rd.
COLLINWOOD, O.
Voščim vsem vesele praznike in srečno Novo leto!

šrif ■
DR. MICHAEL F. OMAN Physician and Surgeon
DR. JAMES W. MALLY Dentist.
*
i
Poslujeta v novih uradih v Slovenskem Narodnem
Domu na:
6411 — St. Clair Avenue.
Telephones:
Office: Pennsylvania 1115 Residence: Randolph 1807—W.
% I

Voščim vesele božične praznike, ter želim vse najboljše
J	mojim odjemalcem v bodočem letu!
JOHN GORNIK
\	TRGOVINA Z MOŠKO OPRAVO.
9	Izdelujem obleke tudi po naročilu in meri.
Se vsem priporočam!
f 6217 St. Clair Avenue,	Cleveland, Ohio,
NAJBOLJ ZANESLJIVA TVRDKA V NASELBINI
za čiščenje, barvanje in popravljanje oblek je:
NEW YORK DRY CLEANING CO. 6220 St. Clair Ave. poleg kopališča CLEVELAND, OHIO.
JOSEPH ŠTAMFEL 6129 — St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio.
Vošči vesele praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in odjemalcem!
TRGOVINA S ŽENSKIM BLAGOM.
BOŽIČNA DARILA kupite v naši trgovini. V zalogi imam tudi slov. in angleške mo-litvenike.
JOHN SMREKAR
VARIETY STORE
6112 — St. Clair Ave.
Voščim vesele božične
praznike vsem odjemalcem in prijateljem! ANTON ANŽLOVAR Trgovina za ženske obleke in mešanim blagom.
6202 — St. Clair Ave.

VOŠČIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
vsemu občinstvu v Clevelandu in okolici!
Obenem se ob tej priliki najlepše zahvaljujem za Vašo naklonjenost v preteklosti in se priporočam še za naprej za leto 1924., da me boste obiskali, kadar kaj potrebujete.
Sedaj imam dve trgovini eno na navadnem, starem prostoru drugo pa sem otvoril v Slovenskem Narodnem Domu.
IG. SLAPNIK 6120 St. Clair Ave. in 6419 St Clair Ave. CLEVELAND. OHIO.

SLOVENSKI Fotografski Umetniški Zavod
Frank Rožnik
6214 — St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
Želim vesele božične praznike vsem či ta tel jem Usta
EDINOSTI!
Obenem se priporoča, da ob priliki, kadar potrebujete, kakršnekoli slike, obiščite naš fotografski atelje, katero je sedaj upeljano prav po amerikanskem sistemu.
Posebno pozornost pa novoporočencem. — Prepričajte se, da boste pri nas najboljše postreženi!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO
NOVO LETO
Vsem mojim prijateljem in odjemalcem!
Vsem se prav lepo zahvaljujem za njih naklonjenost za preteklo leto 1923 In se priporočam za naprej za leto 1924. ker Vam hočem postreči, kakor sem Vam do sedaj.
Naznanjam Vam tudi, da imam več vrst gotovih čevljev, ženskih in moških po jako znižanih cenah. En g par obuval stane, ki je bil preje $7.00 in $7-5° sedaj samo $4.00 in dva para za $5.00
FRANK SUHADOLNIK TRGOVINA S ČEVLJI 6107 — St. Clair Ave^	Cleveland, Ohio.
Phone: Rand 5466—-W.

RIBNICANJE PRED ŠKOFOM.
Gregor Daj ga.
Dolgo se nisem nič oglasil, dasi bi se jako rad, ko bi mi le tako le čas dopuščal. Da bi se pa mojim znancem le ne preveč zameril sem sklenil za praznike zopet e-no "ribniško" povedati. Povestnica je resnična, vsaj kot tako mi jo je izročil moj prijatelj Jaka-buš. Poslušajte jo.
Ribničanje so fejst ljudje. Pridni so, pametni, pa tudi preudarni. Pa tudi potrpežljivosti jim ne manjka. Jako potrpežljivi ljudje so. Vse ti narede. Sitne ljudi rajši na "štupi rami" nosijo, kakor bi jih poslušali. Sploh takih pod solncem ni kot so slavno znani Ribničanje.
V Ribnici so imeli svoječas-no župnika. Že trideset let je župnikoval pridnim Ribniča-nom. Toda ljudje so se ga naveličali. Začeli so govoriti o njem, da vedno eno in isto pridiguje. Vedno en in isti glas so slišali z leče. Zato je tedanji župan Mev-žar rekel: nič, k škofu bo treba, da nam da novega fajmoštra. Njegovi svetovalci so to sugestijo z največjim navdušenjem vzeli na znanje. Odpravili so se. Toda škof je že visoka oseba. Tam je treba znati napraviti komplimente itd. je dejal občinski svetnik Praznoglav. "To vas jaz naučim, je dejal drugi svetovalec Jurček. Jaz sem bil pri vojakih in sem imel priliko pozdraviti že samega španskega kralja v Mariboru.
"Dobro," je dejal župan, "jutri gremo, le lepo se odpravite vsi. Vsi so pri kimali in odšli
V pondeljek jutro so se zbrali. Župan je dejal: "Najtežji bo začetek, potem bo pa že šlo, saj imamo namazane jezike, in go vorili bomo, da bo zaleglo." Svetovalec Jurček pravi: "Najprvo
se bomo mogli škofu prikloniti."
"Da," pravi župan, "in zato bom jaz dal potrebno znamenje. Nalahko bom zažvižgal, tedaj se bomo vsi priklonili."
"Dodbro," vsi so vzkliknili hkratu in bili zadovoljni.
"Še nekaj," je dejal svetovalec Jurček. "Sedaj vam še povem, kako se nazdravi škofa. Ko pridete pred škofa zakličite n. pr. tako le, kakor smo pozdravili v Mariboru, ko sem bil pri vojakih španskega kralja: "Vivat presvetli španski cesar!" Ker pa Ribničanje ne morejo tako gladko besedi zgovarjati, niso dobro razumeli in so kričali za drugimi "Piva prescetli cesar!" Svetovalec Jurček je dejal dalje: "Toraj le zapomnite si ta pozdrav. Kadar bo župan zažvižgal pred škofom se lepo priklonite, potem se vzravnajte nazaj in zakličite mu v pozdrav, ne kakor smo cesarja pozdravili, ker škof ni cesar ampak škof, zato bomo njemu zaklicali: "Vivat presvetli škof!" — Dobro so pritrdili vsi in se podali na pot ,proti Ljubljani.
Medpotoma so skušali dostikrat skupno, ali bodo znali ta pozdrav, da je hrumelo in odrne-^ valo od hribov nazaj: "Piva presvetli škof!"
Bil je petek, ko so ob tretji uri popoldne stopili pred škofa. Da bi gfovorili bolj možato in korajžno, so se navdušili že od jutra v krčmi pri "Figa birtu" ob rujtnem Dolenjskem čvičku. Trezen ne sme baje človek pred gospoda, ker mu lahko zmanjka besede, so si mislili Ribničanje.
S klobuki v rokah so se rival i Ribničanje v prelepo škofovo sprejemno dvorano. Župan pa je v naglici pozabil, da ima zažvižgati, je začel pa dregati na desno in levo: "No, recite. Pi-
va
Piva, Piva. Piva presvetli škof!" so klicali možje po vrsti, občinski policaj Atnzelc se je pa celo spozabil ter zaklical: "Piva presvetli cesar!"
Škof jim stopijo s prijaznim nasmehom naproti, dasiravno niso razumeli čudnega pozdrava, ter
so segali možem v roko in vprašali, česa želijo.
"Prosim ponižno, presvetli gospod škof," ja začel jeclati župan Mevžar, "prišli smo radi sitne reči — nas gospod župnik so dober gospod, priden gospod, Bog jim daj dolgo zdravje, toda . . Župan se je popraskal za ušesi, zavrtel klobuk in milo pogledal po svojih ljudeh.
"Kaj je z g. župnikom?"
"Priden gospod so pa imajo ta pogrešek, da nam vedno eno in isto pridigujejo.
"Tako je," je bleknil naglo vmes svetovalec Jurček, "in zato smo prišli prosit, da nam presvetli gospod škof našega župnika prestavite in nam pošljete drugega."
Župam Mevžar ga je jezno pogledal, češ, tega še ni bilo treba takoj povedati. A po toči ne pomaga zvonenje.
Škof so se nasmehnili rekoč: "Kaj pa van\ pravijo tolikrat, da vam ni več po volji?"
Župan se je bil svoj govor dobro naučil, tega vprašanja pa ni pričakoval. Osupnil je, ter se o-zrl po tovariših, toda ni bilo pomoči.
"Pravili so nam sicer lepo, in v resinici lepo, pa človek vse pozabi, zato smo še mi pozabili."
Škof se jim nasmejejo: "Glejte, moji ljubi Ribničanje, idite za danes zopet domov in povejte gospodu župniku, naj še ostanejo pri vas. Tisto pa. kar so vam že tolikrat povedali, vam naj povedo še enkrat in večkrat, da boste vedeli in si zapomnili, potem pa lahko zopet pridete. Srečen pot!"
Kakor poparjeni so se zmuzali Ribiničanje iz škofove dvorane in molče copotali s čevlji po kamnitih stopnjicah. Ustavili so se šele v tretji vasi na poti domov, kjer so hladili jezo na škofa, domačega župnika in na sebe. da nobenemu ni prišlo pred škofom nič pametnega na misel.
Ako so Ribničanje odslej bolj zapomnevali župnikove pridige, in ali so hodili še kaj župnika tožit, o tem mi pa ni nič natančnega znano.

VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vsem našim odjemalcem!
RICE'S STORE
2110—12—14. — West 22nd Street
blizu Hoyne avenue.
DRY GOODS
LADIES AND MENS FURNISHINGS.

Dobro blago za nizko ceno. Do Božiča dajemo še enkrat toliko znamk "štampsov" kot navadno za vsako stvar, ki jo kupite pri nas pred Božičem.
V naši trgovini dobite vse kar potrebujete kot razno blago za oblačila Imamo v zalogi tudi vsakovrstna narejena oblačila.
Okraske in igračke za božično drevesce dobite pri nas vsake vrste. Pridite in oglejte si jih !
!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
vsem mojim cenjenim odjemalcem!
Fotograf
1439 — West 22nd Street CHICAGO, ILL.
Izdeluje najboljše in najlepše slike. — Zlasti se priporoča za družinske in ženitovanjske slike. — Vsako delo jamčeno, da obdrži svojo trajnost.
SVOJ POKLIC VRŠI S 3Q-LETNO IZKUŠNJO!