Issued three times a week every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $3-00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50. LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO ^logajači^ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER xi. iqiq. AT POST OFFICE AT CHICAGO.ILL., UNDER THE ACT OF MARCH ?rd 187Q "Jtyjesloga tlacij ŠTEV. (No.) 108. CHIGAGO, ILL., ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA—THURSDAY, SEPTEMBER 14. 1922. LETO (VoL) VIZI Iz Dolenjskega« (Izvimi dopis za "Edinost".) Ker že dolgo ni. glasu od nas. si boste mislili, da smo pozabili na vaš list. V nasprotni dokaz, eto nekaj vrstic. Poročali ste. da več slovenskih duhovnikov v Ameriki pride to poletje na obisk v staro domovino. Naši dolenjski rojaki so prišli. Med drugimi tudi Rev. Fran Turk, župnik v St. Francisco. Cal. Koncem julija je bila pastoralna konferenca za dekanijo Novo mesto. Tem povodom sta prišla v kapitelj tudi Rev. Turk in njegov tovariš, redakter "The Monitor", g. Dugan. G. Turk je pojasnil pastirovanje v St. Francisco, kar nas je zelo zanimalo. Izvedeli smo, da sta bila v privatni avdijenci pri sv. Očetu Piju XI., ki je Rev. Turku izpolnil srčno željo. On ima namreč brata v Rimu, ki študira bogoslovje v Germaniku. Postal je že doktor modroslovja, a bogoslovja še ni dovršil. Po zavodovih predpisih se posvečujejo gojenci v mašnike še le po dovršenih študijah. A bogo-slovec, Turk je vsled vojske zgubil več let. Ker pa je dosti star, je sv. Oče spregledal predpis in dovolil, da sme biti posvečen. Zato ga bo ljubljanski škof dr. Jeglič posvetil v mašnika dne 3. septembra. Slovesno novo mašo pa bo dr, Turk obhajal v svoji rojstni fari Stopiče. Pridigo-val mu bo njegov profesor, dr. Ažman iz Novega mesta. Na to se poda v svoje študije v Rim, Rev. Turk pa nazaj v Ameriko. Vidite, da Dolenjci nismo zadnji. O železnicah se veliko govori, a malo stori. Omenjal sem Vain že v prešnjih dopisih, da se gre pred vsem za zvezo Dolenjske železnice z :eško progo, da dobimo dohod do morja — in sicer v Jugoslaviji, ker iej je mir Reko odkrhnil v samostojno državo — se ve pod komando Italije. Tu sta dve alternativi: ali Musil-ova proga Kočevje- Moravice, ali pa Črnomelj- Vinica- Vrbsko po načrtu Klodič- Horvat. Vse občine, ki gravitirajo v Novo mesto, so se na svojih shodih izrazile za Klodičev načrt, vse občine okrog kočevske proge notri do Cabra pa za Musilovo traso. Nedavno je bil shod v Starem trgu pri Poljanah, katerega se je vdeležil tudi minister Pucelj, hoteč uplivati v zmislu S. K. S., a se mu ni posrečilo, ker je bil shod po kompromisu sklican za vse stranke, ki se pač zavzemajo za progo po poljanski dolini in dalje do reške železnice. A čitalo se je, da je v državnem proračunu sprejeta proga Kočevje-Moravi-ce. Zidalo bi se iz amerikanskega posojila 100 milijonov dolarjev. Ali kaj ker se zopet čita, da državna blagajna ni prejela ne enega dolarja; pač pa je prve milijone poslala Blairova bančna skupina posredovalcem za "bakšiš," ministri pa da bodo še posebej dobili. Vse kaže. kakor da je država molzna krava za sedanje oblastneže, kakor, da bi ne bili že itak dovolj plačani. In tako se utegne gradba železničnih zvez zavleči ad calendas graecas. Čitali smo, da se je v Ameriki rudarska stavka vsaj začasno končala. V Sloveniji pa je izbruhnila 20. avgusta posebno v Trbovljah. Zagorju, Hrastniku. Iz solidarnosti pa tudi v Kočevju in St. Janžu ali Krnic-lju. Gre se vsaj za eksistenčni minimum ubogih rudarjev, katerim bogata Trboveljska premogarska družba niti tega ne privošči. Delavci so mirni in so še razšli na kmete v delo, da bi se za ta čas ložje preživeli. Te dni so se pri pokrajinskem namestniku v Ljubljani začela pogajanja za zo-petno obratovanje premogovnikov. Listi poročajo, da so zastopniki rudarjev — med temi njih pooblaščenec Emil Štefanovič, rodom Novome-ščan — zelo spravljivi, a zastopniki Trboveljske družbe in iZveze indu-strijcev se pa upirajo. — Trboveljski premogovniki so bili "nacionalizirani," a prišlo je na dan. da je pri tej transakciji mladodemokratska struja pod vodstvom dr. Žerjava zaslužila za svoje fonde nič manj kot 170 milijonov kron in večina delnic vendarle pustila v rokah židovskih kapitalistov. Slovenski rudar pa naj gara in pomanjkanje trpi, da bi si nemoteno kapitalisti polnili žepe. — Krmeljski premogovnik je pa last kapitalista lakil-a, kateri je med vojno kot begun na Dolenjskem vžival gostoljubnost. Poročila pravijo, da je bil začetkom voljan se z delavci sporazumeti. a zadnje dni se nekam umika, menda se bankskracije boji, da bi se jej kak milijoner izneveril. Najžalostnejšo ulogo igra zdaj dr. Žerjav, katerega je ministrstvo v Beogradu pooblastilo, da preiskuje vzroke te stavke. To se pa pravi kozla napraviti za vrtnarja. On sam naj razsoja v lastni zadevi. Ironija usode pa je, da je obenem minister — za socialno oskrbo, ko ni pri njeni ne duha ne sluha o socialni pravičnosti. Izvzemši bankoknacije in liberalne frakarije z rudarji simpatizuje vsa javnost: tudi časopisje — razun "Jutra," ki zajterkuje iz Trboveljskega zaklada — se poteguje za uboge trpine, ki morajo končno prodreti, ko zahtevajo le človeške pravice. Po Dolenjskem je že več mesecev suša, tako, da so vsi pridelki zastali v rasti in je žetev jako pičla, ponekod niti semena niso dobili. Za kruh bo jako trda. Krme tudi zelo malo, otave skoro nič. Še le 24. avgusta je v novomeški okolici dež nekoliko pomočil, da si • rastlinstvo vsaj nekoliko opomore. Edino vinske gorice zdaj še dobro kažejo. Za 10. september je v Novem mestu napovedan Orlovski, tabor za Dolenjske odseke. Nadejati se je velike vdeležbe, ker Orlovska ideja se- (Dalje na 2. strani.) RAZNE NOTO. MIROVNO POGAJANJE MED GRKI IN TURKI. Paris, 13. sept. — Glasom poročil iz Carigrada, so se sešli zastopniki zaveznikov, kot grški in turški k mirovnemu pogajanju. Kako in na kaki podlagi se bo pogajanje vršilo, še ni znano. GRŠKI KRALJ BO MORAL j ZAPUSTITI PRESTOL.! IZ JUGOSLAVIJE. BATINE. KONFERENCA MED BELGIJCI IN NEMCI. Berlin, 13. sept. — Belgijska in nemška reparacijska komisija ste v tajni konferenci v Parizu, radi rc-paracijskih vprašanj in vojne odškodnine, ki jo ima Nemčija za plačati v gotovih obrokih Belgiji. ——o- ARGENTINIJA BO DALA POSOJILO RUSIJI. Buenos Aires, 13. sept. — Argentinska vlada je predložila svoji zbornici predlogo, da se naj odobri sovjetski Rusiji posojilo v znesku 5 milijonov peso v, brez obresti. -o- CIRKULACIJA DENARJA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. W ashington. D. C. 13. sept. — Letošnjega 1. septembra je bilo v cirkulaciji denarja v Združenih Državah. da če bi razdelili skupno svoto bi prišlo na vsako osebo v Z. D. $39.93. ali skupaj 4.393 milijonov 507 tisoč dolarjev. -o- UPOR V ZGORNJI ŠLEZIJI. London, 13. sept. — Glasom vesti iz Bismarckhutte v Zgornji Šle-ziji, je nastal puč v tamošnjem rudniku. Puč je dosegel svoj višek in poljski vojaki so morali nastopiti, da so naredili mir. Ubitih je 9 rudarjev. Paris. 13. sept. — Politični viharji, ki jih povzročajo vse stranke na grškem radi strahovitega poraza ške armade, vulkanizirajo z vedno hujšo silo in kraljevi tron se maje. Kralja dolže, da je kriv poraza, ker je premestil izborne vojskovodje, ko je zopet zasedel grški prestol in iste pamestil z neizkušenimi generali. Kratko, javnost nima nobenega zaupanja več do sedanje Atenske vlade. Poluradna poročila govore, da namerava kralj Konstantin in kraljica Sofija priti v Združene Države, ako bosta zamogla dobiti dovoljenjci za vstop v to deželo. Naslednik Kon štantina bo najbrže njegov najmlajši brat Kristofer. ki je pred dvema leti poročil Atnerikanko, tedaj vdovo Mrs. Leeds iz Clevelanda, Ohio. V kratkem bo na grškem nastal velik političen preobrat, ki bo pokazal kako obliko vlade si bo grški narod izbral. Notranji minister je izdal odlok na vse oblasti, v katerih jih opozarja na kazni, ki se bodo uporabljale napram vsem onim državnim orga-nim, ki bi se posluževali telesnih kazni. Prizadeti se opozarjajo, naj vsak slučaj prijavijo državnemu pravdništvu, da se postavi vsak u-radnik, ki bi zlorabil svojo oblast, pred sodišče. -o- ANGLIJA PLAČA OBRESTI V OKTOBRU. Washington, D. C., 13. sept. — Iz Londona se sliši, da se angleška vlada pripravlja, da bo plačala obresti od vojnega posojila Združenim Državam dne 15. oktobra, ki je predpisani rok obresti. Obresti znašajo 65 milijonov dolarjev. -o- KONGRESNIK DOLŽI SODNIKA DAUGHERTY NEPRAVILNOSTI. Washington, D. C., 13. sept. — Republikanski kongresnik iz Minne-sote je obdolžil generalnega sodnika Daugherty-a, da je isti naredil korak proti ustavi, ko je izdal sod-nijsko prepoved proti železničar-iskim stavkarjem. I -o- ITALIJANI IN ČEHI V LASEH RADI AVSTRIJE. (»eneva. 13. sept. — Zveza narodov. ki je hotela rešiti siromašno I Avstrijo, je dospela do mrtve točke.! Mala antanta Cehoslovakija, Jugoslavija in Rumunija so odločno proti načrtom Italije, ki hoče v svojo korist proti mali antanti spraviti j Avstrijo pod svojo kontrolo. Čehi se tega dobro zavedajo in vedo. da če se to zgodi, bo Čehom dohod do .morja enkrat za vselej zabranjen. I-talijani bodo dali ključavnico na vrata, ki vodijo do morja in Čehi bodo morali plačevati predpisane carine, ki jih bodo Italijani samopoljub-no nastavljali na čehoslovaški izvoz. Vse to se sluti, zato se je mala antanta postavila po robu in kljubuje nakanam Italije. , -o- Ako tvoj bližnji vspeva, ga ne sovraži vsled tega, ampak, skušaj ga posnemati pri vspevanju. Jugoslovanska krona je dospela na sklepni borzi na najnižji tečaj ki je bil dosedaj dosežen. Od 1.52 je padla danes na 1.45. Pod 1.50 krona do sedaj še ni padla. -o- Tatvina monstrance. V cerkvi sv. Marjete pri Ptuju je bila ukradena monštranca, vredna 20.000 kron. --o- Grožnje invalidov napram vladi. Zastopniki invalidov iz cele naše države so imeli te dni svoj sestanek v Beogradu, na katerem so sklenili od vlade zahtevati izplačilo vseh neizplačanih invalidnih podpor v znesku 120 milijonov dinarjev. Invalidi zahtevajo od vlade garancije, da se postavi pri zopetnem zasedanju narodne skupščine na dnevni red invalidni zakon. V slučaju, da vlada odbije zahteve invalidov do 1. septembra, se bodo sestali invalidi iz cele države 16. septembra v Beogradu, povabili na ta kongres narodne zastopnike invalidov in izvedli velike demonstracije proti vladi. Na ravnokar omenjeni demonstrativni kongres invalidov pričakujejo 50.000 invalidov. -O--n M Obrtna zveza za Škofjo Loko in okolico. Povodom odkritja spominske plošče dr. Janeza Evang. Kreka v nedeljo dne 27. m. m. v Selcih nad Škofjo Loko, se vrši istotam ob 3. uri popoldne v Društvenem domu ustanovni občni zbor Obrtne zveze za Škofjo Loko in okolico. Obrtniki. pristaši SLS., udeležite se občnega zbora polnoštevilno! DENARNE POSIUATYE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar t Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejeninika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajine cene so bile: Jugoslovanskim kronam: 500 kron ............ .$ 1.85 i.000 kron.......... ...$ 3.50 5,000 kron .............$17.00 10,000 kron .............$34.00 Italijanskim liram: $ 2.90 5-30 500 hr ................... 25.00 1000 lir JAPONSKA VLADA, SI JE NAROČILA DVA KRIŽARJA. Tokio, 13. sept. — Japonski mor-narniški minister jej izdal naročilo za dva križarja, ki bosta vsebovala po 7500 tonaže. Hej, pa smo slišali, d& se je govorilo nekaj o razorožitvi na morju na washingtonski konferenci. I Kam to meri?! 50.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25.00 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" West 22nd Street .IPHWJI^JUI "EDINO ST" EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Chicago, I1L Edinost Publishing Company. X&49 W. aand Street, Telephone: Canal 0098. ADVERTISING RATES ON APPLICATION._ Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West 22nd Street,«Chicago, Illinois. Entered as second-class matter October ii, 1919» »t the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. Zavezniki in Mala Azija. Kdo se ne* spominja časov, ko smo mislili, da je bila svetovna vojna zadnja vojna. Saj je vse vpilo, da je to zmaga civilizacije in da je nastopil čas trajnega miru na zemlji. Da. pijani smo bili tega veselja, ki ga je tako globoko zasejal v naša srca apostol traji\ega miru veliki Wilson. Zaključila se je versaillska pogodba in še številno drugih, toda trajnega miru le ni in menda tudi nikdar ne bo. Po zadnji svetovni vojni, se je vršilo že številno vojsk. Pravkar se je bila krvava vojna med Grki in Turki. Grki so skušali doseči vojno glorijo, v vojni s Turki, toda pri tej igri jih je sreča kmalu zapustila, stopila je na stran Turkov, ki danes slave zmago v Smirni in celi Mali Aziji. * Svet se vprašuje, kje je vendar liga narodov, ki je dajala tako- visoko doneče obljube in jamstva, da bo pazila, da na svetu vojsk več ne bo. Kje je? Rodila se je v Versailles, toda kam je to dete ušlo, da ga ni nikjer, tega ne ve nihče. Vemo pa, da lige narodov se poslužujete samo še Anglija in Francija. Kadar tem dvema teče voda v grlo, takrat mora ^ sa uboga evropejska gmajna vkup. Kadar se lasa kdo drugi, tedaj naj teče kri v potokih, mi ne čutimo teh bolečin, kaj nam inari. tako si mislite Anglija in Francija, ki ščujete male državice ena proti drugi. Liga narodov bo zabranjevala vojske, tako so rekli. In kako so zabranjevali zadnjo grško-turško vojsko Angleži in Francozi, ki so formirali ligo narodov. Poglejmo. Angleži so zalagali Grke z municijo in orožjem. Francozi na drugi strani so pa zalagali Turke z municijo in orožjem. Na Gr- Chicago, 111. — V- dolžnost si šte- drugih krogih. Vsak večer je igra-jem, da sporočim- javnosti nekoliko o sodelovanju Slovenske Podporne Družbe sv. Mohorja pri cerkvenem "fairu", ki se vrši za korist naše nove šole in Narodnega Doma. Kakor vsa druga katoliška društva, je sodelovala tudi naša družba sv. Mo-htarja. Dasi je še to mlado drevo na našem društvenem polju, se je iz-borno pokazalo, pri delu za napredek in korist naroda. Da je pa naš večer, ko je naša družba imeh* v oskrbi fair tako iz-borno se obnesla, gre seveda v prvi vrsti zahvala našim požrtvovalnim članom, katerim je v resnici vsaka dobra stvar naše naselbine pri srcu. Posebno se imam zahvaliti sledečim članom, ki so največ pripomogli, da la Imperial Band, v kateri sodeluje mnogo naših možkih. V sredo večer, ko je bil konec našega bazar- je tam že Miss M. Kremesec iz na- Chicago, III. — — Komaj nekoliko tednov so slovenske sestre med nami, pa so si že pridobile naklonjenost med dekleti, da sta zopet dve vstopili v red. To sta dve prekmurski dekleti Miss M. Simon in Miss M. Hor-wath. — Pretekli teden sta odšle v So. Chicago. — Želimo jima obilo * vstrajnosti! — Kakofr smo poročali. ja smo imeli nekaj popolnoma no-jšt župnije. — Upamo, da se bo še vega, bilo je pet parov rokoborcev, več slovenskih deklet iz naše župni- Prvi so bili Peter Husič in Sneli. je odločilo in se pridružilo tem čč. Mr. Husič, kakor je vsem znano je sestram, da bomo v nekoliko letih eden izmed najhujših rokoborcev imeli na naši šoli same sestre doma-svoje težine. v Pennsylvaniji in o- činke. kolici. V zadnjih 7. ali 8. tednih je bilo kakih 5 ali 6 bazarjev v Steel- — Obolela je zopet Mrs. Jakob Bicek, ki je že veliko bolezni pre- tonu, a noben se ni tako dobro obne- staIa> Vendar kakor se nam poroča, sel, kakor se je nas. istega dobič- se jj zdravje vrača fn je že izven ka smo naredili okoli $i,too.oo. Vidite ljudje, »kaj znajo naši min- 1 di fantje in dekleta narediti, samo1 ako hočejo. Vse to se je seveda obneslo pod vodstvom našega naudu-šenega g. župnika Father Gladeka. se je naš večer tako imenitno obne- Ko so Father pred par tedni rekli v jsel. N. pr. Mr. Math Kremesec je jcerkvi, da mislimo narediti en tisoč, daroval veliko domačih kranjskih jvsem se je to videlfr nemogoče. A nevarnosti. klobas, ki so služile na fairu za iz- boren prigrizek in prinesle tudi lep dobiček. Mr. Petrovčič je daroval cas je pokazal, da v slogi je neoma - Mali princ našega tiskarja, Mr. Ai. Zakrajšeka je bil krščen preteklo nedeljo. Botra sta mu bila Mr. in Mrs. Jak Turšič. — Prihodnji petek večer, dne 15. septembra se vrši redna seja dramatičnega in pevskega društva "Adri-ja. "Ker so na tej seji za rešiti vele-važne zadeve tega društva so pro- jana moč, ki je nam pomagala k tako lepem vspehu. V nedeljo 3. sep- šeni vs» člani, da se te seje prav go-dobro kapljico iz svojega soda isto-jtembra so pa imeli oni, ki so delali tovo udeleže vsi aktivni in podpor-tako Mr. Kordež, Mr. Terselich in na bazarju svoj dobro zasluženi ičlani. Mr. Gregorich. Tako smo bili preskrbljeni. s prigrizkom in z orožjem proti žeji. Družba sv. Mohorja se tem potom najlepše zahvaljuje vsem blagim darovalkam. katere so tudi piknik milje od Middletovna. De- jz Fredonia Kans. je prišel sem vi : so padale francoske granate, ki so jih bruhali iz sebe francoski topo- za Pro ]m y ^ skem taboru v Brnu so se prepričali o mogočnem razmahu Orlovstva. Po maši pa je bila velika parada po glavnih steeltonskih ulicah, v kateri je bilo tudi naše slovensko društvo sv. Alojzija, štev. 42 K. S. K. J. Po paradi pa se je vršila veseli-711 ca v dvorani sv. Alojzija, kjer se je vršila zabava celo popoldne in večer. Na plesišču je igrala godba qerskih Slovencev. IZ DOLENJSKEGA. (Nadaljevanje 1. strani.) vsem Chicago in okolici in — Starišem Mr. in Mrs. Vermel Barlik je umrl enoletni sinček. Pogreb se je vršil iz naše slov. cerkve pod vodstvom našega domačega g. župnika Fathra Gladeka. K počitku so ga položili na Calvary pokopališču v Harrisburghu. Končno še enkrat najlepša hvala naši mladini, fantom in dekletom, ki so tako marljivo sodelovali 11a bazarju. da je isti rodil tako lepe vspe-he. Vsem najlepša hvala! Steeltončan. Slovenski Orli pa so tam, kakor lani v Strassbourgu, v mednarodni tekmi zopet priborili prvo mesto. Naš Orel je torej znan med vsemi kulturnimi narodi. Mladeniška organizacija se tudi po Dolenjskem dokaj lepo razvija. V Št. Petru in Vavti vasi sta bili blagoslovljeni dve krasni zastavi. V Semiču in Šempetru je skoraj dogotovljen lep Ljudski Dom, ki bo zbirališče vseh krščanskih društev. Shodi S. L. S. so na raznih krajih prav dobro obiskani. Ljudje se zmirom bolj vnemajo za krščanska načela, brez katerih je ni rešitve za naš narod. Od vseh strani se razlega klic: Razpišite nove volitve! A v Beogradu le odlašajo — občinske, oblastvene, skupčinske volitve. Vedo pač. Ga ljudstvo s sedanjimi mogotci ni zadovoljno, poprijemljejo se vsake bilke, da se še obdrže na vladi. Razne vladne komisije in druga podjetja se posvetujejo zdaj tu zdaj tam, kako zmanjšati draginjo — pa vse zastonj, ona le še bolj raste — ker je valuta tako slaba. V Novem mestu je n. pr. moka ničla kilogram po 32 kron, sladkor kg. 90 K. drva, katerih je v okolici po gozdih v obil-nosti, nad 400 K. m3. Zdaj je treba kar s tisočaki metati okrog — a kako dolgo bo to šlo? — DOBRA PRIČA. Sodnik. "Opozarjam Vas na kazen, ki zadene tistega, kteri krivo priseže. Ali jo poznate?" Priča. "Kako ne? Saj sem že trikrat sedel radi tega." -o- ČUDNO. Ali je znameniti tenorist kaj pel na Vašem večeru?" "Cel večer je pridno pil ia jedel rekoč, da mora štediti — grlo." -o- IZBRANO. "Jabolka sem ti prinesel. Samo izbrano blago." "Res. Najlepša si zase obdržal." 1 -o- "ENAKO, GOSPOD PROFESOR!" Na neki gimnaziji se je profesor poslovil pred božičem od svojih u-čencev: "Vesele božične praznike vam želim. Naj bi vas srečala pa- no farno šolo in ne več v tujo, kakor je to morala dosedaj. Zato le krepko in neustrašeno naprej! Obenem apeliram tudi na vse chi-caške Slovence in Slovenke, vsi v družbo sv. Mohorja. To je edino samostojno katoliško društvo, za to vsi pod njeno okrilje! Za samo 50c. na mesec dobite v slučaju bolezni po $1.00 bolniške podpore in poleg te- So. Chicago. — \* slov. cerkvi sv. Jurija sta se 3. sept. poročila, John Lustick (rojen v Loškem Potoku) in Mirni Predanich rojena v Krški vasi. Obilo sreče želimo novoporo-čencema. t — Zadnji mesec je znana štorklja prav pridno obiskovala sloven- ske družine. Popustila je 4 dečke in ga tudi lepo smrtnino. Družba je na |4 deklice. Osrečenim starišem v os-dobri podlagi v vseh ozirih in zato'krbi. bo samo Vam v korist, ako postanete nje član, Leo Mladich, predsednik S, P. D. M. -o—-— Steelton, Pa. — Da se res zanimajo steeltonski fantje in dekleta za napredek svoje cerkve sv. Petra in da njih ni sram govoriti mili slovenski jezik med angleži in drugimi narodnostmi, se je pokazalo v tednu med 24. in 30. avgustom, ko so imeli bazar. Bazar se je vršil pod vodstvom "American Slovenian Club", v katerem so naši mladi fa-rani in faranke. Vsem je znano, da na bazarju je veliko dela, ako se hoče istega v lepem redu izpeljati, je treba dpsti pomoči in vendar nismo imeli nika-kega trubla. Bazar je bil obiskan ja- met v novem letu!" _ H "Enako, gospod profesor!" je oc- ko dobro. Vsak večer je bilo veliko govoril razred enoglasno. ljudi, ki so imenitni v političnih in Vsako soboto ob 2. uri pozvoni pri slovenski cerkvi sv. Jurija in to je znamenje, da se prične poduk v krščanskem nauku v cerkvi sv. Jurija. Do 40 otrok obiskuje poduk. — Mladi in stari se prav pridno pripravljajo za cerkveni fair, ki bode prihodnji mesec in sicer bode tri sobote 14. 21. 28. oktobra. Da se zanimajo farani za prihodnji fair, priča to, da je zadnjo nedeljo zvečer trajala za to sklicana seja celi dve uri in se je vse podrobno delo za fair razdelilo na posameznike. Vsakdo je rade volje sprejel odločeno službo pri cerkvenemfairu. Vse to dokaže, da bode fair tudi finančno dobro izpadel. Farani zavedajte se, da je vsakterega sveta dolžnost se zanimati in se tudi udeležiti cerkvenega faira. Na veselo snidenje na fairu! Poročevalec. .— Opozarjamo naše ženske na parado 24. septembra, da naj si preskrbe ob času havbe in peče, da bo nastop toliko slikovitejši. Naše Slovenke bodo korakale v prvi vrsti pred vsemi drugimi društvi, za to naj si smatrajo v svojo čast. da bo vsako društvo lepo zastopano v narodnih nošah. — Te dni prodajajo otroci in ženske vstopnice za banket za 24.. sept. Naj si vstopnico vsakdo preskrbi najkasneje do 20. septembra. — Nastop mož in mladeničev preteklo nedeljo pri skupnem sv. obhajilu je bil jako povoljen. Skoraj cela moška stran je bila zasedena z moškimi in vsi so pristopili k ob-hajilni mizi. Upamo, da bodo v nc- j del jo matere še bolj številno nastopile. — Naši Orli se pridno pripravljajo za zimsko sezono. V kratkem si bodo nabavili bradlo, blazino -in skakalnico. Drugo telovadno orodje pride pozneje. — Mr. John Polajnar se je zadnji torek kupil krasno tri-nadstropno hišo z dvema lotoma na 2335 S. Hovne ave. Pri nakupu te hiše je posredovala Lincoln Realty Co., katera ima še več krasnih hiš naprodaj. Rojaki poskrbite si svoje lastne domove! — Ob zaključku te številke smo prejeli žalostno vest, da je preminula v bolnišnici sv. Antona naša dobra in zvesta faranka Mrs. Mary Ger-bais iz Coulter Street. Mrs. Gerhais je bila v nedeljo 3. septembra še^fm društveni seji Katoliških Borštnaric, kjer je predsedovala, na zadnji seji kot podpredsednica. V kratkem zatem jo je stisnila kruta bolezen in morala je takoj po nasvetih zdravnika v bolnišnico, kjer je zadnji torek večer preminula in se za vedno-poslovila od tega sveta. Umrla je na zastrupljen ju krvi. Žnjo je naša naselbina izgubila marljivo delavko, bodisi na društvenem ali farnem polju. Sorodnikom izražamo naše globoko sožalje! Pokojnici pa raj in pokoj! -o- DUHOVSKA VEST. « Rev. Fr. Ažbe, župnik iz Wauke-gana se je srečno vrnil iz stare domovine. Preteklo nedeljo je imel že predavanje o svojem potovanju. -o—- NA RUSKEM SE OBETA DOBRA ŽETEV. Riga, 13. sept. — Iz vseh krajev Rusije se poroča o dobri obroditvi letine. Povsod se obeta bogata žetev vsega žita, ki bo velika pomoč izpraznjenim žitnicam v Rusiji r- Nr j bla prazna. K sem mislu jet spet ven, pa vidm, de gre vsa živavd prot stal. Hitru se vmaknem za vrata nazaj, ker z rogmi še nikul nism imu rad kej opravt, posebn v trebuhu niso neč kej prijetni. Ko tku stojim za vratm, vidm, de vsak vov in vsaka krava teče najprej k enemu rdeč-kastmu kamnu, ga nekaj cajta liže, potlej pa gre mirnu na soj pre-stor. Ko sa vse opravle ta soj dinst, sem šov pugledat, kakšn kamen j tu, k ma taku privlačiva muč in kaj sem vidu? — Bla j živinska sov. Aha, sem s mislu, tu delajo, de b lože prežvekvale. Pa ja ne, de b tud Pe-trček hodu oblizvat ta kamen, predn začne pisart soja mudrost, čb ja lože prežvekvov. Aha K s mislim, polej pa že vem, odkod njegove pesmi in tisto namižkavanje, kakor kakšnga kojnskega mešetarja, k hoče golf at kupca in prodajavca, pa zravn še co- kaga nazaj. Samu tu me j troštalu, de nej sam mu j brate tak. Ce bel špejam okul, bel sem zdi, • * _ ----7 ----J de se svet narobe vrti. V Chekag -drenjaja elegantno oblečena dama U «4 M /-1 n 4. a — _ — "PL 4T T _ 1__ V •• t I P < Mm — —k < — * _ _ J___ 1 _ 1 1 v Kundatova Micka še zmiri razlaga svet pisem. Patanošterček lovi v klobuk meteorite, v Jugoslaviji Pašič še vednu pašuje, Nemci sa brez dnarja, na Ruskem se Lenin in Trockv še zmiri kopijeta v krvi itd. Luba duša kaj češ več. Še clu ta veleučen "plonkarji" pri "Glas Smr-dobe" j tku neznansk uuarlu, de sa se z zdrava pametja popovnoma skregal. Soje cajte sma se učil v šul, de se sme z velke večine sklepati na manjšino, pa še tu ni vselej gvišn. Ti 'guspudje pa sklepajo kar iz posamezne osebe na tisoče drugih, češ, če jo je eden zafuru, so vsi tak. Kaj b pa ti ldje reki, če b jest takule sklepu: Ker j en ali druj brezverski cajtengar in sokol*zape- gospa s cigaro v ustih. Na eni glavnih londonskih ulic se je zgodilo tole: Med množico se je Prejšn teden sa me Villarčanje povabil na" jabuka. Prav rad bi biv šov, še dons se mi kovca po njih, pa sem s biv namenu že poprej v Naj-j jork. de §Hgledam k sojme bratcu Peterčku, da vidm, kaj j vuržah, de j postov zadnje čase. tku brihtn in Špicfindig. Zatu sem morov za enkrat vse drugo odložit, zavpov sem še: "Adija Amerika, grem v Naj-jork," pa sem se vsedu na lukama-tija in jo odpihov. Scer je dondons ta špas precej nevarn, k sem lahku zgodi, de b v kakšnem grabnu z lu-kamatija vred pobiru kosti sojga rojstva v facanetel in jih nesu v špi-tav. al pa clu zakopat. Vendr sem e skurajžo, reku sem : "Nej bo kar ce. če sem tud prec hin, Petrčka pa tnorm videt." K sem se prifuru v Najjork, ubri-šem jo kar naravnost v Petrčku ofiz. Ni ga blu noter. Mislim si, e kaj, saj bo kmal prišu, šov se j gvišn le ma-lu pokroftat, pa sem se vsedu na njegav stov. Pobrskam mal po papirjih. k sa tam ležal in rihtig — prec zagledam dopis iz Chekage./ P.ugledam — i au ja — stare flay-ze in laži s kornerja na dvandve-stem. Če b ti dal le desetina tga, kar sa dal farovški, b jim prec golfa za-[, prlu. Taku sem pa že naprej vejdu, de tist, k najmen da, najbel širok zija, de b druj mislil, de j res kej dav. Porinu sem toraj dopis preč in se začev ozirat ukul sebe. Kar zagledam preči velik bev kamen, k je biv ves ublizan. Na njem pa blu fi debelimi - črkami zapisanu: NaCl. * Kva u pa spet tule! Hm. hm, NaCl, tu je vender kemiška formelca za kuhinska sou. Orka štelaža, pa ja ne, de b hodu Petrček ta kamen li-zat. Videt j blu taku. Zdej pa nisem vedu, al s Petrček hod na ta viža delat žeja, al pa napajat soja mudrost. Kar m pade v glava, da sem nekej podobnga že nek vidu. K sem biv še študent, sem enkrat pršu k nekmu kmetu, k je imu velik 'lav ž vine. Grem gledat v stala, pal PRODA SE "ŠEŠTEVALNI STROJ" ("Adding machine") F^Stroj je skoro nov in jako močno zgrajen. Je jako pripraven zlasti za •fuštvene tajnike in sploh za vsakega, ki mora mnogo računati sestaviti in množiti. Stroj sešteva ptavilno in natančno* Vam prihrani čas in delo in zraven Vam da pravilni in natančni račun. Proda se ga za zelo nizko ceno. Stroj se nahaja v uradu: i "EDINOSTI" 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. SPREJME SE TISKARSKI VAJENEC .v tiskarni "Edinosti". Star mora biti 16. let, pošten in zanesljivega značaja. Plača po dogovoru. Kdor iz^ ied mladih fantov ima veselje do "skarskega poklica, se naj javi mo ali pa piše na: "EDINOST," 849 West 22nd Street, Chicago, I1L| bičk imet. Udtod njegova mudrost. ljal in odpeljal ženo sojme perjatlu. Petrčka pa le ud nkoder ni blu. ;so vsi brezverski cajtengarji in so Stopm k drujmu, k j tam bliz sedu, in ga pobaram, kje de j muj bratec. Ta m puve s strašansk žalostnem ksihtam, de j hedu bolan. Ves prestrašen zgrabm soj slamnk in jo odkurm na Petčkov dum, tku, de b na prvem kornerju kmal dva poderu. Še: ekskjuzmi nism imov cajta reč, tku sm drviv naprej. Ko pridem v njegav liauz, ga najdem sedet na stol, na glav j pa imov cev škaf ledu navezanga. Kumej sem ga spoz-nov. Vprašam ga, kaj de mu je. On pa prav: "Sam ne vem. En dohtar prav, de me j zdelalu sonce, druj prav, de me j luna, k je bla ravno povna, najbel me pa jezi ta tretji, k na vsaka viža če, de sem je zme-šalu in de imam megalomaniju. De b ga vrag pocitru! Kdaj sem pa še kaj velkga sam o seb mislu, al pa kder druj. Ti sam Pavle s priča, de j tu rejs, kar sem reku." "E, seveda j rejs," sem djav, "nkar se preveč ne razvnemaj, se t lahku mužgan vnamejo, saj veš, de slama rada gori. Kar se pa dohtar j ev am gre. s pa nkar preveč k srcu na žen. Ta prvi jo j že švoh pogruntov. De b te sonce tku prevzelo, tga pa že ne vrjamem. Kdaj pa? Saj te redku kdej vid. Pač pa luna, k je bla ravno povna. Kulkukrat sem t že reku: "Petrček, vari se munšajnaT _Lutia ne pozna špasa. Kulk jeh je že znesla na streha, de sa potlej dol padi ip soje kosti pobiral. No,-ti s še cev. Sam mene posluši, pa u dober. Vari se munšajna! Tku sera talažu in podučvov bratca še dovg cajta in pretaku nad njim soje sovze, potlej sem pa ves žalostan šov v Che- koli taki. In takile ldje se hočjo u-sest na stov in učiti mladina poštenja in morale, ko še žene njeh per-jatlov niso varne pred njimi? Fej! Ldje božji, varite se takih lopovov, komur je žena mila in draga. Ali vam je ta logika všeč? In vendar kdo j zadov bliže centruma? Vi smrdobarji, ali Pavle?! krasotica, za njo je stopal mla^ mož, temnega obraza in jo opazoval. Gospa je imela namreč v ustih debelo cigaro in je puhala dim od sebe, da je bilo veselje. Oni mladi mož pa je bil žalosten in teman radi tega, ker je v svoji naivnosti mislil, da se bo krasotica sramovala iti ob belem dnevu s cigaro v ustih na ulico in je stavil ž njo, a se je zmotil. Stavo je moral plačati, izgubljenega sramu ji ni plačal. — -o- ALKOHOL: Neki Blomberg iz Stockholma se je napravil nekega jutra na vse zgodaj, da gre obiskat svoje stariše. Ko je vstopil v stanovanje, se mu je nudil strašen prizor. Na postelji sta ležala oče in mati. Oče je bil mrtev, mati pa tako pijana, da se ni mogla ganiti in povedati, kaj se je zgodilo. V sobi sta bili še dve drugi ženski v popolnoma pijanem stanju. Poklical je policijo, ki je ugotovila SRŠENI. Naši rdeči na Lawndale so malo poskočili, ko so čitali grozne številke, ki govore, kaj vse sme hu-maniteta pričakovati od socijalizma. Mulek se je takoj razkoračil in hotel potlačiti resnico, pa se je revček v istem trenutku udaril grozno po zobeh! -o- Uredniki pri Pro^veti pogrevajo svoje fraze, in jih dajejo svojim pristašem, kakor kaki zakotni ljubljanski "birti" prestane jedila. N. pr. danes zapišejo, "bizniški." Jutri "velebizniški." Pojutršnjem "biz-nisarji." — Na mizo prihaja vedno ena in ista meneštra! -o- Sicer se jim to, da se nekoliko jeze, ne sme zameriti, če pomislimo, da je Mulek pisal zadnje meteorite v času, ko je bila polna luna. Kdor ne vrjame, naj pogleda v pratiko in se bo prepričal! -o- Meteorist Mulek se jezi, in hoče postrani trditi, češ, da ni res, kar ^P se poroča o ruskih "čekah." Well, očetovo smrt, in pazila na ženske, __ •___• - .. , .. . , . . . ... v kdaj so pa ciganje se priznali, da ki se se do večera niso toliko iztrez- ni- nile, da bi bilo mogoče izvedeti iz njih, če je umrl oče naravne smrti ali od prebilo zavžitega alkohola. so poštenjaki! Gliha pač vkup štri-ha! Ha! KAJ ČLOVEK NE ZNA. Duval, knjižničar cesarja Franca I. je imel navado, da je na mnoga vprašanja, ki so jih stavili odgovarjal čisto kratko: "Ne vem". Nekoč mu je dejal nekdo z vso nesramnostjo: "Cesar Vas plača vendar, da bi to znali." Duval pa je odgovoril popolnoma mirno: "Cesar me' plača za tisto kar vem. Če bi me hotel plačevati za stvari, ki jih ne vem. ne bi zadostovali vsi zakladi drža-i ve." slov. kat. pevsko društvo v "LIRA" Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton <3r- dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja »u podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glase ave. —* Tajnik: Ig. Zupančič, 955 Addi son Rd. — Blagajnik: Frank Matjašič 6526 Schaifer ave. — Kolektor Ant. Smo-lič, 6411 Varian ave. Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida. Naboljša .CIGARETA Newvorska "obergoflja" Pe-Trček Zgagec ima sedaj nov "titel." Dose-daj je nosil titel "goflja." Na zadnjem sestanku gofljačev, pa je bil povišan med "obergoflarje". Pa recite. da svet ne napreduje! -o- Pe-Trček, dam ti na znanje, da so pred par dnevi samo iz naše župnije odšle tri dekleta za najvišjim ženskim vzorom in sicer, dekleta, ki pred take konkubinarje in svinjarje, kakor si ti in Frank in Nace in John niti ne plunejo ne. Si razumel? Hočeš še komentarja? IZJAVA! Jaz spodaj podpisani priznam, aa Frank Zor ni ničesar kriv. S tem mu dajem njegovo pošteno ime nazaj- ' Felix Erlach. KNJIGE! SLEDEČE KNJIGE DOBITE DO 30. SEPTEMBRA PO POSEBNO ZNIŽANI CENI. ANGLEŠČINA brez učitelja v slovenskem jeziku, Sveta Genovefa, Spolnuj zapovedi 400 strani. Vse tri knjige dobite za $1.00 0**0**0 SVETO pismo. Sveta ura, Sprejemnica društva krščanskih mater. Vse tri knjige s poštnino $1.25 0**0**0 ŽI\ LJENJE našega Gospoda Jezusa Kristusa, Nebeška krona, Prst božji, Sveta Germana, Vse štiri knjige s poštnino $1.25 0**0**0 DVE sliki, Rev. Meško, Franc Pire, Friderik Baraga, Prilike patra Bonaventure. Vse štiri knjige s poštnino $1.25 0**0**0 PRIJATELJI poštenega berila požurite se in naročite te knjige. — Naročnino pošiljajte na: 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 AVE 1849 West 22nd Street, MARIA CHICAGO, ILL. 0 4 4 4 4 4 4 ' 4 4 4 4 POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene šo zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom širom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O. * 4 4 4 4 4 4 4i 4 4 4 4 4 r * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 $ 4 4 4 sssssssssss nss^ V VASO KORIST BO! Ako se pri pošiljanju denarja v stari kraj ali kamorkoli poslužite Vašega lastnega delavskega podjetja "bančnega oddelka edinosti" KATERI POŠILJA DENAR V JUGOSLAVIJO IN ZASEDENO OZEMLJE, KAKOR TUDI V VSE DRUGE DRŽAVE V EVROPI, NAJHITREJE NAJBOLJ ZANESLJIVO IN PO NAJNIŽJEM DNEVNEM KURZU. V Jugoslaviji dostavlja vse naše pošiljatve na najbližnje poštne urade prejemnikov brez vsakega odbitka. "ljudska posojilnica v ljubljani" NAŠE POŠILJATVE dospejo na svoje mesto najhitreje in prejemniki nimajo nikakih sitnosti pri prejemanju denarja. DENAR dostavljamo v jugoslovanski valuti in v efektivnih ameriških dolarjih. NAŠE NOVE ZVEZE z staro domovino nas omogočajo, da nudimo našim rojakom boljšo postrežbo pri pošiljanju denarju, kakor najsi bo kjerkoli drugje. S S 4 OD SEDAJ naprej bomo pošiljatelje točno obveščali o prejemu, kakor hitro bomo dobili od Ljudske Posojilnice iz Ljubljane tozadevno obvestilo. ZA CENE denarju glejte vedno v oglasu na prvi strani našega lista. Za vse podrobnosti in pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na: BANČNI ODDELEK EDINOSTI \ s 1849 West 22nd Street, Chicago, III Rojaki podpirajte svoje lastno delavsko podjetje! 4 4 4 4 4 S 4 "EDINOST" LAKOMNIK. "In je to tvoja zadnja beseda, Šimen? " Zadnja." "Pa bodi!" — je vzkipel iz starca šiloma zadrževani srd. "Gozd imaš, da ti da mrtvaško posteljo. Naj ti jo iztešejo, prej ko misliš. Če še živi Bog nad nami, ti jo tudi bodo." Neprijeten, komaj viden smehljaj je šinil- čez tenke ustnice Tratar-jeve. A je takoj umrl in ugasnil. Lica so za kratek trenutek pobledela, male oči so zamežikale, kakor bi nenadoma začutile ostro bolečino. Dokaj drugače nego doslej mu je zvenel glas, ko se je branil: "Greh delatte, oče. Pa pravijo, kako pravičen in bogoslužen mož da ste." Ne samo Žlebnika, oče in sin, sta odhajala s sklonjenima glavama in s težkimi srci, tudi Tratar, mož iz železa, je sklanjal glavo, ko je stopal v hišo, kakor da so mu besede starčeve navalile na rame težko breme .. . . . VI. . "Vse to je moje!" Vrh hriba je stal Tratar, visok in koščen. Pozna jesen je bila, hladna jesen. Glej, ali je solnce že povsem dogorelo? Glej, saj še komaj tli. Bo li ugasnilo že ta večer, ugasnilo za vedno? Sadno drevje po rebrih ob Trati je stalo golo, sama okostja s široko razprostrtimi rokami, kakor da še v smrti in po smrti prosijo milosti. Njive so bile puste in prazne. Brezkoristen trud je bil, da so iskale na njih prezebajoče vrane zrn ali kakršnegakoli živeža. Začudene in srdite zaradi brezuspešnega truda so sirovo kričale v Tratarja: "Ukral! Ukral!" . A Tratar? Še slišal jih ni, kaj da bi se menil zanje! Stal je na hribu kakor kip, oblečen v dolgo skoraj dopetno suknjo, čez prsi dolino pasu zapeto. Pokoncu je stal, velik in močan. jZakaj že davno je bil otresel z ram pezi, ki so mu jo naprtile nanje maščevanja željne besede Žlebnikove. Vse mine sčasom, tudi najhujše, kaj ne bi spomin na neprijeten dan v življenju? .Vse zagrne polagoma tema pozabnosti, kako da nebi kake zle besede? In spet je bilo srce ko nekdaj, polno hrepenenja in poželje-nja po blagu, polno trdih, lakomnih, krivičnih mislii. Z živimi, bodečimi očmi je meril Tratar cvet pod seboj: dom. njive okoli njega, travnike in gozde pod njim. Radostilo se mu je srce v prsih, ko si je govoril: "Vse to je moje! Glej, vidno mi raste premoženje, sreča in blagoslov me spremljata na vseh potih." Zadovoljen in vesel je okrenil. Tedaj se mu je zapičil pogled doli na levo, proti drugi dolini, zapičil se mu s tako nenavadno začudenim pogledom, kakor da je zagledal ta kos sveta božjega danes prvič v življenju. In v kratkih hipih se mu je zresnil in stemnil srečni obraz, ugasnilo je veselje v očeh, umrl mu je smehljaj na malokdaj se smehljajočih ustnicah. Oči so se mu razširile, vse lakomne in lačne so se zagrizle v skromno kočo, ki je čepela tam na poševnih rebrih hriba. Ni se menil do danes za to beraško bajto; komaj da jo je kdaj videl. Saj je bila skoraj vse leto, pomladi, poleti, v prvi jeseni, skrita v sad- (SXS®0®®0®©®®®©®®©®®©0®®®®®®®0®®®00® Mi naznanjamo da smo prejeli v svojo bogato zalogo najboljše različne izbire jesenskih in zimskih oblek z dvojnimi hlačami, ter tudi najboljše površne jesenske in zi>n-ske suknje, ki se jih je kdaj nosilo v tem mestu. SUKNJE ZA MOŽE IN FANTE, POVRŠNE SUKNJE ZA MOŽE IN FANTE IN NAJBOLJŠE "GABARDINES" £A FANTE IN MOŽE IN RAZNOVRSTNE O-BLEKE NA IZBERO Z DVOJNIMI HLAČAMI ZA MOŽE IN FANTE. Prodajamo sedaj po posebni ceni: od $25., $30., $35., $40., in $45- MI VAS VABIMO, da pridete in si ogledate našo trgovino. Mi bomo Vam rade volje razkazali našo trgovino in vse naše blago, ki ga prodajamo sedaj po teh posebno ugodnih cenah. Imamo obleke, suknje in vso opravo vsakovrstne velikosti. Naša prodajalna je ..odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto. Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne. Jelinek & Meyer 1800 to 1808 BLUE ISLAND AVE. Chicago, 111. Corner 18th Street nem drevju. Le streha je kukala s slamnatim slemenom iznad vršičev drevja, kakor* bi klicala proti nebu: "Tukaj sem, Oče nebeški! Ne pozabi tudi mene, majhne in neznatne, ne pozabi onih, ki bivajo pod menoj. Daj nam toplih solnčnih žarkov in hladilnega dežja nam pošlji ob pravem £asti." Na sprotiletje, poleti in v prvi jeseni tako . . . A zdaj, glej, v pozni jeseni, ko se je že ponujal sneg, se je izmed suhega drevja razkazovala vsakomur, ki je šel gori po klancu mimo, razkazovala tudi Tratarju, ki se je okrenil na hribu, ko si je napasel oči na svojem bogastvu, in je mislil kreniti domu. Razkazovala se mu je kakor že odcvetelo dekle, ki je na prodaj in je tem bolj vsiljiva, ker čuti svoja leta. In klicala mu je izza drevja: "Ali me vidiš? Poglej me vendar!" Zazeblo je Tratarja ob tem klicu in ob pogledu na hišico, zazeblo ga tako bolno, kakor bi bil izgnan romar in tujec, brez doma in krova v tej hladni jeseni. Kaj, je li čudno, če se romar, popotnik brez ognjišča in zavetišča v neuljudni jeseni z zavistjo ozira po mirnem, prijaznem domu, iz čigar dimnika se dviga prijeten blekast dim, ki pravi popotniku že od daleč sladko povest o topli peči, o pokojnem, volnem prostoru ob domačem ognjiščem? Povejte, je li čudno, če zahrepeni samotno srce popotnikovo sredi ceste in sredi mraza z vsemi mislimi, in z vso močjo po ta^em prijaznem domu? A bolj vroče ne more zahrepeneti, ko je zahrepenel Tratar, z večjo nevoščljivostjo ne more misliti na one, ki zadovoljno sede za varnimi stenami, v prijetni gorkoti, kakor je mislil ta hip Tratar. Zazeblo ga je noter v srce. Tesneje se je zavil v dolgo suknjo. Z nemirno roko je iskal, ali je še kje kak gumb, da ga zapne in zapre mrazu vhod. Ob tej srčni mrzlici, ki ga je napadla tako nenadno in s tako silo, se je nagnil Tratar naprej, kakor bi se hotel spustiti v beg, da napade pokoj50 bajto, jo ugrabi, ukrade, zbeži z njo v obširno svojo Trato in jo tam varno skrije. Vse misli so mu bolno zalirepenele: "Ko bi imel le še to Črešnikovo bajto! Zakaj, kaj naj z vsemi njivami in gozdi, če pa ta hiša ni moja, če mi stoji tukaj kakor trn v peti. To še, pa bi bil ves hrib naokoli moj!" In je računal: "Saj bi navsezadnje Črešnikova lahko do smrti ostala v koči. Stara sta oba in nadložna, dolgo itak ne bosta. Potem bi - vzel gostače v hišo. Mislim, da bi jih lahko dobil. Tako bi mi vrgel denar, ki ga dam starcema, več. nego če ga naložim v hranilnici, tudi varnejši bi bil v gruntu. Grunt je grunt, ta ostane, dokler bo nebo nad nami, — vse drugo se lahko zdrobi in ponesreči." In kakor da je ponižni dom Črešnikov že njegov, je sklepal: "Stara zase itak ne rabita vse bajte. Zadnjo čumnato bi lahko dal kar v najem. Tudi ne moreta več kaj prida delati, za delavne roke pa prede v sedanjih časih huda. Tako bi imel enega ali dva delavca kar pri roki: samo pokličem, če jih rabim. Kadar pa se stara preselita v krtovo deželo, bi dal vso hišo v najem. Na stara leta pa lahko pojdem sam v njo, če bi si zaželel pokoja. Vem. kako gledajo mladi stare po strani. Izgovorim si pošten prevžitek. saj si ga bom na Trati krvavo zaslužil, in živim v b^jti lepo v miru." A kakor bi se šele sedaj spomnil, da dom med drevjem še ni njegov in morda niti ne bode, je naglo, sunkoma zravnal koščeno telo, ki mu je ob računih zlezlo nekako dve v gube. Krepko, skoraj grozeče je napel in iztegnil mišičaste roke, da so mu zapokale v sklepih, in je zagrozil doli proti skromni hišici: "Moja moraš biti — moja boš!" Samo enkrat. Motorciklist je vozil z veliko brzino čez železniško križišče in ravno toliko, da je ušel izpred prihajajočega brzovlaka. Ravno pred križiščefn, ga vpraša pofnik, ki je vozil: "Ali se tu pripetijo pogoste nesreče, li pogostokrat ljudje zgubijo svoje življenje na tem križišču?" Motorciklist: "Ne, samo ertkrat ga izgubi, kateri ga izgubi!" DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue in Corner E. 62nd St., nad Slovensko Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozaravniški poklic že nad 7. let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo. ZASTAYE bandera, regalije in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin avenue, Chicago, 111. GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!" MATH. KREMESEC Chicago, 111. SLOVENSKI MESAR 191a West 22nd Street % Phone: Canal 63x9. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to t I NAROČNIKI POZOR! V času preselitve, Vas prosimo, da pošljete nam takoj Vaš novi na: slov, da bo nam mogoče Vam dostaviti redno vse številke našegaj lista. Poleg novega naslova pošljite vedno tudi Vaš stari naslov, ker tem nam prihranite mnogo ne] trebnega dela. Uprava Edinosti. J. KOSMACH. zt°4 W. sand St* Chieage. DL Rojakom se priporočam psi raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEŽJj KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prerumim barvanje hiš zunaj in trsi, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanifje cene. Rofalri obrnite se rselej na srojeca rojaka t Pripravite se za neodvisnost! Varnfi banka, kamor 11 gate svoj denar. 1 giMinfti Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 1 9th STREET POŠILJAMO DENAR V JUGOSLAVIJO po najnižji kurzni ceni. PRODAJEMO ŠIFKARTE za potovanje v staro do- movino in nazaj na vse linije.