posamezna stevinca m stotin«
Izhaja — lzvzeir« ponedeljek — vsak dan rjutraji — Uredništva: ulica sv. FrančiSka Asigkega §tev. 20, !. nadstropje. — T>op!si naj se poSilJajo uredništvo. — Nefrankfrana pisma se ne sprejemni, rokopis! se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Slefan Oodlna. — Lastnik konsorcij Usta Edinosti. — Tisk tisk.rne Edinost. — Naročnina znaSa na mesec L a—r pol leta L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave Stev.
Trstu, v sobote 13. novembra 1920
EDINOST
Posamezna Številka 20 stotink
letnik XIV
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se rsčunajo v iirokosti ene kolone (72 mmu — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot., osmrtnic«, zahvale, poslanice in vabita po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L Z — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi« naročnina In reklamacij« se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv^ FrančiSka Aslfikega ftev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57,
[ lanuD pošali
Sporazum med JusoMio in Italijo dosežen v vseh točkah
Potek pogajanj
S. MARGHERITA, 12. Danes pred,
poldne ob 8 sta šla kom- Volpi in Sa* lata k jugoslovenski delegaciji y hotel »Imperial« in fta. sporočila besedilo po* V'dbe. sestavljene od grdfa Storže in italijanskih pooblaščencev. Tedaj so se jugoslovenski odposlanci zbrali, da proučijo pogodbo. Ob 10.45 sta se sestali obe delegaciji v polnem številu. Seji sta prisostvovala tudi oba načelnika armad* nega generalnega štaba gen. Badoglio in pomorskega štaba admiral Acton in z jutžoslovenske strani polkovnik Kalafa« tović. Seja je trajala do okoli 15 in na niei se je razpravljalo o posameznih Členih enem za drugim. Sporazum se je dosegel v vseh točkah. Danes popoldne ob 17 se sestanete obe delegaciji, da podpišete skupno zapisnik.
Fotografi na delu v S. Margherfti
S. MARGHERITA. 12- Danes po do* poldanski seji ste se dali obe delegaciji likati v polnem številu z izvedenci, na* ćelniki glavnega štaba in kabinetnimi uradniki. Bilo je tudi dovoljeno kine* matOM-afistom in fotografom, da lahko gre j o v dvorano, kjer so se vršile seje in da izvršijo svoje delo.
Pogodba podpisana
S. MARGHERITA, 12. Ob 23'45 so podpisali italijanski in jugoslovenski po* oblaščcnci italjansko * jugoslovensko po*
godbo.
S. MARGHERITA, 12. Formalnosti za podpis pogodbe so končale okoli 1 ure ponoči.
Obvestitev italijanskega kralja in jugo* slovenskega regenta o odobritvi pogodb«
S. MARGHERITA, 12. Takoj po odobritvi členov italijansko s jugosloven* *ke pogodbe so italijanski pooblaščenci obvestili z brzojavko N. V. italijanske« ga kralja; gospod Vcsnič, jugoslovenski ministrski predsednik je brzojavil vest v Belgrad princu regentu Aleksandru.
Glavne določbe Jadranskega sporazuma
" S. MARGHERITA, 12. Pogodba, ki je bila sklenjena med Jugoslavijo in Ita* lijo, temelji na sledečih glavnih točkah:
1.	V Julijski Benečiji in v Kvarneru od Alp do Snežnika ohrani Italija mejo, ki je določena z londonskim dogovo* rom. Rečena meja jamči za popolno varnost Trsta na črti, ki odgovarja Ljubljani. Da bi dokazala, da nima ni« kakih napadalnih namenov nasproti Ju* goslviji, je odstopila Italija logaško ko* tlino, ki hrani nekoliko tisoč slovenskih preb. in je začrtala svoje meje na mo* Ročnih obronkih Hrušice in od Javorni* ka do prelaza pri Planini. Tosrran te močne mejne črte ostane Idriia s svoii* mi bogatimi rudniki živega srebra in Po* stojna s svojimi znamenitimi jamami.
2.	Meja južno od Snežnika pušča Ita? liji hrib Trstenik, ki ga zasedajo tudi sedaj italijanske čete, in gre proti jugu ter obhaja v ovinku Kastav in dosega morje vzhodno od Veloskega do teme* nišča Kvarnera. £en»petrska železnica ostaia vsa v italijan ki'i rokah in ravno ■:ako pripade Italiji T iburnija od rti Fia* nona do temeniS*/. Kvarnera, ki obsega Onatfio, Voloskj in železniško postajo v Matuljih. Vse te kraje ie NVUson pri* soj al Jugoslaviji.
3.	Istrski otok Črez in lošinjsko otočje pripade končno Italiji. S tem ie zago» tovljena vojaška vrednost Pule in pri* znana popolna neodvisnost reške drža^ ve- Ta država se bo sestavljala iz sta* rega »corpus separatum«, ki bo podalj* šan proti zapadu z ozemljem, ki ga bo združevalo z Italijo. To ozemlje ni več le nekak krajepisni trak, kakor je bil za* mišljena prei mveč prava zemljepisna enota, skozi k...ero tečeti dve vozni cesti In ena železnica, in omogočava popolni gospodarski razvo;. Mali kos ozemlja med Trstenikom, reško državo in itali* jansko mejo, ki vključuje ves Kastav z nekoliko oddelki, je bil prisojen Jugo* slaviji radi tega, ker bi bila niegova zdru* žitev z reško državo izpremenila narod? no oebležje nove države in spravila v nevarnost italijansko Reke vsled pri* ki j učit ve velike množine zelo bojevitih JugosV>venov (Vala, jesu junaci! Op. ur.). Ta majhna zagozda jugoslovenske* ga ozemlja zinanišule število Slovencev priključenih k Italiii in nima nobenega vpliva na trdnost in obrambnost itali* janske meje. V jadranskem vprašanju so vpoštevali pogajalci razne činitelje, a v prvi vrsti narodnost (Bog se jim usmi* li za — pamet! Op. ur.) Kot ie znano je delil londonski dogovor Dalmacijo na dva dela. katerih eden ie bil obljub* ljen v dogovoru Italiii. V delu, ki ni bi! prisoten Italiji, je bilo tudi italijanskih mantšin, n. pr. v Spljetu, kjer je bilo po uradni statistiki na 21407 prebivalcev 2032 Italiianov. Drugi del, ki ga obsega londonski dogovor, vsebuje dve ittrliian* ski središči: mesto Zader z 931S Tta'iia* ni na 14.056 prebivalcev in Šibenik z 610 Italijani na 12.588 prebivalcev. (O
Bog pomagaj 1 Op. ur.) Pri pogajanjih o 'ondonskem dogovoru je bilo sklenjeno: a) da se Zader priključi k Italiji, b) da se drugim Italijanom, ki so raztreseni po Dalmaciji dajo jamstva za obrambo njihovih gospod, in kulturnih interesov. Ta jamstva predstavlja pravica dal* matinskih Italijanov, da si izvolijo »tali* iansko državljanstvo, ne da bi se mo» rali izseliti pa niti odreči se svojim bi* stvenim pravicam. V srednjem Jadranu pripade Italiji otočje Lastovo (Lago» sta) »Cazza« in Pelagruž. (Štefani)
Orodno tesedili Jadranskega sporazuma
s. MARGHERITA, 12. Ker želite kraljevina Italija in kraljevina Jugosla* vi j a ustanoviti med seboj razmerje od* kritosrčnega prijateljstva in prisrčnih odnošajev v skupni blagor obeh naro* dov: ker Italija priznava s svoje strani, da pomeni ustanovitev sosedne države '»nega izmed najvišjih ciljev vojne, ki jo je vzdržala, je imenoval Njegovo Veličanstvo italijanski kralj za svoje po# oblaščence: Vit. Ivana Gioiittija, mini* strskega predsednika in ministra za no* tranje zadeve, grofa Karla Sforzo, mini* stra za vnanje zadeve in prof. Ivana Bo* nomija, vojnega ministra: Njegovo Ve: ličanstvo krali Srbov, Hrvatov in Slo* vencev je imenoval za svoje pooblaščen* ce: Gospoda Milenka Vesniča, ministr* skega predsednika, đr. Anta Trumbića, ministra za vnanje stvari, gospoda Ko» sta Stojanoviča. finančnega ministra, kateri so si measeobjno pokazali svoja pooblastila, ki so bila spoznana kot ve* Ijavna, in se sporazumeli, kakor sledi:
Čl. 1. Med kralievino Italiio in kra* lievino Srbov, Hrvatov in Slovencev se določa sledeča meia: Od hriba Peči (1511 m), na tromeii med Italijo, Avstri* io in kralievino Srbov, Hrvatov In S]o* vencev, do hriba Jalovca (2643) črta, ki se ima določiti na ozemliu in ki bo šla na splošno od severa proti jugu črez točko 2277 (Ponka). Od Jalovca črta. ki na» sledi razvodju med kotlinama r**Ve Soče in rpke Save od Podkorena do Tri* glava (2864), dab'e razvodju med kotli* nama Soče in Save od RoHnia do se^re» rov»^odnerta obronka hriK^ M«"»^«ča (1602V dotikajoč se toček	no Vr*
<*hi. 2r*03 na Lanševici in 2^6 na K"Vn. Orl severovzhodnega obronka Moži^ ob vzhodnem ob^onlru Porezna (1631 črta. ki se ima Holočiti na ozem'ni fn Tel Sla na snlošno od severa proti lugu. Od vzhodnega oh*v>nka Po^^na do paHneen obronka B!ef*a*a (156črta. Vi se im« določiti na oremlin in ki naj ere na sr»lošno od zapaha nrntj	n»t*
šč**oč va« Da veo kralievinl SrKov, Hr* ^otov in Slovencev, vas Novake na Ttaliii.
—	"redniStva. NTprlfJiev-:»«»e
nnobčimo v in+^*nii St-pvi'M ker so nam nonoči pri^e hr^nipvt-e nrenozno. da bi Hh mo^M pravočasno prevesti in prirediti /a Hdc.
Cas"l*fel glasovi
.TMrto^lovenskf listi o »cnorazumu<*
BELGRAD. 12. »Politika« in »Prav. da« in dmsi Usti govorito obsežno o žrtvah, katere zahteva ranallski snora* zum od Jugoslavije. oebnem Pa povdar* ia?o. da vse te žrtve komnenžira goto* vost. da se ho iugoslovensk« država '»h* ko konsoM^ala in si r»ridohfifl pri ia? teli<stvo ve^ke^a naroda. koV-^-s^ri so TtaMianf. Nekateri Hst? nami<?av«»m o zavezništvu z Italiio. katero nat Mlo »»sh-n^no no vzorcu one^a. lr? oK^toja med Čeboslavno in Ttali^o. ''Štefani)
Francoski Ifeti o indranskem »snorazumu«
PARIZ, 12. Razpravljajoč o rezultatih konference v S. Margheriti piše »Figa* j ro«: Zavezniške države in zlasti Fran* cija se morajo le veseliti. Nič ni bolj zadovoljivo ko diplomatični uspeh, ki so ga izvojevali naši prijatelji Italijani. Ta uspeh prinese Italiji mir, ki ji je potre* ben za vzpostavitev notranjega reda na polotoku. »Figaro« čestita Giolittiju na doseženem usnehu in izraža nado. da ne bodo povzročile italijanske žrtve (!) v Dalmaciji nikakega nasprotovanja s strani Italiianov. ki ostaneip pod Jut*o* slavijo. Tudi »Marin« vošči, da bi reši* tev jadranskega vnrašanja pospešila pomirjenie italile. »Matin« pravi dalie, da se mora Franci!a samo veseliti, ko vi* di. da je izginil eden na'bolj utemeHe* nih (!) vzrokov italiianske nezadovolj* nosti. ki ie bila naiholi izkoriščana od tistih, ki so vodili sovražno gonio protf d^avam, s katerimi ie Italija voievala. »Eelair« niše: Naši priiatelii Italijani so doMi tudi svof mir, ka*ti komaj danes so bile zaznamovane niihove meje- Vsi listi se veselijo, ker le francoska vlada pritiskala na Belgrad v korist Italiie.
Angleški listi o italijansko • jugosloven* skem »sporazuma«
LONDON, 12. Pojasnjujoč »spora* zum« med Italijo in Jugoslavijo, piše '»Daily Telegraph«, da tvori 'ta spora*
zum nov korak na poti do obnovitve Evrope. Spor slede jadranskega vpraša* nja, ki bi bil skoraj privedel do pre* trganja pogajanj, je bil rešen na pra* vični in pošteni podlagi. List iskreno čestita državnikom obeh držav za zmi* sel, za dostojnost in spretno diploma* cijo, v kateri so se izkazali. Italija in Jugoslavija, ki imate ključ do Jadrana v svojih rokah, boste znali izrabljati z duhom spravljivosti 'svoj položaj. »List se nadeja, da se sedaj posveti Jugosla* vi j a popolnoma delu za obnovitev in izkoriščanje svojih lepih in obgatih po* krajin, ki so se po vojni znatno pove* čale, ki ima z ene strani prvenstveno pravico, da ohrani inir » »ospeši napre* dek v podonavskih in k* **atskih pokra* jinah in je z druge strani dobila razna zadoščenja vsled žrtev, ki jih je dopri* nesla Italija, katers. opušča vsako upa* nje do zopetne pridobitve zgodovinske dalmatinske obali. »Dailv Cronicle« pi* še: Po tolikih razočaranlih doznavamo z veliko radostjo, da se bliža jadransko vpraSanie vslea vztrajnih naporov Sfor* ze in Trumbića in obojestranske po* ! pustljivosti svoji končnoveljavni rešitvi, j Trden sporazum bo vir dobrobiti za obe I dežele, ker je teritorijalni spor omejen ;ln ker se Jugoslovenski in Italijanski in* teresl ujemajo; Anglija želi, da bi obe državi družile vezi najlskrenejšega pri-j atel i stv a.
LONDON, 11. »Westmnster Gaz* zette« omenja, da Je bil sklenjen »spo* razum« glede reškega vprašanja šele po treh dneh direktnih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo. Ves svet — dostavlja ča* sopis — bo z zadoščenjem vzel na zna* nie tak sporazum, katerega glas se raz* lega v čast lugoslovenskim in italijan* skim državnikom: upati hočemo, da boste prizadeti stranki detali na to, da bo ta sporazum inrel prijetne posledice, ker »e za obe debeli bistvenega pome* na, da ste navdušeni z vzajemno dobro* hotnostjo-
Stališče Zedinjenih držav
S. MARGHERITA. 12. (Uradno) Kom Brambilla, italijanski zastopnik v Washingtonu, je brzojavil grofu Sforzi: Ameriška vlada mi je formalno izjavila, da bo z veseljem priznala vsako rešitev jadranskega vprašanja, ki se doseže po* tom izravnih pogajali med italijansko in jugoslovensko vlaao. Poslanik Zedi* nienih držav v Rimu je potrdil ministr* skemu predsedništvu to obvestilo z naj* prisrčnejšimi voŠčilL
IZ JUGOSLAVIJE
Pristransko postopanje plebiscitne komisije na Koroškem
MARIBOR, 11. Iz popolnoma sloven* ske občine Bistrice pri Plberku nam po* ročajo: Izvoljeni župan te občine Jurij Kuuoif st., vsekakor tudi od nasprotni* kov čislan, je dobil nepričakovano od ententne komisije poziv, da naj takoj odda županske posle nekemu Francetu Kristanu, ki je prišel šele pred nekoliko leti v občino. Istočasno je bil imenovan tudi nov občinski tajnik. S tem sc je v popolnoma slovenski občini na brutalen način kršila avtonomija. Novi župan je eden izmed najhujših narodnih nasprot* nikov, ki sploh noče slovensko govoriti ter je v splošnem sa tako slabem glasu, da bi ga niti onih par nemškutarjev, ki so v občini, ne volilo. Ta dogodek pa je tipičen in bati se je, da bo šla ententna komisija avstrijskim zahtevam na roko in bo na ta način kot zaščitnica oropala slovenske občine njihovih pravic. Pri prevzemanju svojih županskih funkcij se je omenjeni Kristan vedel zelo nasil* no in grozil, da bo sedaj, ko ima moč v rokah, prodal Rudolfu kmetijo- V sploš* nem pa, da bodo sedaj Slovenci plesali, kakor bo on godel. Za občinsko pisarno je rekviriral prostore v posojilnični hiši, dasi so bili ti prostori oddani drugim v na^em. Da morejo taki nastop) naše lju* di popolnoma zbegati, je naravno. Da pa ne izgube vsega zaupanja v moč in za* ščito naše države, je nujno potrebno, da naša vlada v tem pogledu stori primerne korake pri avstrijski vladi na Dunaju.
Do krize (ehislovtnskt vlade nI prKlo
PRAGA, 12. Nevarnost krize Ceho* slovenske vlade, ki je bila povzročena vsled tega, da je zbornica odklonila odo* britev vladnega načrta za izboljšanje razmer državnih nameščencev, se danes lahko smatra kot prestana. Dosežen je bil namreč sporazum med čehosloven* skimi strankami in vlado, po katerem se bo odobril goriomenjeni predlog v drugem prečitanju.
Nemci kravalinajo v čeh oslove nskem senatu
PRAGA. 10. Pri včerajšnii senatovl seji je prišlo do dejanskih obstrukcijo* nističnih incidentov. Dv»%nemška na* rodnosoctalna poslanca sta bila kazno* vana z izključitvijo od petih sej. Tumult je povzročila Interpelacija, Id se je ba* vila z odstranitvijo spomenika cesarja Jožefa v Toplicah« katero je bila odre« dila oblast vsled nemirov in protidržav* ne agtiacije, ki s« Je bik pojavljate ▼ Toplicah.
SM (tfldl iNhcrsn fctftev
PRAGA. 10 ,V Pragi se je vršil shod zveze čehoslovenakih novinarjev. Nav*
zoča je bila večina ministrov, dalje žu* pan mesta Prage, zastopniki nemških novinarskih organizacij in tiskarske zve* ze. Ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve sta uvaiujoč važnost tiska, obljubila popolno pomoč s strani vlade. Novinarska zveza zahteva, naj se zakonskim potem uredi razmerje med izdajatelji listov in novinarjev na podlagi kolektivne pogodbe. Dalje zah* tevajo ustanovitev novinarske zbornice, organizacijo novinarskega kluba in usta* novitev novinarskega oddelka pri mini= strstvu za socijalno skrb. Minister te stroke je sporočil zakonski načrt o po* godbah med izdajatelji in novinarji in o določbah gl^de plač ter slednjič o ustanovitvi ud inarske zbornce, ki bo razdeljena po narodnostih in bo imela oddelke za posamezne narodnosti. Na* učni minister Susta je naznanil, da se osnuje počenši s 7. januarjem dvoletni tečaj za novinarje in da bo imenovan en svetnik za novinarstvo v naučnem ministrstvu. Pravosodni minister Pepel? ka je orbazložil načela novega tiskovne* ga zakona. Poštni minister Fakta je sporočil, da bo čim prej vzpostavljena izravna brzojavna zveza z Niirenber* gom in potem dalje črez Švico s Fran* cijo in tudi z Londonom-	_
PRAGA, 11. Včeraj se je vršil ob veliki udeležbi odposlancev češkoslo* venskih novinarjev ter v prisotnosti mi* nistrov in dveh zastopnikov strokovne zveze nemškega tiska na Češkem ustav* nI zbor čehoslovenskih novinarskih dru* štev. Sprejeta je bila rezolucija, ki vse* buie želje novinarjev. Ministrski pred* sednik dr. Čemy in minister za zunanje posle dr. Beneš sta poveličevala pomen novinarstva. Minister za pravosodie Ponella je iziavil, da je načrt novega tiskovnega zakona modernejši kakor v drugih državah. Zakonski načrt predvi* deva prosto kolportažo in omejuje za* plembo časopisov na posebne slučaje-
Borba nove Rusije za ofestcneK
OSsedno stanje na Krimu
CARIGRAD, 12. General Vran gel je proglasil obsedno stanje na Krimu.
Odhod poljske mirovne dc!eg?cije v RIgo
VARŠAVA, 11. Snoči je odpotovalo v Rigo poljsko mirovno odposlanstvo, kateremu predseduje ministrski namest* iiik Domski. Profesor Dombro\vski pro* učuje vprašanje glede podpore in pro* učitve vojnih ujetnikov, interniranih talcav in poljskih izseljencev v Rusiji. V kratkem odidejo člani komisije v Moskvo.	_____
Poljska uoficiže gtfensKo pogodu o
VARŠAVA, 11. Vlada je baje skle* nila podpisati gdansko pogodbo; Pa* deresvski je dobil od ministra Sapiehe obvestilo v tem zmislu«
Brezplačna razdelitev zapuščenih po* krajin med vojne pohabljence
VARŠAVA, 11. Vlada je predložila državnemu zboru zakonski načrt glede razlastitve zapuščenih pokrajin v oblju* denih okrajih s strani vlade in zakon* ski načrt glede razdelitve teh krajev v prid vojnim pohabljencem in pohab* ljencem, ki so se odlikovali na bojišču. Vse te osebe bodo lahko dobile zemljo brezplačno, druge kategorije vojakov pa proti plačilu določene svote.
Madžarsko no ie priznati trianonske pogodbe
BUDIMPEŠTA, li. Neko poročilo javnopravne komisije za trianonsko po* godbo ugotavlja, da je bila pogodba se* stavljena na enostranski način in da je bila Madžarska primorana jo sprejeti. Poročilo zatrjuje, da ni Madžarska ni* kakor izzvala svetovne vojne, in do* stavlja, da niso bile madžarske narod* nosti nikoli udavljene: te narodnosti ob* stojaio skoraj že tisoč let, kot deli or* ganične celote. Nadaljujoč pravi poro* čilo, da je pritrditev od Madžarske od* ceplienih pokrajin neobhodno potrebna za učinkovitost pogodbe. Končno zah* teva zaščito narodnih manjšin in jasen dogovor s Čchoslovensko.
Turško s armensko premirje
CARIGRAD, 12. Armenska vlada na* znan i a, da je bilo podpisano premirje s Turki.__
Samouprava za Irski
LONDON, 10. Generalni tajnik za Irsko, knez Greawood je dobil iz Ame« rike grozilna pisma, v katerih mu na* znan i a jo, da bodo za vsakega pri re* prešali j ah umorjenega Irca pobili v Ameriki štiri Angleže.
LONDON, 12. Dolnja zbornica je sprejela v tretjem čitanju zakon, s kate* rim se podelja Irski popolna samoupra* va. Za zakonski načrt je glasovalo 183 proti 52 poslancem.
toslm Kttesefttnlce IIL francoski nmbiiki
SbraoiM »pnrod s Gtabtttoria stc«a aa tri-pl«a Mziutga Tofaka.
PARIZ, 11. O priliki provUve petdesetletnic« republik« ia druge obletnice premirja je Pariz odel • praznično obleko. Vse mesto, zlasti pa u-lice, po katerih ee fe premik«! »prerod * Gam-bettovim srcem in neznanim vojakom. Nepregledna
množica {<* ob zvo&enju uaov in grmenju topov počastila na trgu Rocherau postavljeni kapelid Srco Gambettovo eo položili invalidi na voe ia truplo neznanega vojaka na lafeto. Sprevod z republikansko gardo na čelu 6« je dvignil ob 10» Pred vozom In lafeto zastave ix velike vojne L 1870., za njima člani vlade in zastopniki vojske, bobnanjo bobnov, klic. Irombcnt in zvoki godbt. Z oken sc usipavajo cvetlice na sprevod. Veli' časten sprevod dospe do panteona. Od vrat dc, katafalka tvorijo špalir zastave iz zadnje vojne* okrog katafalka sc postavijo one iz L 1870. Kata-falk je pokrit a tiobojnico. Med tem, ko vstopajo dostojanstveniki in sprevod, igra gardna godba koračnico Saint Sains. Ob katp.falku sc postavijo maršali Foch, Joffro in Petain. ena sirota, en« vdova, en oče in ena mati padlih vojakov, ki predstavljajo družino neznanega vojaka. Zbor za« pojo Robeaudov zbor »Neumrljivi Franciji«, nato h« predsednik republike v toplih besedah spo« minja Gambetta, njegove goreče ljubezni do domovine in njegove nezlomljive vere v Francijo, Čudež v usodi Francije je dejstvo, pravi Mille-rand, da so ob usodni uri iz njenih tal vstali vedno možjo, neobhodno potrebni za njen spas*. Tak mož da je bil tudi Gambetta. Kakšno pot smo že prehodili od 1. 1870!, vsklika Millerand, toda delo 5e ni dovršeno. Večna pravica, o kateri jo govoril Gambetta, je zahtevala, da je sprožil vojno, ki na} nam prinese zadoščenje, oni, kateri ja bil storil zločin. Millerand zaključuje: »O vo)alt neznanec, brezimeni 'in triumfujočl predstavitelj nepreglednih naših junaških vojnih trum; vi tnrlvf, kl spavate hladno spanje na brezdaljnih bojiščih mladeniči junaki, ki ste bili prihiteli čez ocean, z britanskih otokov, iz daljnih kolonij, iz Italije, i» Belgij® in Srbije, iz vseh krajev sveta, da. žrtvujete svoje življenje idealu — mir prahu vniema, uresničili sta vašo usodo. Francija in civilizacija sta rcšcnil«
Tudi fnglUa slavi svoje pad'e junake
LONDON, 11. Pogrebna svečanost v vvostmin« sterski opatiji je bila sijajne veličanstvenosti. Prisostvovali so angleški kralj, španski kralj in kraljica, kraljica Mary, kraljica Aleksandra in nor« veSka kraljica. V momentu, ko je dekan vvestirin. sterske opatije bral molitev za ranjke, je vrgo< kralf Jurij na krsto neznanega vojaka nekolike zemlje, katero so prinesli s francoskega vojnega polja.
LONDON, 11. Truplo nekega neznanega tnjfle-škega vojaka, ki je padel na franco9kcm bojišču, je bilo izkopano pri Boulogne sur Mer in preneseno v Westminster. Svečane ceremonije se jo udeležila velika množica liudi in vcČ vojaSkih oddelkov. Ob prisotnosti vladarjev se je razkril spo. menik v počastitev spomina slavnih padlih vojakov, Nato bo vladarji skupno 9 princi in ministri spremljali truplo neznanega vojuka do \vc6t-minsterske opatije.
Anglija in Vatikan
Irsko vprašanje se nc odstopi Zvezi narodov s rešitev.
LONDON, 11. Doljna zbornica. Na tozadevna vprašanja je izjavil ministrski predsednik I.loyi! George. da upa, da bo lahko r gotovem smislu sodeloval pri delu Z veze narodov, ki ga bo imel* na svojem sestanku v Genfu. Nato izja\lja Lloyd George, da Je smatrala angltška vlada za ume stno v javnem interesu, da ostane Velika Britan-ska tudi nad'je Ziistopana pri Vatikanu, kakor je to bila v svojo korist od prvega vojnega 1 dalje. Neki poslanec iz Oranja vpraSa, ali ni bi morda britanski zastopnik pri Sveti stolici imenovan le začasno, samo za čas vojne, ia ali ne bu vsled Žive ooozicije, katera se je poiavila v državi, odpoklican. Lloyd George je odgovoril, da ?e ne 9trinja z vprašalčevimi nazori, kar se tiče Vrf-tartskega javnega mnenja. Ministrski pred.>ednU» je mnenja, da Jc dežela prepričana, da je v interesu Anglije, da ostane njen zastopnik pri Vatikanu na svoiem mestu. Lloyd George izjavlja dalje, da se irsko vprašanje ne more odstopiti Zvez narodov v rcSitcv.
FRANCOSKO-ANGLESKA POGAJANJA V ZADEVI POVRAĆIL.
PARIZ, 11. Lord Derby in Leygu*$ nadaljujeta na Quai d' Orsay 8 sestavo končnoveljavnega bese. dila pogodbe, ki bo sankcijonirala francosko-an-gleški sporazum v vprašanju postopanja v zadevi povračil.
Vpraianje prestolonatiedstva na GrSkem
Bivfti kralj ia zapuščinska zadeva sinu.
LUCERN, H, Z ozirom na vesti, ki krožijo o. pravdi, katero bi naj bil kralfr Konštantin ulozU proti gospei JAanos v zapuščinski zadevi yUnu Aleksandra, je razposlal kraljev pobočnik tisku izjavo, ki pravi, da ni bila uložena nobena taka tožba. Odvetnik Kaitsogiania ie le po nalogu kraljevskega domenskega oskrbniStva v Atenah pro-.sil, da se odgodi odstranitev oblastvenih pečatov na kraljevi palači, dokler ne dospejo polna pooblastila in navodila za nasledstvo.
Angleika vlada Ia bivli kralf Koaltantiu.
ATENE, 11. Z ozirom na vesti v nekaterih V stih, glasom katerih naj bi bila Anglija odr*-^A VenizeloMi svojo oporo, in bi se bila odločila prepoznati Konstantina, in naj bi angleški kralj stalna dopisoval z bivSim grSkim kraljem, kateremu n«.f bi bil brzojavil, da je njegov povratek na GrSkr* zagotovljen od zavezniških vbisti. Je angleški minister lord Grandville izjavil atejuikemu listu •Hestia« sledeče: Najboljši odgovor na slične pretveze je uradna izjava, katero je objavila angleška vlada dne 8. Julija polom državnega podtajnika Cecila Hanswortha, kateri J« izjavil, da j« biLo zadržanje Konštantinovo med vojno in po premirju tako, da ni biLa angleška vlada na nobea način razpoložena pripoznati ga kot glavarja za.« vezne in prijateljske države. Kar se tiče brzojavke. ki naj bi jo bi) poslal kralj Jurij Konstantinu, spominja lord Grandwille Hestijo na formet no zanikanje angleSkega poslaništva, in izjavlja, da Je v stanu zamikati, da bi kralj Juri} doplsovaj a Konstantinom.	_
N oblo v a nagrada.
STOCKHOLM, 12. Svedaka akademija je prl*K dila Noblovo nagrado za literaturo ca leto 191$. Švicarskemu pisatelju Karlu Fittlerfu, ono za fizb ko za leto 1920. po ravnatelju urada ca medna« rodae tele In mere Charlesu Edvardu Guillaum« za njegova odkritja r anomalijah r zlitinah j»kl# In niklja.
Varaj tlačitelja, kjer se le dal Sveta pravica sužnja je ta!
»EDINOST« Mev. 232.
V Trstu, dne 13. bovcmim
Dr. Gnlav Cregorta fa 4r. Otoku Rykaf mmo-*ita od kuMatvc. Dr Gregorin in dr. Ryb«f crta »preieja kandidaturo ca predstojeće volitve v ScoaatituAoto v Jugoslaviji, Seda i pa sla odstopila od kandidatur in pojasmiiata razloge za to v dalfgi izjavi, priobčcni v ljubljanskih listih. Ta izjava je klasičen dokument, ki predoca vjo mi. /crrjo is nje pogubne posledice v javnem politične Ga življenju med rojaki onkraj premirne črte. V uvodu pripoveduj« izjava razloge, radi katerih *o jih Primorci-begunci ta prosili, naj sprejmeta kandidaturi. Dr.a Rybara je proglasila NSS. dr.a Gregorina pa JDS. Sprejela sta kandidaturo v nadi, da bosta mogla zložno in enoduino nastopati Isi delovati. Kmalu pa sta opazila obžalovaje, da stranke hočejo izigravati njiju osebe — drugega proti dragemu. Proti njiju volji sta bila za vlečena v strankarski boj. vsled česar so se začeli napadi pa njiju osebi, in da bi tako med njima, ki sla bila došlei ncrazdružljiva prijatelja in boritelja, priilo do osebnih konfliktov in do komprimitiranja * * lakih interesov.
Ka to nevarnost so ju opozorili tudi rojaki-be-ttunet. oaglalujoč, da bi na ta način udeležba pri-ovorskih rojakov na volitvah povzročila razdor caed ofuni aamimi. mesto da bi blatila ostrosti dosedanjih političnih borb. Na pogovoru med zastopniki obeh strank in '-Narodnega {sveta« j t »astopmk JDS četo oznaSal dr. Rybafevo kandidaturo kot bojno kandidaturo, naperjeno proti rečeni stranki, da »matra Rybafa kot duševnega kefu narodno socijalne stranke, ter da ga proglaša odgovornim za vse postopanje te stranke v časopisni borbi in na zborovanjih. V očigled te izjave
—	pcavi Gregorin-Rybafeva izjava dalje — je bilo nama jasno* da s« bo časopisna polemika nadaljevala in volilna borba vodila na isti način, kakor »ta že začela, in da sc obistinijo vse škodljivo posledice? Dalje pravi izjava, da v takem momentu, kakor je sedanii, ne bi smeli nuditi veMiemu svs-tu žalostne slike na|hujiUi strankarskih bojev okoli »inen tistih oseb, ki so jim skozi mnogo let veljale kot glavni predstavitelji borbe našega naroda {na tem zasedenem ozemlju). Izjava naglaša. da je na tem ozemlju vest o njiju kandidaturah vzbudila ca merodajnih straneh nafresnejše pomisleke in da bi zavlačevanje njiju oseb v strankarske boje v Jugoslaviji, ki flb fe smatrati glavnim vzrokom ccTfteČnih razmer v tej državi, moralo delovati naravnost porazno. Iz vseh teh razlogov ju je pozval rNarodni svet-, naj odstopita od kandidature.
ĆlU'elji vidijo, da smo prinesli !e izvadke »z iz-iave, iter tnnogoka}, važnih momentov in argumentov, ne moremo posneti. Ali, že iz teh izvadkov morejo posneti rojaki onkraj premirne črte, kako nujno potrebno bi bilo, če bi hoteli poslušati in u-važevati ta glas dveh mož, ki ljubila svoj narod z vsem žarom svojega srca.
Povej gospod, kodi gre tvoja pot! Glavno gladilo socijalne demokracije in tretje intemacijonale v Italiji, milanski »Avanti«. je napisal italijanski delegaciji lepo izpričevalo o dobrem vedenju radi vspeha, ki ga je dosegla v S. Margheriti. Bog jih razumi te socijaliste in komuniste! Ni lahko slediti tako zakrivljenim potem njihove politike. Sicer moramo poslušali dan na dan — tudi tržaški socijalistični glasili so nam to že opetovano za-: kurili pod nos — da oni ne poznajo in ne prizna- ; vajo nikakih državnih mej, ker ves svet da je njihova domovina: tu pa celo hvalijo delegacijo , sicer ne « povsem jasno besedo, vendar pa tako razumljivo, da se Je dogodil čudež, da je to pot. izjemoma, celo »Piccolo« zadovoljen z rAvantijein«
—	ker je znala tak lepo premakniti... državnr mejef
Značilna proslava — sporazuma! Minister za vnanje stvari, grof Sforza, se je v svoji izjavi napram nekemu žurnalistu — po doseženem sporazumu _ povspel do hiperbole, da ta sporazum
zagotovi večno prijateljstvo »med obema naro-1 domau. Na zvršetku slavnostnega sprevoda povodom kraljevega rojstnega dne. pa je neka skupina pred vojašnico kričala: Abasso i sciavtf in v nameček tudi Abasso a socialisti in — Abasso Gio-litttt
Razpis Ittpcndii. Za leto 1920.-21. se podelite 2 štipendiji, vsaka po L 141*60, iz ustanove Andreja Covacicha, namenjene revnim dijakom, katoliške veroizpovedi, pristojnim v tržaški občini, in ki so sinovi kakšnih Barkovljanov. Ena podpora je namenjena dijaku, ki obiskuje trgovinski oddelek. druga pa dijaku, ki obiskuje navtični oddelek tukajšnje trgovinske in navtične akademije. Prošnje za štipendije, opremljene z rojstnim listom, domovnico, ubožnico, zadnjim šolskim izpričevalo m in z dokazilom, da biva omenjena družina v Barkovljah. naj sc vložijo do 30. novembra pri vložnem uradu na tukajšnjem magistratu.
— Z začetkom šolskega leta 1920.-21. so razpisane tri štipendije iz ustanove Zinzendorfa po 600 "r vsaka. namenjena gojencem na tukajšnji ladjedelni šoli. Podporo lahko dobijo mladeniči, ki so pristojni v tržaški občini ali ki so rojeni in nastanjeni v Trstu ter pristojni v kakšni drugi občini bivše avstrijske države. Samo v slučaju, ko bi ne bilo med prosilci mladeničev, kvalificiranih po domoviniki pravici in rojstvu, se bodo lahko upoštevali drugi mladeniči, samo da so nastanjeni v Trstu. Omenjene štipendije se bodo lahko podelile tudi v znesku 600 L gojencem, ki so jih imeli tekom teoretičnih študij na Ltdjrdelni šoli v Trstu, in ki hs takoj po študijah, dovršenih z dobrim uspehom. posvetijo dveletni praksi za ladjedelstvo pod vodstvom kakšnega izkušenega inženirja za ladjedelstvo v kakšni ladjedelnici v Trstu ali v Julijski Benečiji. Pravico do podelitve podpor ima tukajšnja borzna deputacija. Prošnje, opremljene 8
potrebnimi u|wk'iiim, aaj se rloOJo do 30, no-vambra pri vlotaem uradu na tukajšnjem mafi-•trata.
Ker čujemo, da nekateri v Bol junca tinti jo v gospodu Matiju fcerjalu pisca dopisa »Iz Brega t t nedeljski »Edinosti«, izjavljamo, da je ta domneva kriva in da rečeni ni v nikaki zvezi « onim dopisom.
Martinov večer pevsk. društva »Adrija« v Barkovljah. ki je bil naznanjen v včerajšnji Številki »Edinosti«, m preteči sa poznejši tm. Dan se objavi o pravem času.
ffsatlafc-nfcsfca »Čitalnica a vabi na svof xvii. redni občni zbor, ki se bo vršil danes, ob 6. zvečer v dvorani »Delavskega konsumnega društva« pri sv. Jakobu s običajnim dnevnim redom. — »Čitalnica« sc po dolgem mrtvilu zopet prebuja k delu. Nič več počivanja in čakanja v brezdelju; v našem delu je naša bodočnost. Vabimo ne le ene, ki so nestrpno čakali zopetnega našega oživljenja, ne le naše nekdanje in sedanje člane in prijatelje, temveč ves naš sv. Jakob naj se vdeleži tega občnega zbora in naj si z ljubeznijo in trdno volio do dela oklene našega tako važnega društva pri sv. Jakobu.
Oddelek ftote »Glasbene Matice- pri St. Ivana.
Gojenci za klavir v svetorvanakem okraju na) se zglasijo danes ob 16. v dvorani »Nar. doma« pri Sv. Ivanu. Ob istem času ae bo vršilo tudi vpisovanje novih gojencev. — Vodstvo.
Klub dramatičnih deletantov na Preseka priredi v nedeljo. 14. novembra 1920. burko v treh dejaniih »Prostozidarji« v Starčevi dvorani na Prošeku. Začetek točno ob 16. k obilni udeležbi vabi Odbor.
Iz triaSkeaa žlvllenla
Prijet tat. Pred par dnevi smo priobčili v »Edinosti«. da so neznani tatovi vdrli v mlekarno. Last Miklavža Cherin v ulici Malcanton št. 19. Odnesli so listnico, v kateri je bilo 3000 lir. Gospodar je tatvino takoj naznanil policijski ekspozituri v ulici della Muda vecchia. Prišli policijski organi so začeli stvar preiskovati. Cherin {im je povedal, da je pred par dnevi v njegovi mlekarni belil zid Jožef Gladich. Dedektivi so takoj šli k Gladichu in ga aretirali, ket je bil osumljen, da jc on izvršil vlom. Gladich je bil brez posla. Vprašali so ga. kje je bil dotično noč. Začel je jako neumno izgovarjali. Rekel fe. da je dotično noč Že ob deveti uri zvečer spal. Neki policijski agent je šel takoj k njegovi gospodinji in se prepričal, da je Gladich v noči. ko se je tatvina izvršila, vrnil pozno domov. Sum varnostne oblasti je bil teraj opravičen in Gladich je moral iti v ulico Coroneo »zidove beliti«.
Od kod fe obleka? Včeraj so karabinjerji preiskali stanovanje Valentina Fontanelle v ulici Ri-borgo. Ker je bil Fonlanella osumljen več tatvin, je varnostna oblast odredila hišno preiskavo, pri kateri so našli štiri obleke in še več drugih predmetov, ki so bili skoro gotovo ukradeni.
Um se fi fe pomračil. Včeraj ponoči, okoli 12, ure, so pripeljali v mestno bolnico Marijo Lahaj-nar, stanujoče? v ulici Riborgo št. 19. Omenjeni Lahajnarjevi se Je ob deseti uri zvečer pomračil um. V svoji zmedenosti, ko ni vedela kaj dela. je zanetila v štedilniku ogenj in vlivala vanj olje. Potem je šla k oknu, ga odprla in začela kričati na ulico. To je privabilo več ljudi pod njeno okno. ki so pazljivo poslušali njeno pridigo. Dva kr. stražnika sta prišla na licc mesta ter takof spoznala. da je Lahajnar blazna. Telefonično so poklicali bolniške strežnike, ki so pripeljali v avtomobilu prisilni jopič, v katerega so ubogo Marijo oblekli in jo nato odpeljali v bolnico v VIII. oddelek.
Posledica pretepa. Včeraj dopoldne, ob deveti uri. so pripeljali v bolnico Alfreda Smerdu. 29 let starega, bivajočega v ulici Scorzerie št. 13. Smerdu ima globoko rano na desni strani prs. Zdravnik fe dognal, da )c rana napravljena s več kot 10 cm dolgim nožem. Prepiral se je s svofim prijateljem, ki ga je med kregom zabodel. Smerdu noče povedati, kdo ga je ranil. Ranjenec leži v bolnici v X. oddelku.
Predrzna tatvina ponesrečena. Preteklo noč so policijski agenti hodili po ulicah in pazili, da se kje ne bi izvršil vlom. Ko so prišli v ulico Fabio Filzi, so slišali v pritličju hiše, kjer ima svoje u-rade špedicijsko društvo »Adriatica«. neki ropot in šum. šli so k vhodnim vratom in pogledali skozi odprtino. Notri so videli človeka srednje starosti, ki je imel pripravljenih pet pisalnih strojev, da bi jih odnesel. Odprli so vrata in šli v pisarniške prostore z namenom, da bi vlomilca aretirali. Namen se je pa dedektivom ponesrečil. Tat je skozi postranska vrata pobegnil. Vlomilec se je moral že po dnevi skriti v pisarno in čakati noči, da bi potem izvršil tatvino. Tat je moral biti dobro poznan v omenjeni pisarni špedicijskega društva, kar se sklopa iz tega. da je pobegnil roki po>tave skozi postranska vrata. O pobeglem vlomilcu nimajo nobenega sledu.
Vlom v mlekarno. Preteklo noč so neznani tatovi vdrli v mlekarno, last Eme Luccagna na Mi-ramarski cesti št. 29. Vlomili so skozi okno in odnesli iz mlekarne raznega sira in likerjev za 2500 lir. Tatvina je bila naznanjena policiji.
Boljševiček ga je! Včeraj popoldne je prišel na rešilno postajo I31etni Ivan Luttich, stanujoč v ul. Economo št. 5. Bil je ves opraskan pc obrazu. Ko ga je zdra\*nlk rešilne postaje vprašal, če ga je mačka opraskala, je dečko globoko zdihnil in rekel zdravniku: »Ne mačka, ampak prepir sem I-mel s svojim prijateljem, ki je w!ik »boljševik«.
Zdravnik fa |a vprašat koliko »e star ta presneti •boljfteviček?« Luttich mu fe odgovoril da ima' boljševik 12 let. Zdravnik f.Mjceschi ga te obvezal in poslal domov k mami.
riiirtilii «—onmor. Včeraj zvečer, okoli 10. ore, je priletel neki gospod ves v eni sapi ca kve-sturo k službujočemu kriminalnemu komisarju. Komisar je imel ravno posla z nekimi ljudmi, ki so jih pripeljali na policijo kr. stražniki. Ta gospod je začel že pred vrati vpiti: »Gospod komisar, gospod komisar.« Ko je prišel enkrat v sobo. kjer je imel pisalno mizo komisar in v kateri je bilo polno ljudi, se {e neznanec prerinil do njega in začel klepetati:
»Gospod komisar) Sedaj se fe neki lepo oblečen meščan vrgel v morje. Sprehajal sem se ob morju in bil svedok tega dogodka. Gospod komisar, prosim vas, da mi hitro poveste, kje je nesrečnež stanoval. Mislim, da je imel gotovo sobo in posteljo v najemu. Rad bi hitro tekel k njegovi gospodinji, da bi mi sobo oddala meni v naj eni. Pomislite, sedaj že tretji dan spim v vrtu p**d južnim kolodvorom. Iščem sobo dan za dneiu, toda za hudiča fe ne morem dobiti. Prosim vas. povejte mi nemudoma naslov samomorilca.«
Komisar se je malo popraskal za ušesi, nato mu pa odgovoril: »No. če ie ni drugače, pridite čez 10 minut naza}. Zvedeli boste, kje je stanoval revček«.
čez 10 minut je prišel neznanec nazaj na kve-sturo. Ves vesel je nestrpno mendral v predsobi, ki ie vodila v komisarjevo -eobo. Ko je stopil pred komisarje, le le-ta naredil jako kisel obraz ter mu žalostno odgovoril: »Ne boste kaše pihal, moj dragi gospod. Neznanec fe skočil v morje to se •kušal ugnobiti samo radi tega, ker je že deset dni brez sobe in postelje. Tora j že sedem dni več nego pa vl« Neznanec je potrt odšel iz kvesture zopet na ulico in hitro poiskal samomorilca, ki fe imel smolo, z namenom v da bosta sedaj skupaj po mestu iskala »kvartir«.
DAROVI
Za ijaka l G* Josip Oblak, okrajni sodnik v Trbižu 30 l, Josip Kontelf, višji sodni oficijal v Trbižu 30 l, Svab 4 l. Dosada* irkaranih l 183'—; v današnjem izkaza l 64'—, Skupno L 247*—. (Denar hrani uprava).
ZASTOPSTVO iO&S 2CLEZIDCC
Dopisi
Nesreča na postafi v Ajdovščini: Včeraj, dne 6.
t. m., je večerni vlak zavozil s precejšnjo brzino v skupino vagonov. Sunek je bil tako silen, da je moralo osem. več ali manje poškodovanih iskati zdravniške pomoči. Vozovi so precej poškodovani, in so jih ie danes odpeljali, da jih uikdo ne vidi, ker bi gotovo ne delali našemu »štacijonu« ravno reklame. Ranjenci se seveda iskreno zahvaljujejo za prijazen sprejem večernega vlaka tuk. načelni-štvu. ki tako skrbno gleda, fe-li vse v redu. ko ima priti vlakM
Kdo je kriv? Nihče! Pravijo, da je bila burja tako silna, da je zavorjenc vozove zadrsala na nepravilen tir; seveda jim to preradi verjamemo. Burja jih je zapeljala, a če bi bili vozovi pošteno zaverjeni. sem prepričan, da bi ne bilo danes razbitih glav in vagonov.
Kdo je zopet kriv, da prihaja večerni vlak z redno zamudo 1.-3. ur? Tako je prišel pred kratkim mesto ob 10. zvečer, ob 2. popcinoči.
Kdo izmed Vipavcev ne ve 8e, kako ganljivo se včasih jutranji vlak odpravlja v Gorico? Piska, piska in piska — mej tem nekoliko pokregajo — zopet piska in počasi odpotuje. Kdo je kriv?
Najbrže prevelik promet na naši ogromni postaji Gorjanski ekspres Čmivrb - Slap. vozi vsake tri m. skozi postajo. Podraški to vipavski brzovlak se ustavljata le za K minute itd. Saj so se v zadnjem času po vseh večjih postajah, kot v Benetkah, Milanu in Rimu. vlaki potrčali; zakaj bi se tudi tu ne. kar fe sedaj pri *Eisenponih« prav zadnja moda in naša postaja fe tudi važno križišče, kjer so take in podobne nesreče neizogibne...
Iz Postojne« v nedeljo, 1. t. m., smo imeli zopet enkrat umetniški večer, da smo se vzdramili iz vsakdanje enoličnosti ter si nalili v svoje duše novega umetniškega duha. Pevsko društvo -Postojna« je namreč priredilo krasno vspel koncert s sodelovanjem »Postonjskega orkestra.« Pohvaliti moramo res neumornega g. Poliča, Id fe pevce v tako kratkem času toliko izvelbal, da so mogli javno nastopiti. Vse sicer ni bilo popolnoma dovršeno, toda. pokazali so dobro voljo In veselje do stvari Od občinstva so žeU pevci kakor tudi orkester burno odobravanje, tako, da so morali več komadov ponavljati
Komaj dober mesec fe minul, odkar se je to društvo poživilo in te smo videli tako lepe in mnogo obetajoče uspehe. Pri tem se pa vprašujemo, kaj dela vendar naše dramatično društvo? Zakaj spi? Pričakujemo, da se zdrami in se skliče občni zbor.
!o tiskovni sklad „Edinosti"
Jakov Vojnič 5 L. Ivan Jane, župnik v Colu pri Vipavi 5 L. Pridni svatfe nabrali na svatovšičnl Karla 2igon in Frančiške Stepančič v Renčah 75 L. Stric Korle nabral na zabavnem večeru državnih na sta vi j ene ev v Idriji 100 L. V počaščenje spomina gospe Marije Mahoričč daruje Ferdinand Mahorčič 200 L, družina Orel v Skednju 10 L, družina Sosič v Skednju 5 L.
Dosedaj izkazanih l 22.403*44; v današnjem izkazu L 400"—. Skupno l 22.803 44.
! JUGOSLO VENI!
Zbiraj«« pridno za „TISKOVNI SKLAD EDINOSTI".
podlistek
TUJINEC
Danilo Slmunović.
i')
Štrleča brda na desni so sc zdela kot kokošja jata, ki se jc napotila k vzhodu, a se je naenkrat ustavila pred reko in cesto. Med tiste tri prste ste se namestili dve vasi, a ločeval ju je srednji prst. podolgat in grbav. Prav čudno je bilo, kako ste sličili ti dve vasi druga drugi; enaka dolina K enakimi bregovi okoli njiju, ia enako razvrščenimi hišami. In vsaka s svojo cerkvijo v dnu doline. Nedaleč od one in druge cerkvc ste izvirali enaki rečici, ter se zlivali, v eno prodno^ ste se združili z reko v polju; eni so pravili Krvavi potok, drugi pa mali Jordan.
Tudi cerkvi ste si bili kaj »lični: obe stari, z grobjem okoli sebe, a ena se je zvala Lazarica, druga pa sv. Anton, kakor so pač bili prebivalci v teh vaseh. Tudi vasi »te se imenovali različno: Kreševo in Ljubeč.
ce si priSel z velike ceste po vozni poti v to aH drugo vas, nisi mogel vedeti na prvi mah, v kateri vasi si: tu in tam se ti je prikazal teti pogled. Cim pa si srečal kogar-koli, že vei, v kateri vasi si Če si prišel v Kreševo ia srečal dete, si ti ustavlja takoj, ter te gleda temno in nezaupljivo, tipajoč svoj noiič za pasom, ali pa ojstro in po-
nosno, ne da bi iz pregovorilo niti besedo. Će si pa v Ljubiču, ti njihovo dete takoj snemlje čepico in govori milo: »Hvaljen Jezusi« — ali pa beži hitro, šepetaje rekaj, ozirajoč se neštevilookrat. In po tem veš takoj, ali si v Kreševu ali Ljubiču.
Nedavno ste dobili obe vasi tudi šolo, vsaka svojo, da bo krivo nikomur, to je, da ne bi sc jezili tisti, v katerih vasi je nameščena šola — in poslali so v vsako vas po eno učiteljico. No, Kreševljani si niso dali miru, dokler je niso pregnali, ker ni bila njihovo dete, v Ljubcču pa jc ostala nadalje neka Beatrica, ki so jo Kreševljani iz prepirljivo«ti proti Ljubičanom krstili Bakrico.
In v ti vasi so 9e vozili
V kratkem so dospeli do malega mostiča na Malem Jordanu in so vsi pogledali v dolino, kjer je ležala vas Ljubič, ali moglo »e je Ie malo videti ker mesec ni bi pogledal v to globoko gorsko sedlo. Prihajala je od tam le neka posebna svežina, kakor da diši rečica po hladnem zraku. Ko so obfili tudi tisti ovinek, ki je sličil srednjemu kokošjemu prstu, so se pripeljali tudi na Krvavi potok s sličnim lesenim mostom in so zasukali slednjič na desno v Kreševo ob dragi, kjer je bila hiša Nikole.
Skoro v temi so se prilično dolgo vozili po tej dragi ker sta bila konja ie trudna, a nikdo ni zahteval, da bi vozila hitreje. Krvavi potok |e šumel, premetavajoč se preko kamenja tn zaustavljajoč se ob vrbah, pek vsako toliko ob skupini hi$ic med drevjem, ali ob mlinu na črnih obokih.
4ia nekaterih krajih so se čuH močneji glasovi
konjskega topota, kakor da se bliža kak drug voz, ali to je bil samo odmev. V vasi je tako tiho, kakor da je Izumrla, bilo pa je prijetno voziti se polagoma, gledati in prisluškovati neprestano pri-čakovaje nekaj novega in nenavadnega.
n.
Mesec fe, tiho pomikajoč se, razsvetlil vso drago, in že je začel zahajata, a Stanko m doktor sta še sedela v razsežni, a nizki sobi svečenika Nade, In sta se, oba rdeča in potna, razgovarjala živahno.
—	Čakaj, da ti povem, kaj mislimi — je kričal Stanko. Jaz sem mislil, da n ti lakomen In slab človek In da res misliš, da ti je denar nekako imetje. Ali čul sem, kaj si rekel onemu: Nič vaju ne vzamem in tudi k tvojemu bratu pojdem...
—	To je druga stvar, ali treba, da kdo misli tudi na to. Da pop Vlade in njegova soproga ne držita tu krčme, kje bi se bila napila in odpočila? Dobro je nama tu samo za to, ker onadva želita dobiti denarja- a, popovka je. reci le, krasna žena!
—	Krasnal Tako krasna, da mi je žal, da sem jo spoznal In videl, kako ljubi moža...
—	Samo, ne kriči tako, saj vzbudiva vso hišo. Pij, ali ne kriči! — pri tem pa je sam kričal kakor da je v šumi — Ostani ti brate, tu. tu nekoliko časa. saj itak nimaš opravila, pak pridobil tudi doživljajev in spominov za svoje novele. A pojdi kamor sem ti rekeL Take lepote res nisi še videi pa tudi popovka bi bila poleg nje pravi opanek.
—	Toda. hočem, da ml poveš vse, vse! Kak doživljaj ie to? .,.
Borznm porotfto.		
		
V Trstu. 12.	oktobra 1920.	
Jadranska banka		465
Cosulich		482 |
Da Ima tla		300
Gerolimich		1820
Libera Triestina		685
Lloyd		1990
Lussino		2300
Martinolich		330
Oceania		440
Premuda		500
Tripcovich		510
Ampelea		620
Cement Dalmatia		355
Taja valita aa tržalkeai	trjfuj	
V Trstu. 12.	oktobra 1920.	
Neprepečatene krone	6*50—	7*—
av»trijsko-nemške krose	5 50—	6 —
češkoslovenske krone	31'-	32 —
dinarji	74*50— 75*50	
leji	41 50— 42 —	
marke	34*50— 35*50	
dolarji	27*75—	27*85
francoski franki	167'-	167*50
Švicarski franki	438'-440 —	
angleški funti, papirnati	96*-	96*50
angleški funti, zlati	116*	118*—
rublji	21*	22'—
napoleoni	93'-	94 —
Prodaja voznih listkov iz Logatca za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški' pisarni „COSULICH", Societa Triestina di Navigazione via Milano 10, pritličje.
(14«)
Anton Bratlna
tevUar
ie danes po kratki in mučni bolezni v naro |u svojih dragih, mirno v GoSi>odu zaspal.
Žaluj ča Marija Golob, sestra, Marija %ć. Cili, d'u ine Lokar, Bratina in b ne-vol (odso'ni) naznanjajo vsem sor«>dnUoin, prijateljem in znancem to bridko izgubo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, 13. t. m., ob 15 iz hBe žalusd ul. Molin grande s t* 36 TRST, U. novembra 1920.
Novo pogrebno podjetje. Trst, Corso V. E 47. (240)
Pot-ti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodni o prijate jem in ?n n-cem prt tužno vest, da je naša pieijubljena soproga, mati, hci, sesua in svakinja
Joslpina Lah roj. Gomizelj
dne 6. t. m., ob 9. uri zvečer v Mariboru po ki a ki in mučni bolezni, izdihnila svojo bia<o dušo.
M .ribor-Dutov lje-Trst. 12, novembra 1920.
Josip, soprog. — Anton, Josip, Viljem, Ladislav, sinovi — Marija, Tanlra, Rezika, Milen », hčere. — Terezija, mat'. - Josip Gomizelj, brat. — Iv^uka,
Marija, sestri. — Ana Godina siaknja, in ostale družine Lah, Gouind, (241)	Gomizelj, bćuka in Baric.
tf ALi OGLASI
se računajo po stotink beseda. — N*>maajša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Najmanjia pristojbina L 4.— Kdor ilčc službo plača polovično cen«.
dve sobni opremi, postelje brestove, nove, na vzmeti, nočne omarice od rožičastega marmorja in Sifonjč. Na ogled vsak dan od 2. in pol do 4. in pol pop., ul. Michelangelo 25, I. nadstr.. demo.	540
KRASNE LISICE od 90 lir naprej. Izredna prilika. Zaloga peres. Goldoni 11, I. nadstr.	535
išče se težak, ki se razume tudi pri konjih. Gu-Bč. Sette Fontane 23. Zaloga vina.	536
zlato in srebrne krone plačam več kot drugi kupci Albert Povh, urar, Ma2zini 46 (v bližini drven ega trga).
kupujem dnevno vreče in čiste bele in barvane krpe ter jih plačam do 3 L. Solitario 1. 538
išče se deček, ki govori tudi italijansko. Soli-tario 1._'_
kupujem srebrn denar po najvišjih cenah. Alojzij Povh. Piazza Garibaldi St. 3.	44o
prodajalka z večletno prakso, izvežbana posebno v manifakturni in Špecerijski stroki, išče primerne službe v mestu ali pa na deželi. Ponudbe pod »Trgovka« na upravo.	514
praktikant, mlad, vešč slovenščine Id italijanščine. se sprejme za lesno skladišče v Trstu. Ponudbe pod »Vesten* na upravo.	524
trgovska tvrdka Jos. Bruss, v Logatcu, sprejme trgovskega pomočnika, manufakturista prvo moč, veščega slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi. Ravno tam spreime m tudi vrtnar.	521
cepljene trte po znižani ceni prodaja 5e 14 dni Franc Tavčar. Kreplje. pošta Dutovlje. 530
POZOR!
(239)
Kdor želi nabaviti dob o/.na-nega vina iz kopniš\e^a okraj*, naj se obrne Kmetijsko-vrtnarske zadruge, podružnica Koper (tik postaje - teielo i 39).
ff
Trtnica" Forčič in dr.
v Komnu-Preitr!« 1237)
ustanovi zalogo trtolh cepil nk in bllf
v društv. gostilni v Rojanu (pri cerkvi) Vsako nedeljo od 21. t. m. naprej
JADRANSKA BANKA
ucl gliv.: k 3j»,ok).000. Rezerve K 10,ok) >»00 Bel grad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor. Kranj, Ljubljana, «arlbor, Metk »vil. Op«-tija, Sarajevo, Split, Stbenik, 1KST, Zadar. Zagreb
Obavlja vse v bančno itroko spadajoče posle.
nt hranilne knjižice ter Jih obrestuje po 9VsV0, a v bancoglro prometu po 4'/..
Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi sprejem* po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo: uL (hm m Rlaparmlo, uft. S. MUoto
Telefon: Štev. 14ti3, 179 t, 2676
Blagajna posluj« od 9 do 13
Odhajanje in p itialanje uicKou
Centralni kolodvor (Južna železnic«).
Odhodi:
0'15 O. E. - Belgrad in Bukartšt skozi Sv. Peter na Krasa. Logatec, Ljubljano in Zagreb.
1*30 B. na Dunaj skozi Videm, Trbii. (Samo V ponedeljkih, sredah in petkih.
5'45 0. v Ccrvinjan skozi Bivio (Gradež).*
600 B. v Benetke (pr. 1005)."
6'15 Pb. na Dunaj. (pr. 2200) skozi Ljubljano io Gradec; samo v torkih, četrtkih in sobotah.
6'35 B. v Reko sko*l Nabrcžino. Divačo. Sv. Peter na Krasu."
6*50 P. v Benetke (pr. 1815) skoti Videm.
8*50 P. v Reko, Logatec, Ljubljano.
10'50 b. na Dunaj (pr. 7't^) skozi Trbii, samo v ponedeljkih in četrtkih.
1T10 P. v Benetke (pr. 1710) skozi Bivio. Cer-vinjan (GradežJ.
14*25 B. v Benetke (pr. 2200) skozi Bivio, Videm,
15'00 B. do Logatca (zveza z Reko).
15'50 G. do Logatcu in druge postaje."
17*35 Pb. do Rima (pr. 1215) skozi Cervinjan, Benetke (pr. 2200).
17'55 Pb. do Vidma (pr. 21'15) »kozi Bivio*
18*20 P. skozi Nabreiino, Sv. Peter na Kraii?, Reko"
21*00 L. E. Llovd Ekspress (vozov I. reda) na Dunaj, skozi Ljubljano Samo ob pontdt Ijkih.
23 00 P. v Benetke (pr. 4*42) skozi Cervinjan.
0*30 O. S. v Parir, skozi Benetke. Milan.
Dohodi:
0*20 B. iz Benetk (od. 20*20) fckozi Ceninjaa. Tržič.
3*20 B. iz Dunaja. (Samo ob sredah, petkih in co-deljah.
7*45 O. iz Logatca. NabreŽine, Grijana.
815 L. E. Lloyd Ekspress iz Dunaja skozi Ljufc-liano. (Samo v četrtkih.;
8*35 O. iz Vidma (odh. 5*30) Gorice, Tržiča, (Cer-vinjana, Gradeža), Grijana."
10*10 P iz Reke. St. Petra n- Krasu. Nabreiiae, Grijana."
1130 B. iz Benetk (odh. 6'56) (Rim-Tttrin) skozi-Cervinjan, Bivio.
14*10 Pb. iz Rima (odh. 10*45).
1605 B. iz Dunaja (odh 21*20) skozi Trbii; saru« v sredah in sobotah.
16'35 B. iz Logatca, Sv. Petra. Divače.
17*00 B. iz Benetk (odh. 9'45) Vidma.
18*35 O iz Cervinjana fodh. 16*35».
19'35 P. iz Benetk (odh. 13*50^ skozi Cervinjan.*
20*40 P. iz Ljubljane. Logatca Reke, Grijana.
21*00 Oe. iz Bukarešta. Belgrada, Ljubljane. Logatca (odh. 18*30).
21*35 Pb. iz Dunaja (odh. 7*20) skozi Gradec, Ljubljano; samo v sredah, petkih, in nedeljah.
22'00 P. iz Benetk, (odh. 13*20) skozi Videm, Trbii.
22'20 B. iz Reke. Sv. Petra na Krasu, Nahrežine.
23*45 S. O. iz Pariza (Londona) .Milana, Benetk.
KOLODVOR SV. ANDREJ.
Odhodi:
5'20 O. v Herpelje - Kozino, Kanfanar, Pulo,
5*40 M. v Koper, fluje. Poreč.
6*00 O. na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gc-rico, Podbrdo."
9*00 M. v Buje. Koper.
11'55 B. v Herpelje - Kv»z:no. Kanfanar, Pulo.
16*50 O. na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gorico, Podbrdo."
17*10 O. v Herpelje - Kozino; iz Herpelj pospešen vlak do Kanfanara, Rovinja in Pulc.
17'20 M. do Kopra in Boj.
Dohodi:
8 25 M. iz Buj in Kopra."
10*20 O. iz Podbrda, Gorice, Afdovičine, Prva-cmc, Opčin.*
10*45 O. iz Pule, Rovinja, Kanfanara m Herpelj.*
16*05 B. iz Pule, Kanfanara, Herpelj - Kozine.
16*30 M. iz Buj In Kopra.*
21*05 O. iz Podbrda, Gorice. AjdovSčinc. Prvi-čine, Opčin.
21*55 M. iz Poreča. Buj. Kopra.
22*40 O. iz Pule, Rovinja, Kanfanara, Herpelj - Kozine.
P. pospešen, B. brzovlak, Pb. pospeSen brzovlak; E. ekspresni vlak, M. mešan- O. omnibua *) ne vozijo ob nedeljah.
IE
3;