Nedeljsko dirko za svetovno prvenstvo v motokrosu za kategorijo 250 kubičnih centimetrov je spremljalo skoraj 20.000 ljudi. Zal je tekmovalce in gledalce posebno v drugi vožnji motil dež Leto XXVIII. Številka 44 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 10. VI. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 19B0 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 16. stran: Belgijcu Harrvju Evertsu Velika nagrada Jugoslavije Dobitnik Velike nagrade Jugoslavi-& Belgijec Harry Everts. V Podiju °i'lju je zbral dragocenih 19 točk za "Delovno prvenstvo in se tako utrdil £a drugem mestu. Do vodećega "auerjaga loči 10 točk. Kot smo že pisali, je v četrtek popoldne na povabilo predsednika SFRJ in predsednika zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita prispel na uradni in prijateljski obisk v našo državo generalni sekretar CK delavske partije in predsednik DLR Koreje Kim II Sung z ženo Kim Song E. Goste je predsednik Tito z našimi najvišjimi vladnimi in partijskimi predstavniki sprejel na Brdu pri Kranju, kjer so potem v petek in soboto potekali uradni pogovori med obema predsednikoma in člani obeh delegacij. V petek zvečer je bil v vili Bled na Bledu, kjer je bila med obiskom rezidenca korejskega predsednika in njegovega spremstva, kulturni program. Nastopila sta akademski pevski zbor Toneta Tomšiča in folklorna skupina Franceta Marolta. Poleg spremstva sta si program ogledala tudi predsednik Tito in predsednik Kim II Sung. Nedeljsko dopoldne sta potem obe delegaciji izkoristili za oddih ob Bohinjskčm jezeru, del delegacije pa je obiskal tudi vojašnico v Bohinjski Beli. Včeraj dopoldne sta predsednik Tito in predsednik Kim II Sung s spremstvom obiskala Ljubljano, kjer je korejski predsednik položil venec na Trgu revolucije, zvečer pa je korejska delegacija pod vodstvom Kim II Sunga odpotovala iz Jugoslavije. Predsednika sta se popoldne poslovila na ' Brdu pri Kranju, uradne slovesnosti ob odhodu pa so bile na brniškem letališču. Na sliki: v petek zvečer std si predsednik Tito in predsednik Kim II Sung s spremstvom ogledala kulturni program v vili Bled na Bledu. - A. Z. - Foto: F. Perdan Slovesna proglasitev najboljših na sobotni dirki ca državno prvenstvo. Od kveproti desni Branko Ahačič (Tržič), Niko Šinkovec (Orehova vas) in Peter letnih, (Ptuii /-\ Jutri polet s Triglava v Vrata Skupina slovenskih »zrna-jarjev«, ljubiteljev atraktivnega jadranja s posebnimi »roga-llo« delta krili, namerava jutri, v sredo, 11. junija, izvesti enkraten podvig: naš najboljši jadralec, Ljubljančan Slavko Sorn, bo ob 0.30 zjutraj startal z vrha Triglava in čez približno četrt lire pristal v Vratih. Polet so seveda skrbno načrtovali, kajti treba je bilo izbrati najprimernejši čas, ko je gibanje zračnih tokov najmanjše. Sorn, ki mu pri pripravah pomagata Stane Kranjc in Niko Zumer, bo letel na popolnoma novem, izpopolnjenem modelu »zmaja«, kakr-šnega so uspešno preizkusili že med številnimi podobnimi rekordnimi poskusi v tujini, (-jg) Sole v naravi Posebne osnovne šole v Kranju, v Škof j i Loki, na Jesenicah in verjetno tudi v Radovljici bodo letos organizirale za svoje učence šole v naravi. Učenci kranjske Posebne osnovne šole se bodo septembra za 14 dni preselili v klimatsko zdravilišče Novigrad, jeseniški učenci bodo v Novigra-•du preživeli K) dni, škofjeloški pa K) dni na Stenjaku. Medtem ko bodo jeseniški učenci v organizaciji "šole prvič na morju, ima Posebna osnovna šola Kranj že izkušnje, saj šolo v naravi organizira v času šolanja vsaj dvakrat, vselej na morju. Skoraj vsak duševno prizadet otrok bi bil zaradi zdravstvenega, v večini primerov pa tudi socialnega stanja potreben klimatskega zdravljenja, šole v naravi, saj so potem zdravstveni kot tudi mentalni rezultati več kot ugodni. Tega se vsi pedagogi zelo dobro zavedajo, zato se tudi zavzemajo za vsakoletno organizacijo takih šol. # Stroški pa so precejšnji in jih iz enega samega vira ne morejo zbrati. V Kranju potrebujejo za enega učenca 1010 dinarjev, na Jesenicah 490 dinarjev in v Škofji Loki 850 dinarjev. Za 200 kranjskih učencev znašajo stroški skupaj 232.000 dinarjev. Posebne osnovne šole so morale poiskati razne vire sofinanci- ranja. V Kranju je pokazal vse razumevanje občinski sindikalni svet, ki je namenil 10.000 dinarjev, enako pomoč pa pričakujejo tudi od delovnih organizacij. V Škofji Loki bo temeljna izobraževalna skupnost prispevala 30,5 odstotkov, starši 50 odstotkov. Socialno šibkim bo delno krilo stroške na prošnjo staršev socialno skrbstvo in šola. Primanjkuje jim zato še 13,5 odstotka. Tudi v kranjski občini bodo del stroškov prispevali starši. Prošnje za pomoč so obravnavali tudi.na nedavni seji izvršnega odbora skupščine skupnosti za zaposlovanje na Jesenicah in se odločili, da za vsakega učenca prispevajo 75 dinarjev, ostala sredstva pa naj bi prispevale predvsem delovne organizacije, sindikalni sveti in tudi skupnost zdravstvenega zavarovanja. Sklep izvršnega odbora velja tudi za Radovljico, četudi niso posredovali prošnje za sofinanciranje šole v naravi. Sredstva bo skupnost namenila iz skupnih sredstev skupnosti. Sofinanciranje šole v naravi za učence gorenjskih Posebnih šol menda ne bo sporno v prav nobeni gorenjski delovni skupnosti. Takšna šola ob vseh svojih prednostih in učinkih zasluži ne le vso materialno, temveč tudi vso našo moralno podporo. Darinka Sedej Republiško tekmovanje ekip prve pomoči Odlična uvrstitev ekip iz kranjske občine V nedeljo je bilo v Slovenski Bistrici šesto republiško tekmovanje ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite in rdečega križa. Po izbirnih tekmovanjih v občinah se je tekmovanja udeležilo 48 ekip iz cele Slovenije. Iz kranjske občine so se tekmovanja udeležile tri ekipe prve pomoči civilne zaščite iz krajevnih skupnosti in se odlično uvrstile. Šestčlanska ekipa prve pomoči civilne zaščite iz krajevne skupnosti Šenturska gora jubilejna mam 5» M* ** * je bila prva, ekipa iz krajevne skup* nostv Zabnica je bila tretja, ekipa iz krajevne skupnosti Britof pa osma. Ekipa prve pomoči civilne zaščite iz krajevne skupnosti Šenturska gora bo tako sodelovala na zveznem tekmovanju, ki bo 21. in 22. junija v Dečanih na Kosovem. Poleg ekipe iz kranjske občine se bo zveznega tekmovanja udeležila tudi ekipa iz Maribora, ki je na republiškem tekmovanju zasedla drugo mesto. A. 2. ■gula (Ptuj). Naročnik: Bijedić o gospodarskem položaju Predsednik ZIS Djemal Bi jedić je v pogovoru- z urednikom Komunista spregovoril o najpomembnejših gospodarskih in političnih vprašanjih. Opozoril je, da avtomatizem gospodarskega sistema, če je še tako dober, ne bo mogel dati pričakovanih rezultatov brez aktivne vloge subjektivnih sil. Poudaril je, da\ je trajna naloga vs-eh družbenopolitičnih skupnosti, vštevši federacijo, ohranitev zunanjetrgovinske likvidnosti in napovedal je odločen boj internemu naraščanju cen, zlasti pa boj proti tistim, ki pri polnih skladiščih špekulirajo, da bodo ustvarili dobičke na 1 račun višjih cen. Kljub vsemu preštevanje Ko so nekatere izjave avstrijskih voditeljev že napovedovale boljše odnose z Jugoslavijo, je avstrijska vlada storila nekaj, kar meče na izrečeno čudno luč. Strankam in pristojnim organom je razposlala osnutek zakona o ljudskem štetju posebne vrste, s katerim bi ugotavljali obče-valni jezik. To se pravi, preštevanje manjšine naj bi uzakonili. Srečanje izgnancev Okolje starodavnega brestaniškega gradu je v nedeljo oživelo že navsezgodaj. Po cesti, koder je leta 1941 vodila pot v Srbijo, Bosno, na Hrvatsko in v nemške pokrajine in po kateri je moralo v izgnanstvo več kot 45.000 Slovencev, so prihajali številni udeleženci osrednje posavske proslave ob 30. obletnici osvoboditve in 30. obletnici vrnitve izgnancev. Okrog 5000 zbranim izgnancem in drugim občanom je spregovoril sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. S slavja so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu. Sadatova poslanica Titu Egiptovski zunanji minister Ismail Fahmi je jugoslovanskemu poslaniku v Kairu Avguštinu Papiču izročil poslanico Anvarja El Sadata za predsednika Tita. Poslanica se nanaša na izid pogovorov, ki jih je imel egiptovski predsednik z ameriškim predsednikom Fordom v Salzburgu. Nanaša se tudi na dejavnost neuvrščenih držav ter na gospodarsko sodelovanje med Egiptom in Jugoslavijo. Spomenik upornim usnjarjem Anton Plahtar, ki je leta 1922 vodil šestdnevno stavko vrhniških usnjarjev, je v nedeljo pred tovarno usnja na 'Vrhniki, odkril spomenik stav-kujočim, ki ga je izdelal Vrhničan inž. Lojze Drašler. Po slavnostni seji sveta delegatov pa so podelili zlati znački Stanetu Dolancu in Francetu Popitu za njuno dolgoletno revolucionarno delo. Na seji so govorili tudi o razvoju delovne organizacije. Leto po osvoboditvi so ustrojili 90.000 kvadratnih metrov usnja, sedaj pa gredo ti metri v milijone. Po dohodku je podjetje na 14. mestu med slovenskimi delovnimi organizacijami. Tri in pol milijona mladih v ZSMS Zveza socialistične mladine Jugoslavije, v kateri je že včlanjenih tri in pol milijona mladih je pripravljena, da prispeva ustvarjalen delež k razvoju naše družbe, so poudarili na nedavni seji konference ZSMS Jugoslavije. Med mladino se je povečalo za* upanje v organizacijo, kajti ZSMS tudi v resnici vse bolj postaja organizacija, v, kateri mladi uresničujejo svoja ho tema. Torek, 10. junija 1975 Medtem ko sta imela predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednik zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito in generalni sekretar centralnega komiteja partije dela Koreje ter predsednik Demokratične ljudske republike Koreje Kim II Sung v petek dopoldne uradne pogovore na Brdu pri Kranju, je podpredsednik DLR Koreje in član politbiroja ter sekretar delavske partije Koreje Kim Dong Čju z delom korejske delegacije obiskal Iskrino tovarno telekomunikacij na Laborah. Gostom so v Iskri izrekli dobrodošlico predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Henrik Peternelj, direktor tovarne Marjan Kristan in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Delegacija, ki sta jo spremljala predsednik CK ZK Slovenije Franc Popit in predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič, sije najprej ogledala tovarno, potem pa so jih seznanili s proizvodnjo in jim prikazali film o Iskri. Na sliki: podpredsednik DLR Koreje in član politbiroja ter sekretar delavske partije Koreje Kim Dong Čju z delom korejske delegacije v Iskri. - A. Ž. - Foto: F. Perdan 14. junija na svidenje v Celju V soboto bo v Celju osrednja slovenska proslava ob 40. obletnici zle-ta Svobod. Pokrovitelja te velike manifestacije bosta Zveza sindikatov Slovenije in Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Zveza' sindikatov bo ob tej priložnosti — in ne 27. junija ob dnevu samouprav-ljavcev — podelila vsekoletne nagrade najzaslužnejšim delavcem, Zveza kulturno prosvetnih organizacij pa spominska priznanja 40. obletnice zleta Svobod. 40-letnica zleta Svobod je dejansko proslavitev prve javne in množične manifestacije enotnosti slovenskega delavstva. 2e pred 40. -leti so namreč na pobudo Komunistične partije začeli ustanavljati odbore delavske enotnosti po tovarnah. Kot nadaljevanje teh odborov so med narodnoosvobodilno borbo začeli na osvobojenem ozemlju delovati sindikalni odbori. V komaj osvobojenem Beogradu pa so januarja 1945 ustanovili enotne sindikate Jugoslavije. Zato je letošnja manifestacija hkrati tudi proslavitev 30-let-nice enotnih sindikatov. Ob tem velja omeniti, da je Delavska enotnost združevala napredne delavce. Mobilizirala jih je za delavsko gibanje med drugim tudi s tem, da je med njimi širila izobrazbo in kulturo. Na osrednji proslavi v Celju bo nastopilo več kot dva tisoč pevcev iz vse Slovenije. Pevske zbore bodo spremljale trboveljska, velenjska in celjska godba na pihala. Že v četrtek, 12. junija, pa bodo v Muzeju revolucije v Celju odprli razstavo o razvoju delavskega gibanja pri nas. Razdeljena bo v tri dele: v prvem bodo prikazani začetki socialističnega gibanja v Sloveniji od leta 1870 naprej; ta del prikazuje razvoj prvih delavskih izobraževalnih društev do močnega razširjenega delavskega gibanja pred prvo svetovno vojno, po padcu Avstro-ogrske, ustanovitev KPJ in ofenzivo buržoazije proti delavstvu. Orugi del obsega obdobje med šestojanuarsko diktaturo in letom 1935, v tretjem delu pa so prikazani dokumenti iz obdobja od leta 1935 do začetka druge svetovne vojne. Računajo, da se bo proslave ob 40-letnici zleta Svobod v Celju udeležilo več deset tisoč občanov in delovnih ljudi iz vseh koncev Slovenije. Z Gorenjske naj bi se jih na pot podalo približno tisoč. Potovali bodo lahko s posebnim vlakom, ki bo v soboto zjutraj odpeljal z Jesenic. L. B. Skupščina o investicijah v zdravstvu Podražitve povzročajo težave Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Kranj ni potrdila predloga delitve investicijskih sredstev, ki ga je za obdobje od 1975 do 1978 pripravila komisija za investicijski program. Sklepanje o programu graditve in delitvi denarja so preložili na kasnejši čas in se bodo odločali šele, ko bodo temeljiteje proučili podražitve pri gradnji splošne bolnice Jesenice in pa dodatne zahteve delegatov škofjeloške občinske zdravstvene skupnosti za gradnje v škof- V Tržiču o prehodu na celodnevno šolo V četrtek se bo sešla v Tržiču na drugo zasedanje občinska konferenca SZDL. Delegati bodo razpravljali o uvajanju celodnevne šole v občini ter o dopolnjenem programu občinske konference. Gradivo za javno razpravo o prehodu na celodnevno šolo je pripravil koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL ob po moči vodstev šol, skupnosti za izobraževanje in družbenopolitičnih organizacij. Koordinacijski odbor se je sestal že trikrat. O pripravah na prehod na celodnevno šolo so raz previjali tudi na zadnji seji pred sedstva in izvršnega odbora občinske konference SZDL. de posebej BO opozorili na skrb za kadre, saj že sedaj manjka na osnovnih šolah ti žiške občine 16 učiteljev. Na šoli Kokrškega odreda v Križah so že pripravili načrt prehoda na celo đlievno šolo. Enak načrt bo oblikovan tudi za podružnično šolo v Lomu. -jk jeloški občini. Skupščina je zato potrdila le predlog delitve investicijskih sredstev, ki ga je komisija za investicije pripravila za letošnje leto. Plan predvideva za letos 13,8 milijona din investicijskih sredstev za gradnjo zdravstvenih ustanov, medtem ko je za prihodnje leto ta znesek dosti večji in se predvideva okoli 22,0 milijona din. Delegati regionalne zdravstvene skupnosti so se z načinom zbiranja posebnih finančnih sredstev za naložbe v zdravstveno mrežo na Gorenjskem strinjali. Zataknilo pa se je pri določanju vrstnega reda gradenj. V zadnjem času so se namreč gradbeni stroški močno povečali: posebno močno so občutili te podražitve v splošni bolnici Jesenice. Za letos je skupščina odobrila jeseniški bolnišnici 0,5 milijona din, medtem ko sredstva za gradnjo v prihodnjem letu, po planu naj bi jih bilo 12,5 milijona din, le niso odobrena. Zaradi drage gradnje je bilo na račun jeseniške bolnišnice pfecej očitkov, saj bo prav zaradi podražitev odtekalo na .Jesenice več denarja za investicije kot je bilo predvideno. Delegati škofjeloške oh činske zdravstvene skupnosti pa so predlagali, naj bi poleg začete gradnje nujno potrebnega prizidka zdravstvenega doma v Škofji Loki začeli le z gradnjo zdravstvene i><> staje in lekarne v Gorenji vasi Delegati so po razpravi sklenili, da se gradnja splošne bolnišnice na Je senu ah nadaljuje1, takoj pa je treba tudi začeti gradnjo prizidka zdravstvenega doma v Škofji Loki, med tem ko naj bi misel na nove objekte /a seda), ko še ostali že planirani niso zgrajeni, /a nekaj časa opustili. Vsaj /a toliko časa, dokler se zamisel o teh novih gradnjah temeljiteje ne prouči. I.. M. Jesenice Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Jesenice, ki je bila v petek, 0. junija, so govorili med drugim tudi o odloku o družbeni kontroli cen, o osnutku odloka o spremembi odloka o razporeditvi dnevnega delovnega časa za gostinsko, turistično in trgovsko ter obrtno dejavnost na območju občine Jesenice, o družbenem dogovoru o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji, o finančni pomoči za izdajo almanaha in o nekaterih drugih vprašanjih. Lovska družina Jesenice praznuje v letošnjem letu 30-letnico svojega delovanja in bo poleg raznih prireditev ob tem jubileju izdala tudi svoj almanah, ki bo obsegal splošni opis lovstva in kronološki pregled razvoja in dejavnosti LD Jesenice. Na seji so se domenili, da pomagajo Lovski družini s prispevkom 1000 dinarjev. D. S. Kranj Kranjska občinska skupščina je na zadnji seji sprejela letni davčni zaključni račun za minulo leto. Iz poročila je razvidno, da je morala lani skupščina vrniti prek 285.000 novih dinarjev 1580 zavezancem davka. Denar so morali vrniti zaradi povečanega neobdavčenega dela osebnega dohodka in zaradi priznanih olajšav za vzdrževane družinske člane. Vsi trije zbori kranjske občinske skupščine so na zadnji seji potrdili tudi predlog izvršnega sveta občinske skupščine in imenovali Andreja Polaka za namestnika občinskega javnega tožilca v Kranju. Andrej Polak je bil pred imenovanjem pomočnik občinskega javnega tožilca v Kranju. A. Ž. Radovljica V četrtek dopoldne bo v Radovljici druga seja predsedstva občinske konference socialistične zveze. Predsedstvo bo razpravljalo o predvideni akumulaciji Radovne, o predlogu kadrovskega sestava koordinacijskih odborov, komisij in svetov pri občinski konferenci socialistične zveze in o občinskih priznanjih za letos. Na dnevnem redu bo razen tega še obravnava družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih oselmih prejemkov delegatom, voljenim in imenovanim funkcionarjem, nadalje obravnava in sprejem samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov in obravnava stališč izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS o štipendijski politiki. . A. Ž. Tržič V sredo je bila v Tržiču seja predsedstva občinskega" sindikalnega sveta, na kateri so uvodoma razpravljali o družbenem dogovoru o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatov in voljenih ter imenovanih funkcionarjev. Obravnavali so tudi uresničevanje sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v gospodarskih organizacijah v tržiški občini in menili, da so bili vzroki za nekoliko kasnejšo sklenitev sporazuma v nekaterih organizacijah združenega dela v tržiški občini opravičljivi. Na pomanjkljivost je opozoril inšpektor za delo občinske skupščine, vendar po sodbi občinskega sveta Zveze sindikatov zaradi kasnejše sklenitve sporazumov delovni ljudje niso bili oškodovani. Za kršitve na tem področju so zagrožene organizacijam združenega dela in odgovornim posameznikom visoke kazni. Razen tega so na sredini seji predsedstva razpravljali o sporazumu o delitvi in razporejanju dohodkov in osebnih dohodkov, o pripravah na prehod na celodnevno šolo in o pripravah na proslavo Zleta svo-b*>d, ki bo 14. junija v Celju. Predvidoma se bo proslave v Celju udeležilo okrog 100 Tržičanov. Na seji predsedstva so tudi sklenili organizirati delavce pri zasebnikih v samostojno osnovno sindikalno organizacijo. Predsedstvo sindikata je soglašalo s predlogom za nadaljnje sodelovanje z mestom Valjevo in Zaječar. Na četrtkovi seji predsedstva in izvršnega odbora občinske konference SZDL so sklenili junija oblikovati vse koordinacijske odbore in svete občinske konference. Pri občinski konferenci bodo delovali koordinacijski odbori za srednjeročni plan, za mednarodno in mednacionalno sodelovanje ter stike z zamejstvom, za družbene organizacije in društva, za ljudsko obrambo m družbeno samozaščito, za verska vprašanja in kadrovska vprašanja. Koordinacijska odbora za prehod na celodnevno šolo in za proslave že delujeta. Prav tako je v kratkem pričakovati oblikovanje svetov za organiziranost in razvoj SZDL, za kadrovska vprašanja, za kmetijska vprašanja in družbeni položaj žena. Programski svet lokalnega radia pa je že oblikovan. Na četrtkovi seji 80 menili, da kaže čim prej določiti naloge in pristojnosti koordinacijskih odborov in svetov. -jk Stabilizacijski programi V petek, 0. junija, je bila na Jesenicah razširjena seja komiteja občinske konference ZK ter komisije za družbenoekonomska vprašanja. Obravnavali so gospodarska gibanja na Gorenjskem in v jeseniški občini ter razpravljali o uresničevanju samoupravnih sporazumov. O gospodarskih gibanjih na Gorenjskem je razpravljal že medobčinski svet ZKS za Gorenjsko ter ugotovil, da se v prvih treh mesecih letošnjega leta ponavljajo negativni vplivi iz lanskega leta in da organizacije združenega dela ne uresničujejo sprejetih sklepov o stabilizaciji gospodarstva. Predvsem je za gospodarstvo prvih treh mesecev značilna visoka rast stroškov, manjši ostanek dohodka, visoka stopnja zaposlovanja, premajhen izvoz ter pretiran uvoz. Po sklepih medobčinskega sveta ZK in po sklepu nedavne seje komunistov jeseniške občine bodo morale organizacije združenega dela čimprej izdelati stabilizacijske programe. V jeseniški občini so take pro- grame že izdelali v jeseniški Železarni in v nekaterih drugih organizacijah združenega dela. Povsod drugje pa bodo morali v naslednjih diteh predložiti konkretne programe, po katerih bq pozneje mogoče izračunati oziroma predvideti uspehe ali neuspehe stabilizacijskih prizadevanj. Komunisti so zahtevali, naj bi prenehali z lepimi besedami in obljubami ter nanizali konkretne in ot Ipljive podatke. V jeseniški občini je tudi šest organizacij združenega dela, ki dosegajo premajhen dohodek na zaposlenega. Te organizacije bodo morale izdelati sanacijske programe. V naslednjih mesecih pa bodo tudi pregledali, v katerih organizacijah je stopnja rasti zaposlenosti občutno nad 3 odstotki kot predvideva republiška resolucija. Organizacije, ki prekomerno zaposlujejo, bodo morale odgovoriti na to, zakaj takšno stihijsko zaposlovanje. Ce zaposlovanja ne bodo omejile, naj bi prispevale dodatna sredstva za infrastrukturo. D. S. Delna nadomestitev stanarin Minuli mesec je izvršni svet kranjske občinske skupščine sklenil, da se s 1. junijem v kranjski občini povečajo stanarine za 25 odstotkov. Po nekaj letih je bilo to prvo povišanje stanarin pri [184, Zaradi povišanja pa je kranjska občinska skupščina na zadnji seji v sredo, 4. julija, sprejela odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stano vanjskem gospodarstvu. Odlok so sprejeli zato. da poviša nje stanarin ne bi prizadelo občanov z najnižjimi dohodki na družinskega < lana. Od prvotnega odloka se novi razlikuje po tem, da ima nekaj dodatnih olajšav. Tako bo po novem odloku stanarina subvencionirana do višine 80 odstotkov celotne stanarine (prej 00 odstotkov), Zvišan pa je tudi Znesek, dO katerega se še pla- cui< miIisencija, m sicer od ■> na 15 dinarjev, Odlok je objavljen v današnji številki Uradnega vestnika v Glasu i" bo začel veljati osmi dan. Vendar p( se uporablja od 1. junija oziroma od takrat, ko so se povečale stanarine-V odloku je objavljena tudi tabeli'-po kateri lahko vsak sam izračun«1' če je upravičen pri plačilu stanarine do povračila. Stanarina, ki jo po tabeli gospodinjstvo še mora plača*! v celoti, 86 izračuna tako, da se letn| dohodek v gospodinjstvu pomno?1 z odstotkom i/ ustreznega stolpe" glede na družinske člane. Ce je d'" lanska stanarina večja od tako izr8' čunane (/.nosne), plača razliko sob' darnostni stanovanjski sklad. Izjema za nadomestitev stanarin'' so le tista stanovalca, ki bodo iinch1 Več kot 130 točk. Vendar bo tUOl v takšnem stanovanju stanari'1'1 subvencionirana, če ni mogoča /;l menjava z ustreznejšim stanov' njem. f A. Zalai Dan Kokrškega odreda in praznik podgorskih krajevnih skupnosti Osrednje prireditve ob letošnjem dnevu Kokrškega odreda in krajevnih praznikih Bele, Trstenika, Sorič, Golnika in Tenetiš bodo v soboto in nedeljo, 14. in 15. junija, na Kališču in v Gamsovem raju nad Bašljem — Obnovljena bolnica Košuta L ani smo na Kališču in kasneje na Irsteniku prvič praznovali dan .krškega °dreda, pomembne par-'zanske enote na levem bregu Save, gje bila ustanovljena 18. junija leta "42^ na Kališču. Ze v prvo prazno-^nJe odredovega dneva so se vključi preživeli borci, aktivisti, mladina 12 kranjske in tržiške občine, vojaki, Pripadniki sedanjih partizanskih in teritorialnih enot, taborniki, plašil 'n 0Dčani, predvsem iz podgor-Ph krajevnih skupnosti Trstenika, £ele, Goric, Golnika in Tenetiš. ^eha borcev odreda, posebnega od-ora, ki deluje pri tržiški borčevski j|rganizaciji, in drugih aktivistov in prcev, da slavne tradicije odreda ne 1 zamrle, je bila s tem uresničena, benem pa so se organizatorji dneva ^okrškega odreda in predstavniki P°agorskih krajevnih skupnosti dogovorili {tod so odredovci tudi za-etili upor), da bo vsako leto razen ,.a Kališču večja proslava tudi v do !;ni> vselej v *3$L Le;te goditi drugi krajevni skup-tudi sklenile prila-dnevu *, ■ krajevna praznovanja »^krškega odreda, letošnje slovesnosti ob odredo-^ dnevu, vrhunec bodo dosegle soboto, 14. junija, in nedeljo, 15. kf11^3' Do°-° množičnejše od lanskih, 2 Jln je motilo tudi slabo vreme. j.a°ele Se bodo že v sredo in nada-,evale v četrtek in petek, ko bodo na Beli, kjer ho letos del osrednjih prireditev, organizirali tekmovanja v nogometu, rokometu, balinanju in kegljanju. V soboto pod večer bodo krenili na Kališče iz Kranja in Tržiča preživeli odredovci, pripadniki partizanskih in teritorialnih enot, miličniki, planinci, taborniki, vojaki in graničarji s šotori, pripravljenimi za taborjenje ob Domu Kokrškega odreda. Ob osmih zvečer bo pri spominski plošči na Kališču komemoracija z govorom Franca Stefeta-Miška združena s tabornim ognjem in družabnim srečanjem. Uro kasneje bodo na okoliških vrhovih zagoreli kresovi. Slavja na Kališču se bo udeležila tudi delegacija podgorskih krajevnih skupnosti. Na Beli pa bo v soboto zvečer ob sedmih slavnostna seja belskega sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki se jo bodo udeležili tudi predstavniki sosednjih skupnosti ter borci odreda. V nedeljo zjutraj bodo udeleženci proslave na Kališču krenili po Kurirski poti do obnovljene partizanske bolnice Košuta nad Bašljem, kjer bosta proslava in otvoritev obnovljene bolnice, v kateri bo tudi razstava Partizanska saniteta na Gorenjskem. Slovesnost se bo začela ob devetih. Do te ure bo prišlo do Košute tudi tisoč mladih iz kranjske občine. Po proslavi bodo krenili Ob 30. obletnici osvoboditve »Nikoli več Auschwitza!« Med tistimi, ki se še danes spominjajo vseh grozot Au-schvvitza, strahotnih let preživetih v tem zloglasnem koncentracijskem taborišču, je tudi Rezka Prešern z Jesenic, ki. je v barakah taborišča preživela leta od 1943 do 1945 — do osvoboditve. Rezka Prešern, doma iz Sela pri Žirovnici, se je takoj vključila v delo Osvobodilne fronte, vendar je bilo njeno sodelovanje izdano in aprila leta 1943 so jo aretirali. Mož je odšel v partizane. Rezko so v štirih mesecih zapora v Begunjah strahotno mučili, nato pa so jo avgusta skupaj še z nekaterimi domačini, zaprtimi v Begunjah, odpeljali na železniško postajo v Lescah. Tako kot je na beg mislila že v zaporih v Begunjah, tako je tudi s postaje v Lescah skušala pobegniti. Beg se ji ni posrečil, zaprli so jo v poseben del vagona, kjer so jo trije gestapovci pazili vso pot. Nato so jih vozili z vlaki do Celovca, do Maribora, "iz Maribora do Gradca, na Dunaj, kjer so se dekleta in žene prvič srečale s temnicami, z nesnago. Rezka se spominja, da so v neki šoli v Brnu zadnjič spale kot ljudje, kajti ob 2. uri ponoči naslednjega dne so jih Že v posebnih vagonih peljali v Ausehvvitz. Nagnali so jih v nekdanje konjske hleve, jim pobrali vso zlatnino, jih ostri- gli, slekli. Naslednji dan so dobili jetniške obleke — umazane, okrvavljene, prišiti so si morali številko. Potem nihče ni bil več Človek, bili so številke. Rezka Prešern je dobila številko 64.643. V taborišču so se Slovenke med seboj organizirale, le tako so si lahko pomagale, kakor se je v tistih nemogočih razmerah sploh dalo pomagati. Druga drugo so spodbujale, se bodrile. V taborišču so morale opravljati najbolj umazana dela, spale so med ležišči nesnage, med ušmi in podganami. Nato je Rezka hudo zbolela in še dobro se spominja, ko se je začela po taborišču širiti bolezen, infekcija, ko so morali očistiti prostore, ko so vso nesnago požigali. Nepokretno in do kraja izčrpano so jo kot bolnika potisnili v neki prostor, kjer se ni mogla ubraniti podgan, ki so gomazele po telesu, obrazu, ustih. Sele ha obupen krik sobolnice so se razbežale. Do konca duševno in telesno izčrpana se je včasih zalotila ob misli, da se sploh več ne spominja doma, obrazov domačih in se kot v omotici celo spraševala, le kakšno delo je opravljala pri OF. 17. in 18. januarja se je začela evakuacija taborišča in vse do 27. januarja so bili bolniki prepuščeni samemu sebi. Tedaj so ustanovili tudi jugoslovanski protifašistični odbor. .Vsi slabi, oslabeli in na smrt izmučeni so odkrili zaloge hrane, ki so jo surovo uživali, da so preživeli do 27. januarja, ko so prišli ruski vojaki. Visoki oficirji, s številnimi pripetimi medaljami so jokali kot otroci ob pogledu na žive mrliče, eden izmed njih je presunjen vzkliknil: »Le kaj so Švabi napravili z narodom!« Mrtvim, ki so ležali v kupih, so potem z vsemi vojaškimi častmi pripravili lep pogreb. Rezka Prešern se potem spominja svoje poti v domovino, z najlepšimi spomini ob doživetjih v Beli Crkvi, kjer je doživela svoj prvi in najlepši prvi maj, spominja se tako težko pričakovanih poročil, ko so partizanske enote osvobodile Begunje, spominja se svojega političnega dela takoj po vojni. Pripoveduje o letošnji proslavi v taborišču. Spomini po tridesetih letih niso obledeli, ker so bila doživetja preveč strahotna. Ausehvvitz je bil tako nečloveški, da tisti, ki so ga preživeli in tudi tisti, ki vedo o njegovih žrtvah, vzklikajo: »Nikoli večAuschvvitza!« dalje na Kališče in se tam srečali z nekaterimi borci odreda. Organizator prvega množičnega pohoda na Kališče je Planinsko društvo Kranj, ki se je z vso zavzetostjo priključilo prizadevanjem, da bo odredov dan najbolje uspel. Vsak udeleženec pohoda bo prejel karton. Kdor se bo ob dnevu Kokrškega odreda povzpel na Kališče pet Jet zapored, bo dobil na osnovi kontrolnega kartona značko dneva Kokrškega odreda. Po slovesnosti pri bolnici Košuta se bo praznovanje odredovega dneva preselilo v Gamsov raj nad Bašljem, kjer bo kulturni program in družabno srečanje. Do prireditvenega prostora nad Bašljem je mogoč dostop z avtomobili. J. Košnjek Četrto partizansko srečanje v Podnartu V počastitev 30-letnice osvoboditve bo v kulturnem domu v Podnartu v soboto, 21. junija, popoldne četrto partizansko srečanje. Ob tej priliki bo dramska skupina Svoboda Podnart uprizorila partizansko dramo Vida-Staša.Po prireditvi pa bo tovariško srečanje. Krajevna organizacija ZZB NOV in druge'družbenopolitične organizacije bodo na prireditev povabile vse člane KO ZZB NOV in njihove svojce ter partizane, ki so pred vojno in po njej živeli v krajevni skupnosti Podnart. C. R. Pravilniki o inovacijah V letošnjem letu inovacij naj bi v vseh organizacijah združenega dela uredili pravilnike o tem področju. Tako naj bi spodbudili nova-torje, izumitelje in avtorje tehničnih izboljšav, da bi se še bolj zavzeli za reševanje raznih izboljševalnih predlogov in zamisli. Pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah so že organizirali nekaj sestankov s predstavniki posameznih organizacij združenega dela, na katerih so se zavzeli za to, da bi v podjetjih uredili vprašanje inovacij s pravilniki, v katerih bi določili način nagrajevanja in ostale ukrepe ha področju novatorstva. Primer urejenosti se ponuja v Železarni Jesenice, kjer že imajo v razpravi pravilnik o inovacijab in s katerim žele še bolj spodbuditi varčevanje tudi Rešitev je v družbenem dogovoru Ta mesec se bo v kranjski občini iztekel samoprispevek, ki ga občani plačujejo za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih ustanov na podlagi referenduma, ki je bil 1970. leta. To ni prvi tovrstni referendum v občini. Prvi in tudi prvi v državi je bil 1964. leta, na katerem so se občani prav tako odločili za samoprispevek. Deset let torej že občani kranjske občine plačujejo samoprispevek za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih ustanov. S tako zbranim denarjem, s prispevki delovnih organizacij in skupščine je bilo v desetih letih zgrajenih 16 novih šol in 18 vrtcev. To je vsekakor številka, nad katero se velja zamisliti. Prav gotovo bi bilo danes v kranjski občini prav tako več tovrstnih objektov kot pred desetimi leti, četudi se občani takrat ne bi prvič odločili za samoprispevek. Potrebe bi namreč tako rasle in narekovale, da bi bilo treba kako drugače najti denar. Vprašanje pa je, za kaj bi potem zmanjkalo denarja. Prav gotovo bi občina dosegla manj na katerem drugem področju družbenega standarda. Morda bi bilo zato še manj stanovanj. Res pa je tudi, da brez samoprispevka ne bi bilo zgrajenih toliko objektov in da razmere na področju vzgoje in izobraževanja v občini še zdaleč ne bi bile takšne kot so. Zdaj, pred iztekom samoprispevka so v občini spet oživela razmišljanja o potrebah in neurejenih vprašanjih s področja družbenega standarda. 2e od konca minulega leta naprej je bilo pogosto slišati mnenja, da bi bilo nesmiselno, da s plačevanjem samoprispevka ne bi nadaljevali. »Na tisti odstotek prispevka od mesečnega osebnega dohodka oziroma dohodka smo se tako navadili, da prav gotovo ne bi imel nihče nič več, če ga zdaj po izteku samoprispevka ne bi obnovili.« Nedvomno je nekaj resnice v tem, da se človek nekako navadi na redni mesečni osebni dohodek in da razmišlja predvsem o znesku, ki ga dobi v kuverti. Vsa leta nas na primer ni kaj dosti zanimalo, kam gre razlika v dinarjih od tako imenovanega bruto osebnega dohodka do čistega (neto) osebnega dohodka. Vedeli smo, da gre to za zdravstvo, šolstvo, kulturo itd., nismo pa kaj prida razmišljali, koliko kdo dobi. Pa vendar je šlo za denar, ki smo ga mi zaslužili. No, zdaj so mesečni osebni dohodki že prikazani v bruto zneskih in vsakdo lahko vidi in tudi razmišlja (in prav je tako) za k^aj in koliko mora nameniti po sporazumu ali družbenem dogovoru. Nedvomno nam čez čas, ko se bomo navadili na to, ne bo vseeno, koliko in za kaj bomo dajali. Pred takšnim vprašanjem so se znašli tudi skupščina ter njeni organi in družbenopolitične organizacije, ko so letos tehtali, ali uvesti v prihodnje prispevek ali ne. Razmišljanja seveda niso bila o tem, ali so v občini še kakšne potrebe ali ne (potreb je veliko in preveč za pet ali pa deset let), marveč o programu, ki naj bi ga uresničili s takšnim načinom zbiranja denarja. Prvi smerokaz na tej poti je bila letošnja javna razprava v občini o družbenem razvoju. Številne pripombe, mnenja, želje in potrebe so bile takrat omenjene. Iz kopice vprašanj pa so segali v ospredje še vedno vrtci, šole, in rekreacijski oziroma športni objekti. Na podlagi teh raz-? prav je skupščina v začetku leta sprejela mandatni program nalog za prihodnje srednjeročno obdobje. In v ta program je bila vključena tudi gradnja šol na Planini in na Primskovem, gradnja vrtcev v Preddvoru in na Planini, gradnja umetnega drsališča in strelišča ter gradnja družbenih objektov v krajevnih skupnostih. Po sprejetju tega programa odločitev v organizacijah in skupščini o tem, ali samoprispevek tudi v prihodnje ali ne, ni bila več težka. Šlo je le še za obliko. Ali bi se tudi v v prihodnje odločali za samoprispevek na referendumu ali z družbenim dogovorom. Mnenja in stališča so se nagnila na stran družbenega dogovora. Predvsem zato, ker samoprispevek na podlagi referenduma vse bolj postaja kot dodatna oblika zbiranja sredstev v krajevnih skupnostih. Tako ima trenutno precej krajevnih skupnosti v občini že uveden samoprispevek na podlagi referenduma. Na zadnji seji kranjske občinske skupščine, kjer so delegati razpravljali o programu gradnje družbenih objektov in družbenem dogovoru za zbiranje sredstev, ni bilo dilem o tem, ali so ti objekti potrebni ali ne. Nasprotno, delegati so menili, da bi potrebovali še vrsto drugih objektov, ki niso v sedanjem programu. In vsi so izrazili pripravljenost, da prispevajo denar za gradnjo teh objektov. Res bi bil sicer že čas, da bi v širšem (vsaj republiškem, če ne v zveznem merilu) sistematsko ali kako drugače z rednim dotokom denarja zagotovili gradnjo šol, vrtcev in podobnih objektov. Tako se ne bi dogajalo, da bi rasla stanovanjska naselja brez šol, vrtcev, kulturnih in družbenih domov. Toda takšnega rednega dotoka za zdaj še ni, potrebe po teh objektih pa so v občini še vedno tolikšne, da je rešitev trenutno samo v družbenem dogovoru za dodatna sredstva, so menili na seji skupščine. O tem pa se bo v občini že te dni začela tudi javna razprava, ki bo trajala do 25. junija. A. Zalar na tem področju. D. Sedej S seje občinske konference ZKS Tržič Kdor se stabilizacijsko obnaša, mu je treba pomagati Celovita podoba gospodarskega, družbenopolitičnega in kadrovskega položaja v tržiški občini, upoštevajoč vlogo komunistov in njihove organizacije, je bila podana na zasedanju občinske konference ZKS v Tržiču. Sekretar komiteja občinske konference ZKS Janez Piškur je v uvodni besedi k. oceni političnega položaja v občini dejal, da smo zadnje čase izostrili merila za ocenjevanje dobrega in slabega in začeli poudarjati ter terjati odgovornost in disciplino članov ZK in tudi nečlanov ZK, ki so na vodilnih položajih. Njihova vloga pri uresničevanju sprejetih dogovorov ni nič manjša. Kadrovska politika postaja del odločanja delovnih ljudi, ki pa pogosto nimajo dovolj znanja za sodelovanje pri utrjevanju družbenoekonomskega sistema in samoupravljanja. V zaprtosti partijskih organizacij in vodilnih ljudi ter iskanju lastnih koristi ob zanemarjanju družbenih, upoštevajoč še pomanjkljivo obveščenost in znanje ljudi, tiči del vzrokov za slabo speljane integracije in pogosto površno uresničevanje stabilizacije. Janez Piškur je opozoril na velike možnosti delovanja komunistov v sindikalni organizaciji. V tržiški občini je 41 osnovnih sindikalnih organizacij, v katerih izvršnih odborih je 259 članov, med katerimi je le 47 komunistov! Kar 15 izvršnih odborov deluje brez komunistov, kar kaže na možnosti vključevanja in delovanja partije v teh sredinah. Na konferenci so naložili sekretarjem osnovnih organizacij in stalnih aktivov ponovno preverjanje vloge organizacije, obenem pa so se zavezali dajati komunistom, ki se bodo zavzemali za odstranjevanje teh napak, popolno podporo. Izredno kritične so bile misli o gospodarski stabilizaciji. Gre za to, da se je in se tržiško gospodarstvo obnaša, »stabilizacijsko«, čeprav negativni vplivi »sejejo« težave tudi v Tržiču tako kot drugje. Komisija za družbenoekonomske odnose pri komiteju opozarja na značaj tržiške industrije in njeno usmerjenost k predelavi, zato so dražitve surovin še bolj boleče in uspehi, doseženi lani in v nekoliko manjši meri tudi v letošnjem prvem četrtletju,' vrednejši. V prid stabilizacijskemu obnašanju kaže omeniti zaposlovanje v skladu z resolucijo, izravnavanje izvozne in uvozne dejavnosti, prizadevanja za zboljšano likvidnost, bogatenje osnovnih sredstev večinoma z lastnim denarjem ter širjenje proizvodnje z minimalno udeležbo bančnih poso-jil! Torej ni čudno, da so na konferenci ZK menili, da od delovnih ljudi, ki so v preteklosti že in še bodo prispevali k stabilizaciji, ni na mestu terjati novih in novih prispevkov. Seveda to ne pomeni, da tudi v takih primerih ZK ne bi smela biti kritična. Ljudi in organizacije, ki se zavedajo ih delujejo v prid stabilizacije, je nujno potrebno podpreti, jim dati novega poleta in možnosti za razvoj. Povedati jim moramo, kaj" je dobrega in kaj ne, sicer ne bodo našli poti naprej. Splošne, pogosto pavšalne ocene, utegnejo vplivati nasprotno! Zveza komunistov mora postati tudi v tem primeru glasnik gospodarstva in pobudnik za družbeno podporo. Na konferenci je bilo na primer slišati, da imajo tržiške organizacije združenega dela raz,-vojne programe, »vredne« okrog 10 milijard starih dinarjev, višina za uresničitev teh programov potrebnih posojil pa v najboljšem primeru lahko doseže le nekaj sto starih milijonov. V takih razmerah živi naše gospodarstvo že nekaj let, poudarjajo na konferenci, čeprav resnici na ljubo pred leti niti dobrih razvojnih programov nismo imeli. Ponujamo 70-odstotno soudeležbo, pa vseeno ostajamo pri bankah praznih rok, dodajajo. V Tržiču utegne postati pereče tudi zaposlovanje. Na Gorenjskem ugotavljamo, da narašča prehitro, neplansko, v Tržiču pa dober odstotek letno. Slišati je, da se zna odstotek celo znižati, saj je na primer v Peku že 120 prostih delovnih mest. Konferenca ZK se je odločila sprotno analizirati gospodarski položaj v občini, upoštevajoč sveže podatke in razmere v vsaki OZD ali TOZD posebej. Na tej osnovi bo nastal neke vrste občinski stabilizacijski program, ki ne bo le skop zbir podatkov, temveč ocena preteklosti in usmerjevalec v prihodnost. J. Košnjek m Torek, 10.. junija 1975 Preveč mehanikov, premalo zidarjev in kmetov Ločanom poklicno usmerjanje mladine še vedno povzroča precej preglavic V Iskri so izdelali prvi domači procesni računalnik za krmiljenje elektronskih telefonskih central Iskra proizvaja računalnike Z osvojitvijo proizvodnje računalniško krmiljenih elektronskih telefonskih central sistema Metaconta K) C se Iskra zdaj pojavlja tudi kot proizvajalec računalnikov. To je pomemben napredek za vso državo, so povedali na sredini tiskovni konferenci na Laborah, saj poslej tovrstnih računalnikov ne bo treba več uvažati. Iskrini strokovnjaki, ki so jih sami vzgojili s pomočjo inštituta Jožef Štefan in elektrotehniške fakultete, so že izdelali prototipa za procesna računalnika 1600 in 3200. Zdaj pa se pripravljajo na proizvodnjo. Računalnika sta namenjena za vodenje kompleksnih procesov in sta zelo hitra, saj opravita operacijo v mili-joninki sekunde. Računalnika so skoraj v celoti izdelali doma. V tovarni na Laborah zdaj že obvladajo proizvodnjo plošč tiskanega vezja, sestavljenih enot z modernimi elektronskimi elementi, ožičenje velikih enot po sistemu ovijanja ter funkcionalno preskušanje izdelkov in polizdelkov s pomočjo moderne računalniške tehnike. Uvažajo le še tako imenovana integralna vezja, spominski blok in vhodno-iz-hodne naprave. To pa je le manjši del celotnega računalnika. In tudi te nameravajo začeti postopoma izdelovati doma. Za tako imenovano testiranje oziroma preskušanje računalnikov so v Iskri že odprli svoj računski center. V njem je moč ponazoriti delovanje telefonske centrale. To pa omogoča sestavljanje programov za vse računalniško krmiljenje telefonske centrale. In prav ta del je tudi najbolj zahteven. Brez strokovnjakov se v Iskri tega ne bi mogli lotiti. Značilnosti računalnika 1600 so, da lahko dela s 128.000 besedami. Sestavljen je iz 6000 elektronskih elementov, ki so povezani med seboj s kilometrom in pol žice. Računalnik 3200 pa lahko dela s 512.000 besedami. 20.000 elementov pa povezuje kar šest kilometrov žice. Kasneje nameravajo v Iskri začeti izdelovati tudi računalnike za industrijo, promet in podobno in tudi male računalniške sisteme za poslovno rabo. Za to pa bo Iskra še naprej vzgajala strokovnjake. A. 2. V Škofjeloški komuni bo letos zapustilo osnovno šolo 506 učencev, od tega 469 (230 fantov in 239 deklet) z dokončanimi osmimi razredi. Seveda ni vseeno, kam se nameravajo usmeriti. Prilagajanje poklicnih želja mladine potrebam skupnosti je zato ena najpomembnejših nalog načrtovalcev srednjeročnega ekonomskega razvoja regije. Dasi so Ločani na omenjenem področju v minulih nekaj letih zabeležili znaten napredek, bi mu v bodoče vendarle veljalo posvetiti še izdatnejšo mero pozornosti — je ob poročilu predstavnice zavoda za zaposlovanje med nedavno redno sejo ugotovil izvršni svet občinske skupščine. Podatke, prikazane članom IS,, so pedagogi zbrali z anketo, jeseni lani. Čeprav se v podrobnostih najbrž nekoliko razlikujejo od dejanskega (sedanjega) stanja, je slika vsaj v Posebna osnovna šola Kranj razpisuje prosto delovno mesto računovodje POGOJ: ekonomska srednja šola. Prednost imajo kandidati z delovno prakso. Nastop dela: od 1. julija do 1. septembra 1975. Primer Srednikove grape Kdo naj uporablja in kdo vzdržuje vaške poti in cestel Dve hišni številki, kak ducat ljudi, trije za delo sposobni moški, stanovanjska poslopja in skednji, stisnjeni v senčno zajedo med pobočja Hrastnika in Križne gore — to je podoba Srednikove grape, do katere pridete, če pred praprotniškim mostom v Selški dolini zavijete desno, na približno dva kilometra dolgo makadamsko cesto, ki vijuga vzdolž potoka Sredniščica. In prav zaradi ceste smo se odzvali povabilu krajanov ter jih obiskali. Edino povezavo z »zunanjim« svetom predstavlja, edini prometni objekt, dokončan jeseni 1957 z namenom, da bi zaposleni prebivalci lahko nemoteno hodili v službo, otroci pa v šolo. (Prej je do domačij vodil le blaten, ozek, pozimi in v dežju neprevozen kolovoz). Štirje kmetje so takrat pljunili v roke, utrdili in razširili nosilne temelje ter skopali pretočne jarke. V približno en kilometer trase od skladišča lesa navzgor je skupinica vložila prek tisoč ur udarniškega dela, pri čemer seveda niso uporabljali mehanizacije, kakršne se je med urejanjem spodnje polovice komunikacije posluževalo Gozdno gospodarstvo Kranj. A bili so kos nalogi ter kasneje prevzeli nase celo zahtevno vzdrževanje »popkovine«, ki jih je rešila neprostovoljne izolacije. Za protiuslugo je GG v letih 1971 in 1972 financiralo izgradnjo betonskih brvi in precej pripomoglo k boljši kakovosti cestišča. Lepo, toda . . . Toda problem tiči drugje; težki tovornjaki škofjeloškega gozdnega obrata, polni hlodov, sproti izničijo rekonstrukcijske posege domačinov, vendar uprava noče ničesar slišati o povračilu stroškov. Obenem so odgovorni doslej redno odklanjali kakršno- Kadri in prostori Geodetska uprava jeseniške občine o svojem delu — Nekaj nerešenih zadev zaradi stalne stiske s kadri in prostori — Postopoma modernizacija tudi tega občinskega upravnega organa Na zadnji seji izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine so razpravljali tudi o delu in nalogah geodetske uprave, ki deluje za območje 37,473.271 hektarov jeseniške občine ali na 19 katastrskih občinah z okoli 39.000 parcelami, 7362 posestnimi listi in 3500 gospodinjstvi. Obenem vzdržuje in obnavlja 294 katastrskih načrtov in kart ter 220 matric načrtov. Lani so od skupno 636 naročil rešili na terenu 507 prošenj ali 79,7 odstotka, od 767 zadev, ki so vezane na predhodno terensko delo, je bilo v pisarni rešenih 495 zadev ali 64,6 odstotka. Jeseniška geodetska uprava se srečuje predvsem s hudimi kadrovskimi problemi, saj bi nujno poleg sedanjih dveh potrebovali še dva geometra. Dva terenska delavca nikakor ne moreta biti kos preobsežnemu delu, še posebno, če upoštevamo, da često opravljata čisto težaško delo. Stisko s kadri lahko začutijo številne stranke, ki morajo lUf .m x« 10. junija 1975 mesec ali več čakati na izmero zemljišča in je tako stalni pritisk na upravo že nevzdržen. Zato bodo morali nujno uvesti dopolnilno delo v popoldanskem času. Obenem bodo na Jesenicah morali zaradi vedno novih nalog, ki jih nalaga zakonodaja, modernizirati delo uprave, ki zdaj razpolaga s starimi računskimi tablicami in stroji. Ze danes pogrešajo žepni računalnik HP 65, ki razrešuje skoraj vse računske operacije in ki ga imajo že v več geodetskih upravah Slovenije. Zamudno risarsko delo večjih razsežnosti bi razbremenil ustrezen kopirni aparat, elektrooptični teodolit pa bi zagotavljal hitrejše in točnejše delo na terenu. Geodetska uprava nima kaj več sreče tudi s prostori, ki zaradi narave dela zahtevajo vedno več površine: velike kovinske omare /t načrte, kartotečne omare, risalne mize, omare /a arhiv in kopirni aparat. Člani izvršnega sveta občinske skupščine so se zavzeli /a to, da probleme geodetske uprave postopoma rešujejo v okviru možnosti in ji tako omogočilo delo v ustreznejših delovnih pogojih. I ). Sede| koli sodelovanje v akcijah odstranjevanja nastale škode. Vse breme torej nosijo Srednikovci, saj cesta sodi v razred vaških poti in ne uživa nikakršne podpore komune ali republiških forumov. Nejevoljo prizadetih graparjev še stopnjuje dejstvo, da delavci, ki spravljajo hlodovino raz hrastniških strmin, pogosto ravnajo skrajno malomarno in proti predpisom. Za seboj puščajo luknje, kotanje in podore ter ne počistijo niti kamenja, odkrhnjenega ob nakladanju tovorov. Najhuje pa je, kadar navzlic opozorilom zatrpajo strugo potoka z debli in vejami. Nastali »čepi« — ogledali smo si jih — kajpak popolnoma zajezijo korito in slehernemu malce daljšemu nalivu sledi poplava. Voda prestopi bregove, načne nrakadam ter nanosi čezenj debelo plast blata. Ker poznajo hudourniško nrav navidezno pohlevne studenčnice, so gospodarji neredko primorani sredi noči vstajati in kreniti v akcijo, sicer bi kalna stihija nad lesnimi zamaški utegnila izpod-jest i podlago. »18. marca je zameljski plaz zasul cestišče in onemogočil prehod. Sami smo ga odstranili, brez bagerja in sploh brez udeležbe GG — čeprav so ravno tiste dni v selškem koncu imeli dovolj ustreznega strojnega potenciala,« pravijo Srednikovci. »2e prej enkrat je usad nekaj sto kubičnih metrov prsti prekinil promet v obe smeri, a ni nihče ukrepal. Druge rešitve ni bilo kot da smo segli v žepe in plačali buldožerista, ki nam je v popoldanskem času ljubeznivo priskočil na pomoč.« Zaplet okrog Sredniške grape ni nerešljiv. Cesto bi preprosto veljalo kategorizirati, o čemer razmišljajo tudi poklicani v škofjeloški krajevni skupnosti in v občinski upravi. Da smo ji posvetili razmeroma veliko pozornosti in prostora, je kriva kopica sorodnih pritožb, ki izvirajo i/, raznih naselij širom po Gorenjski. Mukoma, dostikrat izključno s samoprispevki usposobljene vaške poti, namenjene zgolj interni uporabi, so namreč marsikje prerasle v »bližnjice« zasebnih prevoznikov, avtomobilov gradbenih in transportnih podjetij, avtobusov na posebnih vožnjah itd. Spričo pretiranih obremenitev |e življenjska doba omenjenih površin kajpak nekajkrat nižja kot sicer, obnovitvenih izdatkov pa ni voljan okolišanom povrniti nihče. Zato bi radi opozorili pristojne organe, naj začno ukrepati oziroma naj čun hitreje sprejmejo ustrezne sklepe. I.G. glavnih potezah ' odsev trenutnih razmer in jo smemo brez pridržkov jemati kot izhodišče pričujočega članka. LAKOTA PO NEKVALIFICIRANI DELOVNI SILI Odgovori otrok pričajo, da jih večina (262) misli nadaljevati izobraževanje v srednjih šolah: najštevilnejši so tisti, ki bi radi pomnožili vrste gimnazijcev (93). Sploh je zanimanje za štiriletne drugostopenjske zavode že lep čas v nenehnem porastu, kar v principu ni nič slabega, saj ustreza načelnim težnjam po dviganju strokovnosti in kvalifikacijske strukture aktivnega prebivalstva. A žal priljubljenost dijaškega stanu posredno znižuje vpis v triletne poklicne šole, katerih diplomanti so v gospodarstvu najbolj iskani. Izučenih tesarjev, recimo, bi v Škofji Loki potrebovali 46 (kandidata ni nobenega), mizarjev 48 (kandidatov je 7), zidarjev 16 (kandidata sta 2), ključavničarjev 41 (kandidatov je 7), orodjarjev 20 (kandidatov je prav tako 7), natakarjev 12 (kandidatov je 6) ipd. Pač pa navzlic stoodstotni zasedenosti učnih mest mnogi fantje (14) hočejo postati mehaniki, finomehaniki, RTV-mehaniki in grafiki. Dasi so izrazito »suficitarni« poklici dokaj redki, je vendarle treba navesti dva najznačilnejša: vzgoji-teljstvo in zdravstvo. Morda se bo ob besedici »zdravstvo« kdo začudil, a dejstvo je, da so ustrezne šole polne do zadnjega kotička in da spričo preskromnih kapacitet ni moč ustreči vsem prosilcem — čeprav bi pozneje zlahka dobili zaposlitev. Zanimiva je tudi ugotovitev o kroničnem primanjkljaju nekvalificirane in polkvalificirane delovne sile: loške tovarne bi nemudoma vzele okrog 350 ljudi. Ako upoštevamo domače vire, ki znašajo kakih 60 oseb obeh spo- lov (učenci z nedokončano osemletko in 18 absolventov posebne osnovne šole, v praksi izredno uspešnih na delovnih mestih ozkega profila), nam brž postane jasno, da bodo podjetja primorana seči prek občinskih meja ter iskati »okrepitve« drugod. To kajpak ni v prid odpravljanju stanovanjske zagate, hkrati pa negira v družbenem planu izrecno poudarjeno nujnost zaviranja ekstenzivnega širjenja proizvodnje in preusmeritev v uvajanje boljših tehnoloških P0' stopkov, v spodbujanje produktivnosti, v zviševanje deleža mehanizacije ... PODEŽELJE NAJ OSTANE »ŽIVO«! Zaključna stališča in ugotovitve škofjeloškega izvršnega sveta je rnsnovn'h šol m gimnazije v '.*o(jeloški občini so ugotovili, da se j* 1 Udi na loškem odločilo za peda-F|**M poklic okoli desetina učencev, ! letos končujejo osnovnošolsko ??yeznost. Vendar so ob tem pouda-v da seznam kandidatov pomeni °'(' začetek organiziranega kadro-^tija v pedagoške poklice. Pred-,St>,n i,;> sedaj potrebno vsem kandi-ab)in zagotoviti štipendije, ki ne ,TH'jo biti nižje od štipendij, ki jih Ni ">do *i oziroma skrbniki obvezati, da oodo učenci po končani srednji T*h zares vpisali na pedagoško aka-Ondjo ali filozofsko fakulteto in L*Pes postali šolniki. Stipendisti jT^OO dobivali štipendije direktno od I. . kj''1 naj bi se po končanem SO« j*nJU zaposlili. Na teh šolah bodo ,l(li opravljali obvezno prakso. k Za pedagoški poklic se je odločilo v osnovnošolcev, in sicer iz Gorenje J*S| štirje, na osnovni šoli Petra ^včiča v Škofji Loki 10, na »Hnovni šoli Cvetka dolarja v Škofji j-Pki t, na žirovski šoli 7 in na osnov-(' soli Železniki 9 učencev. Ravna-')' so povedali, da so vsi kandidati l gospodarstvo. Poleg tega se "do morali štipendisti in njihovi te za učiteljski poklic dobri učenci, večina iz delavskih družin in idejno napredno usmerjeni. Ker je kandidatov dovolj za en razred, so se dogovorili, da bodo v prihodnjem šolskem letu na gimnaziji v Škofji Loki poleg dveh klasičnih odprli oddelek pedagoške gimnazije. Ze na seji so se tudi dogovorili, da bo osnovna šola Petra, Kavčiča odstopila v te namune gimnaziji eno učilnico. Tudi kadrovsko, zlasti pri likovnem in glasbenem pouku, bo priskočila na pomoč osnovna šola. Občinska izobraževalna skupnost pa bo poskrbela za denar, ki bo potreben za financiranje razširjenega programa. Za odddelek pedagoške gimnazije so se v Škofji Loki odločili predvsem iz/ dveh razlogov: čimveč učencem omogočiti obiskovanje pedagoške gimnazije; zaradi oddaljenosti od šole in zasedenosti dijaških domov so se zlasti učenci iz zgornjega konca Poljanske in Selške doline teže odločali za pedagoško gimnazijo, ki je v Ljubljani. Drugi razlog na je v boljšem spremljanju učnega uspeha dijakov in lažjem organiziranju idej« nega usposabljanja bodočih učiteljev, t n . I, Bogataj Dirigent Ivan Knific o nalogah pihalnega orkestra jeseniških železarjev — Na osnovi bogate revolucionarne preteklosti — Prešernova grada spodbuda za nadaljnje delo na- Pred nedavnim so člani pihalnega orkestra jeseniških železarjev začeli vaditi in nastopati pod vodstvom novega dirigenta Ivana Knifica z Jesenic. Ivan Knific se je rodil v delavski družini na Jesenicah in še kot deček začel vaditi na violino. Po pouku Jožeta Čelesnika, Rada Kleca in drugih je študiral na glasbenem kon-servatoriju v Ljubljani, nadaljeval študije v Celovcu, pozneje na glasbeni akademiji na Dunaju. Ivana je oče, že predvojni komunist, vzgajal v naprednem revolucionarnem duhu, zato je tudi sin stopil po očetovih stopinjah in se priključil partizanskim odredom. Najprej je bil v jeseniško-bohinjskem odredu, pozneje v propagandnem oddelku IX. korpusa. Ob koncu vojne je opravljal dolžnost dirigenta vojaške godbe IX. korpusa, pozneje pa dolžnost dirigenta godbe XXXI. divizije. Pozneje je diplomiral na šoli za vojne kapelnike in se zaposlil v Titovem Užicu, po nekaj letih v Kragu-jevcu. Vojaški godbi je dirigiral tudi v Ljubljani ter v Beogradu. Preden je spet prišel na rodne Jesenice, je bil referent za vojne orkestre v glasbenem oddelku pri zveznem sekretariatu za narodno obrambo. Ivana Knifica je kljub oddaljenosti vedno živo zanimalo kulturno in gospodarsko življenje na Jesenicah in je bili kolikor je le mogel, s tem delavskim centrom vedno tudi povezan. Za jeseniške železarje je napisal tudi koračnico Jeseniškim železarjem, ki jo tako uspešno zaigrajo na vseh večjih prireditvah in proslavah. »Glasbena kultura na Jesenicah je sicer zadovoljiva, lahko pa bi na tem področju s sistematičnim delom napravili še več. Predvsem bi največ pozornosti morali posvetiti vzgoji mladega rodu, kajti le tako bomo lahko dosegli viden napredek. Glasbena šola naj bi bila nekakšen izvor mladega kadra za vso glasbeno dejavnost, kader, ki bi bil kvaliteten, kajti sedanji amaterizem se ne zadovoljuje zgolj s posameznimi predstavitvami in interpretacijami, tudi sedanji amaterizem mora pokazati določeno kvalitetno raven. Jeseniški pihalni orkester ima bogato tradicijo, 100-letnico svojega delovanja. Orkester sestavljajo delovni in zavzeti ljudje raznih poklicev in različne starosti. Najmlajši član ima 11 let, najstarejšemu je 76 let. Pri delu so zelo disciplinirani, razveseljivo je predvsem to, da hočejo napredovati, da se hočejo kaj več naučiti. S takimi ljudmi je prav gotovo lahko delati. Prizadevamo si, da bi s svojim repertoarjem gojili predvsem našo jugoslovansko glasbo, ki naj izraža vso revolucionarnost in patriotizem, seveda pa vključujemo tudi druge skladbe. Za svoje vaje imamo na voljo dvorano, seveda pa bi radi imeli še nekaj več prostora, ki ga pa bomo prav gotovo dobili z obnovo stavbe. Delujemo v okviru jeseniške kulturne skupnosti in prav zdaj se trudimo, da bi nabavili nekaj novih instrumentov. Nagrado, ki jo je orkester dobil za svoje neumorno delo, smo namenili nakupu instrumentov, člani pa se prostovoljno odrekajo nekaterim honorarjem, da bi si čimprej nabavili potrebno opremo. Tudi to bi radi uredili, da bi v Železarni omogočili nekaterim našim članom delo v dveh izmenah, kajti nekateri so zaposleni v treh in zelo težko usklajujejo delovanje v orkestru s svojimi rednimi delovnimi obveznostmi. Vsekakor • pa člani orkestra kažejo toliko volje in prizadevnosti ob svojem odrekanju, da je prihodnost pihalnega orkestra jeseniških železarjev prav gotovo zagotovljena.« D. Sedej VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD RADOVLJICA Starše na področju občine Radovljica obveščamo, da bodo vpisi otrok za sprejem v Vzgojno varstveni zavod za šolsko leto 1975/76 naslednji: - v otroških vrtcih BLED, LESCE in RADOVLJICA v nedeljo, 15. 6. 1975, od 8. do 18. ure v prostorih otroških vrtcev - v otroških vrtcih BOHINJSKA BISTRICA, GORJE, KAMNA GORICA in KROPA v nedeljo, 22. 6. 1975, od 8. do 18. ure v prostorih otroških vrtcev Vpisani bodo predšolski otroci v starosti od 3. do 7. leta. O sprejemu otrok bo odločala komisija. Kasnejših prijav ne bo mogoče upoštevati. Krajina Kamila Legata v Mestni hiši Leta 1969 smo se na razstavi Le-gatovih krajin v Kranju srečali z nekaterimi deli, ki pomenijo pomemben napredek v dotedanjem umetnikovem pojmovanju krajinskega slikarstva in važno izhodišče za nadaljnje delo. Olja kot so Strma gora, Izlake in nekatera druga pomenijo izrazit prelom s slikarjevim tradicionalnim načinom oblikovanja, ki je temeljilo na sicer odlični tehniki in bogatem koloritu, ki pa je vendar ostajalo v mejah bolj ali manj realističnega gledanja na pejsaž. Vendar moramo takoj poudariti, da ohranja ta komponenta še naprej pomembno vlogo pri Legatovih slikarskih prizadevanjih. Kajti, čeprav se je izraz slike temeljito spremenil in se je kolorit uklonil slikarjevim hotenjem in razpoloženju, so vendar vse te oble gmote in kontrastno tonirane ploskve ali pisane vzporednice ohranile osnovne značilnosti svojega geografsko opredeljenega izhodišča in se pod staro oznako, toda v povsem novi preobleki predstavile gledalcu. Reduciranje manj pomembnih, za oblikovno čisti izraz slike odvečnih detajlov se je nadaljevalo v toliki meri, da smo včasih slikarju napovedovali pristanek v abstraktni sferi. Vendar se je zdela umetniku prekinitev z njegovo, v realnem svetu zasidrano predstavo o krajini preveč usodna, da bi tvegal pot v tej smeri in tako ga vidimo, kako tudi v najbolj »čistih« rešitvah, čeprav z včasih komaj opaznim znamenjem pušča sledi svoje nekdanje stilne opredeljenosti. Tudi nekatere opar-tistično pojmovane ali na pogled dekorativne sestavine v Legatovem slikarstvu so pravzaprav stilizacija povsem naravne pojavnosti, ki se po svojem oblikovnem značaju morda nehote veže na sorodne pojave v današnjem ali polpreteklem svetu ornamentike. Kompozicijsko pretehtano in racionalno zasnovano podobo Legatove krajine sestavlja celovit in v sebi zaključen skupek lokalno obarvanih osnovnih elementov, iz katerih je krajina sicer sestavljena, vendar se v Legatovem slikarstvu pojavljajo formalno in barvno poenostavljeni obliki kot črte, ploskve in predvsem sferični liki... Temeljna kategorija Lega-tovega slikarstva ni slikovit, temveč plastičen izraz. Voluminozne pojav- nosti pa se utegnejo v njegovem delu kdaj pa kdaj spremeniti tudi v plo-skovite, kadar umetnik skuša najti in poudariti te ali one orhamentarne oz. dekorativne vrednote, ki se skrivajo v določenem krajinskem izseku. Slikarstvo Kamila Legata je sestavni del, po času nastanka pa eden najbolj zgodnjih pojavov novokra-jinskih prizadevanj v Sloveniji in predstavlja skupaj s Florjančiče-, vimi, Gvardjančičevimi, Hafnerjevimi, Novinčevimi in Šubičevimi do neke mere tudi Jesihovimi realizacijami ter prizadevanji Alenke Kham-Pičmanove enega najpomembnejših rezultatov povojnih slikarskih prizadevanj te vrste na Gorenjskem. Razstava v galeriji v Mestni hiši bo odprta do 2. julija. dr. Cene Avguštin Akademski kipar Stane Jarm gost Prešernove hiše V galeriji v Prešernovi hiši bo do 2. julija odprta razstava del akad. kiparja Staneta Jarma, rojenega leta 1931 v Osilnici pri Kočevju. Šolal se je na Šoli za umetno obrt in na oddelku za kiparstvo (pri prof. B. Kalinu) Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani. Od konca študija je profesor za likovno vzgojo v Kočevju. Sodeloval je že na številnih samostojnih in skupinskih razstavah — tudi že v Kranju, na Bledu in v Škofji Loki. Leta 1962 je prejel nagrado za kiparstvo Republiškega odbora za proslavo 20-letnice revolucije, leto kasneje pa nagrado Prešernovega sklada. 2e večkrat smo ugotavljali, da je sodobna umetnost internacionalna. Do približno leta 1960 so bile dominantne tendence povsod — tako v Evropi kot v Ameriki ali na Japonskem — podvržene abstrakciji, pa naj je šlo za tako imenovano geometrično abstrakcijo ali pa za abstraktni ekspresionizem. Vplivi so se in se še tako hitro prelivajo, da izvirov že ni več mogoče registrirati. Sledijo jim vsi umetniki, čeravno eni takoj in skoraj epigonsko, a drugi počasi, premišljujoče, ki vsa spoznanja cepijo na trdno domačo podlago. Tak je tudi kipar Stane Jarm, ki išče izraznost v svojih tršatih plastikah in značilnih grafikah. Plastike in grafike, ki jih je tokrat razstavil, ne napovedujejo kakega preloma v njegovi ustvarjalnosti. Res, nekaj plastik, ki kažejo na drugačen kiparjev pristop, ko namesto Oglat osti uporablja zaokrožene in polirane oblike, govore, da se nekaj dogaja s sistemom Jarmove plastične forme. Kakor koli že in če govorimo posplošeno o Jarmovem delu pa tudi o tistih plastikah, ki niso tako trdno spete v njegov znani opus, moramo imeti pred seboj nekaj bistvenih komponent kiparjevih stališč, ki pogojujejo smisel Jarmove plastike (in tudi grafike). Predvsem je Jarm intimno zadovoljen, ko računa že z danimi mejami in pojmom kiparstva. Noče uvajati novega tipa plastike, da bi tako razširil smisel estetskih in fenomenoloških mej kiparstva; skratka, noče polemizirati o tem, kaj bi kiparstvo lahko bilo, ker hoče enostavno samo ustvarjati znotraj svojega sveta. Jarm bi o svojem delu lahko dejal tako kot Barlach (1870-1938): »O svojem delu lahko rečem, da sem vse našel na cesti, ne v galerijah ali akademijah.« Čeprav je Jarm spoznal vso pestrost sodobnih kiparskih stremljenj, je ostal zvest svoji prvotni odločitvi, da v klasični tvarini — lesu, išče plastično resničnost z nadihom zdrave primitivnosti. V Jar-movih plastikah slutimo tisto splošno evropsko zgledovanje pri plastikah primitivnih ljudstev, ki so jih odkrivali moderni evropski kiparji. Pri Jarmu to ne pomeni posnemanje, kajti v njem je dovolj moči, da vse sprejeto predela tako, kot bi hotel z zunanjim opisom pokazati na notranje predhodnike. Andrej Pavlovec ^8 junija 1975 Vrtec brez čakalne dobe Zivžav v vzgojno-varstvenem zavodu na Golniku ni prav nič drugačen kot pa v kateremkoli drugem vrtcu; le da tu otroški glasovi ter smeh in jok dojenčkov ne potihneta že popoldne, pač pa jih je slišati tja do 20. ure zvečer. .Vrtec na Golniku je namreč edini v kranjski občini odprt domala ves dan. »Večina mater otrok, ki so v varstvu pri nas, je zaposlena v bolnišnici za pljučne bolezni in tuberkulozo in ker delajo v izmenah, se tudi urnik našega vrtca prilagaja njihovemu delu,« je povedala Marija Grašič, negovalka v jaslih in zaposlena v vrtcu že celih 25 let. »Jasli so bile ustanovljene na Golniku že zelo zgodaj, v letu 1948, šele kasneje v letu 1961 pa so se jasli in vrtec združile v eni stavbi, kjer smo še danes. Ves ta čas varujem dojenčke,« je pripovedovala Grašičeva; skozi njene roke je šlo verjetno nič koliko malih Golničanov. Tudi tokrat se jih je kak ducat poskušalo v prvih korakih v njihovi sobi polni velikih belih posteljic. Dva mala junaka sta se sprla za pisano igračko in Marija Grašičeva je pohitela, da je malega, ki je ostal brez igračke, potolažila z drugo, potem je spet pobrala drugega, ki se je prekucnil, ga pobožala in stisnila k sebi, da se je soizica na ličku takoj posušila. »Zdaj so že lačni in zaspani,« jih je skoraj opravičila, ko so otroci postajali vse bolj glasni. »Pri nas imamo tudi to ugodnost, da lahko matere otrok do dveh let starosti pridejo po kosilo za otroke v našo kuhinjo, kadar pač tako: nanese, da so doma. Na ta način ima otrok vseskozi enako prehrano.« nirskem odredu, katerega mentor je. Zbrala je okoli 30 šolskih otrok, ki so razdeljeni v štiri sekcije, kot so lutkarski krožek, dramski, marksistični in pa krožek solfeggia, pokazali izredno aktivnost. Jančičeva sicer v kratkem odhaja z Golnika, vendar pa pravi, da bo stike s temi pionirji na vsak način obdržala in jih povabila k sodelovanju tudi ko bo na svojem novem delovnem mestu. Vrtec na Golniku ima še to posebnost, da skorajda ne pozna čakalne dobe za sprejem otrok. Morda se kdaj zatakne pri dojenčkih, ko je treba nekaj mesecev počakati, da se izprazni mesto, medtem ko za večje otroke sprejem v vrtec ni problem. »Morda se bo kaj spremenilo, pravi vzgojiteljica Greta Sotelšek, »ko bodo vseljeni novi stanovanjski bloki, ki jih prav sedaj gradijo. Takrat pa bo treba najti neko rešitev; da bo uspešna, o tem ne dvomim, saj naš zavod tesno in dobro sodeluje že vseskozi s krajevno skupnostjo Golnik in pa seveda z bolnišnico. Že nekaj časa pa ostaja nerešen problem stanovanj za vzgojiteljice. Prav sedaj odhajata dve vzgojiteljici, ker sta pač v drugem kraju dobili družinsko stanovanje.« Od igranja so otroci utrujeni in lačni, da bodo pojedli prav vse, kar jim bo vzgojiteljica Edita Grašičeva dala na krožnike. Tudi otroci v skupini vzgojiteljice Pavline Jančič so še posebej pridni takrat, ko poslušajo zanimivo pravljico. Seveda pa se dejavnost vrtca na Golniku ne zapira med štiri stene; v letošnjem šolskem letu so prvič uspešno vodili potujoči vrtec. Kar devetnajstkrat. vsak torek se je v osnovni šoli v Goricah zbralo 19 otrok iz Goric, Srednje vasi in Le-tenc. Tudi slabo vreme jih ni moglo zadržati, da se ne bi zbirali v šoli in čakali na vzgojiteljici Edito Graši-čevo, in Greto Sotelškovo. Otroci in starši so bili nad potujočim vrtcem tako navdušeni, da si ga želijo tudi v novem šolskem letu. »Bili so zelo prijetni otroci,« se jih spominja vzgojiteljica Grašičeva, »ki so znali kaj kmalu po prvih urah negotovosti in strahu pred novim in neznanim najti stik med sabo in med vzgojiteljico. Ce bo tudi drugo leto samoupravna interesna skupnost otroškega varstva Kranj lahko našla denar za to dejavnost, potem potujoči vrtec v Goricah spet bo.« L. M. V šolskem letu 1974/75 je bilo v vrtec sprejetih 106 otrok kot je zapisano v kroniki njihovega vrtca, ki jo vestno vodi ravnateljica Dana Petrač. No, prav ta dan je bila službeno odsotna, vendar pa je prijazno osebje v vrtcu na moja radovedna vprašanja tudi vedelo odgovore. Skupina vzgojiteljice Pavline Jančič se je ravno vrnila z igrišča v svojo igralnico, da bi tam počakali na kosilo. Otroci so obljubili, da bodo pridni in zelo tiho, ta čas ko bo njihova tovarišica vzgojiteljica pripovedovala o lani ustanovljenem pio Vzgojiteljica Greta Sotelšek: »Tudi na Golniku so stanovanja za vzgojiteljice problem.« Zdravila za poživitev imajo slab prizvok, zlasti to velja v Športu. Prav pri športnikih so se poživila najprej pokazala kot tudi zelo škodljiva, saj se je uživanje poživil včasih že končalo s hudimi posledicami včasih celo smrtnimi. Uporaba poživil je znana tudi iz časov druge svetovne vojne, ko so jih jemali letalci ob daljših poletih nad Evropo. Zdravila kot so amfetamin, lu* cidril, pervitin in druga podobna spodbujajo možgansko aktivnost. Manjše količine poživljajo, večje količine pa pomirjajo in uspava jo, človek oslabi in se hitreje utrudi. Poloti &e"ga vrtoglavica, motnje vida in celo oinedlev na. Pri teh zdravilih kot piše dr. Tine Vel ikon ja je poživilni učinek samo navidezen. Te snovi delujejo Poživila in promet namreč tako, da če/, mero izčrpa vajo /aloge celic možganske skorje. Ko pa so zaloge izčrpane ali KO popusti učinek zdravila, sledi nenadna depresija m »razpad« vsega sistema. Ce se to zgodi vozniku, bo na lepem zaspal, ali mu bo postalo slabo, omedlel bo ali pa onemogel za volanom. Za sedaj teh zdravil pri nas ne jemljemo tako veliko. Prav dosti pa vozniki kot tudi drugi ljudje popijejo prave kave, ki vsebuje kofein. Splošno razširjeno mnenje je, da kava osvežuje in krepi. Le redki se zavedajo, da je ta učinek samo navidezen, in da lahko kava včasih celo slabo vpliva na vozniške sposobnosti. Kakšen bo učinek kave, bo odvisno od psihične urejenosti voznika. Pri omahljivih in labilnih osebah zadošča že 0,1 do 0,2 g kofeina (1 do 2 skodelici) pa se bodo že pokazali stranski učinki. Pa tudi umirjeni vozniki bodo začutili njegove neugodne učinke, če bodo nadaljevali s kavicami na vsakem postanku. Ti neugodni pojavi so: pospešen utrip srca, drhtenje prstov in rok, znojenje, bledica in občutek napetosti, nemira ali celo strahu. Lahko se pojavi tudi vrtoglavica, šumenje v ušesih in oslabitev razsodnosti. Najbolj nevaren je trenutek, ko učinek kofeina popusti. Takrat hipoma odpovedo telesne in duševne sposobnosti, ker je organizem izčrpan. Voznik začuti hudo utrujenost, ob kat eri lahko zaspi. Kave naj se izogibajo /lasti »Živčne«, razburljive in nevrove-getativno labilne osebe. To ino ramo upoštevati tudi pri osvežil nih pijačah kot so t oca cola, pep-Si:cola in razni toniki; le pijače namreč tudi vsebujejo kofein ali druga poživila. Vozniki bi se med vožnjo morali omejiti le na eno ali dve skodelici kave, ob utrujenosti pa naj bi se raje odločali za počitek in ne spet /a »kavico«. Ce je voznik, ki je povzročil prometno nezgodo, pod vplivom poživil, daje vtis, da je vinjen. Vendar pa testi (alkohol v izdihanem zraku in v krvi) tega ne po kažejo. ZatO je treba, če se sumi na poživila, opraviti tudi druge preiskave. L- M. Takole pridni kot so na sliki varovanci Marije Grašičeve gotovo niso prf*L! dolgo časa; kričavi in razposajeni so seveda vse do ure, ko ležejo k počitku- POVEČANA PROIZVODNJA OMOGOČA ZA 12% NIŽJE PROIZVODNE CENE ZA I 1 1 — okna » — omarice za PVC rolete — notranja vrata — zidne podboje I I I EDINSTVENE PREDNOSTI STAVBNEGA * POHIŠTVA VAŠE JELOVICE ■ i i — kvalitetne surovine — sušenje v avtomatskih komorah — kvalitetni impregnacijski materiali in lepila — dobro tesnenje — pokrito enoročno okovje za vertikalno in horizontalno odpiranje — kontrola in testiranje na lastni ALCO napravi — zaščitna embalaža PRIJATELJU —' ŠIROKO ODPRTA f£ NEPOKLICANEMU — ČVRSTO ZAPRTA OKNA IN VRATA — JELOVICA Jfc JELOVICA poslovalnica Škofja Loka, Kidričeva 58 Zahtevne naloge republiškega komiteja za varstvo okolja Njegova dejavnost bo morala poseči na vsa področja družbenega življenja Pred nedavnim so v Ljubljani ustanovili republiški komite za varstvo okolja, katerega predsednik je dr. Avguštin Lah. Komite se bo ubadal s celo vrsto perečih problemov zaščite in preoblikovanja narave. Je pravzaprav nekakšen naslednik republiškega sekretariata za urbanizem, saj prevzema nase del njegovih pristojnosti, hkrati pa seveda svojo dejavnost razširja tudi na druga aktualna področja v procesu spreminjanja eko prostora. Kakor so poudarili med tiskovno konferenco v poslopju IS SKS naj bi komite ne bil zgolj blažilec in »ga silec« škodljivih dogajanj, marveč predvsem aktivni preprečevalec slednjih ter obenem uskla jeva lec nalog sorodnih organizacij in institucij v republiki in občinah. OdgO vorni opozarjajo, da zastavljeni si cilj nikakor ni lahko dosegljiv, kapi treba bo zagristi v dolg niz kvarnih bolečih pojavov. Sem sodijo zlasti preveč koncentrirana urbanizacija in industrializacija, nadalje premalo razvito in pogosto nenačelno raziskovalno delo, siromašenje agrarnih con, gospodarske težave in i/, njih i/vii a joče zanemarjali je preventivnih ukrepov, previsoka cena čistilnih naprav, carinske omejitve, ki /,v' rajo uvoz le-teh, itd. Kol vidimo,, 11,11 dolžnosti narekujejo posege v d<> mala vse panoge razvejanega dru* benega življenja,.kar seveda ni prosta zadeva. »Ce ji hočemo biti kos,« je dftj^ dr, Lah, »moramo pritegniti k ^ delovanju čim širši krog stf0^ kovnih služb in institucij — P jj sebno kadar bomo ocenjevali* 1 j so posamezne naložbe in P0/* g, v okolje dovolj pretehtani ali n Podobno temeljito obravn*1 . terjajo osnutki zakonov, prcdP^ sov in samoupravnih aktov, . katero je treba vključiti pri*'^ ne interesne skupnosti in P" tične organizacije . . .« Ze prve naslednic seje nam«'1, • komite posvetiti kolik ret lliill A\ jam. Vprašanj, ki zahtevajo čim trejšo rešitev, je namreč nič kol'? od zasnov srednjeročnega plana (, VOJa Slovenije, do dilem okrog cije Blejskega in Bohinjskega J<'/'''. zajezitve Radovne, ohranjevanj nedotaknjenih virov pitne v<)it., izbora lokacije nove rafinerije n;1 . omejitve hrupa, zmanjševanja 1)1 sna/evanja /raka in bolj nad zaščite kulturnih spomenikov. l,0< DRUGI ODBITEK Zft TOtIBOLO JE PRISPEVALO TRGOVSKO PODJETJE D universal JESENICE J5. Junija bo na hokejskem igrišču v Podmežakli na Jesenicah velika tombola, ki jo organizira hokejsko društvo Jesenice. Organizatorji so pripravili lepe nagrade. Prvi dobitek je avtomobil Zastava PZ 125, drugi pa Fiat 750. - Foto: F. Perdan Izlet v neznano Avto-moto društvo Podnart bo v nedeljo, 22. junija, priredilo za člane ju njihove svojce izlet v neznano, (-'lani bodo dobivali navodila za nadaljnjo vožnjo na kontrolnih postajah, kjer bodo morali reševati razne naloge. Na predzadnji kontrolni podaji bodo tudi streljali, na cilju pa bodo morali opraviti preskus iz spretnostne vožnje. Nato bodo na programu razne zabavne in športne prireditve. Lanske vožnje v neznano se je udeležilo okrog 300 članov avto-moto društva Podnart. Letos pa računajo, da bo udeležba še večja. C. R. Sodelovanje dveh lovskih družin Pred približno letom dni je lovska dužina Begunjščica iz radovljiške občine navezala prijateljske stike z lovsko druž-ino Ponikva nad Šentjurjem pri-Celju. Prvi stiki so postajali vse tesnejši in širši. Prenekateri lovec iz lovske družine Ponikva se je Prvič seznanil z značilnostmi visokogorskega lova, ko je obiskal revir lovske družine Begunjščica. Radov- Nagrada za Avsenike Priljubljeni slovenski ansambel domače zabavne glasbe — kvintet bratov Avsenik s pevci je pred dnevi Ponovno prejel veliko priznanje, berlinska akademija za plošče je c'anom skupine podelila posebno nagrado za kvaliteto, izvirnost "in sPeeifi(;no melodičnost. -jg ljiški lovci pa so bili na brakadi priča nižinskemu lovu. Takšno sodelovanje je potem konec minulega leta privedlo do pobratenja obeh družin. Tajnik lovske družine Begunjščica 43-letni Niko Lapuh, ki je že 16 let lovec in opravlja to funkcijo v družini že sedem let (ima pa tudi precej lepih trofej), pravi, da nameravata v prihodnje družini stike še bolj poglobiti. »Tako smo se v družini odločili, da bodo člani lovske družine Ponikva lahko vsako leto v našem revirju uplenili po enega gamsa, člani naše družine pa bodo lahko vsako leto v njihovem revirju sodelovali na bra-kadah. Mislim tudi, da je včasih med lovskimi družinami pri nas premalo sodelovanja, če pomislim, da je skupni cilj vseh lovcev gojitev divjadi.« A. Ž. (-f-1- Težka hrastova vrata velike /lise se ob rahlem pritisku otroške roke neslišno odpro, naše drobne stopinje zaduši mehka zelena preproga, po kateri stopicamo tja do prvega nadstropja. Ne upamo si naglas zadihati ne oprijeti se bleščeče rjave ograje, čeprav so stopnice tako strme, da se z noski dotikamo kolen. Kot blisk švignemo mimo vrat gospodinje in že smo na umazanih kamnitih stopnicah, do kamor se preproga ne povzpne. Naslonjeni na oguljene hladne zidove olajšano lovimo sapo in se v otroškem zmagoslavju našega prvega Vstopa v to nedostopno hišo drug drugemu nagajivo nasmihamo. Nenadoma nekje nad nami zaropotajo stoli, piskajoč ženski glas Preglasi pridušeno mrmranje. Zdaj že lahko nad stopnicami, na pragu ozkih vrat, zaslutimo opotekajoč O se suhljato postavo, ki se napoti ftoed nas. Stiskamo se k stenam in se odmikamo, ker tipajoča roka išče oporo in težka noga s težavo lovi stopnice. Počasi in samogibno se Pomikamo navzgor, a najraje bi zbežali prek mehke preproge. - Tesnoba nam stiska grlo, ko prestopimo ozki prag in ko obstane nu> ob krsti. Naskrivaj si stiskamo nosnice ob neprijetnem smradu, se gnetemo v malem prostoru, sveče zavulovi/o in močneje zagorijo, v njihovem soju so obrazi pogrebcev temačni, s/hičciu. Zazremo se v orume tlelo sliko nežna nega mladeniča, v že ovenel šopek rož v edini vazi. Mučno nam je, pogrebci neprijazno mrmrajo, zato posedemo po stolih. »Pred vrati je ležal, dva dni, na smrt pijan,« hoče biti trpka gospodinja, kije vedno vpila nad njim, kadarkoli se je vračal v svojo borno izbo prek njene vezne preproge. »Saj je bil revež, ampak prida nič, pokojnino je koj zapil, potlej pa je ,/chturH'; saj vendar nimam milijonov; srečen naj bi bil, da sem ga sploh še trpela v sva>/i hiši. Smrt, smrt le bila zanj rešitev.« Svet brez bleščic Trudimo se, da je ne bi slišali m Z rastočim zanimanjem opazujemo sveče in štejemo rože. Vse je tako neresnično, turobno, ti blebetavi sosedje, ki jim je smrt razgibala otopele misli, sprožila ploho besed. Žaljivih domnev in sprosti/a njihovo zatajeno domišljijo. Še zdaj ne morejo pokazati vsa/ nukaj spošf/jivosti, človečnosti. K radom a jih pogledujemo in neskončno smo začudeni, da prav nihče ne joka, nihče si "e briše solznih oči. nihče ne posmrkava, nihče ni niti malo otožen in žalosten. Obrazi so rdeči od neznosne vročine, nekateri zabuhli od pijanosti, siten in naveličan je tisti daljni sorodnik, ki seje bil maloprej pripeljal. " Pokojnika ne moremo videti in si ga tu, med temu ljudmi niti ne Želimo. Slika neznanega mladeniča nam ne pove ničesar, to ni on, ki smo ga bili vajeni gledati m poslušali, se z njim vred smejati in se kratkočasiti. Naš prijatelj je bil starce, a žilavih rok in bistrega spomina, starce, ki je zna/pripovedovati, ki je veliko bral, ki je štirideset let delal v tovarni, ta. svojevrstni derne/. Le sedem dni v mesecu ni bil naš, tedaj je bil med prijatelji v gostilni m vseh sedem dni ga nismo Videli, »Medaljo mu pa le sne mi, v spomin naj ti bo.u zasika sladkobni g/as debele gospodinje. Z grozo v očeli pogledujemo sorodnika, ki po kojnvmu brezbrižno zaviha suknjič m mu hlastno odpne medaljo. Pri di i jo proti sveči in se zadovoljno nasmeje, Na mah smo na nogah in hočemo vsi naenkrat skozi ozka vrata. Nerodno prevrnemo stol, ki se s truščem zavali gospodinji na noge. Zaevih m skoči proti nam, a smo že na kamnitih stopnicah, na mehki preprogi, na razkošni ograji sto/mišča. Steeemo ven, na gmajno. Naj-Starejši izmed nas besno preklinja in stiska pesti, najmlajši zadržuje Jok z glasnimi zaobl/ubami. da bo gospodinji razbil kletno okno in z lokom strelja/ na n/enega ostudnega Piki/a. Ni nam do besed. Ni nam do piskanja tovarniške sirene, ki se po Običaju oglaša vsako prvo soboto v mesecu. Žalosten ih zategn/en se Vam zdi n/en visoki g/as. tako nenavaden. da še danes, ko smo že Odrasli, verjamemo, da se /e tedaj tovarniška sirena poslavljala od našega />ri/atelja. I). S." »Mi smo taki« V soboto zvečer se je v ljubljanski dvorani Tivoli končal letošnji festival »Slovenska popevka '75«. Žirija občinstva, ki je bila sestavljena iz posameznih žirij v šestih slovenskih mestih, je prisodila prvo nagrado skladatelju Vasku Repincu, avtorici teksta Duški Repinc ter avtorju aranžmaja Milanu Miheliču za popevko »Mi smo taki.« Prvonagrajeno skladbo sta zapela Marjana Deržaj in Braco Koren. Na drugo mesto se je uvrstil Tomaž Domicelj, ki je bil avtor besedila in melodije, obenem pa je bil tudi izvajalec popevke »Danes bo srečen dan«. Bron je pripadel letošnjim »evrovizijcem« — skupini Pepel in kri, ki so zapeli skladbo »Pepel in kri«. Besedilo za tretjenagrajeno skladbo je napisal Dušan Velkavrh, glasbo Tadej Hru-šovar, aranžma pa Dečo Zgur. Mednarodna žirija se je odločila drugače. Zlati prstan revije j3top iz Ljubljane in zlato plaketo Slovenske popevke je prisodila skladbi Mojmi-ra Šepeta »Kjer se nasmeh konča«. Zapel jo je Mariborčan Edvin Fliser. Drugo mesto je pripadlo melodiji Jožeta Privška »Človek« v izvedbi Janeza Bončine z zborom, tretje pa Atiju Sossu kot avtorju skladbe »Lutke«, ki jo je zapela Alenka Pin-terič. Mednarodna žirija je izrekla posebno pohvalo še Deču Žgurju za popevko »On je rekel sonce«, zapela jo je Marjetka Falk, poleg tega pa sta plaketi zveze skladateljev Jugoslavije prejela še Jože Privšek in Dečo Zgur. Nagrado za najboljše besedilo je prejel Branko Šdmen za melodijo »Vračam se«, ki jo je zapela Elda Viler. -jg Mladinsko tekmovanje v ulovu rib Ribiška družina Kranj, ki ima okrog 70 mladih članov, vsako leto organizira tudi mladinsko tekmovanje v ulovu rib s plovcem. Letošnje tekmovanje je bilo v nedeljo, 8. junija, zjutraj v bajerju v Bobovku. Tekmovanja se je udeležilo 24 mladih članov, starih od 6 do 18 let. Daleč najboljši je bil Milan Rihar (mlajši), ki je ujel 145 rib oziroma 25 več kot teden dni prej njegov oče, ki je bil tretji na članskem tekmovanju. Ostali člani pa so se uvrstili takole: 2. Vanja Hudovernik, 3. Branka Cernilec, 4. Janez Vestov-šek, 5. Simon Ješe, 6. Tomaž Šimu-nac, 7. Milan Sitar, 8. Mateja Novak, 9. Tomaž Zalar in 10. Janko Lukežič. Prvih deset je dobilo tudi praktične nagrade. Referent za mladino kranjske ribiške družine Matko Hudovernik je povedal, da je zadnje čase tudi med mladimi precejšnje zanimanje za ribolov. Družina skrbi, da spoznavajo teoretične in praktične značilnosti in pravila lova. Sicer pa so mladi tudi zelo delavni. Vsako leto imajo na primer očiščevalne in druge akcije. V eni letošnjih tovrstnih akcij so mladi ribiči očistili potok Rupenščico. A. Z. Črtomir Zoreč Pisali smo že, da je ribiška družina Kranj v počastitev :U)-letnice osvoboditve v soboto, 31, maja, organi ziru/u v bajerju v Bobovku tekmovanje v ulovu rib s plovcem. Prvo mesto je osvojil Božo Simunac, drugi je bil Matko Hudovernik, tretji pa Milan Rihar. V nedeljo, 1. junija, />a je bilo na športnem igrišču pri osnovni šoli v Olševku tekmovanje za člane kranjske ribi ške družine v tako imenovanih suhih disciplinah (met na daljavo in metanje v tarčo). Tudi na tem tek movanju je zmagal Božo Simunac. Drugi je bil Frane C ari, tretji pa Andrej Mavric. Posnetek je 8 tekmo vonja v ulovu rib s plovcem, na sliki pa je drugoiivrščeni Matko Hudo vernik. — A. Zalar N'mav čriez izaro, nmav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) (72. zapis) Starejšim bralcem je gotovo še v ušesih Aškerčeva pesem o Mutcu osojskem — saj je zložena v prijetnih nibelunških kiticah. Kot nalašč za učenje pesmi na pamet. Včasih skoro ni bilo učenca, ki bi te pesmi ne znal na izust. Zato najbrž ne bo narobe, če ponovim zadnje stihe te slovite Aškerčeve pesmi. Najprej se je opat začudil, kako to, da je mutec nenadoma spregovoril: Ni bil li v samostanu nad sedem dolgih let? In zdaj zna govoriti, kar mogel ni popred! Počasi govore si razbremenjuje vest. . . O dneh preteklih burnih, oj dolga je povest! Povest o škofu svetem — Stanislav mu ime — ki z mečem on je nekdaj prebodel mu srce . .. In ko je na Osojah napočil tretji zor, mrtvaške pesmi v cerkvi menihov pel je zbor. Na sredi cerkve v krsti je hlapec nemi spal; za njega v plašču črnem opat je mašo bral. Pel mašo oča Tenko in molil je tako: »Naj pride njega duša, o Bog, tja gor v nebo! Glej, delal je pokoro naš nemi samotar brat Boleslav, kralj poljski zavreči ga nikar!« lus. Prosto prevedeno: tujec popotni, pozdravljen (srečen, zdrav). Torej: pokojnik iz daljne tuje dežele, mir s teboj! Seveda pa je grob Mutca osoj-skega tudi turistična atrakcija — vedno vidiš skupine, kako poslušajo davno povest o ubežnem kralju, ki je postal nemi samostanski brat-hla-pec. UMETNO KOVANI KRIŽI Gorenjci, ki poznamo in cenimo kroparsko umetno kovanje, kar ostrmimo na osojskem pokopališču: toliko resničnih kovanih umetnin na tako majhnem prostoru. Del te lepote je razviden s slike. In še nekaj nas, kot Slovence, gane: vrsta popolnoma naših imen na nagrobnikih; največ je Kamni-kov, seveda pa so sicer napisi nemški. Vendar sledovi našega rodu so še tu, vsaj mrtvi to dokazujejo... Sedaj tu ni več naših zavednih ljudi. Le nagrobniki so še . .. SAMOSTAN-HOTEL Tako. je sedaj, ko je samostan na Osojah že opuščen, v njegovih prostorih pa se je razvil »Stiftshotel Ossiach« s kar.90 posteljami. Benediktinci so se tu naselili že v začetku enajstega stoletja in bili med prvimi, ki so se posvetili po-kristjevanju še trmasto poganskih Karantancev. Ti so si našli svoja poslednja zatočišča prav v gorah okrog Osojskega jezera. Da omenim le Osojske Ture (Ossiacher Tauern) Grob poljskega kralja Boleslava — Mutca Osojskega. Umetno kovani križi na osojskem pokopališču. GROB MUTCA OSOJSKEGA Na severni strani samostanske osojske cerkve je že več stoletij urejen grob nesrečnega poljskega kralja. Radoznali popotnik ima kaj videti: najprej se mu oko ujame na veliki oljni podobi, ki predstavlja kralja Boleslava. Ob njej je posebej nanizanih sedem prizorov, ki jih že poznamo iz Aškerčeve pesmi: uboj škofa pred oltarjem, beg iz kraljestva, romar pri papežu, prošnja pred samostanskimi vrati, hlapčevsko delo, bolnik na smrtni postelji in pogreb. s Pod podobo, ki sicer ni prav stara — morda 150 let — je vzidan bel res star marmorni nagrobnik, ki prikazuje konja v reliefu — tak simbol so smeli imeti na grobovih le vladarji. Vklesan napis v latinščini pove, da tU spi Boleslav, kralj poljski. — Levo od tega — lahko bi rekli »uradnega«, dosti avtentičnega nagrobnika, je vzidana še plošča iz sivega marmorja, /. napisom tudi V latinščini. To pa so pred nekaj leti prinesli sem predstavniki poljskih legionarjev, ki v emigraciji še vedno sanjajo o stari poljski monarhistični slavi . . . Pomemben pa je napis na železni ograji, ki varuje grob kralja Boleslava: Sarma tis peregrinantibus sa- in Osojščico (Gerlitzen) z višino 1909 m. Zanimiva ugotovitev: prav na Osojskih Turah se je slovenstvo še ohranilo, tam okrog Kostanj (od koder je doma prvi slovenski koroški sodobni pesnik Andrej Kokot. Nekoliko niže od Kostanj, že bliže Vrbskemu jezeru, pa so kraji, kjer je bukovnik Andrej Suster-Drabosnjak zlagal svoje rajme ... V gorah se naš rod še drži, ravnina pa ga pogoltne. . . No, o osojski cerkvi velja povedati še besedo: da je čudovito restavri-rana v baročno-rokokojskem slogu, štukature na stropu in na stenah so pozlačene, slike svežih, a harmoničnih barv. Pozna se dotok tujcev — ki pa morajo plačati za ogled osojske zgodovine. Zato lahko Osojani vzdržujejo cerkev in tudi druga poslopja v takem razkošju. Z Osoj vozi vsako uro ladja na drugi breg jezera, pristanišče pa je kljub prometu en sam cvetni park — to je treba priznati, na skrb za lepo okolje naletiš na vsakem koraku. (Se bo nadaljevalo) Torek, 10. junija 1975 30. maja je bilo na jezeru na Šobeu pri Lescah občinsko prvenstvo ladijskih modelov. Na sliki udeleženci tekmovanja, ki ga je organiziral občinski svet zveze za tehnično kulturo Radovljica. JELOVICA Jelovica lesna industrija, Skofja Loka ponovno objavlja prosto delovno mesto ekonoma obratne kuhinje Pogoji: srednja šolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri oz. visoka kvalifikacija trgovske stroke in 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih. Ponudbe za zaposlitev sprejema kadrovsko socialni oddelek delovne organizacije 15 dni od dneva objave. Celodnevna šola bo na Sovodnju Akcija za uvajanje celodnevne šole v škofjeloški občini teče od jeseni. Vse šole so že izdelale program prehoda na celodnevni pouk, ki naj bi ga uvajali postopno vse do leta 1980. v Trenutno ima še največ možnosti za novo obliko pouka osnovna šola v Gorenji vasi oziroma njene podružnice. Centralna šola je bila zgrajena pred nekaj leti, na podružničnih šolah pa je na skoraj vseh dovolj prostora, le obnoviti bi jih bilo treba. Ko je na posvetovanju ravnateljev ravnatelj gorenjevaške osnovne šole Vinko Jelovčan govoril o pogojih za celodnevni pouk, je opozoril na številne pomanjkljivosti oziroma probleme, ki jih bo potrebno odpraviti. Na centralni šoli za celodnevno bivanje otrok trenutno še ni pogojev. Učenci od prvega do i četrtega razreda imajo pouk v dveh izmenah in bodo najbrž še precej dolgo v šoli le pol dne. Učenci višjih razredov pa bi lahko imeli celodnevni pouk, če bi bila zmogljivost kurilnice večja, če bi imela šola kleti za ozimnico, večjo kuhinjo in jedilnico, primerne sanitarije, prostore za šolsko svetovalno službo, prostore za šolsko ambulanto in izolirnico za bolnike in še eno telovadnico. Poleg tega pa za uvedbo novega načina pouka manjka tudi 8 učiteljev. Večje možnosti za prehod v celodnevno šolo imajo podružnične šole. Že prihodnje leto naj bi z novim načinom dela začela osnovna šola na ' Sovodnju. Prvotno so predlagali Javorje, vendar bi bili stroški za pre- ureditev preveliki. Tudi šolo na Sovodnju bodo obnovili in napeljali centralno kurjavo ter namestili .še enega učitelja. Sedfcj sta poučevala dva. Stroški obnove in centralnega ogrevanja ne presegajo možnosti proračuna občinske izobraževalne skupnosti. Pogoje za uvedbo celodnevnega pouka ima tudi podružnična šola v Dražgošah. Kot je povedal ravnatelj osnovne šole Železniki, Franc Benedik, kamor šola v Dražgošah spada, so se o uvedbi celodnevnega pouka že pogovarjali z vaščani. Šola je bila zgrajena po vojni in je ne bi bilo treba obnavljati oziroma preurejati. Potrebno bi bilo na novo opremiti učilnico za svobodne dejavnosti in urediti sanitarije ter pomožne prostore. V Dražgošah poučuje le ena učiteljica, ki v šoli tudi stanuje. Ker ima šola še eno prosto stanovanje, najbrž ne bi bilo težko dobiti še ene učne moči. Prav stanovanja za prosvetne delavce pa so največja ovira pri zaposlovanju novih učiteljev. Ker ni stanovanj, razpisi ostajajo brez odziva. Zato so se dogovorili, da bodo 60 odstotkov sredstev, ki ostajajo šolam za reševanje stanovanjskih vprašanj, združevali na ravni občine in sk'upno reševali stanovanjska vprašanja tam, kjer so najbolj pereča. Občinske družbenopolitične organizacije pa bodo skušale najti še druge vire financiranja, predvsem s pomočjo solidarnostnega sklada za gradnjo najemniških stanovanj. L. Bogataj Letos na 8481 metrov visoki Lani so dosegli naši alpinisti v domačih gorah in v Dolomitih, Centralnih Alpah,na Aljaski, v Afriki, Andih, na Kavkazu, Pamirju, Hin-dukušu in Himalaji sijajne uspehe. Krona vsega je bila V. JAHO, ki je osvojila 7902 metra visoki Kangba-čen. Sdaj smo sredi priprav na VI. JAHO, katere cilj je 8481 metrov visoki Makalu, »srečna gora«, kot jo imenujejo Francozi, peti najvišji vrh sveta, ki leži na meji med Tibetom in Nepalom, blizu zemeljskega »tretjega pola«, najvišjega Mont Evere-sta. Cilj naših alpinistov je edinstven vzpon po južni steni. Tam so bili že leta 1972, vendar so morali pod vrhom odnehati. Leta 1955 sta na »srečno goro« kot prva stopila Francoza Lionel Terrav m ban Couzy. Kmalu se jima je pridružil tudi osvajalec Mont Kveresta Ed-mund Hillarv. Slovenci smo bili v osrčju, Maka-j luja pod vodstvom Ale.ša Kunaverja leta 1972. Južna stena je visoka 3500 metrov. Janko Ažman iz Mojstrane in Matija Maležič iz Ljubljane sta bila 24. oktobra blizu cilja. Obtičala sta*82(X) metrov visoko, 280 metrov pod vrhom, vendar sta morala odnehati. Dolg iz leta 1972 smo se odločili poravnal I let os. Makalu jska odprava se bo predvidoma pod vodstvom Aleša Kunaverja in članov lanske odprave na Makalu dužna stena Makalu/a — HISI m Kanghačen, odprave i/, leta 1972 ter nekaterih »novih« alpinistov podala na pot sredi avgusta. Ra/n<> tabori št e ho stalo na ..rdeči tkali« pri hote lu Makalu, kjer so /e taborile številne odprave. Od tod se bo žarelo osvajanje južne stene in vrha Maka luja. Osvojitev »srečne sort« bi nas porinila I« /a stopnico Vile V svetovnem alpinizmu! V. Z. Modelarsko tekmovanje pri Šobcu Občinski svet zveze organizacij za-tehnično kulturo Radovljica je v soboto, 31. maja, in naslednji dan organiziral na jezeru pri Šobcu v Lescah modelarsko tekmovanje ladijskih modelov. V soboto je bilo občinsko prvenstvo ladijskih modelov razreda MC-1 in MĆ-2. V nedeljo pa je bilo republiško prvenstvo ladijskih modelov razreda RC-1 z mednarodno udeležbo. Rezultati najboljših: modeli motornih čolnov razreda MČ-1 — 1. Zlaten Kovačič, osnovna šola Bohinjska Bistrica, 2. Jože Maček, osnovna šola Gorje, 3. Iztok Ličer, osnovna šola Bohinjska Bistrica. Ekipno je bila prva osnovna šola Bohinjska Bistrica. Modeli motornih čolnov razreda MČ-2 — 1. Andrej Srna, osnovna šola Gorje, 2. Andrej Mikič, osnovna šola Lesce, 3. Matjaž Lazar, osnovna šola Gorje. Pri ocenjevanju modelov motornih čolnov je bil najbolje ocenjen model Alenke Kastelic, drugi je bil model Srečka Janše in tretji model Cena Ferjana. Najboljši rezultati radijsko vodenih modelov razreda Fl-El — 1. Peter Burkeljc, BMK Ljubljana; razred F1-E500 - 1. Peter Burkeljc, BMK Ljubljana; razred Fl-V2,5 - 1. Miro Klanjšek, BMK Ljubljana; razred F1-V5 — 1. Toni Ramšak, BMK Ljubljana; razred F1-V15 - 1. Peter Burkeljc, BMK Ljubljana; razred F3-V — 1. Miro Klanjšek, BMK Ljubljana; razred F3-E - 1. Matija Segina, MTC Ljubljana. C. Rozman Očiščevalna akcija Učenci osnovne šole Franca Bukovca iz Preske so v celodnevni akciji »Očistimo naš kraj« očistili vseh odpadkov naselja Medvode, Vaše, Preska, Goričane in Svetje. Obenem so v sodelovanju s turističnim društvom Medvode prevzeli stalno skrb nad čistočo okolice ceste I. reda Kranj-Ljubljana skozi Medvode, -fr Sadje na Gorenjskem za zdaj dobro kaže Za zdaj sadje na Gorenjskem kaže, da bo dalo lep in.obilen pridelek, zlasti hrušk pa tudi češnje bodo dobro obrodile. Nekaj manj bo verjetno letos jabolk in tudi sliv, ker je v času cvetenja precej deževalo. Siqer pa bo pridelek odvisen tudi od nadaljnjega vremena. -an Poplave še niso ukročene Pred nedavnim je bilo v Cerkljah posvetovanje o idejnem projektu regulacije potokov Pšata, Doblič in Reka. Posvetovanja so se razen predstavnikov krajevnih skupnosti s cerkljanskega področja udeležili tudi predstavniki Splošne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava in Gorenjske. Na posvetovanju so ugotovili, da je idejni projekt regulacije v delu, vendar bo njegovo uresničevanje terjalo precej denarja. Ker groze poplave v vsakem večjem deževju, so se odločili že vzporedno z izdelovanjem idejnega projekta urejevati nekatera najnujnejša dela, začenši v zgornjem toku Reke in dalje proti Cerkljam in Brnikom. Razpravljali so tudi o vodah, ki poplavljajo Velesovo, Praprotno polico, Poženik, Zalog, fazanarijo itd. -an Nova pot Planica — Pokljuka Nova planinska, gozdovniška in taborniška pot se bo imenovala PP (Planica — Pokljuka). Ze več let jo načrtujeta dva ljubitelja in pozna valca Julijskih Alp. Odprta bo letos, ko praznujemo 50. obletnico gozdov niške organizacije, 30. obletnico osvoboditve m 25. obletnico taborniške organizacije Posebno jo bodo veseli samotni popotniki in ljubitelji gorske favne in flore Začetek poti DO v Planici, na Ovčji strani Ponc. Popotnik se bo na PP srečal s Trav nikom in Mojstrovko, Slemenom, Karenškimi policami, Krnico, Vane- /rvim robom, Luknjo pečjo, škrbino, Rjavino, Priivcem, Pungartom in Toscem, od koder je čudovit pogled na Blejsko in Bohinjsko jezero« ( il ii PP ho^ta pri obeh jezerih. 11. Z. Kadrovsko splošni sektor delovne organizacije soua Urara industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov isce VODJO BIROJA za študij dela in časa Od kandidata pričakujemo, da ima visoko strokovno izobrazbo in najmanj 3-letno uspešno prakso na področju študija dela. Kandidatu nudimo možnost nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja s področja sodobnih metod proučevanja dela. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom 00 delovnih dni. Obenem vabi k sodelovanju: 1 DIPLOMIRANE INŽENIRJE STROJNIŠTVA za konstruiranje in projektiranje orodij, strojev in naprav, 2 DIPLOMIRANE EKONOMISTE in DIPLOMIRANE KOMERCIALISTE za delo v nabavnem sektorju, 3. STROJNE TEHNIKE za konstruiranje orodij/strojev in naprav, 4. GRADBENEGA TEHNIKA za investicijska dela in nadzor, 5. EKONOMSKE IN ADMINISTRATIVNE TEHNIKE s prakso ali brez prakse za delo v splošnem kadrovskem in nabavnem sektorju, 6. KEMIJSKE TEHNIKE za delo v tehnološki pripravi proizvodnje 7. REZKALCE in OBRATNE ELEKTRIČARJE Pismene prijave sprejema kadrovsko splošni sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do 20. 6. 1975. O sklepu sveta za medsebojna razmerja bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka razglasa. Splošno gradbeno podjetje E H N I K Skofja Loka bo sprejel za šolsko leto 1975/76 v I. letnik 13 učencev za poklic zidar 10 učencev za poklic tesar 1 učenca za poklic železokrivec 1 učenca za poklic stavbni ključavničar 1 učenca za poklic vodovodni instalater 1 učenca za poklic obratni električar Cas šolanja traja 3 leta. Mesečne nagrade učencev v I. letniku znašajo do 1100 din, odvisno od učnega uspeha. V času 5-mesečnega teoretičnega izobraževanja delovna organizacija plača učencu stroške vseh šolskih potrebščin in prevozne stroške. Pogoji: a) uspešno končana osnovna šola b) kandidat ne sme biti starejši od 18 let c) zdravstvena sposobnost za izučitev poklica Učencem, ki imajo uspešno končani 7. razred, delovna organizacija krije stroške šolanja za H. razred na večerni šoli pri Delavski univerzi s pogojem, da po uspešnem zaključku H. razreda sklenejo učno pogodbo za izučitev poklica zidar ali tesar. Kandidati morajo za sprejem v učno razmerje osebno predložiti v kadrovsko službo delovne organizacije: — prošnjo za sprejem v učno razmerje — zadnje šolsko spričevalo — rojstni list — potrdilo o premoženjskem stanju Rok prijave je do 31. julija 1975. Podrobnejše informacije o vseh pogojih in ugodnostih učencev v nafti delovni organizaciji kandidati dobe v kadrovski službi delovne organizacije. TPP ZARJA Jesenice -TOZD INDUSTRIJA-OBRT Odbor za medsebojna razmerja objavlja na podlagi sklepa Odbora za medsebojna &tzmcrja delavcev TOZD Industrija-obrt naslednje delovno mesto, ki bo prosto 1. julija 1975: vodja radio in T V servisne delavnice Pogoji: 1. elektrotehnik — šibki tok 2. 4 leta delovnih izkušenj na vodstvenem delovnem mestu v stroki 3. zaželena praksa na delu z radio in TV aparati. Kandidati naj svoje ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj i'1 potrdilom o strokovni izobrazbi pošljejo najkasneje v 15 dneh od objave na naslov: TPP ZARJA Jesenice — kadrovsko socialna služba Jesenice, Tit ova 1. Stanovanja ni na voljo. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam 7 mesecev brejo KRAVO jn kosilnico za traktor Ferguson. Virmaše 34, Skofja Loka 3271 Prodam 1 ha stoječega SENA. Le-tence 11, Golnik 3305 Prodam stoječo MRVO. Luše 29, Šenčur . 3306 Prodam trodelno OMARO. Cena za motorna kolesa tcnrras KREDITI ! Slovenija avto pri Ribnikar Matevžu, Kranj, Ljubljanska 5 od 6. do 14. ure. 3244 Nujno prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Bled, Ribenska 12 a, Steklarstvo 3246 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967. Šorlijeva 19, Kranj 3316 Prodam FORD TAUNUS 1600 L — caravan. Ogled vsak dan od 18. do 19. ure. Ažman Franc, Alpska 8, Lesce, tel. 75-416 3317 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967, dobro ohranjen. Ogled popoldan. Žuran Mirko, Hudo 7. Tržič Prodam FIAT 1300, letnik 1971. Darja Novak, Gorenjska 39, Radovljica 3319 Kupim dobro ohranjen RENAULT 10. Podlipnik Jože, Dobro polje 9 a, Brezje 3320 Prodam pod ugodnimi pogoji DIANE 6, letnik 1969. Ima obnovljeno karoserijo in stroj. Šilar, Zg. Bitnje 7, Zabnica 3321 AVTOPRIKOLlCO, nosilnost 600 kg, prodam. Jakun Janez, Za žago 2, Rečica, Bled 3322 Odstopim vrstni red za VW 1200 J. Dobava v juniju. Zg. Bitnje 136 zmerna. Rozman, Groharjevo naselje 6, Skofja Loka 3307 Prodam 9 mesecev starega KONJA in 8 mesecev brejo KRAVO. Klane 18, Komenda 3308 Prodam KRAVE po izbiri in eno !eto starega BIKCA. Bezlaj, Zg. Pir-niče 124 a, Medvode 3309 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Podljubelj 78 3310 Prodam dobro ohranjeni OMARI »n dve LEŽIŠČI. Ogled popoldne. Benčič, M. Pijade 48, Kranj 3311 Prodam ohranjen KAVC. Šoštanj Šorlijeva 31, Kranj 3312 ŠKOTSKO OVCARKO, staro 2 leti, prodam. Lukan Gregor, Trata 31, Skofja Loka 3313 Prodam težko KRAVO s teletom in BIKCA, 6 mesecev starega. Polica 2, Naklo 3314 Prodam dobro ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) Šorlijeva 19, Kranj 3315 Prodam dve KRAVI. Ogled samo Popoldan. Joža Žemlja, Vrba 24 3265 Prodam tri uokvirjene slike (fotografija) za 150,00 din. Naslov v oblasnem oddelku 3165 vozila .Prodam osebni avto SKODA, let-nlk 1970, karamboliran. Ogled vozila Poletna izbira . za motorna kolesa toraos KREDITI ! Slovenija avto Prodam avto PRIKOLICO, primerno tudi za- traktor, nosilnost 2000 kg. Poizve se v trafiki ali bencinski črpalki Cerklje 3324 zaposlitve SODELAVCA ali SODELAVKO sprejmemo za določen čas za administrativna dela — pisanje prevoznih dokumentov. VEKTOR - poslovalnica Kranj 3326 ZIDARSKO in FASADERSKO delo sprejmem. Garantirano kvalitetno delo. Kušej Mustaf, Rupa 23 b, Kranj 3327 VsjUsul KRANJ ženske, moške in otroške konfekcije ter pribora za lov, ribolov in kampiranje .... Poletna izbira belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314177 telex 31 260 yu bel SadolinPX65 — uživa mednarodni sloves — odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki — najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa — uničuje plesen m /ujedalce ter je odporen pred vremenskimi vplivi — služi /a osnovni ter končni prema/ m je izdelan v 13 batvah — Zahtevajte prospekte in navodila za uporabo Zaposlimo žensko moč za pobiranje zank. Delo je na domu. Oglasite se v ŠIVALNICI SERVISNEGA PODJETJA, Koroška c. 16, Kranj, (Pokojninski zavod) 3328 stanovanja V Škofji Loki iščem sobo, lahko tudi neopremljeno. Likar Ivanka, Frankovo naselje 74 a, Skofja Loka obvestila Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se Jia tel. 60-801 ostalo Šolar Ciril, Kališe 8, Železniki pre-klicujem žaljivke, izrečene proti Pogačniku Janezu, Kališe 4, Železniki 3329 Kranj CENTER 10. junija slov. barv. POVEST O DOBRIH LJUDEH ob 16., 18. in 20. uri 11. junija slov. barv. POVEST O DOBRIH LJUDEH ob 16., 18. in 20. uri 12. junija franc. barv. krim. POLICIJA NEKAJ PRIKRIVA ob 16. in 18.. uri, amer.-angl. barv. ljub. VELIKI GATSBY ob 20. uri Kranj STORŽlC 10. junija amer. barv. vestem VSE MESTO JE KRIVO ob 16., 18. in 20. uri 11. junija angl. barv. CS krim. ROP PO NALOGU BRITANSKE TAJNE SLUŽBE ob 16., 18. in 20. uri 12. junija hongkonški barv. pust. V ZMAJEVEM GNEZDU ob 16., 18. in 20. uri Tržič 10. junija angl. barv. CS krim. ROP PO NALOGU BRITANSKE TAJNE SLU2BE ob 18. uri za motorna kolesa KREDITI ! Slovenija jflgj avto 11. junija amer.-ital. barv. vestem PREGON ZA PLENOM ob 18. in 20. uri 12. junija ital.-amer. barv. vester PREGON ZA PLENOM ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 10. junija ital.-amer. barv. vestem PREGON ZA PLENOM ob 18. uri 11. junija ital. barv. IGRA Z OGNJEM ob 18. in 20. uri 12. junija ital. barv. IGRA Z OGNJEM ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 10. junija franc. barv. ljub. SKUPNA POSTELJA IN MIZA ob20. uri 11. junija (rane. barv. ljub SKUPNA POSTELJA IN MIZA ob 18. in 20. uri 12. junija amer. barv. pust. GUSARJI Z ZELENEGA OTOKA ob 20. uri Železniki OBZORJE 11. junija amer. barv. krim. UMAZANE ROKE NAD MESTOM ob20. uri Radovljica 10. junija hongkonški barv. pust. NEPRE-MAGLIIVI BOKSAR ob 20. uri 11. junija franc. barv. vojni STANJE V REDU ob 20. uri 12 junija amer. barv. zabavni PAPIRNATI MESEC ob20. uri Bled 10. junija amer. barv. zabavni PAPIRNATI MESEC ob20. uri 11. junija amer. barv. zabavni PAPIRNATI MESEC ob 20. uri 12. junija franc. barv. vojni STANJE V REDU ob 20. uri Veliki Gatsby Režija: Jack Clayton Gl. vloge: Robert Redford, Mia Farrow Nedvomno je Veliki Gatsbv skrbno pripravljen, z ustvarjalno zavzetostjo in disciplino oblikovan dosežek, kar se kaže tudi v dobri igri obeh glavnih igralcev, vendar pa kljub svojim ambicijam ostaja tgolj na opisnem nivoju literarne predloge z enakim naslovom Scotta Kilzgeralda, po kateri je režiser Botra Francis Ford Coppola napisal scenarij. Tei prvi značilnosti, praviloma velja skoraj /a vse filme z i/.hodiAcem na literarni predlogi, se pridružuje druga, modna in se navezuje na čas dogajanja. Zgodba o skrivnostnem in lepem bogatašu Gatshvju, ki v svojem razkošno opremljenem dvorcu prireja velike zabave, katerih se sam ne udeležuje, je namreč postavljena v trideseta leta, ki so časovni okvir mnogim filmom zadnjih let. ('lavtonovo delu je zbudilo med ameriškimi gledalci precej zanimanja, medtem ko kritiki niso biii niti približno (oliko zadovoljni, saj so očitali filmu preveč i a/kos |a, prel liano romantičnost m premajhen knlični odnos do din a\ na\ ■negfl družbenega sloja. Film je bil prikazan na let ošn iem Fesi u M G tovarna vijakov •m VljaKOV plamen kropa SLOVENSKE ŽELEZARNE TOVARNA VIJAKOV PLAMEN KROPA s p.o. Objavlja razpis štipendij za šolsko leto 1975/76: - 2 štipendiji na strojni fakulteti — 2 štipendiji na ekonomski fakulteti - 1 štipendijo na TSŠ - metalurška smer - 1 štipendijo na TSŠ - strojna smer - 2 štipendiji na ESŠ — 2 štipendiji na UAŠ — 1 štipendijo na delovodski šoli — strojna smer — neomejeno število prostih mest za učence v gospodarstvu Prijave na razpis oddajte na obrazcu DZS — 1,65 z dokazili o materialnem položaju in učnem uspehu v zadnjem letu šolanja. Rok razpisa 28. 6.1975. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 8 dneh od dneva poteka razpisnega roka. Prijave pošljite na naslov SŽ — Tovarna vijakov PLAMEN Kropa s p.o., 64245 KROPA. Na podlagi 13. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Klinični center v Ljubljani TOZD INŠTITUT ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKULOZO GOLNIK Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD objavlja prosto delovno mesto šefa tehnično vzdrževalnega oddelka POGOJI: Kandidat mora imeti višjo ali srednjo izobrazbo tehničnih strok in tri leta delovnih izkušenj. Objavljeno delovno mesto je vodstveno, ni pa podvrženo reelekciji. Podrobnejše informacije o objavljenem prostem delovnem mestu lahko kandidati dobijo na upravi Inštituta. Ponudbe za objavljeno prosto delovno mesto, naslovljene na odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, bo sprejemala kadrovska služba Inštituta 15 dni po objavi. Ponudbam je treba priložiti dokazila o strokovni izobrazbi ter podatke o dosedanji zaposlitvi odnosno delu. PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ objavlja na podlagi 10. člena sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, prosta delovna mesta inkasantov za pobiranje stanarine na področju mesta Kranja. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da imajo dokončano osnovno šolo 2. da imajo 6 mesecev delovnih izkušenj na enakih oz. podobnih delovnih mestih. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom oziroma nepolnim delovnim časom (3 ure dnevno). Kot poseben pogoj je določeno poskusno delo, ki bo trajalo 30 dni. Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh po tej objavi na naslov: Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 67 V Izbira kandidata bo opravljena najpozneje v 10 dneh po poteku objavljenega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. CGPDELO TOZD ČASOPISI, Podružnica Kranj, Koroška 16 sprejme takoj prodajalke — prodajalce za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih: v Kranju, Radovljici, Gorenji vasi in Naklem pri Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Škofji Loki. Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoji: prodajalec (s končano šolo za prodajalce) ali priučen prodajalec z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu. raznašalce za Delo v jutranjih urah za območje Jesenic ter v Kranju. Delo je pogodbeno in primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. Nastop delajo možen takoj. Kandidati dobijo informacije V podružnici 0(»'P Delo Kranj,, Koroška Ki, telefon tJl-*2N0, informacije za raznašalce pa daje tudi podružnica Dela na Jesenicah, Titova 41), telelon 81-698: Prijave na objavo sprejema Podružnica Delo Kranj, Koroška 16. (fe) industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska cesta 22 razpisuje prosta delovna mesta za: 1. več kvalificiranih strugarjev 2. več kvalificiranih rezkalcev Pogoji: kvalificirani strugar oziroma rezkalec z eno- do tri-letno prakso Samskim delavcem nudimo stanovanje v Samskem domu. Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja v 15 dneh od dneva objave razpisa. Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. J£ jŠB VR Triglav in Sava iz lige Končano je tekmovanje nogometnih enajsteric v zahodni conski nogometni ligi. Prvak bo po vsej verjetnosti Primorje, ki je le za točko pred Litijo. Toda o tem, kdo bo zapustil ligo in kdo bo prvak, bo odločala komisija za amaterizem pri NZ Slovenije. Na dlani pa je, da ligo zapustijo Triglav, Jadran in Sava. Torej kaj klaveren konec obeh ligašev gorenjske metropole. Enaka usoda pa čaka po vsej verjetnosti tudi Tržič, ki je na devetem mestu. Njegovo usodo o obstanku pa bodo še dve koli krojili Maribor, Slavija in Ljubljana. Če se namreč Maribor vrne v slovensko ligo in če iz nje izpadeta še Slavija in Ljubljana, to čaka poleg Tržiča Se loški LTH. Torej kaj neslaven konec gorenjskih Predstavnikov v ZCNL, saj je le Kamnik v mirnih vodah. * Oba Kranjčana sta pred f pomladanskim startom tntela kaj slabo bero točk iz prvega dela prvenstva. Triglav je bil s 7 točkami deseti, Sava pa s 5 na zadnjem mestu. Oba sta v pripravljalni dobi imela skrbne priprave. Pri tem Sava boljše kot njegov sosed z levega hrega. Oboji so startali slabo in skozi vseh 11 kol igrali spremenljivo. Sicer sta oba imela še teoretične možnosti za uspeh, ki so nato z nekaterimi porazi in neodločenimi izidi splavali po vodi. Na boljšem je bil Triglav. Toda tudi ti so s porazi na domačem igrišču proti LTH in Taboru in v zadnjem kolu še s Savo zapravili še te možnosti. Moštvu, ki doma ne zmaguje, ne preostane drugega kot 8{*mo slovo od najboljših V ligi. Za uteho od slovesa pa nam bo ostala tekma v derbiju mestnih tekmecev v zadnjem kolu, ko sta moštvi prikazali dober nogomet. Čast gorenjskega nogometa, posebno pa še kranjskega, bo v prihodnji sezoni 1975/76 reševal novi ligaš gorenjski prvak Korotan. Le -ta naj bi reprezentiral kranjski nogomet v ZCNL. Toda tudi oni se morajo zavedati, da so sedaj edini ligaši gorenjske metropole. Napeti bodo morali vse sile, da z dobro fizično pripravljenostjo ne zapravijo ugleda. Pri tem pa jih bo prav gotovo finančno podprla tudiTKS Kranj. 1). Kumer Sprejet program TKS Kranj za leto 1975 Na 3. seji skupščine telesnokultur-ne skupnosti Kranj so v četrtek sprejeli program dela in finančni načrt za letošnje leto. To je bila osrednja točka zbora delegatov krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela in telesnokul-turnih organizacij. V kranjski občini so se dogovorili delegati, da bodo namenili za osnovno dejavnost teles-nokulturnih organizacij 3,750.000 din (22 % več kot leta 1974). Za skupne programske naloge 651.737 din (9%), funkcionalno dejavnost TKS Kranj 780.000 din (25 %), za vzdrževanje objektov 1,250.000 din (31 %), za adaptacije in investicije pa le 345.000 din (84 % manj kot v letu 1974). Sredstva za redno dejavnost TKO so razdelili na osnovi kriterijev, ki so bili sprejeti na 2. seji skupščine TKS Kranj. Največ sredstev bo prejelo Športno društvo Triglav, ki v 11 klubih združuje 1570 članov. Na drugem mestu je športno društvo Sava (7 klubov in 650 članov), od podeželskih organizacij pa bo največ sredstev prejelo ŠD Šenčur. Na skupščini so obravnavali tudi program gradenj družbenih objektov v krajevnih skupnostih. V zadnjih desetih letih v kranjski občini ni bilo zgrajenega praktično nobenega rekreativno športnega objekta. Danes manjka nekaj prepotrebnih centralnih rekreativnih objektov, poleg tega pa je.treba nujno pričeti z gradnjo takih objektov po krajevnih skupnostih. V programu je gradnja umetnega drsališča, strelišča za malokalibrsko puško in pištolo, izgradnja športnega parka v Šenčurju, nogometnega igrišča v Naklem, asfaltiranje ploščadi (za rokomet in košarko ter pozimi za drsališče) pred Kazino na Jezerskem, dva teniška igrišča in odbojkarsko igrišče na Golniku, izgradnja manjše športne dvorane v Dupljah, ureditev stadiona in doma Partizana v Stražišču, ureditev igrišč za rokomet in košarko v Voklem, Vogljah, Kokrici in drugod. Vsi ti objekti bi veljali skupaj 3,4 milijarde starih din, od tega bi samo umetno drsališče v Kranju porabilo skupaj 2 milijarde din. TKS Kranj je tudi ena izmed podpisnic družbenega dogovora o združevanju sredstev za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih kranjske občine. Na seji so sprejeli tudi statut in poslovnik TKS Kranj. , 'V t Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD Veleprodaja Kranj, n.sol.o v združenem delu Veletrgovina Živila Kranj, n.sol.o objavlja prosto delovno mesto VRATARJA-TELEFONISTA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — dokončana osnovna šola — izpit za telefonista — 1 leto delovnih izkušenj Poskusno delo na tem delovnem mestu je 30 dni. Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi delovnega mesta kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6. Kolesarji Save uspešni na dirki po Srbiji V soboto se je v Prištini s popolnim zmagoslavjem kolesarjev ČSSR končak' letošnja dirka po Srbiji. Na prva štiri mesta so se uvrstili sami Cehi, 5. je bil Poljak, 6. zopet Čeh in 7. najboljši Jugoslovan, lanskoletni zmagovalec Jože Valenčič (Sava Kranj). Ekipno je zmagala ČSSR, Kranjčani pa so bili 4., kar je pravzaprav velik podvig, saj so edini startali le s tremi tekmovalci, kajti odlični Kraker ni mogel startati zaradi poškodb, ostali Kranjčani pa zaradi obveznosti v šoli in službi. Kljub temu so bili do predzadnje etape na 3. mestu, tedaj pa jih je po zaslugi Janjića prehitela ekipa Radničkega. Rezultati — končna uvrstitev: po- samezno: 1. Bartolšič 17,37.34, 2. Kališ 17,42.11, 3. Henke 17,44.20, 4. Moravec (vsi ČSSR) 17,46.02, 5. Jag-la (Poljska) 17,46.55, 6. Bartonjiček (ČSSR) 17,53.57, 7. Valenčič (Sava) 17,55.35, 8. Janjić (Radnički), 9. Fre-lih (Rog), 14. Zakotnik (Rog), 15. Rakuš (Sava), 18. Arsovski (Rog), 19. Žagar (Sava), 21. Vidmar (Astra); ekipno: 1. ČSSR 53,06.22, 2. Poljska 53,41.26, 3. Radnički 53,56.56 4. Sava 53,57.50, 5. Rog, 6. Italija, 7. Grčija, 8. Bolgarija, 9. Astra, 10. A P Vojvodina; uvrstitve Valenčič^ po etapah: 9., 14., 2., 1., 15. in 7. Starta-lo je 60 tekmovalcev, dirko pa jih je zaključilo 40. t. Jelovčan Mladost: Triglav 5:5 Vaterpolisti kranjskega Triglava so s člani in mladinci gostovali v soboto in nedeljo v Zagrebu, kjer so se v dveh tekmah pomerili s prvoligašem Mladostjo. Tekmi sta bili v okviru priprav na novo sezono. Čeprav Kranjčani niso nastopili v svoji gorenjska nogometna liga Boj za obstanek Naslov prvaka v gorenjski članski I °K<>metni ligi jo že pred dvema ko-°ma praktično osvojil kranjski Ko-°tan. Bolj zanimivo je sedaj tekmo-**nje, katera ekipa izmed petih, ki je j** »epu lestvice, bo ostala tudi jese-Jjj^V gorenjski nogometni ligi. Rezul- PREDDVOR : BOHINJ 2:1 ^ enakovrednem srečanju so imeli •G Uspeha domačini in tako osvojili Vt> pomembni točki v borbi za ob-Slanek. Sodil je Piškur iz Lesc. BLED : ŠENČUR 2:0 ^ '>(> nekaj neuspelih tekmah so tO- rat Blejci doma le zmagali. Bili so v P^jnoČi m so zasluženo osvojili obe ()tki. Sodil je Vrečko z Jesenic. x LESCE : BRITOF2:l llJObe ekipi se borita za obstanek v K' Zaradi tega je bila tekma tipično '|,'v,,iist vena in borbena. Sodil je °rkar i/, Kranja. JESENICE : primskovo 1:0 domačini so h služeno osvojili eno točko. Sodil je Grošelj iz Škofje Loke. NAKLO : ALPLES2:2 Tekma je bila enakovredna, napadalci pa so zapravili vrsto idealnih priložnosti za zadetek. Sodil je Valant iz Kranja. P. Novak najmočnejši postavi (brez Mohoriča in Kodeka), so zelo dobro zaigrali in dosegli v konkurenci članov v prvi tekmi neodločen rezultat, v drugem pa so izgubili le z golom razlike. Rezultati — člani: Mladost : Triglav 5:5 (0:3, 3:1, 2:0, 0:1), strelci za Triglav: Švarc 2, Velika-nje, Švegelj, M. Malavašič po 1. Mladost : Triglav 5:4 (2:1, 0:1, 2:1, 1:1); strelci: Z. Malavašič, Bal-derman, Švarc in Švegelj po 1. Mladinci: Mladost : Triglav 10:12 in Mladost : Triglav 10:7. Triglav je nastopil v Zagrebu z naslednjimi tekmovalci: člani: Vidic, Z. Malavašič, Balderman, Velikanje, Švarc, Planinšek, Švegelj, M. Malavašič, Nadižar; mladinci: Rant, Reisner, Šnabl, Stariha, Perkovič, Gale, VVagner, Strgar, Krašovec. Povratna tekma bo v soboto oz. v nedeljo v letnem bazenu v Kranju. "J. Javornik šport med vikendom težavo /mahali, očar ]<■ I brinovec i/. Kranja. Korotan i medvodh 2:2 i) Ni omačini s«- niso preveč trudili, je pa so zaigrali borbeno m /a NCMJOMKT — V ZCNL j«> bilo v nedeljo zadnje kolo letoAnjega prvenstva. . -Rc/.ultati: Triglav : Sava 0:1 (0:1), Kamnik : Trzie 2:0 (2:0), LTH : Litija 1 :R (1:4). Leittvica iS ni povm-m jasna, naj fte niso dokončno rešene pritožbe in neupoštevane kuni, ki jih je klubom i/rckla prvostopenjska komisija NZS. Kljub vsemu pa lahko te danes ugotovimo, da sta iz lige izpadla oba kranjska ligaša Tirglav in Suva, ki bosta jeseni igrala v gorenjski ligi. V nevarni coni za izpad pa sta tudi LTH in Tržič. ROKOMKT - V II. /.vezni ligi so tudi končali. Naslov prvaka je osvojila Podravka, i/. lige pa sla izpadli dva slovenska ligaša Alples in Velenje. Na sadnji tekmi so rokomet ašne i/. Železnikov iloma ilgubile s |.">;22 l">. 13) 1 ekipo Zameta V republiški moški ligi sta gorenj* k.* predstavnika Igrala takole. Sevnica Šeiu 31:29 (16:13), Šoštanj : Tržič 23:21 (9:11 >. Tudi v tej ligi je le /n.in prvak, in sicer Inles i/. Ribnice, i/, lige pa bodo odšli v consko ligo Drava, Rudar in Tržič. Zato bo zadnje kolo le še formalnost Tržič se bo pomeril /. Dravo, Se il pa bo igral z mariborskim Branikom. V ženski republiški ligi je bilo digrano predzadnje kolo. Sava je premagala Usnjar s 1.1:12 (5:8), in si tako dokončno zagotovila obstanek v ligi. V zadniem kolo bodo Kranjčanke igrale V Hrastniku s Steklarjem, ki je na zadnjem mestu. KOŠARKA — Kranjski Triglav je s težavo premagal šele v podaljšku .Jezico s 101)94 (85:85, ;|H:.'I7), Triglav je slabo zaigral, gostje pa so prikazali zelo borbeno igio. V SKI. B pa so Jeeenicanl izgubili s Salonitom.e B.'{:74 (30:34). V ženski republiški ligi sta gorenjska predstavnika igrala takole: Kladivar : Ilirija H7:72 (42::15), Kroj iJetiea35:99 (>,18; članice: 800 m: 4 Reja2:UM. krogla l Kladnik 12,40. 1*00m; 1 Reja4:50,1. J. J. Ob os?iovni šoli »Padlih prvoborcev« v Žireh so v začetku aprila Žirovei začeli urejati novo košarkarsko igrišče. Vsa zemeljska dela .so opravili učenci domače šole, pri zahtevnejših delih pa so veliko pomagali tudi žirovski obrtniki. Po predvidevanjih bo novo igrišče asfaltirano še pred koncem šolskega leta. Učenci'šole v Žireh so bili pred tem prisiljeni gostovati na drugih igriščih v kraju. V zimskem času bodo na asfaltni plošči košarkarskega igrišča uredili drsališče, (-jg) - Foto: F. Perdan Doslej najbogatejša izbira modnih oblačil v Kranju! ELITA, Kranj vam je pripravila za poletne dni V SALONU, Kranj, Titov trg 7 — ženske letne obleke, — ženske letne bluze in krila, — jeans oblačila, — letne moške obleke in pokrivala Najnovejši moderni in klasični modeli. Za vsako postavo in za vsak okus. Kupljeno blago brezplačno popravimo. Kljub poškodbi državni prvak Zadnjič, ko sem premišljeval o našem sosedu Petru Logarju ter najinem pogovoru v jeseni lanskega leta in se mi je nehote utrnila misel, da bi ga zopet malo povprašal o njegovi temi — dviganju uteži, je Peter kot nalašč prišel i/, hiše in se odpravil na vrt. Rekel sem si: »Po svinčnik in po papir skočim, potem bom pa videl, kako je s tistim njegovim rekordom, ki ga je obljubljal.« Rečeno, Storjeno. Skočil sem po »pripomočke« in se odpravil na sosedov vrt. Nisem vedel, kako naj začnem, pa sem bleknil tjavdan: »Peter, če imaš kaj časa, mi povej, kaj je novega!« Čeprav se je delal kot da ne ve, pO kaj sem prišel in je z zračno pištolo lepo mirno streljal naprej, je kljub temu dejal: »Za koga pa misliš napisati?« »»Ja, za Glas, saj veš, da za druge ne. . .« sem hotel nadaljevati, pa me je prekinil in pristavil: »Kaj že spet?« »Sicer pa ti tako nimam povedati nič novega.« Nisem vedel, kako naj nadaljujem pogovor, pa sem še jaz vzel malo tisto pištolo in skušal zadeti tarčo. Vedel sem namreč le to, da se je pred kratkim nekje dobro odrezal in ker sem pozabil kje — zaradi velike koncentracije med streljanjem — sem dejal: »Ja, ali nisi zadnjič v Beogradu dobil zlate medalje?« »A ne, tisto je bilo pa v Požarevcu,« se je vmešal njegov prijetni oče. In potem je pogovor počasi stekel dalje. Malo smo streljali, malo smo se pogovarjali in končno sem le izvedel, kar me je zanimalo. Povedal mi je, da si je lani oktobra v Avstriji poškodoval komolec in da je bil od tedaj le na treh tekmah. »Zadnjič v Požarevcu, no tisto je bilo pa državno prvenstvo za mladince. Dvignil sem 102 kg v potegu in 130 v sunku in postal državni prvak v kategoriji do 90 kg. To sicer »Žeja« najuspešnejša Na pobudo OO ZSMS Železniki so v Selški dolini letošnjo pomlad organizirali »divjo« nogometno ligo: Sodeluje kar devet moštev iz okoliških naselij, zanimanje za posamezna srečanja, ki imajo bolj rekreativni kot tekmovalni pomen, pa je izredno, saj žogobrcniška mrzlica pretresa tako šolarje kot tudi njihove očete. Po treh kolih je lestvica naslednja: Žeja 3 a (i 0 20 11 6 Buldožerji • 3 2 0 1 7 4 i Veterani 2 1 1 1) 7 5 3 Bodic ar j i ^ 2 1 0 1 S 5 2 Selca 2 1 0 1 8 9 2 Bile bovs 3 1 0 2 6 8 2 Sokoli 3 1 0 2 3 6 2 Sapa 3 1 0 2 8, L2 2 Apostoli 3 0 1 2 10 1 R. P. ni najboljši rezultat, kljub temu pa je bil najboljši na prvenstvu,« je pristavil, potem pa nadaljeval. »Od lanske jeseni sem se s tem rezultatom popravil skupno za 15 kg, vendar sem dvignil tudi že več. Do državnega rekorda mi manjka le še 1,5 kg. Če tega ne dosežem do jeseni, potem bom takoj končal. Nima smisla,« se je razvnel. In potem smo govorili še o marsičem. Ugotovili smo, da pri nas veliko preveč damo na ligaško tekmovanje; da so rezultati naših (fvigalcev verjetno slabši od svetovne elite tudi zato, ker prav zaradi lige posamezni klubi forsira jo le po enega tekmovalca v vsaki kategoriji itd. Razdrli smo še marsikatero pametno in ko sem odhajal, sem namesto pozdrava dejal: »Jeseni se spet oglasim. Za Glas.« F. Jelovčan Obnoviti dom Na zadnji seji upravnega odbora TVD Partizan Javornik-Koroška Bela so se menili o obnovi doma na Javorniku ter o programu dela v prihodnjih mesecih letošnjega leta. Dom na Javorniku naj bi obnovili tako, da bi poskrbeli za nekatera notranja vzdrževalna dela, obenem pa tudi za ureditev igrišč v okolici doma. Telovadni dom je brez centralnega ogrevanja, zaradi stalnega pomanjkanja sredstev v precej žalostnem stanju, hudo pa primanjkuje tudi športne opreme. Letos razpolagajo z 8.000 dinarji, ki jih bodo v večini namenili za centralno ogrevanje ter za nakup opreme. D. S. Gorski reševalci na Kališču V četrtek, petek in soboto so se zbrali na Kališču .člani postaje Gorske reševalne službe Kranj, ki združuje okrog 50 reševalcev, in opravili obvezen preizkus znanja tehnike reševanja, nuđenja prve pomoči in drugih veščin, potrebnih za uspešno delo in posredovanje gorskega reševalca. Znanje so preverjali inštruktorji Jože Zvokelj, Tone Langerholc in Stane Rotar. Razen tega delujejo v sestavi kranjske postaje GRS tudi trije piloti helikopterja in vodnik lavinskega psa. Kranjski reševalci so na preizkusu znanja na Kališču pokazali, da niso usposobljeni le za reševanje in pomoč v gorah, temveč tudi v drugih razmerah. J k 15 Torek, 10. junija 1975 V Podljubelju uspeli dirki za državno in svetovno prnstvo v motokrosu Belgijcu Harryju Evertsu Velika nagrada Jugoslavije Na tretji dirki za državno prvenstvo v motokrosu za kategorijo 125 kubičnih centimetrov v obeh vožnjah zmagal Niko Šinkovec iz Orehove vasi pred Tržičanom Brankom Ahačičem, na nedeljski dirki za svetovno prvenstvo v kategoriji 250 kubičnih centimetrov pa je v prvi vožnji zmagal Čeh Zdenek Velky na ČZ, v drugi pa Belgijec Harry Everts na puchu, ki je na osnovi zbira točk iz obeh voženj osvojil tudi Veliko nagrado Jugoslavije — Kljub muhastemu vremenu obilo športnega užitka — Za popestritev koncert ansambla Avsenik, doskok padalca in prikaz letenja z zmaji Z uradno razglasitvijo rezultatov v nedeljo zvečer v prostorih osnovne šole v Bistrici pri Tržiču so se v Tržiču zaključile letošnje kvalitetne prireditve v motokrosu. Začele so se v soboto popoldne s III. dirko za državno prvenstvo v kategoriji motorjev s prostornino 125 kubičnih centimetrov. Omeniti kaže, da je že sobotna dirka privabila v Podljubelj kar pecej gledalcev, ki niso imeli možnosti videti le naših najboljših v tej kategoriji, temveč tudi svetovno elito v kategoriji 250 kubičrtih centimetrov, ki se je pognala na neuradni trening. Zmagovalec obeh voženj kategorije 125 kubičnih centimetrov je postal Niko Šinkovec (husqvarna) iz Orehove vasi, za petami pa mu je bil obakrat domačin in lanski najboljši v tej kategoriji Branko Ahačič na ztind"appu. Šinkovec in Ahačič sta bifa na sobotni dirki razred zase, čeprav se tudi Drago Predan iz Orehove vasi, Sil-vin Vesenjak iz Ptuja ter Miro Koš-nik, Ivan Justin, Janez Rozman in Matjaž Belhar iz Tržiča utegnejo razviti v dobre motokrosiste. Po sobotni dirki je vodstvo v državnem prvenstvu prevzel Niko Šinkovec s 70 točkami, drugi in tretji pa sta Drago Predan iz Orehove vasi in Branko Ahačič iz Tržiča, ki sta v treh dirkah zbrala 64 točk. V tekmovanju klubov je zmagala Orehova vas s 43 točkam:, drugi je bil Tržič s 30 točkami, tretji Ptuj s 30 točkami, na četrtem in petem mestu pa sta Slovenijaavto in Črnomelj. Nedeljski dirki za svetovno prvenstvo v kategoriji 250 kubičnih centi- metrov in Veliko nagrado Jugoslavije tako po obisku kot kakovosti ni kaj očitati. Spremljalo jo je blizu 20.000 gledalcev, sodelovalo pa je 32 dirkačev iz 15 držav. Prva vožnja je minila v znamenju boja med Cehom Zdenekom Vekvm, Zahodnimi Nemci VVeilom, Bauerjem in Mai-schem, Sovjetom Jevgenijem Ry-balčenkom, Američanom Jimom Po-merovem in Belgijcem Harrvjem Evertsem. Ameriški in sovjetski tekmovalec sta bila dolgo tretja oziroma četrta, vendar sta morala proti koncu dirke priznati premoč Nemcev Bauerja in Maischa. Zanimivo je, da je prvih dvanajst tekmovalcev prevozilo 19 krogov, zadnji, Danec Erling Klinge pa 11. Naš najboljši Leno Soštarič je obstal na 23. mestu, prevozil pa je 17 krogov. Zmagovalec prve vožnje Velkv je za zmago prejel 15 točk za svetovni pokal, VVeil, Bauer, Maisch, Rvbalčenko, Pome-roy, Everts, Avstrijec Lerner, Finec Vehkonen in Belgijec Joel Robert pa 12, 10, 8, 6, 5/4, 3, 2 in 1 točko. Za drugo vožnjo,- pred njo" je bil koncert Avsenikov, podelitev »zlate smučke« našemu najboljšemu smučarju Bojanu Križaju in prikaz letenja z zmaji, kar je bila prijetna popestritev nedeljske dirke in je marsikoga odvrnila od jeze na slabše vreme, je značilen polom favoriziranih Zahodnih Nemcev. Zmagal je Belgijec Everts, sledijo pa Rvbalčenko, Joel Robert, Pomerov, Mojsejev, Ander-son, Francoz Pean, Avstrijec Lerner, ki je nekaj časa celo vodil, Šved Palm in Belgijec Gehoers. Na 17. mestu je bil najboljši Jugoslovan [lip bled TRGOVINA na Rečici, tel. 064 77 328 vam nudi 5-20 % popusta do 30. junija pri nakupu najkvalitetnejšega stavbnega pohištva lastne proizvodnje potrošniški kredit brez porokov Trgovina je odprta vsak dan od 6. do 14. ure ob torkih do 18. ure in sobotah do 12. ure. Peter Šegula. Deset tekmovalcev je prejelo točke za svetovni pokal. Na osnovi seštevka točk iz obeh voženj (4 iz prve in 15 iz druge) je postal skupni zmagovelc VI. dirke za svetovno prvenstvo in dobitnik Velike nagrade Jugoslavije Belgijec Harry Everts. Leno Šoštarič je bil najboljši Jugoslovan in je zasedel 21. mesto. Skupni rezultati obeh dirk za SP in Veliko nagrado Jugoslavije: 1. Everts (Belgija), Pucrr-, 19 točk za SP; 2. Rybalčenko (SZ), CZ, 18 točk; 3. Velky (CSSR), CZ, 15 točk; 4. Pomerov (ZDA), Bultaco, 13 točk; 5. VVeil (ZRN), Maico, 12 točka; 6. Robert (Belgija), Suzuki, 11 točk; 7. Bauer (ZRN), Suzuki, 10 točk; 8. Maisch (ZRN), Maico, 8 točk; 9. Mojsejev (SSSR), KTM, 6 točk; 10. Lerner (Avstrija), KTM, 6 točk itd. Skupaj je prejelo točke za svetovni pokal 15 tekmovalcev. V seštevku za svetovno prvenstvo po šestih dirkah vodi Nemec Willy Bauer s 100 točkami pred Belgijcem Evertsom 90, Nemcem VVeilom 65, Švedom Andersonom in Nemcem Maischem 59, Falt-o (CSSR) 54, Američanom Pomeroyem 52 in zmagovalcem prvega teka v Podljubelju Velkyjem, ki je doslej zbral 50 točk. Naslednja, VII. dirka za svetovno prvenstvo bo v Zvezni republiki Nemčiji. Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan Zahodni Nemce Willy Bauer, ki s 100 točkami vodi v boju za svetovni pokal, je bil v nedeljo v Podljubelju v prvi vožnji tretji, v drugi preizkušnji pa je odpovedal. Favorit vozi stroj japonske znamke suzuki. Tak<> kot pretekla teta /<■ tudi letos padalec Alpskega letalskega centra iz l.ese predal po uspešnem skoku s padalom organizatorjem startno zastavo. Letos je to nalogo uspešno opravil Drago Bunčič. za kar mu /c iskreno čestital /ircdscdmk moto kros komiteja in predsednik tržiške občinske skupščine M dan Ogtis Na podljubeljski dirki se je po poškodbi prvič pojavil bivši svetovni prvak i! kategoriji 250 kubičnih centimetrov Genadij Mojsejev iz Sovjetske zveze na stroju KTM. V prvi vožnji ni odigral vidnejše vloge, v drugi pa je bil peti ter tako najavil pohod med najboljše. Na fotografiji vidimo sovjetskega šampi0' na s številko 22 v boju s kasnejšim zmagovalcem Evertsem. doel Robert iz Belgije, stari znanec Podljubelja, med vožnjo. Na sobotnem treningu še je poškodoval, vendar se kljub temu v nedeljo nastopu ni odpovedal. V prvi vožnji je bil deseti, v drugi pa tretji. Skupni seštevek obeh voženj ga je u vrstil n a peto mesto. Po prvem teku dirke za svetovno prvenstvo je novinar Sportskih novosti Bog-dan Vajina izročil našemu najuspešnejšemu smučarju Bojanu Križaju »zlob' smučko«, ki jo uredništvo zagrebškega športnega časnika vsako leto podel1 najuspešnejšemu sniueurju sezone. Organizatorji letošnje dirke za svetovno prvenstvo in Veliko nagrado ^u^.°i slavije so letos poskrbeli za pester dodatni program. Posebno privlačen je ^ koncert Avscnikov med odmorom med prvo in drugo dirko. Nenad Antonič že neka/ let vodi tiskovno službo na motokros priti Podl/uhel/u Tiskovni fiefi /<■ tudi letos poskrbel, da je bila pravočasno obveščena o pripravah na veliko dirko m da so infornuH soboto m nedelo prihajale sproti ■ddvah javno* ,je tU'1' 1