ŠTHDIJ3KA BIBLIOTEKA
LJUBLJANA
{ta 185 Poštnina pgrofcmjena (C. C. con la poeta)
tm fafafr	<Uo ^Ctol OMD poi»«<Ulfr», Naročnina: u 1 bmmL«^
1 ,,„r- L	pol WU L » <*io l*fc> L 75^. t^
m Brrrfcnrft1 I hrWt (58 aasb mm Irgorehe obrte o#m L 1 ■fec, mbnlr. prrriafTU. v«UU L 1-90. o^m dmaft lavodor L , t	Of^ti na. prvi »tram L i—
oto, 4. avgusta, 1928. - Leto VI.
Posamezna številka 30 cent«
Letnik LIH
INOST
Uredništvo in upr»vni5tvo: Trat clica S. Francesco d'As««i 20. Ta« iefon 11-57. Dopisi naj te pošiljajo izključno uredniitvu, oglaci, reklom ■nacije in denar pa upravnijtvu. Rokopisi m ne vračajo. Nefr*nkiran4 pisma s« ne sprejemajo. — Last« založba in tiak Tiskarne »Edinost* Poduredniitvo ▼ G o r i c i: ulica Giosufc Carducd it. 7.U-. Jeisl II S2k Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.	)
Dobro prtjotelllcfl
Dobri prijatelji in prijatelji-če so zelo redko naaejani. To lahko opaža vsakdo izmed nas v najbližji okolici, na svojih znancih in tudi na samem sebi. Človek ima lahko, na videz, mnogo dobrih prijateljev in znancev, dokler se mu dobro godi. Ivo pa potrka nesreča na njegova vrata, ga «dobri» prijatelji zapuste in on ostane večkrat popolnoma sam v nesreči.
Tudi izvesti,, Opravi prijatelji, zvesti v sreči in nesreči, se še dobijo, a so zelo redki. In, kar je nekaj popolnoma navadnega, te prijateljske duše se razkropijo na vse vetrove, tako da se morda vidijo samo enkrat na leto ali pa le vsakih par let. Ko bi se hotel človek razgovoriti z njimi, ko bi hotel poznati nji-1k>vo mnenje v kaki stvari, jih nima pri roki. Pri roki pa ima često liter vina ter se zato po-govuija s polnimi kozarci.
Tega ]K)govarjanja s polnimi kozarci je največkrat krivo pomanjkanje poštene, čas dobro uporabljajoče družbe, večkrat tudi pomanjkanje lepih mislL Tako si pogostokrat dobijo mnogi « dobrega« prijatelja litra, kateri jih spravi na pot propasti in s tem tudi v prezgodnji grob.
Dobijo pa se še mnogi ljudje, katerih število se statno širi, ki uporabljajo bolje svoj čas v pogovorih e dobro, zvesto prijateljico, ki jih stalno spremlja na njihovi življenski poti. Ona jim daje dobre svete, ona jih bodri, ona jih povzdiguje nad nizke strasti, ker jih uči dobro uporabljati čas. Ta zvesta, morda tudi najzvestejša prijateljica, pa je — dobra, poštena knjiga. Ona si« mlja zvesto svoje prijatelje in prijateljice, če treba na mrzli sever ali na gorki jug. Ona ne zapusti človeka, ko se postara, ampak mu ostane vedno zvesta. Razgovori z njo so ipoštenega človeka vredni, ker ga plemenitijo, medtem ko ga. «razgovori» z alkoholom u-ničujejo telesno in tudi duševno-	. .
Ko starši pošljejo v svet svoje otroke, so lahko mirni, ako vedo, da jim je prijateljica dobra knjiga. Oni vedo, da jih bo dobra knjiga zvesto spremljala x na življenski poti. Zato pa je dolžnost staršev in tudi vseh drugih, da hitro z mladih let navajajo otroke k temu, da vzljubijo knjige. Najprej, dokler ne znajo še čitati, jim pravijo pravljice, lepe in zanimive, da v njih vzbudijo željo še po drugih pravljicah. Na njihovo moledovanje: «Pa še! Pa še!» odgovarjajo s pravljicami in tudi z besedami: «Le glej, da se bos pridno učil čitati, potem boš pa lahko sam čital mnogo mnogo lepih pravljic.» Tako pripravijo otroka na lep način do tega, da zaprosi: «Mamica, očka, naučita me čitati, da bom lahko čital lepe pravljice.«
V nekaterih naših krajih so se starši vedno potrudili, posebno v zimskem času, da so naučili svoje otroke čitati in pisati. Ako niso imeli abecednika pri rokah, so vzel kar molitvenik ali pa katekizem in otrok se je naučil naj potrebne je. Zato pa tudi niso redki slučaji, da se dobijo na pr. visoko v gorah, oddaljeni od drugega sveta, mnogi mladi in stari, ki ljubijo lepo, zdravo knjigo.
Vedno je treba poudarjati: dober, pošten, lep, zdrav radi tega, ker se v današnji književnosti — ne toliko v naši —►nahajajo razne packarije, ki samo kvarijo in razdvajajo mlade duše. Mnogi pisatelji ne gledajo na to, da bi ljudstvo moralno dvignili, ampak samo na to, da bi bolje napolnili svoje žepe. Zato pa so njihove knjige prepredene s samimi čisto poltenimi spolnimi doživljaji, katerih Čitanje vpliva zelo kvarno na odraščajočo mladino. Odraste!, resen človek prav gotovo ne bo segal za njimi, ker se mu bo zdelo čitanje takih neumnosti gola potrata časa.
Naša domača literatura je v tem o žiru dobra, zato je tudi opati, da ostane taka tudi še za mbprej. Kar izide iz rok naših pisateljev, naj bo zdravo, krep-.ko, vredno zdravega naroda. I-sto velja tudi za prevode. Naši pisatelji se gotovo tega tudi zavedajo, ker vedo, da je narod napoj en s parnimi osladnimi,
zdrav mozeg kv&rečimi knjigami. obsojen na duftevno in tudi telesno propast.
Dolžnost nas vseh je, da delamo na to, da vzljubi mladina zdravo, krepko čtivo, ki blagodejno vpliva na narodov zna*-čaj, katero ga vzgaja za vse lepo in močno, a ne samo za goli užitek* kateri navsezadnje ni pravi užitek, in je nevreden, kot se pojmuje danes, krepkih ljudi.
Dobra knjiga pa je zvesta prijateljica, ki spremlja človeka na njegovi življenski poti, ga bodri in mu množi pogum, ne ubija pa mu njegovih telesnih in duševnih moči, kot delajo mnoge razvratne strasti, ker mu je prava, resnično zvesta in zdrava prijateljica.
R. H,
Razsooorl on nassollnlja
Sirianni, Bal bo, Turati in Bottai v avdijenci
RIM, 3. Po običajni konferenci s svojimi neposrednimi sodelavci — z državnimi tajniki on. Mihaelom Bianchijem, Giunto in Grandijem, je ministrski predsednik on. Mussolini sprejel v avdijenci drž. podtajnika v ministrstvu za vojno mornarico admirala Siriannija in državnega podtajnika za aeronav-tiko on. Balba. Načelnika vlade sta pozneje obiskala tudi strankin tajnik on. Turati, ki mu je podal običajno dnevno poročilo, ter državni podtajnik v ministrstvu za korporacijo on. Bottai.
ZappHesa poroko
o napornem, potovanju po ledeni pustinji
RIM, 3. Poveljnika Zappi-ja je danes sprejel v ministrstvu za vojno mornarico državni podtajnik admiral Sirianni, kateremu je Zappi (predložil /podrobno poročilo o 42-dnevnem napornem potovanju po ledeni pustinji, potovanju, katero so nastopili Mariano, prof. Malm-green in on sam.
Poveljnik Zappi je v svojem poročilu podrobno opisal vse, kar se je njemu in njegovima tovarišema dogodilo na potovanju, ko so se bili odpravili proti Severnemu rtu Severovzhodne zemlje., da poiščejo pomoč. Poročilo, ki opisuje vse potankosti tL največjo verodostojnostjo ip resnostjo, izpodbija popolnoma vsa zlobna govoričenja, katera so objavili nekateri inozemski listi, ter postavlja v pravo luč nadčloveške, dasi brezuspešne napore za dosego cilja, ki si ga je bila trojica postavila.
K poročilu je pripisal nekaj besed tudi Mariano* ki povzdiguje vztrajnost in pogum poveljnika Zappi-ja.
Admiral Sirianni se je razgo-varjal s poveljnikom Zappi-jem več ko eno uro.
Maiiano v Stockholmu
STOCKHOLM, 3. Davi je prispel Mariano, član italijanske polarne ekspedicije, v istock-liolm. Na postaji sta ga sprejela vojaški izvedenec in zdravnik tukajšnjega italijanskega poslaništva. Mariano je bil prepeljan v bolnico kraljice Sofije, kjer bo ostal nekaj tednov.
Delovanje poljedelske kOBfefleiatlje
Sestanek voditeljev v Rimu
RIM, 3. V palači «Marignolia> se je danes vršil drugi sestanek voditeljev velike poljedelske konfederacije. Sestanku je predsedoval dr. Cacciari, predsednik poljedelske konfederacije, in udeležili so se ga voditelji in tajniki poljedelskih zvez iz srednje Italije. Dr. Cacciari je podal podrobno poročilo o delovanju konfederacije in o pomoči, ki jo nudi poljedelcem na tehničnem in gospodarskem polju.	_
Pogodba s Slamom
RIM, 3. «Gazzetta Ufficiale* objavlja zakon od 15. marca 1926 štev. 1481, ki določa, da se spremeni v zakon kr. ukaz od 10. marca 1927 štev. 291 glede izvajanja prijateljske, trgovinske in plovne pogodbe ter protokola glede sodnega postopanja napram italijanskim državljanom, prebivajočim v Siamu; italijan-sko-siamska pogodba in omenjeni protokol sta bila podpisana v Rimu 9. maja 1926.
pO ir. Kolin Perici
Ib dr
na seji narodne skupščine zavrnjeni
BEOGRAD, ,3. Na dnevnem redu današnjih dveh sej narodne skupščine st^ bili obtožbi o-pozicije proti ministrskemu predsedniku dr. Korošcu in predsedniku narodne skupščine dr. Periču. Dr. Korošec je bil kot minister notranjih zadev v kabinetu Vukićevića obtožen, da je odgovoren in sokriv prelivanja krvi v beograjskih ulicah povodom demonstracij proti nameravani ratifikaciji net-tunskih konvencij. Dr. Perić pa je bil obtožen, da je dohodke zaloge šolskih knjig v Zagrebu po krivici odkazal državni blagajni. Po obtožnici bi hil moral dobiti ta izkupiček zagrebški oblastni odbor.
Dopoldanska seja narodne skupščine se je pričela v znamenju ostre debate o zapisniku. Glavno besedo je imel pri tem poslanec Kokanović, član zem-ljoradniškega kluba. Se pred prihodom na dnevni red je zemljoradniški poslanec LazkS prečital daljšo izjavo, iz katere zveni protest proti žalostnim dogodkom v narodni skupščini na dan 20. junija, obenem pa tudi manifest za državno in narodno edinstvo.
Sledila je razprava o obtoibi dr. Korošca. Ministrski predsednik je v daljšem govoru, zavračal obtožbo. Res, da je prepovedal shode, a to je bilo nujno potrebno, ker so že zavzemali prevelik in opasen razmah in ker se je delala škoda italijanskim državljanom. Govornik je prosil narodno skupščino, naj obtožbo zavrne, ker je neosnovana. Za dr. Korošcem sta govorila zemljoradnička poslanca Vujič in Kokanović, ki sta o-ba ostro napadala ministrskega predsednika, ga označala kot glavnega krivca sedanjega stanja v državi ter zahtevala, naj se postavi pred sodišče. Njegovima preostrima govoroma je sledil prepir in ob 12.30 je bil dr. Peric prisiljen, da prekine sejo.
Popoldanska seja narodne skupščine se je pričela kmalu po 17. uri in se je razprava o obtožbi proti dr. Korošcu zaključila. Obtožba je bila zavrnjena s 161 proti 5 glasovom. 4 glasovnice so se oddale prazne.
Zatem je prišla na vrsto obtožba proti predsedniku narodne skupščine in bivšemu prosvetnemu ministru dr. Periću. Po krajši razpravi je bila zavrnjena tudi ta obtožba. Popoldanska seja narodne skupščine se je nato zaključila. Prihodnja se bo vršila jutri dopoldne.
KDK ia ajisfia poti vladi
Ustroj poslovnega in akcijskega
odbora - Hrvatsko-srbska demokratska organizacija se je priključila h KDK
ZAGREB, 3. KDK je danes dopoldne nadaljevala svoje zasedanje. Ob 9. uri se je sestal 5-članski odbor, ki je bil izvoljen na včerajšnji popoldanski seji, da sestavi končno veljavno besedilo predlogov, ki jih je nato odobril plenum KDK. Ob 11.30 je ta odbor dokončal svoje delo ter predložil sestavljene predloge plenumu, ki jih je soglasno sprejel. Sklepi se glasijo:
1.	Poslovni odbor kot izvršilni odbor KDK se proglaša za stalnega. Odbor obstoji Uz devetih članov ter obeh predsednikov. Odbor osnuje svojo posebno pisarno kot urad vodstva KDK- Vsak dan vrši službo V tem uradu po en Član izvršilnega odbora, ki se sestaja redno vsak četrtek k svoji seji. Izredne seje se vršijo po potrebi.
2.	Izvoli se akcijski odbor 25 poslancev, ki se jim pritegnejo še potrebni člani iz vrst javnih delavcev s posvetovalno pravico. Organizacijo akcijskega odbora izvede poslovni odbor v zmislu sklepov poslanskega kluba. Akcijski odbor se deli na naslednje odseke: Odsek za domači in inozemski tisk, odsek za pravno m socialno pomoč, odsek za gospodarske in zunanje zadeve, odsek za kulturne in prosvetne zadeve. Poslovni
odbor bo izdal poseben poslovnik, v katerem bo točno določen delokrog in način dela posameznih odsekov.
3. Akcijski odbor bo imel dolžnost, izvesti organizacijo borbe celokupne javnosti proti hege-monistični vladavini, in bo zbral vse sile naroda za zmago načel KDK.
Po sprejetju teh predlogov so bili izvoljeni člani obeh odborov. Seja poslanskega kluba se je oh 1.30 zaključila. Druga seja se je vršila proti večeru.
Bivši Davido vicevi demokrati, zbrani v Hrvatsko-srbski demokratski organizaciji, so v celoti sprejeli sklepe KDK, sprejete na njenih sejah z dne i. in 2. avgusta t. L, ter je njihova organizacija vstopila kot sestavni del v KDK.
Popoldne ob 18. uri je imel svojo prvo sejo poslovni odbor KDK. Seje so se udeležili vsi njegovi člani. Spričo sklepov tega odbora bo Pribićević ostal še dva dni v Zagrebu, nato pa bo odpotoval na Bled na oddih.
Dunajski zdravnik o Radića ve m. zdravstvenem stanja
ZAGREB, 3. Pred dnevi je bil poklican k bolnemu Stjepanu Radiću dunajski zdravnik dr. Hvo-stek, ki ga je lečil do danes. Nocoj so je dr. Hvostek spet povrnil na Dunaj. Pred odhodom je v razgovoru z novinarji izjavil o Radi-čevora stanju naslednje: «Te?mpe-ratura je zelo nestalna m se od Časa do časa zviša, pa spet pade. V pljučih je opziti poedine znake začasnega zastoja. Tudi delovanje srca jo začasno nestalno. Sprejemanje hrane zadnje dni ni posebno zadovoljivo, vendar pa je splošno stanje v glavnem zadovolju-
Podaljšanje italijansko-franco* skega cmodns vivendi*
RIM, 3. «Gazzetta Ufficiale» objavlja kr. ukaz, s katerim se podaljšuje do 31. decembra t. L «mo-dus vivendi«, ki je bil sklenjen 3. dec. 1927 v Parizu s Francijo.
Bogastvo Italije
RTM, 3. Glasom podatkov, ki jih je objavil zavod «Banca Commer-ciale Italiana», se ceni italijansko državno bogastvo na približno 400 do 415 milijard lir, zasebno bogastvo pa na kakšnih 430 milijard lir. Nacionalni dohodki Italije za leto 19K8 se cenijo na 85 milijard lir, privatni na 80 milijard, davčni dohodki pa na 20 milijard lir.
Povprečno bogastvo vsakega posameznega prebivalca je v Nemčiji dva krat večje, v Franciji in Angliji trikrat, v Združenih državah pa pet kjrat večje nago v Italiji. Povprečni dohodek vsakega, prebivalca pa je v Nemčiji in Franciji dvakrat, v Angliji tri krat, v Združenih drŽavah pa sedemkrat večji nego v Italiji. Davčna obremenitev je večja nego v vseh navedenih državah, -če izvzamemo Anglijo.
«Teroristi6en atentat proti Mussolini ju»
DUNAJ, 3. 19. julija zvečer so nekateri kolporteri i začeli prodajati po dunajskih ulicah izredno izdajo nekega lista, ozna-njujoč na vse grlo z debelimi črkami tiskan naslov na prvi strani lista: «Terorističen atentat proti Mussoliniju».
Ker merodajnim oblastvom ni bil predložen predpisan iztis tega časopisa, je državno pravd-ni&tvo odredilo zaplembo vseh iztisov. Izkazalo se je, da je bil za objavo odgovoren neki Josip Prusenovski, ki je priznal, da si je vest sam izmislil, ker je brezposeln in si je hotel na ta način priskrbeti denarja. Proti Prusenovskemu je bila vložena ovadba in zagovarjati se bo moral pred okrajnim sodiščem radi sljeparije. Sodno 'postopanje je bilo uvedeno tudi proti lastniku tiskarne, *v kateri se je liet tiskal. Obdolžen je, da je sodeloval pri slepariji in prekršit tiskovni zakon.
Neznosna vroilna
▼ nekaterih italijanskih mestih
MILAN, 3. Iz Pavi je poročajo, da tam že dolgo vrsto let ne pomnijo tako hude vročine, kakršna je letos. Živo srebro v toplomeru je včeraj zlezlo do 33.1 stopenj Celzija. O podobnih, vprav «pasjih« vroč ina h poročajo tudi iz drugih mest. Včeraj je toplomer meril, seveda v senci, v Mantovi 39 stopenj, v Ber-gamu istotako, v Bol ogni 38, v Parmi pa 37.7 stopenj Celzija.
Angleško-lrancoski sporazum predložen Kelloggu
PARIZ, 3. Agencija «Havas» poroča iz \Vashingtona, Ida je bil danes predložen državnemu tajniku zunanjih zadev prepis načelnega {sporazuma, doseženega te dni med Anglijo in Francijo o omejitvi pomorskega oboroževanja. Kellogg se je še tekom dneva posvetoval z mornariškimi izvedenci v zadevi tega sporazuma.
Besedilo sporazuma ni bik) objavljeno in tudi se niso dale o njem nikake izjave. V splošnem prevladuje o tem sporazumu mnenje, da v gotovih ozi-rih je sličen pogodbi proti vojni. Nadalje doznavamo, da se bodo do neke meje oslanjala na ta angleško-francoski sporazum tudi navodila, katera bo dalo državno tajništvo ameriški delegaciji pri pripravljalni*komisij i Družbe narodov za razoroži-tveno konferenco.
Sporazum bodo sedaj proučili izvedenci mornariškega ministrstva. Na podlagi zaključkov tega proučevanja bodo sestavljena omenjena navodila. Za tem se bo sestavila ameriška delegacija za razorožitev, ki bo sodelovala s pripravljalno komisijo Družbe narodov za razo-rožitveno konferenco. Tukajšnji politični krogi menijo, da se bo vršila prihodnja konferenca za omejitev pomorskega oboroževanja pod. okriljem Družbe narodov.
Oe ilzelosose Izjave
o ureditvi arš ko-turških
©dnošajev
ATENE, 3. Poluradni list «E-stia» poroča, da zatrjujejo grški politični krogi, da ni res, da bi bil načelnik vlade Venizelos dal pobudo za sestanek s turškim zunanjim ministrom Rušdi begom. Venizelos je le ponovno izjavil, da bi bilo zelo lahko mogoče na prijateljski način rešiti pereča vprašanja, ki zadevajo Grčijo in Turčijo, in nato skleniti prijateljski sporazum med obema državama, kar bi mnogo prispevalo k utrditvi miru na vzhodu. Če je turška vlada mnenja, da bi bil v svrho tega potreben med Venizelosom in Rušdi begom sestanek, tedaj bi Venizelos rade volje pristal na tak sestanek in na razgovor s turškim zunanjim ministrom o teh vprašanjih, ki pa se imajo rešiti na način, da se ne bo kršila lozanska pogodba.
V vsakem slučaju, pravi list, bo po volitvah Venizelosova prva skrb, da se sklenejo sporazumi in vzpostavijo prijateljski odnošaji z vsemi sosednimi državami.
Nocoj bo Venizelos odpotoval v Epir.
Veliki poleti
Conrtney in torvariži rešeni
LONDON, 3. Kot znano, so bili Courtney in njegovi tovariši, ki so skušali preleteti A-tlantski ocean od Azorov do Nove zemlje, prisiljeni, pristati sredi poti, kakih 500 milj seve-ro-zapadno od Azorov. Poročali smo tudi že, da sta jim odhitela na pomoč dva parnika.
Danes je Courtney poslal z oceana brezžično brzojavko, v kateri sporoča, da se je s svojimi tovariši rešil na parnik Minnewaska. Med potoma se jim je letalo nenadoma vnelo. Spričo tega so bili prisiljeni, pristati na precej razburkanem morju.
Dva poljska letalca sta se odpravila na poiet preko oceana
PARIZ, 3. Davi ob 5.48 sta odletela z letališča Le Bourget pol-jska letalca Inzikowski in Kubala z namenom, da preleti-ta Atlantski ocean. Letalo «Mar-šal Pilsudski« zamore preleteti 7800 km in sicer v teku 48 ur. Letalca nameravati pristati na katkem newyorškem letališču in napraviti svojo pot tekom 40 ur.
Letalo «Nnmancia» na peti v Gadii
HUELVA, 3. Predvčerajšnjim zvečer je, kot smo že poročali, moralo pristati letalo letalca Franca in obeh njegovih tovarišev, ki so nameravali leteti preko Atlazitskega oceana, blizu portugalske obale. Na ponesrečeno letalo je naletela neka jadrenica, ki ga pelje sedaj nazaj v Cadii.
Letalec Murdoch na poti A preko Afriko
KAIRO, 3. Angrleški iVetaJdo Murdoch, ki je včeraj prispel na tukajšnje letališče, je davi od-letel proti Waduhalfi. Kot znano, namerava izvršiti svoj polet London-Kapstadt in obratno v 18 dneh.
Letalska nesreča na atenskem letališču
ATENE, 3- Neko vojaško letalo je padio na letaiiščo v Tatu. Oba letalca sta prišla pri padcu od življenje.
Zasedanje an&leško spodnje zbornice
LONDON, 3. Zasedanje angleške spodnje zbornice je bilo podaljšano s poslanico krone. V tej poslanici pravi kralj med drugim: <cMoja vlada je z veseljem sprejela Kelloggov predlog o protivojni pogodbi v obliki, v kakršni je bil poslednjič sestavljen. Upam, da bo ta pogodba postala novo in pomembno jamstvo za svetovni mii Poslanica beleži tudi tangers^i sporazum in se v njej končno izraža nada, da bodo poslednji vladni ukrepi olajšali položaj poljedelstva in industrije in da bodo na ta način privedli do znižanja števila brezposelnega delavstva.
Hud skopuh
GALLARATE, 3. V uborni sobi, v Somrna Lombardo, je umrl 75-letni Josip Missaglia, železniški upokojenec. Ležal je mrtev dva dni v svojem stanovanju. Našla sta ga dva dečka, ki stai mu od časa do časa prinašala vode in^ostankov jedi, s katerimi s(r*je hranil. Missaglia jo bil znan kot čudak. Ni zahajal med ljudi, sam je čepel v svoji zatohli izbi, ni imel svojcev. Krožil pa je med ljudstvom glas, da je upokojeni železničar bogat človek in da skriva doma veliko bogastvo. Te govorice so prišle tudi oblastvom na ušesa in tako so zastopniki sodni j o iz Gallarate-ja izvršili preiskavo. Med kupom cunj in prepe-relim perilom so res iztaknili precejšnjo svoto denarja ter ve;čje število državnih obveznosti v skupni vrednosti 150 tisoč lir. Kljub temu bogastvu je Missaglia živel ob največjem pomanjkanju, dokler ga ni kap rržila skopuške manije.
Politične oeležke
Zanimivosti s kongresa Kom interno
Vdobi, ko v vseh evropskih političnih središčih vlada mrtva sezona, vrvi politično življenje v Moskvi vprav mrzlično- KomgTesi, zborovanja, seje so na dnevnem redu.
Z veliko pozornostjo so mnogi sledili kongresu «Komitnerae» —> Komunistično internacionale, ki se jo pravkar zaključil.
O čem jo razpravljal ta kongres?
Na dnevnem redu je bil pred vsem novi program Komintctrne. Zborovalci so razpravljali o izdanju neke vrsto novega komunističnega katekizma, ki bo postal ob* vezna učna knjiga za ves komunistična svet. Program obsega cel niz naukov o svetovnem kapitalističnem sistemima fazah svetovne revolucijo in o tfijih komunistično stranke. Sledi nadalje tolmačenje ukrepov, ki jih komunistična organizacija smatra za potrebne na poljih industrije, poljedelstva, trgovine, kredita, prosvete itd. — v državah, kjer je računati — seveda po komintemskih postavkah — da bo zmagal komuni zem. Program predvideva za nekatere slučaje tudi tako imenovani «vojni konvunizemM-, ki naj «podre materialno osnovo prole-tariatu sovražnih slojev».
Strategija in taktika Komunistično internacionale se no odrekata niti terorju niti nasilju. —• «Katekizem« pririiguje brezobzirno borbo in uničevanje nasprotnikov delavskih slojev. Veliko pažnjo posveča program Komin-terna poedinim državam, posebno kolonialnim m polkolonialnim: Kitajski in Indiji. Tu hoče uposta-viti obenem z diktaturo tudi narodno neodvisnost. P-nlrobnejša določevanje programa Kominterne spada v področje Sovjei^ke zveae za svetovno revolucijo. Komunistična iTvtomacionala proglaSa neizbežnost. konflikta med «buržuj-skim svetom* in sovjetsko uredbo. Ta spor da bo zadobii obliko vojna prCrti ZSSR.
To neprestano napovedovanje vojne ima namen, usmeriti pažnjo prebivalstva Sovjetske unijo na zunanjo politiko.
CetTti kongres Kominterne, ki se je vrši) leta 1924., je trajal celih šest tednov. Krivo temu je bila
o.
•EDINOST*
V Trstu, dne 4. avgusta 1928.
dejstvo, da so so morali radi velikega števila inozemskih delegatov prevajati vsi govori na najmanj fctiri svetovno jezike.
Na VI. kongresu, ki ga je na svečan naJčin otvori i Buharin 17. julija 1928 — torej baš na 10. o-t)letnico tragične smrti carske rodbine v Jekaterinburgu — je bila ta stvar povsem drugače in sicer zelo praktično urejena. Vsak delegat je lahko poslušal po telefonu katt : c-gakoli govornika v jeziku, ki g; je on sam najboljše razumel. To j< bilo tako-le urejeno: Vodstvo konr.i-esa je poskrbelo za Štiri izjeme prevajalce, izmed katerih je vsak poleg ruskega jezika temeljito o bv rad oval tudi nemški, francoski in angleški jezik, ter bil obenem tudi v teoretičnem oziru dobro podkovan komunist, da je takoj razumel snov, o kateri je govornik razpravljal.
Ko je govornik na tribuni začel govoriti, so prevajalci sproti pre^ vajali njegova izvajanja- govoreč
potihoma v telefon. Ko jo n. pr. govoril Buharin, so trije prevajalci prevajali njegov govor v fancoski, nemški in angleški jezik; ko je pa govoril Thaelmann, Nemec, se je njegov govor sproti prevajal v ruski, francoski in angleški jezik.
Vsak delegat — in na zadnjem kongresu jih je bilo preko pet sto — je imel na svoji klopi majhen telefon, sesloječ iz samega slušar la. Spojil je lahko sam svoj telefon i, govori lom dotičnega prevajala, čigar prevod je najbolje raromel, če ni obvladoval jezika, v katerem je govoril delegat na trrbuni.
Vodstvo kongresa je izračunalo, ua je s tem telefonskim omrežjem mnogo prihranilo; in ne sarno na času, marveč tudi na denarnih izdatkih. Poleg tega je bilo na ta način tudi doseženo, da so W!i vsi delegat* v stalnem kontaktu z govornikom, da so torej lahko odobravali njegova izvajanja ali pa izražali svoje nesoglašanje.
DNEVNE VESTI
M ustanovi za fliioKe poljedelsRHi visokih šol
Uradni list «Gazzetta Ufficiale» je objavil te dni kr. ukaz, s katerim se ustanavlja ustanova pod imenom «Istituzione Guglielmo O-berdan per gli studi agrari supe-riorr>. Sedež ustanove je pri upravi tržaške pokrajine v Trstu. Dohodki od ustanove se bodo uporabljali za dva štipendija, ki se bosta poveljevala dvema dijakoma poljedelskih visokih šol kraljevine.
Štipendija sta namenjena mladeničem iz reške, goriške, tržaške in istrske pokrajine ter iz onega dela furlanske pokrajine, ki je prej spada1, h geriški pokrajini, katera je bila odpravljena s kr. ukazom od 18. januarja 1923, št. 53. Prednost bodo imeli oni dijaki, ki so iz družin poljedelcev, bodisi da so ti mtali posestniki ali- mali koloni. Pri enakih spričevalih imajo prednost oni prosilci, katerih gmotne razmere so manj povoljne.
Poleg teh pogojev morajo prosilci izpolnjevati Se sledeče: morajo imeti maturo kake srednje šole, s katero lahko stopijo na poljedelsko visoko šolo, m na dan, ko se natečaj zaključi, ne smejo biti starejši od 25 let. O prošnji se odloči na podlagi listin, ki so ji priključene.
Vsak štipendij se podeli za dobo štirih let m dijak ga izgubi, če ne položi izpitov že v prvem zasedanju vsakega itepita. Istotako izgubi dijak štipendij, če se izkaže, da je slabega obnašanja in če je kazensko obsojen radi v smislu Čl. 25, št. 6. obstoječega občinskega in pokraj i nekega zakona. '(Navedeni čl. obč. zak. omenja pod št- 6L sledeče kazn-i: dosmrtna ječa, trajna odstranitev od javnih uradov in ječa za več nego pet let).
Prošnje so morajo poslati upravnemu svetu najkasneje do 15. oktobra in priloži-ti jim je treba sledeče listine: diplomo s kake srednje šole, ki je veljavna za sprejem v kako poljedelsko visoko šolo kraljevine, lojstnii list, kazenski list i<n spričevalo o lepem vedenju, ki ne smeta biti starejšega datuma od 1. avgusta in postavna potrdila o premoženjskih razmerah prosilče-ve družine.
Štipendij se izplačuje v mesečnih obrokih ob koncu vsakega meseca proti potrdilu šolskega ravnatelja, da je mladenič pridno in u-s pesno obiskoval predavanja in va-je. Ob začetku vsakega šolskega lota mora dijak, ki kna ta štipendij, predložiti upravnemu svetu u-stanove spričevala o položenih izpitih.
Kepobrane granate
Iz raznih krajev nam poročajo, da je še vedno precej neizstrelje-nih granat, ki so ostale iz vojne dobe na ozemlju, kjer so se vršile bitke. Ponekod ležijo kupi teh nevarnih ostankov ob poteh in po polju. Iz Plužne pri Bovcu nam pišejo, da leži na prometni poti, ki pelje od državne cesto na Plužne, že več časa velika granata- Pred časom je ležala ob strani ceste, a neznane roko so jo pomeknile kar na sredo, kjer jo tudi ostala.
Opozarjamo poklicane činitelje na ta dejstva in tozadevno želje prebivalstva, da bi odredili, da se odstrani še preostali vojni mate-
rial, tako da bo kmetsko ljudstvo moglo biti končno brez skrbi gle-de velike nevarnosti, ki se skriva v teh napravah posebno za otroke.
IzSle so kresnice!
Samo za 4. lire dobite kar tri knjige in sicer:
1. Zbornik, ki ga Je uredil dr.
Lavo čermelj, vsebuje razne sestavke in je po obsegu bogatejši od prejšnjih.
2) France Bevk: Vihar. Ribiška zgodba, ki se vrši na obali med Devinom in Trstom.
3. Karel Mat. Čapek — Chod: Ko j k a in Vedcnošec. Dvoje privlačnih prij? c vesti, kateri je Slavko Stavec prevedel iz češčlae.
Prodajajo se v tiskarni «Edino-s1i> t nI. S. Francesco 20 in v knjigarni štaka.
V AMERIKO
Zadnje čase so pričeli hoditi po deželi vedno bolj pogostoma agenti neke tržaške paroplovne družr-be; nagovarjajo naše tj udi k izseljevanju v Južno Ameriko — v Brazilijo- Ker je med našim ljudstvom razpoloženje za izselitev radi danih razmer zelo veliko, i-majo ti plačani agenti seveda u-spehe. V posameznih vaseh naberejo po 30 do 40 ljudi, ki so pripravljeni zapustiti domačo grudo in oditi po svetu. Ta propagan^ da v tako hitrem in obsežnem stilu pa ima nekaj epidemičnega, nalezljivega na sebi. Potom nje dobe vzpodbudo in vabo za izselitev tudi oni po deželi, ki jih razmere ne silijo z vso skrajnostjo in nujnostjo v izselitev itn ki bi čisto lahko ostali doma in obdelovali svojo zemljo. Zato pozidamo naše ljudi, naj poshišajo naš glas: ne se izseljevati', dokler ni skrajna sila! Na domači grudi dela človek z večjim veseljem nego v tujini, ki mu je vedno mačeha, nikdar pa mati! Zlasti pa je Brazilija izšel jeniška dežela o kateri bi se dalo veliko dvomiti, zlasti ker ne prihajajo od tam ravno dobra in razveseljujoča poročila! Zato naj vsakdo temolj-ito prej premisli m naj se s kom, ki je o teh stvareh stvarno poučen, posvetuje, preden odide z doma! Upravičen je, poslušati ne samo agente, ki z gotovimi nameni pač silijo v izseljevanje (saj so kot a-genti za svoje delo plačani), temveč tudi one, ki mu ne nasvetuje-jo tega koraka.
KNJIŽNICA PREDSEDNIKA MA-SAKYKA
Iz Praga poročajo:
Knjižnica predsednika Cehoslo-vaške republike Masaryka spada med najbogatejše privatne knjižnice na Cehoslovaškem. Na Hrad-čanih v Pragi se nahaja v posebni dvorani po omarah 48.000 katalogiziranih knjig, in to iz vseh področij književnosti. Podlago Masa-rykove današnje knjižnice tvori njegova znanstvena knjižnica, ko je bil še vseučiliški' profesor. Ob času vojne, ko je bil Masaryk v i-nozemstvu, je iskala avstrijska policija to knjižnico na vse pretege. Velik del svojega prostega časa prebije predsodnik Masaryk v svoji knjižnici. Ta knjižnica, ki ima stalno dovoljenje in posveča se ji velika skrb.
Iz tržaškega življenja
Z lestve sta padla
—	Šestnajstletni elektrotehnik Ivan Giuroo, stanujoč v ulici G.
G. Brunner štev. 15, je delal včeraj popoldne v dvorcu Monteverde v Barkovljali štev- 188. Bil je zaposlen z napeljavo električne razsvetljave v omenjeni hiiši. Pri tem se je posluževal visoke lestve. Bil jo ravno prevrtal steno, zato da bi vdelal v njo cev, v katero naj bi bi4a položena žica, ko se mu je lestva prevrnila, da je padel na tla z višine kakih 2 metrov. Ker je pri padcu zadoLiii številne poškodbo, je bil prepeljan z avtomobilom T. S. 1617 v mestno bolnico, kjer je bil sprejet v IV. oddelek. Zdraviti se bo moral 3 do 4 tedne.
—	Ivan Devescovi, 38 let star, stanujoč v ulici Coflncordia štev. 7, je tudi padel z lestve. Vierai popoldne je delal v prosti luki v skladišči -Štev. 26. Popravljal je leseno k>po tvrdke Pacor, pa je padel z lestve, na kateri je delal, in si 'zlomil roko. vozom rešilne postajo je bil prepeljan v mestno bolnico. Zdraviti se bo moral dober mesec dni v IV. oddelku.
Kurjačeva nezgoda
25-1 etni Marko Augustiis, doma z Grškega, kurjač na ladji «Euge-nia», ki je zasidrana v prosti luki «Duca dTAosta», pri skladišču štev. 69, je včeraj opoldne zapustil svoje delo in so odpravil iz strojnega oddelka v obednifeo h kosilu. Ko je tako stopal po nekih stopnicah navzgor, se mu jo izpodrsnilo, da je padel na tla z višine enega metra, Tovariši, kateri so mu prihiteli na pomoč, so poklicali takoj zdravnika rešilne postaje, ki ga je dal prepeljati v mestno bolnico. Tu so ugotovili, da si je kurjač zlomil kost na levi rami. Sprejet v IV. oddelek, se bo moral tam zdraviti dofoer mesec dni.
Avto sunil staro ženico
Včeraj zjutraj je stopala po ulici Laz žaret to Vecchio 69-1 etna Ana Mellingen, stanujoča v ulici Eco-nomo Stev. 3 Ko je dospela v bližino garaže, ki se nahaja v omenjeni ulici v hiši štev. 37, je prihajal iz te ravno avtomobil K 9585, katerega je vodil Rihard Bas so, 24 let star, stanujoč v omenjeni garaži. Ženica ki je gluha in deloma tudi slepa, ni mogla nevarnosti zapaziti. Ravnotako šofer ni mogei videti starke, ker je avto vozil ritenski iz garaže. Tako je avto z enim svojih zadnjih blatnikov zadel v ženico in jo vrgel na tla. Šofer, ki ji je prihitel koj na pomoč, jo je z istim avtom prepeljal v mestno bolnico, kjer ji je zdravnik ugotovil lažje poškodbe. ozdravljive v par tednih. Bila je pridržana v kirurgičnem oddelku
Utopljenca so našli
Predvčerajšnjim zjutraj so našli ob miramarski obali v bližini dvore- Ko/.mann truplo utopljenega mladeniča. Utopljenec je imel na sebi kopalne hlačke, ločim je bila na kopnem njegova o-bleka V obleki ni bilo nikake listine, na podlagi katere bi bilo mogoče cognati njegovo istovetnost Šele včeraj zjutraj se je prijavi) v mestni bolnici, kjer se je truplo nahajalo, brat ponesrečenca, ki ga ie spoznal za 19-letnega pekovskega vajenca Franca Pre-posta, stanujočega v Rojanu, ulica Sara Daviš št. 40.
Požar na Koatovita
Predvčerajšnjim popoldne je pričelo goreti v hiši Katerine Čok na Kontovelu, hišna št. 493. Poklicani so bili tržaški gasilci, ki so prihiteli koj na pomoč pod vodstvom inž. BugMovazzijaL Gasilcem se je po daljSem naporu posrečilo pogasiti požar. Škoda znaša L 15.000, ki je pa krita z zavarovalnino.
Pogrešan mladenič
25-letnega mehanika, Karla Fa-brisa stanu jo čega v ulici XX Set-ttemhre 58. pogrešajo njegovi domači že od sobote. Mladenič je bil zaposlen v tovarni «Štabi Imen to Tecndco», pri Sv. Andreju, v petek pa je bil odpuščen iz shižbe. O tej 9voj brezposelnosti ni mladenič povedal doma ničesar, zato se domnev«.. da se ima njegovo, pogrešanje pripisovati baš tej okolišČinL Pogrešani je srednje-visoke postave, bled, su-h in plavolas. Oblečen je bil v sivo. Kdor hi ga srečal, jo napraše n da to javi družini.
Vesti z JiorISkega
Goriške mestne vest)
Prihod ncve&a kvestorja
V	četrtek je prispel v Gorico novi kvestor kom. dr. Anton Gorgoni. Sele pred kratkim imenovani kvestor Gorgoni je bil več let policijski komisar v TrastevarljU v Rimu.
Prvo grozdje na goriškem trgu
Te dni se je pojavilo na goriškem trgu grozdje. Prodajalo se jo po L 5 kg. Pripeljali so ga od nekje iz Spodnje Furlanije. Bila je to takozvana «grštana» (grozdje sv. Ane).
Civilno stanje v Gorici ▼ mesecu juliju
V	preteklem mesecu juliju se je v Gorici izvršilo 16 porok. Novorojencev je bilo 76 (med temi se je 1 rodil mrtev). Umrlo pa jih jo 52-Torej se jih je v omenjenem mesecu juniju rodilo 36 več kot umrlo, kajti 66 je bilo rojenih (2 mrtvorojena), 38 pa jih je umrlo. Porok pa je bilo v juniju le 13.
On. Hossolltd ^obdaril družino m mnogimi otroci
Načelnik vlade je obdaril s 400 lirami Aetona Boštjančiča iz Koprive v Purlaniji, očeta družine z mnogimi otroci.
Prvi Sapnik novo ustanovljene rovinjske Župnije
Na novo ustanovljeni ročinjski župniji) je imenovan od prevzviiše-nega goriškega knezonadškofa za župnika g. Karel Reja. G. Reja je prvi župnik v Ročinju.
Nesreča že priletne kolesarke
Zeleni križ je moral s svojim avtomobilom prepeljati v goriško bolnišnico 53-letno Emilijo jU>keži»Č iz Bil j. V bližini postaje Sv. Petra je tako nesrečno padla s koiesa, da se je močno pobila po zgornji ustnici m zadobila več prask na levem licu.
KOSTANJEVICA NA KRASU
SuSa — Primanjkuje pitne vođe — Naši vodnjaki
Ce je kje letošnja suša vse požgala, je to gotovo storila v največji meri na Krasu. Pri nas odpada listje z drevja kot v jeseni, letošnji pridelki so že vsi uničeni. Otave ne bo mč, košnja je bila slaba. Iz tega je sklepati, da bo letos živina —• eden najglavnejših virov našega kmeta — popolnoma pod ceno. Krompirja imamo zelo malo, pa še ta je piškav in gnije. Fižola letos sploh ni. Tudi koruza se že poslavlja. Jesenskih pridelkov radi suše pa niti sejati in saditi ne moremo. Tako ne bo ne ajde, ne repe. Kaj takega ne pomnijo naši najstarejši ljudje v vasi. Zadnje čase je pričelo primanjkovati še vode, zlasti za živf no Sedaj imamo Še eno napajališče in še to je skoraj popolnoma suho. — Čisto nekaj drugačnega pa jo bilo pred vojno. Imeli smo takrat 11 napajtališč in 5 vodnjakov. Sedaj pa imamo le eno srednje napaja-lil&če, eno malo vaško. Po vojni je Ml popravljen tudi vodnjak pred cerkvijo sv. Martina in sezidan nov vodnjak ob cesti, ki vodi proti Vojščici. Kljub vsemu temu pa nam primanjkuje voda. Celo vodovod, ki je speljan po občini in nag je svoj čas stal preko 36.000 lir, danes radi suše sploh ne prinaša vode.
Strašna vročina ovira delo na polju. Kmetje vstajajo ob dveh zjutraj in delajo kvečjemu do 7. -zjutraj. Nato morajo s polja domov ali pa v senco, ker ne morejo prenašati tako hudo pekočih žarkov.
Tudi pri nas si skuša vsakdo pomagati kakor ve in zna. Nekateri si služijo sedaj vsakdanji kruh s tem, da pobirajo vroče in prepečeno žeriezo —■ ostanke iz svetovne vojne po Fajtjem hribu in tam okrogr, ki so po zadnjem požaru poštah bolj vidni kot sicer.
Občina nam jo javila v nedeljo, da se bosta pričela izterjevati občinski živinski in družinski davek od leta 19£6 dalje.
VETO VIN Novi zvonovi
V četrtek smo dobili še dva nova zvonova in odslej bo naša cerkev zopet opremljena s tremi zvonovi. Dekleta so ves dan pridno spletala vence in okrasila tri lepe slavoloke. Sprejem je bil sijajen. Z
zvonovi se aopet povrne del one predvojne domačnosti, kar so pač občutili večinoma vsi Vrtovinci, ki so se tudi navdušili za primeren sprejem zvonov. Blagcslavljanje se bo vršilo v nedeljo.
■Suša je silna, zgorelo je vse, poljski pridelki so uničeni, deloma tudi trta. Gotovo je, da bo vinski pridelek zmanjišan, tudi če pride sedaj dež. Ker so krompirjeva stebla suha, mnog* izkopavajo krompir, ki je droben kot oreh- Nekateri so tudi koruzo že poželi.
GRADIŠČE NAD PRVAČINO Sznrtna kosa
Te dni je prispela v na?o vas žalostna novica, da je podlegel v Kai-ri v Egiptu, kamor si je šel i^kat srečo, po kratki, a težki bolezni 25-letni Emil Keršovan. Tovarišu, ki jo legel v grob v daljni tujini, naše želje, naj počiva v mi.ru! — V E-giptu je še veliko nnAiih ljudi, posebno pa žensk, ki jih tam radi njih pridnosti in čednosti zelo u-poštevajo.
GRO AH Procesija za dež
V	Četrtek se je vršila iz naše vasi na Sv. Goro procesija za dež. Procesije se je udeležilo veliko ljudi, katerim strahovita suša grozi, da jim odvzame ves letošnji pridelek. Na Sv. Gori je tudi naš župnik pridigoval.
DOLENJE GEROVO Cerkveni shod in blagoslovitev novega križevega pota
V	nedeljo se je pri nas vršdl dopoldne cerkveni shod. Veliko ljudi, tudi iz sosednjih vasi, je prišlo, da se udeležil te cerkvene pobožnosti1. Popoldne pa se je vrstila blagoslovitev novega križevega pota. Posvetitev je izvršil svetogorski pater Sofironij v'družbi več duhovnikov. V sprevodu, ki se je razvil, jo 28 fantov neslo. 14 postaj križevega pota, zraven pa so nosila dekleta goreče sveče, ki so se postavile k postajami. Lep je bil ta prizor in še dolgo se ga bomo spominjali.
LEDINE Novi zvonovi
V	nedeljo, 29. julija, na god sv. Jakoba, ki je tudi naš farni- patron, smo dvignili v zvonik naše nove zvonove. Po dolgem, dolgem času so nam zopet zapeli, da nam bodo peli še in še veselo in žalostno, kakršno je pač to naše spremeuljivo življenje.
Iz tržašk8_pokra|ine
Umor občinskega stražnika
V	Naklem pri Divači je bil v četrtek zvečer okoli 9. ure napaden na cesti 23-letni občinski stražnik Josip Cerkverti'k. Dva neznanca sta se mu v temi prisbližala in sprožila proti njemu več strelov iz revolverja. Cerkveni k jo obležal mrtev, medtem ko je njegov dvanajstletni brat Anton, ki ga je spremljal, pred napadalci pobegnil in se rešil. Napadalci so pobegnili. O-blastva so takoj uvedla preiskavo. Aretiranih je bilo nekoliko oseb.
Umorjeni stražnik jo bil miličnik 59. (kraške legije). Pred dvema mesecema je Cerkvenik aretiral v Škocjami ono mladeniče, ki so bili pred kratkim obsojeni pred tržaškim sodiščem radi žalitev kralja in državnih znakov. Na procesu je bil tudi ena izmed glavnih prič. Zato se stavlja zločin v zvezo s tem procesom.
Včeraj sta se podala na mesto zločina poveljnik milico genom 1 Mozzoni in pokrajimski tajnik inž. Cobolli - Gigli. Truplo umorjeneea Cerkvenika je bilo postavljeno na mrtvsiški oder v o(bčiruskem domu. Pogreb se vrši danes ob udeležbi pokrajinskih oblastev in milica &EMPOLA3
Blagoslovitev novih zvonov in drago
V	nedeljo 29. julija se je vršila pred cerkvijo na z zelenjem in cvetjem okrašenem prosteru blagoslovitev novih zvonov. Zvonovi so bi'li tudi okrašeni s cvetlicami ter raznobarvnimi trakovi, narejenimi iz papirja; posebno veliki
zvon je bil okusno ok'inčan. O-krasila so ga šempolajska dekleta.
Blagslovitev je izvrši čast. g. dekan devinski ob navzočnosti več drugih gospodov duhovnikov ter mnogobrojne^a občinstva. Kumovali so sledečr gospodje in gospe: večjemu gospod Ivan Legiša ter gospa Lupine, oba iz Šempolaja,
prednjemu gospod Jožef Skrk in Trnovi ce in gospa Gabrovoc iz Pra-prota črt. 2., malemu gospod Lojza Pavlina iz Prečnika in gospa Brove da m. Po končani ceremoniji so zvonovi takoj ubrano zapeli s pri-trkovanjem, da se jo razlegalo daleč na okoli.
Po par minut trajajočem zvona-nju se je začela popoldanska služba božja; po končanem blagoslovu je povabii gospod vikar botre V faro vž na večerjo.
Ob osmih zvečer je pridrvel od severo zapada silen vihar, podeč pred seboj silno oblako prahu, zadaj so jo pa bliskalo in grmelo. Izgledajo je, da pri h rum i silna nevihta. toda nič ni bilo, vse se je razpršilo brez kapljice dežja.
Suša torej nadaljuje svoje uničen valno delo, travniki izgledajo kakor v najhujši zimi, drevesa usihajo, od suše vcnde primanjkuje, njive so ostale nepreorane, ni se sejala ne ajda ne repa, fižola ni<0 krompirja skoraj nič in še to malo, kar je, gnije že v zemlji. 8 strahom gleda kmetič v bližajočo se zimo.
Občan.
Rojstva, smrti in poroke v Trsta
dne 2, avgusta 1928
Rojeni: 13 (mrtvorojeni: 1); mrtvi: 11;
poroke: 2.
BORZNO POROČILO
Trst, dno 3. avgusta 1928.
Amsterdam 765.50-771.50, Belgija 2(M-268, Francija 74.85-74.95, London 92.72-92.92, New - York 19.05 K -19.14^, Španiija 311.50-317.50, Švica 367-3/19; Atene 24.50-25.—, Berlin 453-459, Bukarošt 11.45-11.85, Praga 56.50-5680. Ogrska 330-330, Dunaj 266.75-272.75, Zagreb 33.50-33.80.
Uradna cena zlata (2. VIII) L 368.55; Liktorsko posojilo L 83.20; vojnoodškodn-inske obveznice L 75.30.
OC3LASS
MLADENIČ, 37 leten, premožen pose*t. nik na bližnjem Krasu, edini sin, išče zna-: n>a v «vrho ienitve z deKle'om do 35 let starim najraje z nekoliko gotovine Ponudbe pod «Mladenič» na tržaSko u pravništvo.	80'
PRODA se hiša z vrtom in dvoriščem, gozdom in eno njivo, kakih 10 mJ desk češnjevib, orehovih m hrastovih, mizar sko orodje in vsr. pohištvo. Vidmar Anton, mizar v Senožečah št. 8.	808
Avtomobilska proga
Trst-Lokev-Divača-Senožeče
PODJETJE BRUNELLf Odhodi s trga Oberdan. Vozni red od 15. junija do 30. septembra* Delavnik: Odhodi iz Trsta: 12. In 17.30. Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi iz Senožeč: 7. zjutraj In 18,30 zv
Nede I j a: Odhodi Iz Trsta: 7.30, 14 30 in 16. Dohodi v Senožeče: 9., 16. in 17.30. Odhodi iz Seuožeč: 7., 18.30 in 18.35 Listki za tja in nazaj: Trst-Divača in na L 13*—. Trst-Senožeče in nazaj L 16'—
rtgisIrOTona zadruga z onisj. poroštvom uraduje t lastni hiši
Uia Tone Dianca 19,1.
Telefon štv. 25-67.
Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge na !ek. račun in vloge na čekovni promet in jih obrestuje
po 4%
Večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE" na fek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. • Obrestna mera po dogovoru.
No razpolago varnostne celice (sa!e)
Uradne ure za stranke od 8*30 do 15 In od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt.
POD
S T E K
V. J. KRI2ANOVSKA:
cevina
(156)
Roman v Štirih delih
Iz ruščine prevedel I. V.
Nad vhodom s stebri je bil balkon, na kateri je stopila zdaj Milica in se sklonila črez ograjo. V neki razdalji je stala z zelenjem preraščena oskrbnikova hiša. S kukalom je Milica videla, da so imela nekatera okna razbite šipe, druga so bila na steiaj odprta in skozi' ta so leteli razni predmeti, ki so z ropotom padali na tla in se razbili1. Radostni vzkliki, glasen smeh in divjo ■ukanje je spremljalo razdejanje klavirja, omare, stoječega zrcala.
Milica je globoko vzdihnila in spustila kukalo. Rj ***nela je, da je bilo to besnenje naravno ma ^i*Vanje za dolga leta nasilij in žalitev od .i ljudstva, ki je izgubilo zaupanje v obla-stva, matera so jili prepustila na milost in nemilost tujezem&kim grabežem; toda vedoTa je tudi, da zakon strogo kaznuje take samovoljne vzrive
in globoko je obžalovala reveže.
V tem trenotku je zagledala jezdeca, ki se je bližal pristavi. Spoznala je Derevnina. Ko je prijezdil k mostovžu in skočil s konja, mu je grof zaklicali
—	Pridite takoj k nam. Dmitri Pavlovič! Gotovo nam prinašate dobre vesti.
Derevnin se je hitro povzpel na balkon; bil je razburjen in zelo bled.
—	Pri nas v Turo vri je vse mirno, toda Vse-svjatsko in okolica se puntata. Nemiri so zavzeli nepriča-kovan obseg, — je odgovoril Dmitri Pav-lovič na vprašanja, s katerimi sta ga obsipavala grof in njegova žena. — Razburjenje je nastalo včeraj, v tvornici, ko je Kranze sprejel zopet v službo Heringa, ki se je vrnil iz zapora...
—	Kaj? Vkljub moji prepovedi je sprejel tega podleža? — ga je prekinila Milica. •
—	Ljudje so pustili delo in zapustili tvornico,, zakaj večina delavcev so domačini in to nezadovoljstvo se je presadilo v vasi. Zjutraj se je množica uprla v tvornici in' Kranze, ki jim je grozil, je bil ranjen v glavo; Heringa pa bi bili delavci raztrgali, da niso mislili, da je že mrtev, daisi je bil samo v nezavesti od udarca, s kolom
po gi»vL Ko so opustošili stanovanja nemških delavcev, se je del ljudstva napotil v Sarlotental, kjer so naskočili, oplenili in nato zažgali hišo starega grabeža Merderfelda; drugi del pa gre proti Vsesvjatskemu. Skušal jih bomi pregovoriti in. jih. pomiriti.
—	Pustite to, Dmitri Pavlovič. Saj vas ne bodo poslušali, ampak vas Se ubijejo, — je ugovarjala MHica.
Se ji ni vspel Derevnin odgovoriti, ko so se nedaleč od hiše raz leg I i vzkliki, vpitje in psovanje. V tem trenotku so videli z balkona bežočega človeka; bežal je v skokih, samo da bi se hitreje oddaljil od tuleče množice, ki mu je bila za petami, in oborožena z vilami, sekirami, koli in z vsem, kar ji je padlo pod. roke. Bežeči človek je bil liberman. Obličje mu je bilo krvavo., obleka raacapana in ves zasopel je divje vpil:
—	Pomagajte!... Rešite me!...
Iz množice je priletel kamen m ga zadel v hrbet; »podtaknil se je in padel na tla, a v tistem trenotku so planili nanj preganjalci, a neki krepak mužik mu je safc^del vile v bok in ga dvignil v zrak kakor kopo eena.
—	Pogini, kača! — je vzkliknil zmagoslavno.
V tem hipu je z balkona zagrmel strel; krogla je zadela zmagovalca naravnost v prsa; padel je ter izpustil žrtev, ki se je vila v krčih. Prvemu strelu je sledil drugi in tretji, ki sta ranila nekega delavca in neko žensko.
Streljal je grof in pozornost puntarjev se je obrnila nanj.
—	Glejte, otroci! Prekleti Nemec strelja na nas, — so se raizlegli razjarjeni glasovi.
Dež kamenja se je usul na balkon ter pobil
šipe oken in vrat.
Množica je p-ustila Libermana, ki je negibno ležal v luži krvi in se grozeče približala hiši.
Derevnin je vzel samokres grofu iz rok in z Džemaklinovo pomočjo ga je pahnil v bišo, ne da bi poslušal njegovo ugovarjanje. Vhodna vrata na pročelni strani so že treštala pod udarci pesti; Milica se je bala, da ne bi služabništvo začelo streljati, zato je stekla doli, in ko je prepovedo-vaJa poslom rabiti orožje brez posebnega ukaza* je stala smrtno bleda pri vratih,, ki so se kmalu razletela na kose.
—	Stojte! Kaj hočete tu? Jaz sem vam napravila do sedaj samo dobro!
Vpajdrdki so neodločno obstali.