Stv. 35.
V Mariboru 28. avgusta 1873.
Tečaj m
SLOVENSKI
List ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek.
tint Teljm s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za cclo leto 3 sI<1., za pol lota 1 yid. 60 kr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tiskovn. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezne liste prodava knjiicar Novak na velikem tiRU po 5 kr. — Uokopisl so ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo. — Z» oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, H kr.. dvakrat t*' kr.. trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr.
Pozor Slovenci: „vera ni v nevarnosti"?
(Poslal nek častit sveten gospod.)
„Vera ni v nevarnosti", tako sta rekla doh-tarja : Vošnjak in Zarnik na Blanici pri Sevnici, kamor sta iz Kranjskega prišla svoje puhlosti prodajat.
Temu odgovarjamo tako: ako od vaše strani vera ni v nevarnosti, zakaj pa ne pristopita, omikana gospoda, našemu vernemu (in pravnemu) programu? Zakaj sta si skovala nov program? [To je: zakaj ne pristopita k nam, ki se držimo starega glasila: vse za vero, domin cesarja? Zakaj sta si izmislila novo glasilo: vse za narod, omiko in svobodo?] Zakaj sta izbrisala vero? Zakaj sta v svojem listu „Slov. Narodu" zakričala: „mi vere ne bomo branili ? Zakaj psuje in grdi ta list skoro vsaki dan naše duhovnike, kateri niti Vama niti komur drugemu niso ničesar hudega storili? Zakaj postavlja oni list na posmeh naše katoliške šege? Zakaj terjata brezverske šole? Zakaj sta se zvezala s čisto brez ver ni mi (liberalnimi) Nemci, za verne, nam Slovencem pravične Nemce pa nič vedeti nečeta?
Ljubljanske Novice, stran 274, poročajo sledečo prigodbo: „Bil je oče na smrtni postelji. Omikani (?) sin ga pride obiskat in najde že u-mirajočega. Držali so mu po cerkveni šegi in pobožni slovenski navadi gorečo svečo. Kaj pa stori omikani in olikani očeta „prisrčno ljubeči" sin? Razsrdi se, zgrabi svečo in jo požene tje po sobi!!"
Ako je res, kakor je zdaj govorica, da ste Vi dohtar Zarnik bili ta omikani sin, kako ste zamogli v Blanici trditi, da vera ni v nevarnosti? Nam se hoče dozdevati, da niste resnice govorili pri tej priliki, ker veraje resnično v veliki nevarnosti in sicer ravno od Vaše strani. Kajti, ako bo vse šlo po mislih takih dohtarjev,
~' Dcnašiiji list
potem bodemo Slovenci skoro povsod take omikane sine imeli, kateri nam bodo na smrtni postelji svečo iz rok trgali.
Toda gg. dohtarja ne mislita, da se bomo od vaju dali slepariti!
Kmeti slovenski, ako je vaša žena brezver-ska, ako so vaši otroci in družina brezverna, kako bodete zamogli gospodariti? Ali še ni zadosti potepuhov, tatov, oderuhov in goljufov. Ali ni že zadosti žalostno, da se skoro ni na nikogar več zanesti, da mož beseda nič več ne velja? Kder vere ni, tam tudi ni pravice. Kdor ljudstvu vero pači in jemlje, ta mu je najhujši sovražnik.
Iz vaših večnih prepirov, tožeb in tepežev bi sicer dohtarji hasek imeli, vi kmetje pa veliko škodo in plačilo.
Da dohtarja Vošnjak in Zarnik na Blanici nista čiste resnice govorila, je razvidno tudi iz tega, da po svojih novinah (Narodu in Tedniku) vedno svojim nasprotnikom podtikata sebične in nevarne namene. Pravita, da hočemo kmeta zavleči v staro „sužnost in hlapčevstvo," da hočemo desetino in tlako (raboto) nazaj spraviti. Ali to ni grda laž? Sram vaju bodi, ki si upata s takimi lažmi nad slovenskega kmeta! Ali mislita gospoda dohtarja, da so naši kmetji taki bedaki, da se bodo hitro na take limance vloviti dali? Mar ue čutita, da s takim leganjem vsakega poštenega kmeta nesramno žalita?
Tedaj, kmeti slovenski, ako vam kdo zopet brodi o desetini iu tlaki, mu v lice recite: ti si lažnjivec in brezversk zapeljivec; gotovo si liberalec, kajti le brezvernik zamor3 tako grdo legati.
Vaš list, dohtar Vošnjak piše, da se je sev-niški kaplan, naš domačin, k javnemu shodu na Blanici p rite pel. To surovost lehko zavrnemo: Vi ste se p r it ep 1 i v našo deželo, iz katere ste na Kranjsko pobegnoli, kedar ste po svojem ro-| goviljenji cele okraje spravili v velike zadrege.
ima V4 pole priloge.
Ostanite, kder ste! Pustite nas pri miru! Mi ne poželju jemo ' po'Vaši blutnej omiki ' (biezverstva). Vi niste nič in nimate nič pravice nas razdvoje-vati in podučevati.
Mi Vas nikoli več ne bomo volili za poslanca. Dajte se voliti od tistih gospodov in do htarjev, ki z denarjem, katerega so si večjidel od kmetov pridobili, Vaš grdi list (Tednik) kupujejo in ga med kmetske ljudi porivajo, da bi jim tudi vero pobi ali.
Naš poslanec pa mora biti čeden, kreposten, veren mož, na katerega se vsak more zanesti. Dohtarji tudi sploh kmetom ne sodijo za poslance. Ljudstvo se je dozdaj ravno v tem pregrešilo, ker je volilo — toliko dohtarjev.
Volilni sliod na Blanici pri Sevnici ali propad VoSnjakovcev.
„SI. Gosp." je pozvcdel, da je g. Leuček, veliki posestnik na Blanici pri Sevnici, pozval slovenske volilce: sevniškega, brežkega in kozjanskega okraja na shod 17. avg. Tedaj smo rekli, kako želimo, da se mnogo ljudi snide; mogoče, da shod pripomore do poraz uma in odpravi žalostni razpor med štajerskimi Slovenci.
Vendar vse naše upanje je bilo le prazno. Zdaj se je moral vsak izmed nas prepričati, da z g. Vošnjakom in ž njegovo svojto ne more hoditi nobeden, kateremu je še kaj mar za sv. vero iu krščansko omiko.
To se je pokazalo ne samo pri shodu, ampak tudi po popisih tega shoda v Vošnjakovih no-vinah, (cajtingah) v „SI..Narodu'" in „Tedniku." Ker zbrani poslušalci niso hoteli hitro pritrditi in prikimati temu, kar sta dr. Vošnjak iu jegov prerok dr. Zarnik govorila, zato sta jih ondi grdo zasra-movala. Imata jih za: drhal, za divjake, pijance, podkupljence, ki so prišli škandala (pohujšanja) delat. Ker kmetom šinfanje duhovnov in livali-sanje nove drage šole ni bilo po volji, zato se Vošnjak jezi in skuša po lažnjivih in vse poštenjake žaljivih dopisih v cajtingah dobljeno sramoto pokriti. Vendar jegov trud je zastonj.
Stvari same kažejo očito, da je poprej vsega čislauja vredni gospod hudo hudo zabredel. Ni mogoče več, da bi ga kedaj za poslanca volili. Bil bi nam v največjo škodo in sramoto.
V potrdenje tega, kar se je reklo, naj služi natančni popis shoda na Blanici.
Shod je bil sklican na 17. den avgusta — iu čudno: ravno na nedeljo; ua 2. uro popoldan, kedar slovensko verno ljudstvo k sv. večernicam zahaja Zbralo se je nad 109 kmetskih volilcev. Gosposkih je bilo kakih daset. G. Lenček pozdravi volilce ter jim pove namen zbora: posvetovati se, koga bi volili za poslanca v državni zbor. Popraša, kdo da hoče kaj spregovoriti?
Prvi se oglasi g. Tanšek, pisar v kancliji dr. Sre-bre-ta v Brežicah.
G. Tanšek je najpoprej razlagal, kako imenitne da so prihodne volitve v dunajski državni vbor. Rekel je, da volilna postava kmetskemu ljudstvu ni prav ugodna. Omenil je, kako nova volilna postava s a m o s ta 1 u o s t posameznih kronovin podira. Potem priporoča g. Vošnjaka za poslanca. Zdaj začne Vošnjaka debelo hvaliti in jegove velike (?) zasluge naštevati. Posebno pa hvali in povzdiguje novo šolsko postavo. (Tukaj so k Lietji; začeli mrmrata in ugovarjati, ker sami predobro čutijo, kako težavna in draga da je nova šolska postava. Vendar nihče ni rekel tega, kar so Vošnjakovci poznej v „SI. Narodu" svetu legali: proč s šolo, proč z učitelji. Tega nihče ni rekel. Ako pa kmet pove, kde ga črevelj žuli ter izreče, da mu nova šola ni povoljna, in če zahteva, da se naj popravi in prenaredi, kdo ga sme zato psovati kot — sovražnika šole?)
Dalje govori g. Tanšek, kako So dozdaj duhovni in svetni skupno delali na blagor Slovencev, in kako so zdaj nagloma začeli duhovni zoper svetne liujskati in upijati: „vera je v nevarnosti." G. kanonik Košar še o tej nevarnosti v svojih volilnih oklicih pred 2. letoma besedice ni povedal. (G. Tombah, sevniški kaplan, mu odgovaija: se ve, g. Kosarju takrat ni bilo potreba o nevarnosti za vero toliko govoriti, ker smo se vsi Slovenci še držali glasila: vse za vero, dom in cesarja. Ni še se bilo bati, da bi zoper vero bili tudi naši slovenski poslanci.)
Potem ugovarja g. Tanšek zoper to, da se mladoslovcnceni očita prijateljstvo z nemškimi liberalci. Vendar pristavi, da hitro, ko jim nemški liberalci dajo zedinjeno Slovenijo, tudi ž njimi pote gnej 0, t j. sv. Cerkvo preganjati pomagajo. No ta izpoved nam je — zadosti. — Vemo, kakovi ptiči da so toti svobodomiselni (?) mladoslovenci.)
Naposled pa začne g. Tanšek hvaliti sebe in Vošnjaka in pravi, kako sta verna. (Škoda, da ova gospoda svoje vero v djanjih kazati nečeta. Morebiti še sama ne vesta prav, kedaj sta posiednjič v cerkvi ali pri sv. spovedi bila. Sploh pa je iz tega razvidno, da se jo g. Tanšek nazočih vernih kmetov ustrašil. Čutil je potrebo tudi o veri nekaj črhnoti.
Priporočaj^ še enkrat Vošnjaka, je sklenol svoj govor. Besede, katere je na konci govoril, so bile tako zmedene in zmešane, da jih nihče ni razumel; morebiti Tanšek sam ne.
Zdaj poprime besedo g. Vošnjak. On govori naj poprej o ustavnem življenji, počenši z letom 1843. Potem omeni Bahov absolutizem, konkordat iu udriha po duhovenstvo, kakor da bi to vseh nesreč krivo bilo. Pravi, da so takrat duhovni vse v rokah imeli: uradnike, žandarje, ber iče in — Šole. (To je ravno tako lažnjivo, kakor da bi kdo rekeh zdaj imajo kmeti vse v rokah: uradnike beriče — in šole. Sole so pri nas, počenši od Marije Terezije vedno bile v rokah — vladinih.)
Pripoveduje, kako je cesar po nesrečni vojski primoran bil, ljudske poslance poklicati ter ž njimi deliti svojo oblast. Zdaj se noben.t postava ne sme dati, noben davek naložiti brez dovoljenja poslancev. To imenitno pravico moramo
ohraniti. V tem obstoji naša svoboda, črez ktero duhovni toliko ti pijejo.'
In zdaj zopet pravi, da so duhovniki tisti, ki hočejo ljudstvu vse pravice vzeti in ga nazaj pahnoti v sužnost in nevednost. (Tako govorjenje kaž), da je Vošnjak ali slabo podučm, ali pa da hoče. ljudstvo motiti. Zakaj tudi naša stranka je zato, i da ima ljudstvo tndi kaj govoriti, kedar se postave dajajo. Vendar postave hoč'ma take imeti, da božjim niso nasprotne. Ali Vošnjak in lib 'ralci sploh ho čaj) postave, brez ozira na Boga in j govo cci-kvo.
Govornik razlaga potem o narodnih zadevah. Pravi, da je en del duhovnikov narodnost za pa-gansko razglasil. Toži, da se zdaj svetni narodnjaki sumničijo, da so izbrisali: cesarja in vero — ter dostavi, daje tudi 011 veren.*) (To ni nič poseb-11 -ga. Liberalec je tedaj vasi«j veren, kedar hoča, da bi ga naši kmetje za poslanca volili)
Naposled še razlaga dolžnosti poslanca in pristavi, da poslanstvo prevezme le, ker ga jegovi prijatelji toliko prosijo. (Zdaj so začeli ploskati in ropotati Vošnjakovi najemniki, študentje, diurnisti, srenj-skl pisači itd , iz med kmetov pa sa skoro nihče ganil ni. Tudi nikdo ni rekol: prač z šolami, proč z učitelji kakor lažnjivo „SI. Narod" piše.)
Za njim se oglasi za besedo g. kaplan Tombali. On reče, da vera sama po sebi ni v nevarnosti, ker ima od začetnika svojega obljubo, da bode ostala do konca sveta. Pa ljudje so v nevarnosti jo izgubiti. Nihče nima obljube, da bo do konca svojega življenja veren ostal. Nevarnost preti od strani šolske postave. Že zdaj se kažejo v nekaterih šolah učitelji veri nasprotni. **) Pri nas še hvala Bogu ni toliko slišati. Pa kder pridejo učitelji v večjih zborih skupaj, tam vsi vpijejo „kršanski nauk vun iz šole, on je kriv, da otroci neumni ostajejo." (Učitelj Kreger reče: to jo med Nemci.) Tombali: Pa tudi slovenski učitelji so bili pri takih zborih, in ni bilo brati, da bi bil kteri nasprotoval. Ce tedaj liberalne poslance izvolite, ki niso za vero, teinuč zoper njo, tedaj bodete v kratkem času doživeli, da se kršanski nauk v šolah razlagati ne bo smel. Od tod preti nevarnost za vero vaših otrok.
Ce pogledamo v Prusijo, tam vidimo, da so se škofom že vzele pravice duhovnike v semini-ščih si odgojevati. Napravljajo vladne šole, in jim dajejo učenike, ki so brezverni. Tudi naši poslanci bodo to storili ter vzeli škofom duhovniške šole. Pomislite zdaj! Ce dijak, ker že večjidel do končane osme latinske šole vero zgubi, v take šole pride, v kterih ga neverni alj le maloverni učitelji na skrbi imajo, alj bo potem sam veren ostal? On bo brez vere in še sam bo drugim vero jemal. Že iz tega se vidi, da je nevarnost, vero zgubiti. Zatoraj je naš program: vse za vero.
Drugič pa rečjmo, vse za cesarja. Kakor je vsak izmed Vas posestnik hiše, ktero je po
*) Kakor „SI. Narod" in „Tednik" popričujeta.
**) V Nestelbahu je učitelj najpoprej župnika, ki je hotel katekizem učiti, iz šolo pognal in poznej tudi šolskega oglednika.	Ured.
očetu podedoval, alj kupil, tako so tudi svitli cesar gospodar in vladar avstrijanskib dežel. Naša dolžnost toraj tudi je, njih pravice braniti, kakor so svitli cesar tudi naše braniti dolžni. Ker je j utre ravno njih rojstni dan, zakličimo vsi: naj ji!t Bog živi mnogo let. (Zadonel je klic „Živili".)
Tretjič rečemo: vse za domovino. Kako pa hočemo za domovino skrbeti ? S tem, da skrbim > za zdravo omiko in svobodo. To pa je le tedaj mogoče, ako izvolimo poslance, ki nam pomagajo do koristnih postav, po kterih se zamore narod izobraževati duševno, pa tudi njegov stan poboljšati. Toraj naj bo naš poslanec on, ki ga vodi geslo naših očetov „vse za vero, cesarja in domovino."
G. Tombah še potem bere iz političkega katekizma uektere točke, na primer: da je zdaj preveč novih in starih postav — da je premalo posojilnic za kmete — da imajo kmeti v primeri do mestjanov premalo poslancev — da dače silno narašajo — da je vojaška postava težavna, posebno tistim, ki se za duhovni stan učijo.- — Vse to so kmetski volilci pazno poslušali. Zdaj je g. Tanšek zahteval, da naj neha brati, ali kmetski volilci so terjali, da naj se vse do konca prebere. Poslednič še g. Tombah g. Vošnjaka nagovori ter omeni, da je pri zadnjih volitvah dati moral volilcem obljubo, da ne bo zoper vero ničesar storil. Naj se tedaj vrne nazaj k prognamu, za kterega smo se do zdaj vsi vojskovali: vse za vero, cesarja in domovino. Omenimo še, da med celim Tombahovim govorom ni bilo slišati glasu: „proč s šolami, proč z učitelji", kakor „Slovenski Narod" laže.
Potem nastopi zopet dr. Vošnjak ter reče da ni dal nobene obljube volilcem in ni nobenega programa podpisal (Tombali odgovori, da je to mogoče, da je pa po zadnjih volitvah to slišal.) Vošnjak še enkrat spodtika pravni stranki, da hoče vsako svobodo zatirati, da jej ni za narodnost mar, da nihče ne napada vere. Celo kardinala Ravšerja omenja, ki bo Slovane zatiral, če ravno mu mora znano biti, da je pravna stranka Rav-šerju vedno nasprotna.
Dr. Srnec potem govori. Ponovi, kar so poprejšni govorniki že rekli, daje pred vsem potreba narodnost braniti — da vera ni v nevarnosti. In potem hoče pokazati, da duhovniki se nimajo v volitve vtikati.*) Pa kako? On vpraša kmete, kaj bi rekli, ko bi kterega duhovnik vprašal v spovednici zastran njegovega premoženja? Ali bi ne odgovorili, tega nisem dolžan povedati ? To ne gre k spovedi? Gospod dohtar sicer s tim izgledom nič ni dokazal, pa pokazal je, kako puhlo in nedosledno misli. G. dohtar, ko bi vi zagovarjali pred sodnikom tata, povejte ali ne bote vpra-
*) No, zakaj pa se brezverni liberalci vtikate v verske in cerkvene stvari? Ali hočete mešnikom volilno pravico vzeti? Tedaj bi pa tudi dobro bilo, da se jezičnim dohtaijem vzeme najpoprej.	Ured.
šali za njegovo premoženje? In če sam reče, da je reven, da ga je skoraj sila prignala k tatvini. Ali ne bote posebno to povdarjali sodniku nasproti — in ne bo sodnik mu manjše kazni odločil, kakor bogatina, ki bi bil enako reč vzel? Gospod dohtar, poprej je treba misliti, potem še le govoriti!
Dr. Zarnik govori kot časten srenjčan blanske občine. Hoče zavračati, da posvetna inteligencija vero zatira. Zoper dogme se v nobenem državnem zboru ni govorilo. (Kaplan Tom-bah. Da, govorilo sa je.) Zarnik: stopiti gor in povejte! Tombah stopi na oder ter mirno pove: zoper popaževo nezmotljivost se je dosti govorilo v državnem zboru. Kar se tega tiče, govori Zarnik dalje, je eden papež jezuite odpravil, drugi pa jih zopet potrdil. (Narod piše da so tukaj poslušalci ri-.kii „čujte, čnjte;" gotovo so si mislili, kako je to, da visokoučeni g dr. Zarnik še tega ne ve, da ne spada med v er s k e resnice, alj so jezuiti in sploh redovniki potrebni ali nepotrebni.)
Dr. Zarnik razlaga dalje, kaj je dogma. Naša vera je — pravi s povzdignjenim glasom: „Ljubi bližnega." Kmetje kličejo: Boga pa ne?— tedaj Boga ste že odpravili? Bog je prvi! — Dr. Zarnik osramoten reče: ,,Se vfe, da Boga tudi." Skoraj vsi kmetski volilci so bili nevoljni. Spoznali so, kakšno vero imajo ti dobtarji. Ko jim še dr. Zarnik očita, da so nasprotniki šole, da delajo tako v svojo pogubo, da bodo Nemci, ki imajo dobre šole vse grunte med nami pokupili ; in ko še hvali nove šolske postave, se slišijo glasovi: take so, da se otroci na gavgah v Sevnici ubijajo. Kmeti se nevoljno vračajo od Zar-nika proč in ga ne poslušajo več. V srce jih je zabolelo, da se jim zdaj očita, da so sovražniki šole, med tem, ko si le želijo, da se šolska postava prenaredi. Dr. Zarnik je moral nehati. Nihče pa ni npil, kakor „Slov. Narod" zopet laže. „Proč s šolami, proč z učitelji."
Naj bo tukaj še omenjeno, da je g. kaplan Tombah med vsemi govori sedel mirno zraven g. Rostoharja iz Vidma in pazno poslušal, daleč proč od kmestkih volilcev. Zborovanja nikakor ni motil.
Zdaj se Vošujakovci podajo sami med kmete, ter jih hočejo pregovoriti. Ali vse je zastonj. Nad kaplanom Tombahom pa hujskajo, daje groza Slišal jih je, kakor še nikdar v življenji: „Vi ste hinavc, jezuit, vi se hočete škofu prikupiti, zato ste prišli škandal delat, le pridi v Brežce, tam te bomo ubili, vi ste ljudi podšuntali, ste jim plačali — koliko Vas košta ves škandal?*) Tombah vsem mirno in brez strasti odgovarja. Celo g. Lenček zahteva naj svoje ljudi odpelje. — Ali on mu odgovori: Jaz nisem nikogar pripeljal, vi ste predsednik, odpravite jih vi." Predsednik črez nekoliko časa da na glasovanje kandidaturo Kosar-jevo in Vošnjakovo. G. Tombah reče, da naj se glasuje za program, ker on v celem*govoru Kosarja še omenil ni. Predsednik se pozove na svojo pra-
*) Lep dokaz liberalno omike! Sram vas bodi!
Ured.
vico kot predsednik. G. Tombah se dalje ne ustavlja. Predsednik praša „Kdo je za Kosarja naj vzdigne roko. Res nihče ni vzdignil roke, ker se sploh o njem obširneje ni govorilo in zato večina volilcev tudi ni vedela, da je Košar nasproten kandidat Vošnjaku. Sploh pa ražaljeni volilci niso hoteli več odgovarjati Vošnjakovcem. Zato pa je tudi Vošnjak sramotno propral. Kajti zdaj praša g. Lenček: kdo je za Vošnjaka? Ali vzdignilo, jih je roke kakih 20 izmed 100. Jako dvomim, da so bili vsi volilci. Tombah še opominja g. Len-čeka, da naj pogleda, koliko jih je, da jih še 20 ni. Leuček žalosten odgovori: Ti so vsaj za Vošnjaka,
Volilci potem večjidcl odidejo. Pevci so začeli peti. Nekteri liberalci pa so še bili željni slišati dr. Zamika. On še pove, zakaj da se ravno kaplani zborov udeležujejo in nasprotujejo, zato, ker se hočejo škofu prikupiti in da bi skoro faro dobili — fajmeštra pa nobenega ni, ker doma pri svojih kuharicah ležijo. Na tako psovanje duhovnikov še ostali kmetje nevoljno kraj zapustijo. Ročno potem pridere huda jdoha, ki je Vošnja-kovce zapodila iz vrta, kjer so ta dan tako sijajno dokazali svojo omiko (?) iu ljubezen (?) do naroda.
Vsakdo pa lehko sprevidi, kdo da zasluži imena, ki jih Narodov dopisnik in SI. Tednik dajeta poštenim kmetom. — Vidi se, na kteri strani se je uporabilo orožje: laži, hujskanje, sirovost in hinavščina. Da bi le dr. Vošnjak več takih zborov imel, bi mu bilo želeti. Tako bo najpoprej svoje kraljestvo končal.
Pristavek uredstva! Izrekamo hvalo g. Tom-bahu za toliko srčno in dastojno vedenje. —
Gospodarske stvari.
Bazne vrste bučel.
(Gospodarski list.)
Prirodopisci razločujejo štiri vrste bučel; bu-čelo medarico, t. j. našo navadno bučelo, potem hrbtasto bučelo, indijsko in društveno bučelo. Pristavimo še, da vse te vrste živfe samo v starem svetu — Evropi, Aziji in Afriki — tri zadnje vrste samo v iztočnej Indiji. Bnčela me-darica se je le v novejem času v novi svet, Ameriko in Avstralijo prenesla.
V Ameriko je bila bučela mcdarica leta 1675. donešena, sedaj je pa tam že na vse strani razširjena. Amerikanci so jej dali ime: muha belega človeka, kar priča, da je bučela morala od belih Evropejcev v Ameriko donešena biti.
Bučela medarica je razširjena daleč po Evropi, celo v Grenlandiji se nahaja, llazun tega se nahaja tudi v Afriki iu Aziji, izvzenni Indijo, kjer se nahajajo samo ostale tri vrste.
Ker je torej bučela medarica tako daleč razširjena, se je tudi zavoljo različnosti krajev veliko spremenila. Naštejemo tukaj 9 plemen:
1.	Prava ali navadna bučela medarica, katero Nemci radi „deutsche Biene" zovejo, živi v votlem drevji, v zidinah in pečovji. Nahaja se v srednjej in severnej Evropi, tudi na Francoskem, Španjskem, Portugalskem in nekaterih straneh Italije, na slavjanskem jugu in na Turškem proti mali Aziji, potem tudi v Algiriji, Gujani na rtu dobre uade in v severni Ameriki.
2.	Taljanska bučela, velika kakor navadna, je po prvih treh životnih krogih zadej zlato-žolte barve; ščita je pa črnega ali žoltega. Nahaja se v severnih krajih Italije, na južnem podnožji tirolskih in svajcarskih planin, kakor v svo-jej pravej domovini. Zdaj je tudi po drugih predelih Evrope razširjena. Ona je mila bučelar-jem, ker je lepa nježna, ker je v svojej zlati barvi vsekako lepša od navadne črne bučele. Hvalijo italijanske bučele tudi ne samo zarad večje plodnosti in marljivosti, ampak tudi zarad krot-kosti, dasiravno tudi svoje košnice (ule) proti na-padnikom z enako odločnostjo branijo, kakor navadne črne, vendar ne postanejo nikdar tako besne, kakor črne.
3. Kranjska bučela se loči od črne o tem, da je prvi obroček na zadnjem delu telesa več ali menj žolt, drugi obročki so pa belkasto-sivi. Marljiva in hrabra, je kakor črna. To pleme se vedno dal je razploduje, posebno v planinskih krajih.
4. Egiptovska progasta bučela je bolj podobna italijanski, kakor navadni črni, sicer pa bitstvene razlike ni. Ona je za tretjino manjša od do zdaj naštetih vrst, ima žolti ščit in zadnjek, ki je kakor tudi prsi z belimi dlakami obrašeu. Prava domovina jej je Egipt, Arabija in Sirija, nahaja se vendar le malo premenjena, tudi na Italijanskem in v srednji Aziji.
Na Vranskem bo 11. septembra 1.1. slovesna razstava in premiranje konjev noričnega ali pincgavskega plemena iz Vranskega, gor-nogradskega, šoštanjskega, celjskega, konjiškega, šmarskega in laškega okraja, kakor tudi goveje živine Vranskega okraja, Razdelilo se bo konjerejcem 244 goldinarjev v srebru in 60 gld. v bankovcih od društva za pov-zdigo konjereje na Štajerskem, tako-le: kobilam iz žrebetom od 5 let naprej. — 4Ietnim kobilam, od katerih je dokazano, da so po državnem ali pa od gosposke potrjenem privatnem žrebcu obre-jene — in 31etnim kobilam: 1. deželno darilo 60 gld., 2. darilo 25 gld., 3. darilo 20 gld., 4. darilo 15 gld., 5., 6., 7. in 8. darilo po 12 gold. — Žrebicam: 1. darilo 20 gld., 2. darilo 16 gld., 3. darilo 14 gld., 4. in 5. darilo po 12 gold. Zrebcem od 1 do 2 let starim: 1. darilo 20 gld., 2. di»rilo 16 gld., 3. darilo 14 gld., 4. darilo 12 gld. Okrajni vranski odbor pa bo po razsodni komisiji razdelil domačim razstavcem goveje živine murcedolskega in marijadvorskega plemena 360 goldinarjev a. v. sledeče: 7 bikom od 1 /2 do 3 Priloga „SI. Gosp." k. H. 35.
let 2 premije po 30 gld., 1 premijo po 25 gld., 1 po 20 gld., 1 po 15 in 2 po 10 gld. 8 kravam s teletom ali pa brejim, do 6 let starim: 2 premiji po 25 gid., 2 po 15, 2 po 10 in 2 po 5 goldinarjev, in enako 8 telicam.
Od tega časa, kar se tukajšni okrajni za-stop prav živo briga za povzdigo domače živinoreje, se tudi z veseljem opazuje napredek naših živinorejcev v tem važnem oddelku narodnega gospodarstva.
Omeniti moram tudi, da je okrajni zastop vranski eno štipendijo z letnim doneskom 100 gld. a. v. za enega dijaka, kateri hoče v pripravnico ljudskih učiteljev vstopiti, ravnokar po svojem o-krajnem odboru razpisal.
Štajerski sad in grozdje se bo pri veliki dunajski razstavi 1. oktobra t. 1. razstavilo. Kdor kaj razstaviti želi, naj vse lepo s snažnim papirjem ovije in v primeren zaboj spravi, ter pošlje do 20. septembra ravnateljstvu vinorejske šole v Maribor. To bo za dalejšno pošiljanje skrbelo. Grozdov naj se vzeme vsake vrste 4 ali 5 in sadu 8—10 pridelkov. Poštnine ne bode treba plačati.
Napis se naj naredi: „An die Direktion der Landes-Obst- und Weinbauschule in Marburg. (Eilgut.)
Najboljše kose so naše avstrijske. Tojn-iča dunajska razstava, kamor so tudi Angleži in Švedi svoje kose poslali na ogled. A naše so vseh najboljše. Človek bi mislil, da dobre kose delati ni preteško. Vendar stvar ni tako lehka, kakor bi se komu zdelo. Dobra kosa mora imeti mnogo lastnosti. Mora biti lehka, ne pretrda pa ne pre-mehka. Veliko dela in previdnosti je treba, predno se jeklo ali ocelj odbere in za kose pripravi. Vsaka gre skozi 32 rok, predno je dodelana.
Največ in najboljše kose delajo na Gorn.-iu Spodnj-Avstrijskem, na Štajerskem, Koroškem in v Salcburškem. Najbolj glasovita je fabrika: Kirchdorf - Micbeldorf v Gornji Avstriji. Hvale vredne so tudi kose, ki imajo stara znamenja, n. p. kelih, divjega prešiča, glavo divje koze, grozd, 4 kolače itd. Avstrijske kose pojdejo po vsem svetu, posebno v jutrove kraje. Angleške kose so narejene iz litega ocla ali jekla. Zato se pa tudi klepati ne dajo. Morajo se na brusu nabrusiti, , kedar so skrhane. Podobne so velikim teškiin no-| žem bolj, kakor pa pravim kosam.
Švedi imajo v svojih krajih veliko železnih rud in delajo kose, srpe in razne nože, ki so našim podobni. Vendar tako dobri še blizo niso.
Nekaj za gospodinje, ki bi rade repo obranile sitnih bolh. Vzemite nekaj tobakovih peres | ali orehovega listja, prekuhajte to, vodo pa polivajte po gredah. Lug, saje, tudi pomagajo. Nekateri tudi tenke mizarske treske vošijo s smolnja-
kom. Take treske raztrošene po gredah preženejo
* *
vse bolhe. Bolj teško je pomagati si zoper grde, bele, velike črve, (ogerce), ki zdaj veliko škodo delajo, ker mladim drevescem in rastlinam korenje podjedavajo. Ti črvi imajo salatino ko-korenje najrajši. Zato nasadijo umni ^vrtnarji hitro salate blizo tam, kder slutijo črve. Crez nekoliko dni je vse polno črvov pod salato. In zdaj jih vrtnar lehko izpoklje in pokonča.
Krompir kravam polagati ni dobro, ako ravno se to časih hvali in priporoča. Sicer dobivajo krave veliko mleka. Toda mleko je vodeno, ima malo vrhnja in daja malo sirovega masla in to še ni prav dobrega okusa. Kar po pomnoženji mleka gospodar pridobi, to zopet po jegovem spri-denji zgubi.
Močvirnata zemlja se da v lepe travnike ali senožeti premeniti, ako se jej preobilna mokrota umno odpravlja. To delo se imenuje: drenaženje. Opravlja se najbolj lehko zdaj, ko je otava pokošena. Potegnejo se namreč jarki ali grabni, 4' globoki in 2l/V na dnu široki. V te grabne se položijo drenažne lončene cevi. Potem se grabni zopet izpolnijo in poravnajo. Vendar tako drenaženje stane veliko denarjev. Tudi se brez inženirja ne da lehko in zanesljivo opraviti. Le bolj premožni posestniki zamorejo to storiti. Drenaža sicer stane po 50 gld. za 1 oral. Ali hasek je tudi temu primeren. Poznamo gospodarja, ki je pred drena-ženjem dobil samo 58 ceutov sena in otave, zdaj pa nakosi po 120—180 centov. Menj premožni posestniki pa si lehko tako pomagajo. V poteg-nene grabne se nameče in nasiplje proda (šoter), hlodovja, borovja itd. Potem se grabni zopet lepo zaprejo in poravnajo. In ako se prilično še kaj pepela potrosi, bo mužnata zemlja kmalu rodila zdravega sena in otave.
_
Sinetljive pšenice ne sejati. Bliža se nam zopet psenična setev. Ali iz letošnje slabe pšenice zna veliko snetlivca priti. V našej soseski je kmet, ki se že veliko let umno s kmetijstvom peča in ta | je rekel, da še nikoli ni imel snetlivega klasa, in da nič druga ne stori, kakor da pusti pšenico za seme celo prizoriti, in jo še potem na plahtah par dni dobro presuši. Sv. mohorski kmet.
Odlikovanje štajerskih vin. V dunajski razstavi je kakih 400 vrst našega vina, ki se je po razsodbi zvedenih presojevalcev kot najboljše za renskim vinom spoznalo. Kakor se čuje, so več ali menj vsi raz-tavljalci (120) odlikovani. Premije dobijo 72, svetinje 29, drugi pa pohvalna pisma.
Zastran pošte je na Avstrijskem čem dalje boljše. Za i' kr. se. zamore poslati po poštnih listnicah odpito pismo na vse strani našega cesarstva; za 5 kr. pa zapečatano pismo. Po poštnih nakaz-
nicah po 5 kr. se razpošiljajo denarni zneski: do 10 fi. Od 1. avgusta pa se tudi telegrafa veliko bolj lehko poslužimo. Treba je le kupiti si prij telegrafi-čnem uradu, (Telegrafen-Amt), ki se nahaja pri vsakej železniškej postaji za 50 kr. nakaznico (Depe-schen-Aufgabs-Blanquette). In kedar se želi naglo komu poslati nujno vest, n. pr. daje kdo umrl, tedaj se vzeme taka nakaznica, ter se napiše na njo 1—20 besed (več, kakor 20, jih ne sme biti) in odpošlje na bližnjo telegrafično štacijo.
Dopisi.
Od sv. Lenarta v Slov. goricah.*) Na svojem potovanji prišel je včeraj deželni poglavar g. baron Ktibek tudi semkaj. Bil je slovesno sprejet od vseh uradov, od duhovnikov in svetovnjakov, med kterimije bilo nad 30 občinskih predstojnikov.
Pital nas je blagi gospod po naših željah in težavah tako prijazno in ljubeznivo, da smo njemu kar naravnoč brez ovinkov odkritosrčno izrekli, kar nam na srci leži. Vse hvale vredno bilo je pri tem moško obnašanje naših pogumnih, poštenih, in za naše okolnosti sila izobraženih kmetov. Vsi sami izvrstni slovenski korenjaki in pametne prebrisane glave, na ktere sinemo ponosni biti.
Preveč prostora bi zavzimalo naštevati vse, kar se je pri tej prilike znamenitnega godilo. Zato samo nekaj v kratkem.
Gosp. R o š k a r iz Drvanje potožil se je gosp. glavarju zavolj preblagega postopanja naproti klatežem, ker od sitnosti in predrznosti takih ljudi se pošten človek že ni kos obraniti; razložil je jasno, koliko nepiilike dela kmetijskemu stanu postava, ki služebnikom ženitev dopušča; prosil je g. poglavarja naj se zapove, da inšpektorji šole bolj pogostem nadgledujejo, kakor je to dozdaj bilo, namreč v treh alj štireh letih samo ednok; pravi, da še pri sv. Benediku nikdar inšpektorja ni bilo, in da je neobhodno potrebno, da z inšpektorjem vsikdar tudi g. župnik v šolo pridejo. Zeli dalje, naj bi se otroci v šoli na katoliški podlagi odrejevali, sicer znajo grozni časi postati, če bo se po šolah neverstvo tako vcepljalo, kakor se je to zdaj počela; toži še k zadnjem, zakaj gospodje račune tako zamotano delajo, da jih kmet pri najboljej volji razumeti ne more. —
Tudi g. Pečovnik pritoži se zoper to,'zakaj se dečki v šolah take reči učijo, da morajo brez verni postati. Pravi, da nekteii napuhnjeni učitelji imajo navado v šolskih knjigah stoječe nedolžne reči na tak način razlagati, da se vsak Kristjan in v obče vsak pameten človek mora hudovati nad tem. Grenko toži, zakaj otroci niso primorani, k službi božji na primer k procesji hoditi, da, celo
*) Na ta lep dopis stormo svoje bralce posebno pozorne, g. dopisniku pa izrečjmo: Bog pati! Vr.
kaznujejo se, akopo želji starišev ali po lastnem nagonu gre j o, kakor se je to njegovem otroku zgodilo, ki je zavolj tega klečati moral. (Cujte, čujte!)
Anovski g. predstojnik prosi g. poglavarja, naj bi učitelj g. Rajzingar, ki je po zavisti in zvijači svojega zopernika ob slubo djan, zopet v službi zaostati smel.
G. Vogrin iz spodnjega Porčiča prosi g. glavarja naj bi se naložilo trojiškemu Volku, da vendar enkrat račun zavoljo šole položi.
Vidilo se je g. poglavarju na obrazi, kako milo in ljubo mu je bilo, da so kmeti tako odkritosrčno in pogumno svoje želje in tegobe izjavljali, zato je tudi rekel, da ga prav veseli, ka se je prepričati zamogel, kako zlobni so oni malopridneži, ki se trudijo z lažmi in klevetami tukajšuo kmetsko ljudstvo očrniti. —
Gosp. Koder Šieovski prestojnik zabvali se g. dez. pogl. za trud, ka so osebno prišli poslušat, kar kmetom na srcu leži, in izreče željo : naj ga Bog še dolgo ohrani kakor mogočen steber proti našim protivnikom.
Gosp. poglavar zahvali se vsem poprek pa posebno še iskrenemu in odličnemu narodjaku in poštenjaku g. Leserju, kije slovenske govore naših vrlih kmetov verno in spretno prestavljal. Očividno je bilo, ka se je ta domoljubni mož in na vse strani izvrsten Slovenec gosp. dež. glavarju jako prikupil.	X—z.
Iz marenberške okolice. Volitve so blizo, toraj kmetje pozor, da vas Marnberžani zopet ne posilijo. Zdaj so volitve tako važne postale za Kristjane, da, ako se sami liberaluhi izvolijo, nam bodo začeli pri veri in svetih rečeh hude zmotnjave delati.
Marnberžani so nemčurji; enako tudi njihovi pritlikovci na Breznem, v Ribnici, v Vuhredu, v Vozenici in na Muti.
Že si prizadevajo vas kmete na limance dobiti. Pri predzadnjih volitvah vas je bilo precej na konservativni strani; pri zadnjih pa nobeden. Kaj je bilo temu vzrok?
Le s to besedo so jih največ nalovili, ker so jim pripovedovali: Vi čedni možje, ali boste zdaj tako „dumm" ali neumni, da boste farjem verovali; če le malo pameti imate, tega ne storite. Zadosti je bilo le to pri nekterib, da so se cerkvi in narodu izneverili. Tako neumno so blebetali, in za njimi hodili, kot volk za ovčico. Na hribih, kjer so še ljudje bili bolj zvesti Kristjani, so si druge neumnosti izmislili. Pripovedovali so v neki fari na hribi kmetom: glejte, rajni fajmošter so vam šolsko postavo napravili, da morate zdaj školniku 5 sto gold. in še več plačevati le zavoljo tega, da so mežnarsko biro na se potegnili.
Ali so ljudje tako neumnost verovali? Zali Bog, vse so verovali.
Jaz vas pa zagotovim šolsko postavo so liberalni poslanci v Gradcu in na Dunaji napravili. Več sto let je bila šola pod duhovniki, pa nikdar tako draga, kakor zdaj pod liberalci.
Liberalci so šolo od cerkve odtrgali, in sami čutite, da morate plačevati gospode učitelje posebej pa orglarja in mežnarja. Toraj kmetje pozor, ne dajte se več od liberalcev za nas voditi.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Liberalci so posledne dni precej nemirni postali. Auerspergovo mi-nisterstvo ne stoji več trdno. Govori se, da pride general Koller za predsednika ministerstva na Dunaj. Sploh čutijo, da se utegne jihovo kraljestvo koncu bližati.
Na Goriškem je obhajalo te dni kat. pol. društvo: Gorica občni zbor. Enoglasno in z „živijo" klici je bil veren narodnjak dr. Tonkli postavljen za kandidata. Za liberalca g. Lauriča se nihče zmenil ni. Nazočih je bilo 177 mož.
Na Kranjskem je dr. Zamik, prerok slovenskih liberalcev, v Loki propadel. Na praznik Marijinega vnebovzetja je ondi ob 10. uri, kedar so verni Ločani večjidel pri službi božji bili, zbo-bnal nek zbor. Ali prišlo ga je le 16 Ločanov poslušat — ostalih 15 je sam seboj prignal. Zato je v naglici nekoliko psoval na duhovne in novo šolo pohvalil. Potem pa jo je, kakor ,,cigani" hitro potegnol iz Loke. Menda se je bal onih Ločanov, ki bi utegnoli po končani službi božji priti! Dva dni poznej se je skoro enaka nesreča zgodila jegovemu patrijarbu: dr. Vosnjaku v Blani ci. Iz med 100 nazočih možev, je komaj 20 za njega bilo. Ali to ni pomenljivo?
Ni čuda tedaj, ako se „SI. Narod" in „Tednik" jeze treseta. Vedno dregata v dr. Ploja, naj bi si enako sramoto nekde poiskal. Vendar o njem poizvemo le, da je 150 fl. za širenje „SI. Tednika" iztisnil. Mesto jega rogovili tem mar-ljivši, in piše razne laži v „SI. Narod', nek dr. Gregorič, Plojev pisač. Toda kaj je to nasproti velikemu zaupanju, katero g. Hermau po pravici uživa po vsem ptujskem volilnem okrogu? Zastonj se trudite!
Herman bo gotovo izvoljen. Ali mislite liberalni dohtarji, da ljudstvo nič ne vč, da mu vaše šinfanje duhovnikov niti za en goldinar visokih dač ne polajša? Mislite, da kmetom ni zuano, da jih stane 10 dohtarja več, kakor 400 mešnikov? Berite dopis iz sv. Lenarta SI. gor. in prepričali se bodete, da Ijustvo celo drugače sodi o novošolskih dobrotah, kakor pa vi brez-verni liberalci!
V Moravskem so te dni liberalci napravili blizo Znajma v nekem trgu velik volilni shod — a prebivalci katoliški so prišli v velikem stev lu iu
vse kar so jim liberalci govorili, odločno zavrgli. Po kratkih urah so liberalci p te pobrali.
Na Ogerskem še vedno pritiska huda suša in razsaja kolera. Letos je že ondi 60.000 ljudi pohvala.
Dunajsko razstavo bodo, kakor se pravi poprej sklenoli, kakor je s prva bilo namenjeno.
Vnanje države. Laška dežela, ima letos toliko dače, da še nikdar tako — in vendar si morajo zopet 170 miijouov lir izposoditi.
Na Francoskem se zdaj veselijo ne samo, da bodo imeli bogato vinsko trgatev, da bodo kmalu Prusev popolno rešeni, ampak tudi, da se katoliška vera, in krščanski red vedno bolj utvr dujeta. Brezštevilne procesije molijo in prosijo Boga, naj ohrani, blagoslovi lepo, katoliško Francijo.
Na Španskem so Karlisti te dni večkrat stepli republikance. Vendar mesta Bilbao niso mogli vzeti zaradi pomanjkanja topov. Sicer pa njih število vedno bolj naraša. Ali tudi republikanci se orožajo. Mislijo kmalu 170.000 mož na noge postaviti.
Iz Turškega nam prihajajo žalostni glasi. V nam sosedai Bosniji so tamošnji Turki začeli Kristjane ubijati, jiliovo premoženje ropati, hiše požigati. Veliko jih je deželo zapustilo. Pribežali so črez Savo k nam na Avstrijsko. Podali so se potem k našem cesarji in ga za pomoč prosili zoper svoje nasiluike.
Med tem je pa turški sultan pri sebi imel peizijanskega kralja in mu sijajno streči dal. Ta se ravno zdaj vrača črez Rusko domu v svojo deželo.
V Japanskem, ki je še daleč za Kitajskem na morji, so zdaj ustavili hudo preganjanje Kristjanov, katero je mnogo let trpelo. Veliko tisoč Kristjanov je bilo iz ječ in rud, kder so morali delati, izpuščenih.
Razne stvari.
(Iz Maribora) pozvemo iz celó zanesljivega vira, da so svetli cesar dovolili, da smejo škofje tudi take bogoslovce, ki so bili pred vstopom v duhovšnico v vojake vzet;, po dovršenih šolah v mešuike posvetiti, ker se po posvečenji ne bodo več klicali v djansko vojaško službo.
(Za novo sodnijo) v Mariboru se je nakupila lepa Štuidererjeva hiša v gračkem predmestji za 174.0JO gld. in se takoj izplačala.
(Iz Konjic) se nam piše, da je na čast cesarjevega rojst. dne sklican zbor kat. polit, društva sijajno bil obhajan. Veliko zadovoljnost je vzbudil vrli govor o zgodovini Slovencev. Poroča se nam tudi, da se je ondi že veliko nove pšeuice prodalo po 7 gl. 40 kr. Zrnja je malo — slame obilo.
(200 gold. srebra) prejme od ministra notranjih zadev, kdor najde umorivca rajnega Blaža Cvenk-a iz Shulkegore.
(Iz gornje savinske doline) poizvemo iz jako
cenjenega dopisa, da se ondi klati nek mokrou-šesen mladič, ki čuje na ime: Stiftar, ka-li? To človeče lazi od krčme do krčme in pobira abotne kvante, katere „SI. Narodu" pošilja, ki takoj napravi : izvirni dopis. No, čestitamo !
(Mariborska okolica) ima letos nekoliko sadu in ga drago prodaja. Štrtinjak jabelk po 20 fl., sliv pa po 25 — 28 fl.
(Na Dunaji) je cena pšenice: 8 gld., rži 6 gld. 50 kr., ječmena 4 gld. 20 kr., koruze: 5 gld. 10 kr., — V Pešti velja pšenica : 7 gld. 50 kr., rž 5 gld. 80 kr., ječmen 3 gld. 40 kr., koruza 4 gld. 25 kr., — V Graci : pšenica: 8 gld. 19 kr., rž 4 gld. 24 kr., .ječmen 3 gld. 60 kr., koruza 3 gld. 83 kr., — V Ljubljani : pšenica : 7 gld. 80 kr., rž 4 gld. 73 kr., ječmen 3 gld. 60 kr., koruza 3 gld. 90 kr.
(MahrenberŠki učitelj) g. Kôlil je izredno dobil od dež. odbora osebno zboljšanje plače za 60 gld. na leto.
(G. Jan. Koprivnik) je dobil službo 2. učitelja na vinorejski šoli v Mariboru. Vendar enkrat — Slovenec.
(SI. bistrički) okrajni zastop je štajerski deželi dolžen 2125 fl. Obrok je že davno dotekel — vendar v okrajni bistriški kasi ni denarjev.
* (Novi živino-zdravniki) so od dež. odbora postavljeni : g. Franc Reidinger v Celji, g. Jan. Wagner v Slov. Gradci, in g. Fr. Zorina v Ljutomeru.
(Veržejska srenja) je nekaj zajezenja pri Muri prevzela na svoje stoške. Zdaj pa nekteri podv-zetniki srenjo tožijo, ker jih ni izplačala. Vsled tega so se po sodniji zarubili srenjski dohodki.
(Ptujskemu mestu) je deželno šolsko svetoval-stvo odgovorilo, da ni voljno pri vladi podpirati predlog, naj bi se realna gimnazija na državne stroške razširila. Potem takem bo zopet dežela sama to storiti morala.
(Potres) je bil v nedeljo 24. aug. v Ptuji; zemlja se je 2 krat hudo stresla. Kaj takega tukaj živa duša ne pomni.
(Na mariborski realki) je zraven g. ravnatelja učilo še 10 učiteljev. Učencev je bilo vseh 165 in sicer: 132 Nemcev, 25 Slovencev, 2 Srba, 3 Hrvati, 2 Madžara in eden Lah. — Po veri je bilo 161 katoličanov, 2 staroverca in 2 juda. Izmed teh učencev je bilo 11 odličuikov, 9 pa jih je dobilo prvi red, ostalih 52 dvojke in trojke. Novo šolsko leto se prične ]. oktobra in sicer že v novem in krasnem poslopji na Tapajnar-jovem trgu.
(Velik. Nedeljčane) zopet nekdo v „SI. Narodu" z blatom pometa in s prav smešnimi lažmi krmi. Vidi se pa, da se mora Naro.dovcem že hudo goditi, sicer bi bolj mirni, pametni dostojni bili. Delajo, kakor da bi pijani bili. — Kaj čuda ako same psovke od sebe dajajo? Naša pravična reč bo pa tem hitreje zmagala.
(Naj bliŠnji semnji) bodo 29. avgusta. Na Muti — v Žalcu — v Vračali pri cerkvi sv. Filipa — v Poličanah — 30. avgusta, pri št. llu v
Slov. goricah — na Hajdini — pri Št. II a pri Turjaka — v Planini. — 1. septembra pri Št. Ilu pri Šostanji — v Kamci — v Mozirji — na Tiu-skem iu na Blanici. 2. septembra pri sv. Bolfanku v Slov. goricah. —
(Iz sv. Mohora) se nam piše, da se ondi klati človeče z imeuom A. Petek, doma od sv. Barbare pri Vurbergi, ter „SI. Tednik" ljudem ponuja. Dotične gospodje storimo pozorne. Takega postopača pognati, naj pojde liberalcem orgelje popravljat. —
(Spremembe v Lavantinski Škofiji:) Prestavljeni so gg. kaplani: Kunce Janez v Celje III.
—	Košar Matija k Vsem Svetim; — Fraz Jožef, starj., k sv. Benediktu; — Šket Maitim k Novi Štifti pri Ptuji; — llodošek Anton v Rei-henburg I.; — Lenart Janez v Ročico; — Propst Jožef v Šmarje I.; — Galun Juri k sv. Kungerti na Pohorji; — P o 1 a k Franc v zgornjo Poljskavo; — Gostenčnik Peter v Šmarjeto pri Ptuji; — Strašek Mihael v Creš-nice; — Šorglehner Jožef v Šmartin pri slov. Gradci I.; — Canjker Jakob v Š. Janž na dr. polji; — Kelemina Matija k Veliki nedelji; — Cilenšek Blaz na Vransko II.; — Hernah Jožef v Dramlje. — Na novo so vmesteni gg. Fischer Anton v Sulcbah; — Frece Matija v Ulimje; — Jurkovič Martin v Marenberg;
—	Satler Jožef v Vitanje II.;— Smole Jakob v š. Rupert pri Laškem; — V e r k Henrik k sv. Fračišku; — Vtičar Juri v Kalobje. — Umrl je č. g. Veble Martin, župnik, 24. t. m. v 74. letu starosti. Fara Kapele pri Brežicah je razpisana do 7. oktobra.
(„Slov. Narodu.") Prišedši domu iz Koroškega zvem, kako silno strastno „Nar." v štev. 176, dne 1. avg. mojo oso bo in moj duhovni stan napada in psuje. Očita mi „podkupljivost," ker sem „edini med slovenskimi uredniki vzel 5 akcij od banke Slovenije za to, da sem ta institut vedno hvalisal." Zato je po „Nar." mislih „nesramnost" bila, da je „Gosp." razglasil notico o neki zvezi dra. Vošnjaka z graškim „Volksbildungs - Verei-nom," kteri mu je za izdavanje „Tednika" bajč denarne iu duševne podpore ponudil.
Ako je vselej britko, zoper osobue napade se braniti, je to še posebno tačas, kadar gre človeku za dobro ime, kakor v tem slučaji. No storiti sem vendar to dolžen, ne zarad „Naroda", kajti njegova psovanja zamorejo človeku le škodovati v očeh onih „mladih", ki so isto tako žol-časti, kakor nja chef-redaktor, braniti se moram le zarad onih, ki so psovanja v „Nar." brali, mojega pojasnila v „Gosp." štev. 5., dne 30. januarja t. L, pa menda ne.
Kar zadeva dr. Vošnjakovo stvar, je med-časni g. urednik „Gosp." drage volje sprejel Vošnjakov popravek ker se kaže, da stvar ni zadosti pojasnjena.
Kar pa zadeva osramotenje mojega značaja,
moram „Narodu" naravnost povedati, da se njemu nikdar posrečilo ne bo, meni pred svetom dobro ime podkopati. „Od koinara nema straha", veli hrvatska prislovica. S 5 akcijami pa tako le stoji : Res da sem jih „edini med slov. uredniki" dobil, ker sem za čas, ko se je banka med veduim nas-sprotovanjem in hujskanjem ,.Naroda" snovala, edini za koristno stvar v časniku delal, kakori n. pr. gosp. dr. Zamik, „Narodov" „najčistejš značaj," s svojo krepko besedo. Storil sem to, ker je vsekako bolj častno za Slovence, ako imamo domačo zavarovalnico ter nam denar v domovini ostaja, kakor pa da ga dajemo tujcem, ki se nam smeje, in bi se bili smejali še bolj, ko bi vsled „Narodovega" hujskanja banka se ne bila mogla ustanoviti. —
Pa ne samo s peresom, delal sem tudi z denarjem, ter sem eden med prvimi delničarji 6 akcij podpisal iu pošteno plačal. Da sem stvar res vspešno podpiral, spričal mi je letos spomladi g. dr. Zarnik v Ljubljani, rekoč: „Vam se ima banka „Slovenija" bare m za polovico oddanih delnic zahvaliti." To je pač živ dokaz zaupanja, ki ga „Gospodar" v narodu ima. in da je zaupanje tudi v tej stvari celó opravičeno, kaže banki no napredovanje, o kterern govorim ob koncu. Sem mar vse to delal iz sebičnosti? Breztaknto ravnanje „Naroda" je oviralo stvar tako, da bi ves trud bil skoro po vodi splaval, ako ne bi bila zagrebška eskomptna banka pod silno ugodnimi pogoji zagotovila sprejeti vse akcije, kterih po naravni poti oddati ne moremo. Je mar tudi zagrebško banko kdo „podkupil", da je toliko storila za „Slovenijo"?
V tacih razmerah, ko je silno dvomljivo bilo, bode li 3000 akcij, za ustauovljenje potrebnih, se moglo spečati, ni bilo mogoče kakega odškodovanja za trud pričakovati, kakor meni tudi nikdar ne gre za o s o b n e koristi, ako v javnosti kaj delam. Kdor je na Slovenskem koristolovcc, se mora potuknoti in javnega delovanja narodu na korist skrbno izogibati, potem mu gre nja „g'schaft." Ko je po vzajemnem trudu 3000 dcluic že zagotovljenih bilo, dobim nenadama početkom julija 1872 od r a v n at el j s t v a banke, vsled sklepa od 28. junija, „za vspešno in zaslužno delovanje gledé banke SI. 5 delnic." — Je-li to „podkup-Ijenje", če se komu za pošteno, nesebično delovanje slednjič, ko se stvar srečno obnese, z malim darom hvaležnost skaže? Je li on „podkupljiv", ki se za dobro stvar poganja, o kterej še pa ne ve, bode li obveljala ali ne? Ce je to podkupljenje bilo, se je tega tudi g. dr. Zarnik kriv storil, ki je tačas v bankinetn ravnateljstvu bil. Da me „Nar." „schelma" več psoval ne bo, mu povem še to, da sem, pozuajoč grdo zavidljivost malenkostnih dušic, delnice hotel vrnoti ravnateljstvu, da se mi je pa odgovorilo prav pomirljivo in reklo, da so delnice že vknji-žene. Tako sem stvar pustil v svesti si, da pre-
vzamem prav za prav novo dolžnost doplaČevanja
na delnice, ako to denes ali jutre občni zbor sklene.
Naj sodi zdaj svet, ali ni pravo farizejsko spodtikanje, ako se mi ovih 5 akcij očita kot „podkupljivost!"
Ali mi „Nar." veruje to ali ne, rečem vendar, da še toliko zmorem, da bi ovih 5 akcij lehko izplačal. Da bi pa si. ravnateljstvo, ki spoštuje ednoglasni sklep prejšnega ravnateljstva, ki se je v soglasji z g. dr. Zamikom za moj trud hvaležno skazati hotelo, moj čin kot nespodobnost smatralo, to čutim živo najbolj jaz, z meno pa tudi vsak človek, ki ima zdrave pojmove o spodobnosti. Da bode vredništvo „Naroda" še bolj trezno sodilo ter se s „podkupljivostjo" ne otepalo, naj vpraša g. dra. Zamika, ki mu bode povedal, da je tudi on z drugimi ravnatelji večkrat potrdil sklep, vsled kterega se je za raz-glašenje banko zadevajočih člankov v Dunajskih in drugih nemških listih, honorar plačati moral, kakor so ga dotična uredništva določile; menda tudi dr. Zarnikovega spisa „Laibachei ica" z a s t o n j v svoje predale vzela ni. Veliki razloček je pa ta, da sem jaz delal za blagor banke brez vsega upanja kake nagrade, v tem ko drugi listi ne storč ničesar v korist našemu društvu brez dobre plače. —
Da banka kljubu vsemu hujskanju mršavih sebičnikov dobro napreduje, kaže naslednji razgled, ki nam jc došel od ravnateljstva. Dnevni izkaz od 16. avg. 1873 kaže v oddelku zavarovanja proti ognju 215.998 gld. 51 kr. čiste za-varovnine. Tudi v oddelku zavarovanja na življenje itd. se vidi ugoden vspeh, ker je par mesecev sem zavarovanega kapitala 1,270.000 gld. — Odškodnine pri požarih je v celem letu ban-kinega delovanja le samo za 7920 gld. dozdaj, tako, da smemo res o sreči govoriti. —
V Mariboru dne 23. avg. 1873.
Dr. Jož. Ulaga, po „Narodu" krščeni „božji hlapec."
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varaž-dinu	
	fl.	k.	rt.	k.	fl.	k.	fl.	k.
Pšenice vagan ....	7	00	6	70	7	_	6"	80
Rži .....	4	90	4	45	4	50	4	65
Ječmena „ ....	3	90	3	50	3	50	3	20
Ovsa „ ....	1	70	1	50	2	10	1	85
Turšice (koruze) vagan .	4	90	4	50	4	20	4	55
Ajde	4	10	3	80	4	50	3	40
Pro3a „	4	10	4	—	4	20	3	74
Krompirja „	2	—	1	80	3	—	2	50
	1	50	1	60	1	—	1	_
Slame (v šopkili) „	1	20	1	40	—	65	1	20
za steljo „	1	—	1	10	—	60	—	90
Govedine funt ....	—	32	—	32	—	32	—	22
Teletine „ ....	—	30	—	30	—	32	—	23
Svinjetine „ ....	—	34	—	30	—	32	—	30
Slanine „ ....	—	36		30	—	44	—	36
Kajnovejal Unr?,l na Itimnjn.
Zcdinjeni drž. dolg (100 gl.) 4 gld. 20 kr. % . Upue (kreditne) srečke po 100 gl. prvotne vrednosti, brez obresti, pa s 4kratnim srečkanjem .
Až jo srebra.............
„ zlata.............
fl
kr
70 j GO
174 | -
105 I —
5 !	35
l.nlcrijne številke!
V G.adca 23. avgusta 1873: 44 69 76 49 79.
Prihodnje srečkanje: 6. septembra.
Denežnje številke „SI. Gosp." smo 100 iztisov več dali natisnoti. Dobivajo se po 5 kr. pri opravništvu. Sezite po njej gg. iz celjskega volilnega okroga.
2-2
Naznanilo.
Dovoljujem si p. n. občinstvu naznaniti, da sem poleg svoje zdanje štacune tudi štacuno na oglu grof Branil isovega grada prevzel, v kateri bom poleg vsakovrstnega špecerijskega blaga tudi vse sorte barve, suhe in oljnate, lake, firneže, vse sorte peštanske paromlinske moke, navadni iu papriui (paprika-) špeh, maslo in zaseko, salame, sir, vse sorte vinska in slivna žganja, sladke in grenke baže tekočine, rozolijo, špirit, graški suhor v vseh sortah i. t. d. imel, in po moji že navadno nizki ccni prodajal.
Maribor, 15. avgusta 1873.
M. Bcrdajs.
Prodaja.
Pečolovo posestvo na Gradiču v Slo-vengraškem okraju, katero znaša 152 oral, 1094D sežnjev, ter daje 163 gld. 34 V4 kr. v srebru čistega dohodka, se prodaja prostovoljno, in to s premakljivim blagom vred ali brez-anj.
Cena mu je 6000 gld., blago pa in živina se po pogodbi proda.
Pogodbe za plačevanje so ugodne. Povpraša se pri gosp. notarju Hofrichter-ju v Slovengradcu.	1—3
Mlatil faut9
kateri je vsaj 2 leti spodnje realke z dobrim vspehom dovršil, slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožen, 14—15 let star, močne, zdrave narave, se sprejme v specerijski štacuni
II. flierda.js-a
3—3	v Mariboru.