F Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. Velja sa vse leto.........$6.00 Za pol leta...............$3.00 Za Hew York e*lo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavce? v Ameriki The largest Slovenian Daily In the United States. Issned every day except Sundays and legal Holidays. Mr 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 284. — STEV. 284. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 5, 1921. — PONDELJEK, 5. DECEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. NOVA PONUDBA ZOPETNA OTVORITEV IRSKEMU NARODU AMERIŠKEGA KONGRESA Angleška vlada jc pripravljena Danes se bo zopet sestal kongres uveljaviti enotnost. — Ulster naj ter se bo zavzel za vprašanje raz-ima pravico izstopa iz parlamenta oroženja. London, A»;glija, 'J. decembra, .hitri bo i^ki republikanski parlament v I »ublir.it razmišljal «. najnovejšem predlogu angleške vlade r a uravnavo irskega vprašanja. Novi pogoji Katere *e je izrodilo nrr' inskim df4e«ratom v pisa-iii obliki kaz.jo n«»k*j prednosti nad prejšnjimi predlogi enjrleške vliitli' in deleft je bili pre >» i-<. ni. o pravici. < V bo 1'lster sprejel ta naert, l»o dirai :1 le svoje dosedanje pol-nornoči ter ne bo dobil fiskalne prostosti, katere bo deležna južna Irska. Sinfeinei n so niti sprejeli, n it F ravr«rli teh predlogov, pač pa obljubil!, da *e I odo jutri defini-tivno odločili jflede njih. Vprašanje zvestobe angleški kroni je še vedno crux celega ]*>-b.žaja, vendar pa se je vprlzorilo i ■ m pore. da s.» f.estavi tako obliko izjave zvestobe, da jo bodo sin-feinski voditelji skoiaj gotovo sprejeli. Najnovejši predlogi angleške vlade *o bili poaledi'*a sestankov kabinetnih elinov, ki so trajali včeraj eel dan ter pozno v noč. risana verzija novih predlogov je prišla v roke flriffitha ob pol-dveh zjutraj. Kot prvikrat predloženi so bili pogoji |K>polnfima nezadovoljivi vi Sinfeinee, a po sprejemu neka-t« rih predlogov ftinfeineev je dobi! naert tako obliko, da se je-zdelo irskim delegatom vredno sporočiti ga irskem.i republikanskemu kabinetu v razsodbo. 1'lster ne bo of i« ijetno infor- Washington, D. C., 3. dee. — V ponedeljek, opoldne, se bo kongres zopet sestal ter bo moral rešiti tekom svojega daljšega zasedanja veliko število izvanre-dno važnih vprašanj. Razpravljalo se bo tako o domačih kot inozemskih vprašanjih največjega pomena in veliko važnost sedanjega zasedanja kongresa se pripisuje predvsem dej-stu, da zboruje v Washington!! konferenca ko je namen je razorožiti i?li svet. ali vsaj dovesti do deln^jra velikanskega razoro-ževanja v*eh narodov sveta. Vse. kar bo sklenila konferenca z ozirom na razoroženje in druga 'vprašanja, bo imelo direkten stik /. razpravljanji kongresa. Vprašati je. ki bodo prišla na površje, j se bodo v glavnem tikala dovolitev za oboroževanja na morju in na kopnem. Čeprav bo poslanica predsednika Hardinga na kongres preči-tana šele v torek, je vendar znano. kakšna bo vsebina te poslanice. Tikala se bo predvsem tarifa ali carine, ki je takozvan hobbv j republikancev z ozirom na tako-izvano varstveno carino. Na vrsto pa bodo prišla še številna druga vprašanja, tikajoča se predvsem ameriških posojil v inozemstvu takozvanih "zavezniških posojil", katera so dvignili evropski narodi v svojem prizadevanju. da zdrobe in uničijo uspešno nemško konkurenco. Glavni cilj vseh prizadevanj kongresa pa bo varčno«^. Namerava se omejiti vse izdatka tako, da bodo predstavljali čim najmanjše breme za državo kot tako. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZTYR. DRŽAVAH. m i ran glede narave predlogov, dokler ne bodo Sinfeinei izjavili, da so pripravljeni sprejeti predlog. če bo prišlo do kaj takega. V slučaju popolne zavrnitve teh predlogov in tega najnovejšega načrta, bodo pogoji objavljeni š» le takrat, ko bo objavljena tudi polna korespondenca. POPRAVA KATEDKALS V KHEIMSU NOV NAČRT HENRY FORDA HENRY FORD HOČE SPRAVITI S SVETA ZLATO, GA NADOMESTITI Z NAMIŠLJENO VREDNOSTJO TEB NAPRAVITI S TEM KONEC VSEM VOJNAM. — ZA CIVILIZACIJO SE JE ZAČELA NOVA DOBA. — KONGRES BO RAZPRAVLJAL O TEM NAČRTU. Florence, Ala., IJ decembra. —J kontrolo teh mednarodnih ban-Kenry Ford in Thomas A. Edi- : kašev, napraviti konec njih iz-son sta dospela danes semkaj, da koriščanjem človeštva enkrat za pregledata Muscle Shoal nitrat- vselej, — a to je mogoče storiti no napravo, katero hoče prevzeti j 1» s tem, tla se odpravi zlato kot Kenry Ford od ameriške vlade, temelj vrednosti vsega na svetu. Takoj po pregledanju naprave je | Ford objaril dalekosežni načrt. — Armadn: inžinirji pravijo, da bo treba truleset milijonov do- j On izjavlja, da nima namena na- larjev. o- Franccska vlada jc odredila, naj se popravi katedra o v Rheimrj. Spodnja slika r^.m ka.Ž3 kat:dra-lo kot je bila picd vojno, gornja pa njeno notrar jš-čino, zatem ko so jo Nemci obstreljevali. ROVANJE PROTI DR. LORENZU Dvanajst čikaških "doktorjev" nasprotuje obisku dr. Lorenza, slavnega dunajskega kirurga. Chicago, 111., a. decembra. —j Dvanajst 4 .odličnih "^čikaških zdravnikov, je izdalo skupno u-jrotovilo, v katerem se glasi, da bi lahko vzrasla neizmerna škoda za velikansko število pohabljenih v okolici Chieaga vsled velikanske reklame, katere se je vprizorilo za dr. Lorenza, ki se mudi sedaj v New Yorku in ki bo najbrž kmalu prišel tudi v Chicago. Neofieijelno *e je izjavilo, da je več odličnih klinik v tem mestu izjavilo, da ne bodo enkrat za vselej konce vsem vojnam med narodi. Henry Ford hoče z zgrajenjem največje naprave ob Tennessee lago denar, katerega mora dobiti nazaj potom obdačenja. Običaj na alternativa o ostaja v obveznicah, izstavljenih za trideset let. reki izločiti zlato, ki je dosedaj j ki nosijo štiri odstotke. jZdruže-predstavljalo temelj svetovnega ne države, najbolj mogočna drža-logastva, — namreč mero, s katero se je merilo vse bogastvo ali premoženje posameznih kot narodov, — ter ,-taviti na mesto zlata takozvane va na svetu, mora iti k banka-šem ter si% izposoditi malenkost-i.o svoto tridesetih miljonov dolarjev za delo, ki naj bi pome- ii n its" ali enote, [ njalo največjo javno korist! predstavljajoče vrednosti pro iz-1 — Vaš sistem bi vendar strmo vanja. Ford je rekel, da bi se s , tem napravilo konec vojnam, kajti zlato je vzrok vseh vojn. — Ce premotrite celo stvar natančno, — je rekel Ford, — je stvar kaj enostavna, kajti zlato je vzrok ali povod vseh vojn. I)o- glavil celi denarni sistem ter napravil velikansko škodo, — je rekel neki Časnikarski poročevalec Fordu. — Tega ni treba, — je odvrnil. — Nam ni treba odpraviti r.obene stvari. Ni nam niti tro« kazati hočemo svetu dve stvari | ha odpraviti zlatega standarda in sicer prvič, da je možno in ali zlata kot merila vseh vredno-diugič, da j? zaželjivo staviti na'sti. Treba nam je le pozabiti, da mesta zlata kot temelja vredno-! obstaja zlato kot standard in ka- sti vseh stvari naravna bogastva darkoli bi potrebovala vlada de- PRETEČA STAVKA V NAPRAVAH KLAVCEV VREDNOST LIGE NARODOV SE JE IZKAZALA. Rim, It alija, 3. decembra. — Sir £ric Drummond. genralni . .. tajnik Lige narodov, je imel da- sprejele dr. Lorenza, ho bo prišel j 0*>e stranki se pripravljata za m.s nagovor v časnikarskem klu- semkaj. (Dr. Lorenz se gotovo1stavko uslužbencev, ki je bila iHl tekom'katerega je izjavil, da ne bo brigal za to umazano gonjo proglašena za pondeijek. • Liga še vedno obstaja in da je mazačev, kojih edina misel je kovati kapital iz bolezni in 7.a- zemlje, ki so neizerpljiv'i in več- , nar, da iz\-rši kako koristno javna. — ro delo, naj bi uveljavila stan-— Celi svet priznava. — in v j dard vrednosti, ki bi ne imel noto so vključeni tudi časnikarji in benega stika z bankaši in zlatimi bankirji, — da je stopila civili- \ mešetarji. tirni velikimi veleklavničarji (Armour, Wilson et Co.) ter Amal- Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m potM naia kri In ImiuJeJ« pe afaU ceo L, sMesljiTO In Idtra. VCtraJ m bile nafte mm stodefte: JvgMhvlja: RazyoftUJe H Mifnjr ptto In bplahje **Kr. pofttni Mwral urad" In "Jndraa** Mu" v IMUmL 300 krun.....$ 1.36 1,000 kron ...... $ 4.30 400 kron ...... $ 1.80 5,000 kron ...... $21.00 600 kron ...... $ 2.20 10,000 kron.....$41.00 GIm— uredbe rtiKi nw za poftte Sn bhojav t #u;oslSTtJi Je irdaj mf It kani ukuonti annto po*t« edlnole r di- narjih; en yah i ftUH fcrn bm fapla^nn «n dinar; razmerje med dinarje« ki krese estaae toenj K|gnwwi>n« IteLiJa ti n—dtno osemlje: ki Workmen of Norfli America, je j bi! proglašen z obeh strani. Stav-1 ka i :>j bi se pričela v ponedeljek, i l nijski voditelji izjavljajo, da bo j zastavkalo 3">.000 mož v napravah ki se nahajajo v petnajstih 50 lir.....$ 2.70 100 lir......$ 4.80 300 lir......$14.10 Nenuka Avstrija: In tspla/nje 500 lir......$23.00 1000 lir......$45.00 »AJrUi^che Bank" na 1,000 nem -avitr. kron $ 0.95 10,000 nem-avstr. kron $6.00 5,000 nem.-avitr. kron $ 3.50 50,000 nem.-avztr. kron $25.00 Ti iih irt imrji sedal nI ■talna, menja m eeflovt nalanfne cene vnaprej. Order, all pa pe New M Bank Draft. nUJTK STATE BANK, 88 Cdrtlaadt 8tn Hew York dreg drug'h ljudi.) V ugotovilu čikaških mazačev in padarjev sc glasi, da se ozira ta gospoda z nezadovoljstvom na reklamo, katero se je vprizorilo na korist "nekega" dr. Lorenza. (To je višek umazano-sti in hudobije. Mož, ki je izjavil da je hotel priti semkaj, maka r da dela. na ladiji ter si zasluži svojo prevoznino, je predmet napadov od strani eifutkili infiru-stih. omejenih ljudi, ki niso v svojem | I>elodajalei so danes nabili >življenju se ničesar dosegli in za j, ^ y kaK ri|l S|. . katere je flolar tiog, kateremu se , , - , •,. - , - , , , . . , . . ; bodo izgubili vsi oni, ki Dodo klanjajo, brez ozira na zdravje . , ...7 bolnikov.) j \deležih stavke, svoja mesta. Detroit. Mich., decembra. —'Ta 12Pražnj«aa P* I)a nasprotujejo Številni tukaj t!o zav/t'H »*avk<.kazi (k«.t se sni "apecijalisti" obisku dr: Lo-|--iisi v sp<»ro«*ihi tega največjega renza. je bilo razvidno danes iz trosta v Arjeriki. ki izmozgava nekega ugotovila tukajšnega žu-|ni«rod do kosti.) 1'nijski uradniki pana, katero je izdal danes. pa so na drugi strani izjavili, da Opoziciio je vzbudil najprvo-se nc bodo umaknili s stališča, neki dr. Warnsliuis iz Grand Ra- j katero so zavzeli, ko so pustili na pids. Mich, (visoka stoliea zdrav- j strani odločitev za industrijalne niške vednosti!), ki je brzojavilcdnoSaje v v Kansasu .Sodišče za Wayne Count v " "" ki je razprav nju na sestanku, ki je bil rektno sklican v ta namen. Zdravniki iz vili. da ne bodo vzeli v svoje ke nobenega bolnika, katerega bi zdravil dr. Lorenz. (To je prav umazano trgovsko sovraštvo in vsi oni, ki izjavljajo kaj takega, niso vredni imena zdravnikov, temveč so navadni mazači ali konjederei.) Župan Couzens je zjavil. da -i--izkazala svojo koristnost v re- Chicago, 111., 3. decembra. — vprašanj, k iso se tikala Hoj do skrajnega konca med pe- Albanije. Šlezije, Litve ter Aland otočja. Z ozirom na konferenco v Wash- a mated Meat Cutters in^Buelier ;i,,/rl0,iu Je rt'k<'1 generalni tajnik |Lige narodov: - Jasno je, da ni možno te konference smatrati za tekmeca Lige. To je prijatelj, kateremu mora želeti vsak pristaš Lige uspeh. Stvar, katero vrši konferenca. je stvar miru in vse delo. katero se bo izvršilo 2 ozirom na razo trženje med splošna med-r.arodna vprašanja, bo izvršeno duho, v katerem je bila zasnovana Liga narodov. STARA POVEST. Pall Mall, Tenn., 3. decembra. Seržant Alvin York, o katerem ?>e glasi, da je bil največji junak t celi ameriški ekspedieijski armadi. ker je lastnoročno ubil in umoril nad dvajset Nemcev, je v velikanski zadregi. Farma, katero so mu obljubili njegovi številni oboževalci, se je razblinila v nič (into air. into thin air, — kot pravi Shakespeare) in mty Medical Society. illdustrijalne odnošaje v K avljala o tem vpraša-1 , , . . , , - ^__, . ^ ;su je vsled tepa izdalo tiralice (subpoenas) za vse uradnike do- Detroita" so izja- ti0ne delavske organizacije, ki se ' možrf katerega se je slavilo po vzeli v svoje ro-^abajajo v državi Kansas. jeeli Ameriki kot največjega "ju- Pozneje tekom dneva je izdalo ,nakanima strehe, pod katero cod išče za indusfcrijalne razmere |bi spaj. On njegova žena in maj-začasno ustavno povelje, s kate- hno dete stradajo in vsi so po-rim je prepovedalo tako delav-!zabili na velike usluge, katere skim unijam kot veleklavničar- Je P^^obil seržant York te- ... , . , , ikoni vojne. Prijatelji m oboževalcem vprizoriti katerokoli akcijo, . . ... . . , . „ , . ... .. .... , > ' ci so pozabili nanj in deležen je ki bi bila škodljiva snlosnemu , - / , , Z , J 1 jbil iste usode katero so presku- ne more pojmiti. kako bi mogel I'^^ (!) G^ilo se je. da pome-{siIi tU(Ii d^ takozvani "juna-kak zdravnik nasprotovati ^ povelje direktno nreixived Lorenzu ali kateremukoli zdrav ija to povelje uireKtno prepovea j^ji katerekoli «tavlce \ tej državi, niku iz inozmestva, ki ima na. | ^kajoče se klavniške obrti . men pomagati pohabljenim ame- Veleklavničarji so izjavili, da riškim otrokom. vsa vprašanja, tikajoča se sporov >: uslužbenci, na svoj lastni način. iYa^ 1 IW55? IW55 ne bo nameravana stavka* resno j Obenem pa so izjavili, da ni moč prizadela produkcije m«-sa ter unije zadostna, da bi mogla ako-so rekli ^obenem, da hoSejo rešiti; d qvati industriji kot taki. \ zacija v novo dobo. Listi ne vidijo in mednarodni bankirji nočejo videti tega. — kajti to bi pomenjalo izpiemembe v svetovnih financah in bankirji so vedno proti izpremembam. — Obstaja skupina mednarodnih bankirjev, ki kontrolira danes večino zlate zaloge sveta. To mednarodno hankirstvo se ne briga za to, kateremu narodu ali plemenu pripada ta ali oni človek. Vsi, ki se vdeležujejo te igre, igrajo :s1o Vomedijo in njih glavni namen je ohraniti zlato, — kot merila vsega bogastva in blagostanja, »r— tako dolgo easa v svojih rokah kot je le mogoče. — Vse mahinacije medna rodnih bankašev, ki sc bore med seboj, prepirajo ter povzročajo vojne med naiodi, imajo izključno le en namen, namreč ustvariti dejanski trg za zlato in ta trg obstaja iz takozvanih biznes-trans-ekcij. Pri tem ne pride prav nič vpoštev, če so različne skupine teh mednarodnih bankašev razdeljene v posamezne skupine ter v vojn imed seboj. Nadalje ne pride pri tem prav nič vpoštev, kdo zmaga v vojni, katero se je za-poČelo, kajti zlati sistem ostane vedno zmagalce. Mladi ljudje, v starosti od osemnajstih do tridesetih let, izvojujejo zmage, so ubiti ali pohabljeni, i. ganga mednarodnih bankašev je vedno na varnem ter se procvita. — Pred desetimi leti sem rekel. da nameravam posvetiti sle-hrno unčo svojih možganov in svoje eneržije delu. posvečenemu spravi in miru med narodi. Nikdar nisem mislil tako resno o kaki drugi svari kot o tej in vsled tega hočem napraviti konec vojni kot s pomočjo tisoč let neprestane agitacij©. — Bistveno zlo zlata v njegovem odnošaju napram vojni je depstvo, katero je mogoče kontrolirati. Napravite konec mednarodni hinavski kontroli zaloge zlata in napravili boste konec Ysem vojnam. Zdrobiti je treba — Ali ste izdelali kak načrt o standardu vrednosti, ki bi stopil na mesto dosedanjega? — Da, mi smo razmišljali o trm. Standard ameriškega dolarja znaša približno eno dvajsetin-ko unče zlata. Soglasno s sistemom valute naj bi predstavljal samlard množino eneržije, izvedene v eni uri in t i standard naj bi bil enak enemu dolarju. Treba je le misliti in kalkulirati drugače kot misli in kalkulira mednarodna skupinn bankašev in takoj bi prišli na temelj, ki bi nam nudil zaželjiv standard. — Kako pa bo vse to uplivalo ra vojne in konec vseh vojn? — Naš nat%rt, če bi se ga pre-iskusilo tukaj na Muscle Shoals, bi se izkazal tako preseneljivo uspešnim, da bi ameriški narod nikdar več ne dovolil izdaje mednarodnih obveznic za izboljšanje v naši deželi sami, to se pravi obveznic, ki bi nosile obresti in dobičke mednarodnemu kapitalu. Kadarkoli bi vlada potrebovala denar, bi izdala obveznice, glaseče se na naše naravnost neizčrpne naravno zaklade. Druge dežele, ki bi videle upeh takega postopanja v naši deželi, bi storile ibto. Mednarodni posel bankašev, največjih zajedavcev na svetu, bi postal malo plodonosen ter bi izginil. — Jaz se ne brigam za to, kaj bo postalo iz mojega načrta ter vem. da ne bo dobil noben mednarodni bankir niti enega centa i/ Muscle Shoals naprav, tudi če bi mi bilo treba založiti celi kapital, potreben za to. SUHAČI ZA SVETOVNO PRO-HIBICIJO. Washington, D. C., 2. nov. — "Svetovna prohibicija", — to je bil predmet razprav, s katerimi iio pričeli včeraj člani Antisalon-ske lige. Tozadevne razprave bo« do trajale en celi teden. \ GLAS NARODA. 5. D*C. 1921 "GLAS, NARODA" •LOV ENI AM DAILY mm< an« Publish*« toy MTINIC PUBLISHING CONTANI (a aarporatlon} PRANK lAKIER, PrMMtnl LOUII BENEDIK. Traatarar P Lac* of Bualn« DMA po Honor Ortor. Prt apramaaibl krtja narotetkoT »calao. te • tndi projflajo btvotiafto haanoai. da bltroja n j«* vsakomur v spominu. 1 iidustlijaliio sodišr-c ,fe kinalo zatem izjavilo, da j<- i«, povelji- pniTiposthvno tri- da ua morata preklicati. K«r ti iia nista hotela stM'iti. sta bila vržena v ■"••». 1'07.ueje ju je pa i-entralni odboi izključil iz srede. Vodilni kroi^i jiremogarskt ali slej obžalovali. To ji* bila nekaj najbolj nt jui inišljcneira, kar so sto-v zadnjem «*asu. S< stnajsteriiu uradnikom unije klavcev preti ista oda kot je zadela Ilowata. Oni namreč list rajajo na pulili namreč, da proglase generalni štrajk svojem stališču vseli klavcev. Kauaško industrijalno sodišče ji dalo ter pozvalo linijske uradnike k sebi na zaslišanje. Sodišče je tudi zapovedalo veleklaveem in uradnikom unije **da s<< mora na vsak način nadaljevati z delom." Advokat i veleklaveev Pa., leta 1881. Današnji delavski rajnik je v starosti 11 iet začel delati kot vajenec v jekla m i Iron. & Steel Works v Sharon. Pa. "Secretary of Labor" ali delavski tajnik i;ua načelno nalogo, »io. Dodpira, pospešuje in razvija blagostanje .ntzdnih delavcev v Zdmženili državah s tem. da prispeva k izboljšanju njih delavskih razmer in pospešuje priložnosti za delo. On ima pravico vršiti vlo-•ro posredovalca oz?roma imenovi ti poniiritelje v sporib med delavci in delodajalci. Delavski department dobiva na dan povprečno 10 do 12 poročil o delavsk'h sporih s prošnjo, naj imenuje poverjenike, ki naj prispejo k pora\navi spora. Na podlagi T ike prošnje Labor department .vedno pooblašča posebnega poverjenika, naj prouči do-tieni spor in stori vst potrebno /a poravnavo ai »d strar.kama. V delokrog delavskega tajnika spada tudi nabiranje in objav-ijanje inf »rinacii glede delavskih razmer in vprašanj v tej in v drugih deželah. Posebr.i odsek tega departmenta. ki vrši to nalogo, je United States Bureau of Labor Statistics (federalni urad za delavske statistike. Ta urad izdaje poročila (bulletins* o delavnih urah ■ 11 zaslužku delavcev ter o naeiniii, kako naj ~e pospeši njik gmotno. duševno ir moralno blagostanje. Dodatno k tein buletinom je ta urad izdajal <1.»sedaj mesečno revijo ''The Monthly Labor Review". l:i je tako u-.MŽevan? in ima široko cirkulacijo. Vse publikacije u-rada za delavske statistike so brezplačne. Kakor smo že začetkoma omenili, ima delavski de;>.irtment tudi n dogo upravljati priseljeniške xi-kone. Odsek tega departmenta, ki s«- peča s priseljevanjem, je Bureau of Information (priseljeniški urad}. Ta urad oazi na to, da se izvršujejo priseljeniški zakonu in se preiskujejo prestopki proti istim (naprimer v slučaju priselitve Kitajcev ali ako se kdo pregreši proti zakonu, ki prepoveduje priseljevanje vnaprej vdinjanili ueiavec t. zv. contract labor). — V takem slučaju urad za priseljevanje izroči zadevo s potrebnimi dokazi pristojnemu federalnemu I »istrici Attorney ju. Na čelu tega ur-nia stoji Commissioner Geneial of Immigration, tedanji gene-ivlni komisar je Mr- W. ~W. Husband. V raznih mestih Združenih držav in inozemstva se nahajajo pa priseljeniški komisarji (Commissioners of Immigration). Ljudje, ki pričakujejo prijatelje ali sorodnike iz inozemstva, kakor tudi oni. ki niso prišli v Združene države rednim pot'.m in hočejo v svrlio ameriškega državljanstva r*: "iilirati svoje stanje, morajo dostikrat znati, kje se nahaja najbližji priseljeniški komisar. Tu sledijo kraji, kjer se nahajajo ti — ('oinmissiyners of Immigration : Ellis Island. Ne.v York City; Long "Wharf. Boston. Mass.: Cloueester. N. -J. Stewart Bid p. Baltimore. Md.. Montreal, Province of Quebec; San Juan. P. R.; Seattle. "Wash.; San Francisco. Cal.; New Orleans, La. Drugi oddelek delav. departments ie — "Naturalization Burt au" (Trad .'.a naturalizacijo); tem na čelu je Commissioner of Naturalization Richard C. Campbell. Zakon od 29. junija liK)(J je dal pravico podeljevanja državljanstva približne 3.500 federalnim in državnim sodiščem Bureau of Naturalization nadzira delovanje teh sodišč, kftr se tiče nnturalizaeijskili zadev in potom svojih uradnikov. nameščenih \ važnih mestih Združenih držav, preiskuje sposobnost poedi:)ih kandidatov za državljanstvo in zastopa vlado ob štrajk prepove- zaslišanju pri vlaganja prošnje za naturalizacijo. V arhivih tega u-rada se nahajajo duplikati vseh državljanskih papirjev, podeljenih od 'J6. septembra 1906 naprej kakor tudi vsi predhodni.spisi, vloženi od kandidatov za državljanstvo. BureaTt ima glavne izpraševate-1 je r.a državljanstvo t Chief Natiralization Examiners:, nameščene v raznih delih dežik oni, ki hočejo postati državljani, se morajo obrniti k njim v dvomljivih ali težkih slučajih. Imena in naslovi teh Chief Naturalization Examiners so: James Farrell. 321 Old South Building. Boston. Mass.; Merton je-svoje organizacije bouo to s<» prišli pred sodišče ter so nudili vsa mogoča pojasnila. dasiravno so dvomili o jnrisdikciji sodišča. I Vwl!i;t.; • 1 i- , -t _ , .' A. Sturges, 1 Beekrnan St. New York City; J. C. F. Gordeon, Fede- l adniki unije se pa ms.....Izvali ])ovabilu. Sedaj r;t] BuUdin?i Philadelphia, Pa.: Oran E. Moore, Dept. of Labor. _ f)tm je pa sodnik "redne-a sodisca ' zapovedal, da se Washington, D. C.; Wolliam Kagsdalle, 402 Federal Bldg. Pitts- Jllorajo povabilu odzvati. :mrgh, Pa.; Frederick J. Schlotfieldt, 776-779 Federal Bldg. Chica- < e se lic bodo odzvali, jili bo zadela ista usoda!IH-: Kobt>lt Coleman. 314 I-Vderal Bldg. St. Paul. ^Iinn.: — kot je zadela Ilowata. < e se bodo pa pokorili temu sodnijskemu pove- ! M. R. Bevington. -IIP Customhouse, St. Louis, Mo.; John Speed Smith, 408 Federal Bldg. Seattle, Wash.; George A. Crutehfield. , - 4H Federal Bldg. San Francisco. Cab; Paul Arnistromr 352 Fede- bono morali odpovedati štrajku ti'r opravljati rai Bldg., Denver. Colo. takorekoe skebska dela. dočim bodo njihovi tovariši ]>o Drugi važni oddeleki deptirtnienta so: Children Bureau (Urad družili državah stavkali. ra otroke) in Women s Bureau (Urad za ženske). U. S. Children's 111 ista usoda lahko zadene vsake-a Ulliisketra urad- Rureau preiskuje in poroča o v.eh zadevah, ki ve tičejo blagosta-. .. .. . 1 1 1 1 •• nia otrok vseh razredov prebivalstva in preiskoje zlasti vprašanje 0 ^nizuanei-a delavca, katere.ua miijat t,.ožke umrl,Sv0Rti. prrodov, sirot mladinskih sodišč itd. Women's ima v^ Kansasu lokalno organizacijo. j Bureau ima nalogo pospeševati blagostanje žensk, ki delajo za za- Ransaski delavci nimajo več pravice odločevati. Ulužck, zboljšati njih delovne razmere, povečati njih sposobnost in pod pod kakšnimi poboji naj delajo ali stl'a jka jo. , pospeševati njihove priložnosti za delo. Indust rijalno sodišče razsoja, če je znižanje plači upravičeno ali ne. Delavci se morajo brezpogojno vklo-Sodišče je prežeto s kapitalističnim duhom. So-se namreč ni zmenilo za znižanje plač, dokler delavci zagrozili s st raj kom. Šele takrat je začelo poslovati, ko so se delavci zavzeli za svoje pravice. Pa vzemimo, da bi bilo drugače: da bi sodišče direktno odločevalo o znižanju plač. o izpremembi delavnih pogojev, — niti to bi ne smelo uplivati 11a sta-išče delavcev. Pa naj bodo razsodbe takih oblasti delavcem prijazne ali delavcem sovražile, je že obstoj takih oblasti za delavce poniževalen. Delavstvo se 1m> najbrže zavedlo ter lomnostjo nastopilo proti temu. Uit L d išči mso Iz Jugoslavije. Z vso nd- Izvgz sliv v Nemčijo. Iz Srbije se je v tednu od 1 fi. do 22. okt. izvozilo :t,532,630 kg sliv •n :>0.660 kir pekmeza. Izvoz je šel večinoma v Nemčijo. Nemčija je že v prvi polovici • 1921. leta bila Jugoslavije največja odje-riia!!:a sliv in pekmeza. Zanimiv govor patra Hlinke. •lenih predmetov in dragocenosti, katere si je Warner v vojni prilastil. I ia v i 1 st» je tudi s tihotapstvom ter si pridobil s tem lepo premoženje. Izročen je sodišču. Zavod sv. Jeronima v Rimu. '•Giornale d 'Italia" poroda da je italjanska vlada sklenila dvigniti sekvester mid zavpdom sv. Je- Iz Bratislave, gla\niega mesta| ronima. Zavod bo prepustila Ya-Slovisške. javljajo ;a 1k> potem izročil ju-1 a 111 kaj odkrila plošča klerikalne-jgoslovanski vladi k«^t njeno ne- Federalna uprava, (Ju^o.lovanski oddelek F. L. I. S.) lei ova d nega društva "Orel", j imel nagovor tudi znani pater A11-i Irej Illinka. ki se je v svoji bi^se-di med drusrim dotaknil madžar- Načelo raenške vlade, bodisi federalne ali državne je, da to vlado predstavljajo Trije faktorji, strogo ločeni med sehoj, namreč ; ksekutivria. /akon..d ijra in pn v.»rodna oblast. Kar >e tiče Ztlru-ženih d-žav. to je federal, e v'ade. zakonodajni) oblast predstavlja kongres; sistem f derdnih sodiše predstavlja pravosodno ob.la.st; ' ks Uutiviio oblast pa izvršuje predsednik Združenih držav s po-• 'o< ■ o 1 'd nje-., ii»H povnniga kabineta. Ta kabine t je sestavljen iz n.ičelnikov j»oetlinih pnn.»g federalne uprave: to je od tajnikov -a/nih departrnento\ • Sei-retar\ * \ tem zmisl-i j. to. kar v parlamentarnih državah imenujejo ' minister" in ** Department" . kar t>im imenujejo "mu istrstvo". Ker so sistem vladne uprave združenih držav v marsičem razlikuje od evropskih »rinistr.stev. je precej važn.K.ti zlasti za tujerod-ea da «lohi vpogled v ilelokr..«; m praktično delovanje poedinih federalnih department v Začnimo / "Department of Labor?\ J. Department of- Labor. Stališče tujerod prebivalstva Združenih držav je delavski department brezdvomno ena izmed najvažnejših vladnih organizacij. Ista je prva vladna oblast, s katero pride v dotiko žc kot priseljenec. kajti v obse/nem delokrogu tega vladnegn oddelka se nahaja tudi upravljanj" zakonov o pris-1 jevanju. Zanimivo je, da je mož je sedaj na eelu tega departmenta, delavski tajnik. James John i>avis, sam prišel kot priseljenec v to zemljo, ker se je rodil v Wale*. odkoder so se njegovi starši s šestimi otroci jM-.'selUi v Pittsburgh nju so našli veliko zalogo ukra- o mejen o lastnino. Da se je to vprašanje rešilo za goslavijo tako ugodno, je zasluga jugoslovanske vlade, ki se je zavzela z vso ener- fkih ki-ščanskih socijalLstov. Na- gijo za to, da Italija ta stari jugo-glasil je, da središče slovaških ka-1 slovanski zavod izroči svojim pra- vim lastnikom. toiikov ?ii pri jrrofih v Budimpešti. niti v Varšavi, temveč edinole v Pragi. Sodelovanje z madžar- Tvornica volnenih tkanin v Srbiji ski mi krjsčainskimi s^K&i jaJei je za Cehoslovake izključeno. Vprašanje slov:iške avtonomije ni Hlin-ka omenil niti 7. eno besedo. Izgleda torej, da se je pater Illinka na svojem romanju v Rini vsaj za trenutek iztreenil. » Štabni častnik — tat iz navade. Z Dunaja poročajo: Že več mesecev tožijo dunajski kavarnarji iu gtr-rtilničarji, da jim gostje ir.-mikajo dragoceni jedilni j^rilnir, -ervijete in eefe namizne garniture. V Linen je s>>daj policija aretirala vojni upravi prideljene-ga podpolkovnika Josijvi Warner-ja. k"' je izvršil take tatvine na Dunaju, v Solnogradu, Welsu in v Lincu. Kradel je pribor, čejne skodelice, eele tablete ter tudi suknje iu klobuke v kavarnah in gostilnah. V njegovem stauova- V Paračinu so osnovali bratje Teokarevič tvornico volnenih tkanin. Tvornica je začela obratovati si. novembrom. Stroji so naročeni iz Avstrije. Belgije in Poljske. Dnuvna kapaciteta tvor nice je 2000 metrov tkanine. Poleg te obstojata v Srbiji že dve takšni tovarni: v Iiesloveu (Ilič, Teokarevič i Petro v i in v Keogradu ^Koste Iliča sinovi). Novi jugoslovanski bankovci. Iz Beograda se poroča: Narod na banka je sprejela iz Amerike 100 miljonov bankovcev po 10 dinarjev. Bankovci $0 mnogo boljše izdelani kot predvojni srbski denar. Kakovost papirja, kakor tudi ti; k sta brezhibna. Na modrem papirju je rtfskana na levi strani slika' industrije, poleg katere je na e«i strani napis z latinico, na drugi pa s cjrilreo. Peter Zgaga Cele knjige so že napisali o raznih vzrokih vojne. Nekateri pravi jo. da je bil kapital vzrok, drugi mečejo krivdo na narodnostno razpoloženje, tretji zopet na resnicoljubnost In zaščito pravice. Meni pa se >di. in zdi se mi. da se ne motim, da je vzrok vsake vojne naslednja prepričevalna misel: Prepričan sem, tla bom zbil sovražnika. Francija noče ničesar slišati, da bi bila tudi N^jnu'ija povabl.je-r-a na razoroževalno konferenco. t Kinalo bo napočil čas, ko ne bo ničvsfir več sTišati o Franciji. * * Zvezdoznanci so odkrili nov pianet. Bog ve, katera država gfi bo okupirala iugnfilnuanska Ustanovljena 1. 1898 KatoL S^bturta Inkorcorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: PreJMfinik: RUDOLF PERDaN, 933 E. 185tii Se, Gereltna. O. Podpredsednik: LOUIS F ALAN T. Pox 106, Pearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH Pi^HLitfl, Ely. iiJna. Blagajnik: GEO. L. BPCUCcE, F!/♦ Mino. Blagajnik nelcpla£aa& cjatsta: JOHN MOVEBN, 524 R. 2nd Atcl. w. r>»!ut*» Mina. TiM «4r»¥nft: Dr. jca V. GRAHFK, 8CJ L Ohio N.8., ^ttabClgb. Pa. Nilitff^ edfcjif 1 MOHOR MLADIČ, "JC03 Sa Law-ntaie A»»., Chli^gc. IU. F AAA K SKRABEC, 4S3 WaaliUictao St. Denver, Oslo. Porotni i^Mf j IWK3XARD SLABODN1K, Box 480. Ely, Mina. GREGOR J. POREIiTA, B170, Bisc* Diamond, WaitL FRANK ZORICH. 8217 St. Clair Ave, ClevelMtti. O. Zdruie*-^tn& odbcr: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Rockdale, Joliet. I1L PACUNE ERilKXC, 63» - 3rd Street, Ia SaUe, VJ. JOSIP STEKLE, 404 E. Mesa Aveiiue, Pueblo, Colo. ASTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, I1L - Jednotino madno glasHo: -'Ulas Naroda". ;------- Vse stvari, t^ajoce se uradnih zadev kakor tuai Jenarn« pofiilja-tvo naj se pogiljajo na glavnega tajuika. Vse pritsftbe uaj t*e oonilja na predsednika porotnega odbore.. Prodaje za sprejem novifl Oantrr In bolniška spričevala naj se pošilja n«. rrbovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča rgem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor Želi post&U član te organizacije, naj se atlasi tajniku bijižaega društva J. S. K. J, Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnite na. gl. tajnika. Novo društvo se lahLo vetanevl % 8 člani ali člarJcamL Nekaj o rudniških razmerah v Kočevju. Vsletl pomanjkanja jugoslovaji- Dijci .kili rudarskih inženerjev je pri-' .iicen, septemnra so imeli mtii-ana trboveljska družba sprejeti v obratno službo večinoma tujce, tako v Trbovljah, tndi v Volstead bi gotovo izpremenij do začeli tiskati nove ameriške dolarje. To nas ne zanima dosti. Naj bodo dolarji taki ali taki. veti no manj se dobi zanje. -* * * Veliko st' č;ta o ljubezni, o zakonski zvestob: in o medsebojnem nagnenju. V našem kraju je živel čuden človek, mesar je bil irs za Ipavca se je pisal. Bil je surovina v pravem pomenu oesede. Nekoč, pozimi, je šla njegova žena pred hišo. na strehi se je nekaj zganilo, plast snega se je utr-L":ila in poke »ala žensko pod seboj. Mimo j.* prišel človek ter potegnil žensko izpod snežene plahte. Ipavec je vse to videT, segel je v v\ p te rekel rešitelju : — Na. tukaj imaš'tri krone. To je bilo velikodušno, kaj ne? In do tukaj b> bila zgodba povsem lepa in prijetna. Le škoda, da je Ipavec, ko je odrajtal rešitelju tri krone, pristavil : -- Cc bi pa hudiča notri pu- st.M, bi ti jih dal pet. " * * Ni bolj suhoparnih poročil kot so poročila ■> društvenem delovanju. Človek, pa magari, da je navdušen društvenih, ne more prečitati do konca. Zadnjič sem pa čital nekaj karakterističnega in odločilnega in siccr odstavek v "Ameriški domovini*'. Odstavek je del poročila neke podporne organizacije ter irlasl; 41 Jugoslovanski konzul. New Yoi"k. N. Y., prosi, da Zveza vse- sporoči smrt članov na kon-jsem po naroČilu ( ?) le slovensko, ,Iz Slovenije. imamo v 1'elju rudarsko šolo.' Ali morda /al<). da se uastaivljajo pri lavei oblastveno dovoljen \ i > i /. ol.jelljeln illšij»ektorja -> kakor kat"i> m v-i br«*z izjeme poudar-vseh dn.gih manjših obra-'^"- i1'11 ^ pravi Vn in tih In takemu srečnemu slučaju sklonjen) zjutraj nabili na rnd- se ima zahvaliti tudi (rbratni asi-,nik" 'P'^ate. Ko je prišel d- sient inžener Keck, da more sedaj "a-rudnik, je dal nemoteno paševati nad svojimi ^ plakate odstraniti in de- podložnimi. Ta mladi gosp.nl je l"Vei /a-uden. povpraševali. nastopil svoje mesto šele okoli večjo oblast Božiča 1920. kljirb t-mu pa je po-,^ okrajno glavarstvo? Tako de- znan že daleč naokoli kot strastno J«».M" M' kratenje poetične svobo- za^rizen Švab. ki preganja in niu-'(1,f 1!J torej in de- ,^'ečih slučaj Kaznivo: Koliko kri-v so mi ]>ripovod«»va- tli. navedel ii nega pazniki ali !;o v mestu pa sem v ilustracijo zatiranja le to, kar Ali to bil čul le pritožbe in začudeno popa-a-M reiji letniK montauistov i.,, tel sevanje, kako da se morejo v da- Jllke> z univerzitetnim prof.isurjei lej či slovenske nastavi jence lavce. kjer in kako jih le , Kamorkoli sem prišel, s komur- llal koli sem govoril, bodisi z delavei,sam videl m slišal slovensko inteligen- 111 VSt'• samem, povsod sem) V začetku junija VJ20 je 'tretji letnik montauistov l.j. teli- »u našli jih časih v svobodni J ugosla- j iri*ost^»m na enotedenski okskurzi-»iji dodajati stvari, ki teptajo na- .i' v Kočevju. Inžener ni našel to-rodni V'"«« vsakega zaveihie^a'^^' ^sa, da bi samo enkrat go-Juaoslovana z onim znanim nadu-jVor.l s jnotesorjem. Ignoriral nas tim šov,inizm« m gorii-ještajersk-M« - kot_ slov^j Ui!i smo mu .ra študenta-buršaka. Evo sluča-j^u v peu - bodi« slovennki in-. , Jzenerji! Znto je tudi mojega ko- '"V jami smo. Tik pri šah tu se!1^". ki je prakticiral en mesec nahaja letos dozidan rov z vreza-jP1^ ^> preganjal, da m (Jliick auf!'* NTi-; tllo.-t'i strpeti m j.- raje — .šel. Zopet drugega kolegu mlajšega letnika je pustil tako garati, da imel vse ožulj«.-ne roke in !<«■ je p1M ,sel mu je rekel, da je ''sicer zadovoljen ž njim*', samo io tla mu ni ljubo, da je nacijonalist! V časih, ko *e našim montani- mm napisom: "Iihick auf! kdo od delavcev se ne sme razbur-j^'1 • se j jati radi tega. lahko takoj polierc j svoje cape in hajdi. ker ''ear »la-,^1', leko. licig vispko". IVaduje trboveljski družbi od prevrata blatni urad. da bo skrbel, da sej"izeiur Iveck pozdravlja ^lediio od;e.lnlie ninvica študirli denar nošlie vi mavo mesto |le "Gliick auf!" in nič drugače. odjcmlje piaviea, studuati denar posije na pia>o mesto j inžo„er no-jv 2 ^ ™ ta na- Odgovori 5c, da so to posli Zve--"...... ^. juVW1.'i;in kolikor mogoče malo sloven- ze, ne konzulata. Nekaj podobnega in istotako kniuenitega seiu slišal pred več leti. V neki južni avstrijski garni-.K* opravljal posle kompanij-skegfj računskega poslovodje sta."' i če razrumeti niti l>esedk;e sloven- ... . • i i t ; , i iskih liizeiierjev na.stnpi ine.^ta za- ski, logična posledica je t<»rej, da J : , . • i i . i . h.* grizonih Nemcev, v časih, k<» vsi I pazi skrbno na to, da sprejme ko- - jamsko protiidržnvui elementi rujejo na pa Slovencev, parite,t»i^oče načine proti ol>st«>.iv. •ik«. j,. uu.še države, v teh težkih časih to- icer ste "unbmueh-i^j v tako .narodno eksponirancm kraju, kot likor mogoče Neineev v delo ! Kar je da govorite nemški /. njim. kaj znate, bar** tudi o- mača med delavstvom 111 posled-'.hinju in se potem me.-> r/.važa njim, ker bi drugače slovenski de- ]MVko meje. Za izvoz je ž« pravljenih 50 vagoaiov Tatvina na žjleznici. je ze primeša. lavci sploh ne mogli vršiti inže-nerskih ukazov. V jami so bili zaposleni trije pazniki. Enega so odpustili iz službe, ker je bil komunističen agitator. Sedaj hoče in-j ^^ vožnjo o.l Maribora do žener nastaviti na vsak način Ljubljane je bila nadzorniku juž-Xemca, nekega invalida brez roke'1*® železnice Franu Tertniku u-fv eni roki mora imeti luč, z dru-j^radena zlata ura z zlato ve. ižico, go mora plezati po lestvah), ki jejvredna 8000 kron. pa za4>oslen pri dnevnem kopu in ima torej primerno eksistenco, da Strela je udarila v hlev. se lahko preživlja. TWj ne soci- \a Gorjušali v Bohinju je po-jalni čut, nestrpni šovinizem mu udaH,a v hlev nai-ekuje to namere! Dpvolj je . t u-, i , ! , - ... , Mlakarja strela t^r ubila konja, pri rudniku v delu osiveLih kopa- J 1 čev (najvišji čin rudarja), zmožnih po kratkem pouku ostalih paznikov vršiti tako službo. Čemu *ravo in eno kozo. Strela je povzročila požar, katerega so pa domačini kmalu udiLŠili. GLAS X A ROD A. 3. DE«*'. 1021 Mutasti birič. Spisal Fran MiičinskL Nadaljevanje.) III. Ta«"a iilnij* • j»* II i\k«i i - prignal Samotna je bila pot. Le še ]wr drvarjev sta srečala, potem nie ve/- 2 i ve duš^». Bolj in bolj se je pa nenadoma pride od IT'mnjl°* bo,J in hiA* -lasno m v Krmju brzojavka, .la l,lasn" s" sko* -oz,i,1° ,,žmo otl-irile ■ a vil sam; za brz«>-1 mevah koraki zmotnih dveh po- prviiu"vlakom so vra tudi P° m bolj in h«»Ij no »e odlašal«' Kuku temne amp amp vain tiho To jx»t je bil pravi, ni i me i zelenegj« klobuka, ik kuemo, in ni bil kosmat. tk obrit. Ijučen je sedel pred prei^ko-iu »odnikorn, p<>vešal oči in in triidn.» odgovarjal. Res je umoril in oropal krošnjarja; u-m<>rjeni kroš/ijar uh preganja, zato se je sam ovadil, da sprejme k a/en in pokoro. Tako je gladko priznal. Vse podrobnosti dejanja pa je moral preiskovalni sodnik z neštetimi vprašanji iz njega izvleči. Bolelo »ra je, ko mu je roka človeške praviee neusmiljeno < dpirala sta-re rane. trpel je kakor ]w»d nožem zdravnika. — < 'emu vse tisto je rekel, — saj ne tajim, saj se ne branim kazni. Trikrat sta se v pozno noč raz-govarjala s s idnikoiu. preoštenegH. zato «r« tudi niso sumili, marveč so storilca iskali drugod. Pekel tra je pa krivični denar, žal mu je bilo zapravljene poštenosti, pa je skušal omot iti nadležno vest v gostilniškem hrupu; brez pameti je trosil ukradene novce, tako je sam nase obračal oei in suni. In ko je nekoč pozabil zakleniti svojo skri jo j** okradenec prebrskal in res notri našel svojo denarnico. Žalibog je bila prazna. Prijel je Kuka. ta pa se mu j« iz vil iz rok in popustivši vse svoje stvari i>o-bt gnil. Namenil se je na/.aj na Kranjsko in je bilo bas na dan, sv. Flo-rijana jtopoldne. ko je prišel v mejno vas na Jezersko. Se goldinar je imel denarja od svojega plena, drugo je že pognal skoz grlo. Stiskal je zobe in krčil pesti. grabila *zh je jeza nase in ne vesoljni svet. ko se j* spomnil a-In tne kupčije, ki jo je napravil. Vso praznično obleko je ondu pustil, še poselske bukvice. ječa mu preti — in za vse t,o je dobil borih triindvajset goldinarjev, da jih je zineta krčmarjem. En edini goldinar mu je ostal v žepu. še ta, kakor da bi ga tiščai! — Mislil je. da krade drugemu, pa je okradel samega sebe. okradel za denar, za poštenje, za srečo vseh bodočih 1 manj lw> vredrvo njepcvo delo! Stresla ga je topota, in s pestjo se je udajil po glavi. Krenil je v Mubijevo gostilno in v dušku izpil dva kozarčka žeanja. da se otre-se grenkih misli. Ra«loved-n* natakarici je rekel, da je truden in da bo raka!, čr pride mimo kak voznik in ga vzame na voz. Krualu za njim se je v isti gostilni ojrlasil krošnjar: natakarica pa je p<»znala. Kuk ne. pa mož je bil dobrodušen in r.govoren in ga je sa m ogovoril. Kuk mu je povedal, čemu čaka, kr«*šnjar je odgovoril, da voznika ob tem času pač ne b<>. in sta sklenila, da giesta vkupe. Plačala sta in je videl Kuk kro šnjarjevo listnico in se mu je zdelo, da je polna denarja. Spom nii se je svoje revščine in da ji je sam kriv in zavrela mu je kri v glavi. Dvignila sta se in ko sta pršila preko koroike meje, se je že zmračilo. J in plašne misli. Mož - krošnjo je stopal enakomerno. enakomerno pred se postavljal debelo palico, glasno puhal \7 svoje pipe in vmes pravil, de je samee. :f;t je jvi Kranju doma. da je po Koroškem prodajal plahte, kupčija pa je šla bolj slabo in ni prodal vse robe. Zdaj taiie par dni doma. da obdela njivico, ki jo ima v najemu, potem bo spet šel fK» kupčiji n« dru-phtt. preVro ("erkelj proti Kam niku. Tako je prijazno pripovedoval in jsdeg vlekel pipo in Kuk je kakor v sanjah poslušal. Preganjala jra • m;sel na praznje njegove žepe in na polno listnico kro šnjarja in bolela L.ra je glava. V netili je ime jrrd okus, mrzel je Slovaki in češkoslovaška republika. V češkoslovaški poslanski zbor niči sta v pohtični razpravi l««letnosti bi čilih izven naše državne meje, sel na ustnicah. va drugi strani nas (ga zastopal Ilorthy. Medtem pa je razkralj Karl tidal željam •'»flJtro1* piše: Neugoden meiluarodnoipolit ičen položaj, v katerem se nahaja Jugoslavija. je vzrok, da imamo ta prva tri leta svoje državne samo-| predsednikom Zam lio stojn« sti za/Jiauiovaii vtv pehov, kakor pa smo sil „ razmerju t]o Jugoslavije in re-mislili takrat, ko smo se naJiajali j kej. __ hVojeirx zaledja ni še na pragu narodnega osvobdje-| izgubila. Ona j< za narode, ki žirija. Tedni je prišla /. zapada vest.Iv« za našim hrbtom, slej ko prej da nam ni pričakovati ugodnih j naravni izhod na morje. Italija ozrl na govor madžarskega po- »ahaja tudi staroslavni Skadar, pa Ji sianca dr. Lelleya. I i je bil prej-jlia Hojani. t sedaj lugoslavija poti ebn je — za da ohrani čilo svojo tr- šnji »lan podajal n«*ke izjave v i-j Srh»ki listi beležijo vesti o iz-.govino, pravtako kakor moramo menu slovaškega naroda. Iflinka ;gubi Skadra s primernim poudar-'m: ohraniti s kraljevino sils j»ri- koni. Mi vsi vemo prav dobro, da si ."-ne odnošaje, da moremo žive-i z gubi jamo Skadar po liasprotstvu 11'. Kadar bodo sklenjene dobre iste sile, ki liani je ugrabila nasejtigovske pogodbe z vladami obeh 1 je. Pri morje, ki sedi na Reki in ki j velikih sosednih držav, bo storjen Zganja amavtske tolpe na našo j prvi korak za vstajenje Reke. —-granieo pri Prizremi in Debru.j'^da ne smemo se vdajati pr likim iluzijam. Zaenkrat ]>« Anglija in francoska - turška pogodba. Pariški listi poročaj«*, da izroči angleška vlada francoskemu poslaniku v Londonu v najkrajšem e;isii no;«, iič«.čo nedavno sklenjene angleško - turške po-gotlbe. Anglija se čut! p«» tej e-nostranski pogodbi prizadeto in bo {»o vsej pril'ki prijateljsko predlagala, da se aug«»is.ki «logo-voi izpremeni v da je v tej listnici njegova re-šitev. brez listnice j»a se mu »»beta le be«la in sramota in mu je ljubša smrt. Cul je utrip srca. lovil je sapo. zasukalo se mu je v glavi, da je omahnil in zadel ob ktošnjarja. — Truden sem. — je za mrmral. Tako sta prišla v Kokro. V hišah so še bdeli, gorica rmena luč v oknih mu je prepodila mračne misli in pričel je pogovor s popotnim tovarišem. Pa ko ju j.* zunaj vasi spet ob-irla noč in s.-,mota. so se mu s podvojeno silo zopet zliaidili nasilni naklepi. Tako se mu je želelo. da druge ni izbire, ne pota: ali on ali krošnjar! In če pravi čas n«' porabi prilike, bo izgubljen. Ob cesti je bil karaenolom. j>o-leg kamenoioma je žuborel stu-denček, tjekaj je stopil pit. — Sklonil se je k vodi in se z roko oprl «d» tla. pa mu je roka oprijela ploščnat, robat kamen. Ta kamen je odločil usodo krošnjar-ja in njegovo. Pobral ga je 111 spravil v žep. Že sta slišala tupališke j>se —■ zdaj. zdaj se mora zgoditi ali nikoli. Prišla sta na most; nekaj je reklo Kuku, da bi zagnal kamen v vodo, boril se je sam s sabo; most je bil kratek — če bi bil de ti v imenu slovaškega ljudstva. Vse te izgube so členi v isti verigi, I llklln iluzijam. Zaenkrat p naravnim voditeljem tega Ijud -zato se bo tudi njih usoda odloči- Javlja Reka za Jugoslavijo ne-stva. Nato je Illinka z mnogošte-|la na isti skupni način. | izogibno potrebo. Toda v Belgra- vilnimi primeri dokazoval, kako* Skadar nas pa tudi drugače še;t3u s° neprestan«) na delu. da naj-ma-Mazarsk«.. da zasede prestol. Zdi L,., N franc0sko . turškim dogo-se. da kombinacije z Albertom vor,,lu v Aiffori in -iomnevn. da kot Arjmdom 1 L. niso brez podla-', skriva za tem au-«iv«»rom še gt 111 da stopajo zopet v ospred* (ilu._, tajeI1 aM?ov«,r. Ta tajni do- govor «l«»loča. tla Praneija tloba-vi kemaiistoin vojni inaterijal in «ie bo. če treba, sodelovala v vojaški akciji proti F.\\-a!u ali pa lpr«>ti sovjetski vladi. ow-|5SSI 5ysš! [WŠ5 r,'(1- jwfe] [Wss] iwšš' Knjige! Knjige! Adrijo. bila Adrija eaia izmed prvih tr-l samostojen narod z drugo menta-}^,.^ ei>st> odk gotove meje z drugo kulturo; to«»t postala i>u-i v;:ski »Ivamilijonski narod ob se stranske žile na kopno v notranjost. je vodila mimo Skadra ena glavn>ih takih trgovskih poti proti središču stare države. Pod Imr- Nediški abcedntk ........... 1 Nemško mg-eskl tolmri ..- let. Vr tem bo pa postala Reka. a- i«raVilo dostojnosti ........ ko bo njeno delo dobi o usmerje- ' Slovensko-Demškl ■Icrar _ no in urejeno, važno pristanišče, j (Janeži«? Bartol) kakor je že bi'o prej«" In utegne j A«Cle5fina bris uČAteija biti v stanju, da ohr .ni svojo premoč tudi v slučaju, ako bi hotela lu danjem svetovnem položaju ne bi mogel obstati, tako tudi t'ehi b težko obstali brez nas, ^li smo drug na drugega navezani, mi smo bratje. Slovaška ni nikaka pritiklina. ampak enakovreden del republike! — Socialno demokratski poslanec Hrušovskv se je uvodoma istota-ko pečal z dr. Lellevjevim govorom in ga najodločnejše zavrnil. Potem je rekel • — Osvoboditev Slovaške je prišla ob dvanajstih samo in edinole po češki pomoči. Samo še dve do tri generacije in Tiszova beseda, da Slovakov nt več. bi se bila uresničila. Slovaški narod je bi! obupan, tedaj je ob najhujšem času prišla prebu- Cirilica. Navodilo za Pitanj«; pfnauje FrbSeiue v cirilici ... .S« ^^ ... , Liekletofj. Spisal Anton B Ji« 3fi ^ . j," I>u"[ belgrajska vlada zgradit i ]»rista- 1 «riospodinstvo — Furgaj. Frak-sta m lieobljudena, toda ko je naj-Jnj5ke napravt. v Bakru ali ob — I ti«'-na kujlga za naše gosiFILMANCVE FOlTtSTI. I (Trdo vezano) ..............3-00 Mladeničem, An t. B. JegliC I I. zvezek, ...................60 II. zvezek ....................60 r Nasveti za hišo in dom. Koristna ' knj'ijra za vsniko hišo ........ 1.00 'Pravila ta olikou Dr. J. Dostojen .65 .15 Na zgodovinskem obzorju Ma-(Varčna kuharica, za slabe in dob- ilo Srbijo ^e vedi 10 življenskega žarske se prikazujejo vedno ost-pomena. Saj predstavlja navede-(rejši obrisi osebe, katere ime se 11a dolina iiajnaravnejši, teh nič- jc prvič imenovalo v zvezi z uj)o-110 pa tudi najlažji in najcenejši' rom avstro - ogrske mornarice re čaee RAZNE POVESTI IN KOMANL Jos. Jurčič, 4. zv.: Cvec In sad. Hči mestnega sodnika itd. .. Jo*. Jurčič, 5. zv: Sose €'zv': Dokt« Zober' 11t.p1 imei 110 tira/jo .11 tezjo tzpe-i . J . _ | roman. — Tusorier, tragedije da Slovaške po Cehih. Dolgo pred iljavo proge v tej smeri. Pri Ska-!seca lota 1917 hotela P,,nior" sliki ustanovitvijo te države nam je idru ie zaznamovati še — . .... ...... . , ,----- Ksave* Mečko...... jejdru je zaznamovati še to ugod-j ska dnil in Slovaško osvobodil. Dvakrat že. odkar obstoja češkoslovaška armada. je tekla kri na slovaških bo-ji.ščih. Znova je češkoslovaški na-Jrod d«»kazal svojo ljubezen do Slo varja, po\i?st lz zpod^vlne ka- uost," da je morje na tem mestu I l,lmi iz Boke Kotowkc In se pri-1 se «veU itd....................^ nadske — ....... .» v Medovsken, zalivu najbolj p,»-Umžiti italijanskemu vojnemu jP^ia, povest 1. JanaSke do- J5. ^zv. :^gelj smnjev - FrazH- tisnjeno na znotraj. Res je ^rJbrodovju v Ane.oni. Zarota pa je j M ^^^'^^"»dOTl'i. ™ Zlatokopi.'"poV^"]!! 1!! «Ia ravno na tem delu neoa ona! \'lh\\ "xmi ™:lkrl,.a I! ^ .^fT??!® IJm!". = I^rK med Indijk ali preobilne, zajed, zalivov in zato-1 In hoj"a , dj'1 1 -No\ara ,SH ^ od svobodnim aoincem, zgodovin- ' vožnja v Nikaraguo .......... kov. po kateri se odlikuje vsa dal-i postavila ob vbodu v luko k«>tor- Bka povest, 2. zv.............1.251^- zv.: Preganjanje indijskih ml- . . * cl.-rk in T"iTMe*M.a f»hvonarjeva' bVi.'' Zani'mi;;' "p^ešt iz dciste .................... f sijonarjer .................. ,85* zv.: Mlada mornarja, povest -3« SPISI ZA MLADINO. .3." j • Bob u mladi zob, pesmice ..... •3*! Dedek je pravil, pi-avljlee ..... .35 ___jsimpatičmejši naert pa je bil. I>o-, neomejeno zaupanje Karla. Po v kraj _ kaj bo storil? Pa je u- ?1.?Wti in H°jail° »P0 prevratu se dolgo ni culo o njem kajoč nadaljeval svojo pot - "Jl m^ko+ ^? ^ dokler se za vladanja Bela Kuna nič ni zapazil' darsko jezero, rudi to bi bilo teh-lnjso pričeli v :;užni Mažarski zbi- Kuk je vrgel krošnjo z rame v|f^^'0- bi|rati protirevolucionarni elemen- grapo, luč ga je zvabila v krčmo l^ved;? atrodeov. ti. Horthy je postal poveljnik na- zmučen je bil in žejen, na nevar-te^a 1>l v najbližji b«»- rodne vojske in je na čelu nje po nost ni mislil. uoenosti se ne prišlo v poštev. tO; polomu boljševiškega režima vko- Notri se je kndilo. slabo je sve- da I)roi^cT °«tal kljub temu v rakal v Budimpešto. Mažarska je tila luč. Okoli ene mize je bilo|reZerv^ za ugodnejše čase. ko ne kmalu nato zavzela monarhistič-več pivcev, ^a drugo ie sedel en i'30 tT*^'>a pred vsakim namerava- no obliko in Ilorthy je bil iineno-sam, k temu je prisedel. "im Podjetjem omagati radi pre- Krošnjarjevo palico je položil Vvelikih stroškov. Da bodo v Ska-r.n sabo na klop, naročil si je pol jJru Pre-i ali ^ še q>rista.iaJe mor-litra vina, pa ko je bliže pogledal soseda pri mizi. glej: orožnik ske ladje, kljub temu ne dvomimo. je! Pa se je nasmehni! — naj se zgodi, kar je namenjeno! Tako brez sleherne vrednosti se mu je zdelo življenje, le truden je bil v nogah in v glavi, odpočil bi se rad. brez misliT kjerkoli — ma-kar v ječi — rnakar v neposvečenem kotu britofa. Oddaleč ga je mikala misel, kaj, če bi se mu izdal ! — Gonili bi me okoli — nak. preveč sem truden. Hlastno je pil, vino ga je razgrelo. poslušal je, kako se prt drugi mizi smejejo; ni vedel, zakaj, pa se je tudi namuzal. Še pol litra je izpil. hitro je opravil, potem je plačal in se poslovil. Palico je pozabil na klopi — ni je bil vajen. Pred hišo je za hip postal, pogledal je tja v noč proti kraju Pcskušen atentat na grško kraljico Sofijo. O pravem času je bil odkrit zasnovan atentat na gr£ko kjalji thyjevo hčerko Pavlo, ki je katoličanka, Horthy pa bi bil pov-zdignjen za nadvojvodo Goedoel-loe. Govorilo se je, da bi velika in mala antanta ne imela nič pro-ii temu, ker bi kralj Arpad II., dal'svečano izjavo, da omejuje MOLITVENIH!. Skrbi za dušo: v u'nje vezano . v 'ilatuo vezano «50 .....* •36 eter Zgaga ............ Doli x orožjem .......... Knjige družbe Sv. Mohorja Duhovni boj (3i>4 str.) Mesija (1. zv.) Mesija (2. zv.) .............. Podobe lz narave •. ......... Svetloba in ssncjt .......... Slov. vefernlee, povesti «e. kratek čas .................. Trojki Zgodorina slov. naroda (5. zv.) Zgodovina slov. naroda (6. sv.) Mladim srcem <2. zv.) Spisal K. MeSko Knjiga za lahkomiselne ijndi, Spisal I. Cankar ..............1.75 AH, -34» Kajski glasovi: v platno rezano v kost vezano v usnje vezano Sveta ura: v p?jitno vezano Marija varbinja: v npnje vezano „„ i Pot v nebesc,: .20 M .30 M\ ZEMLJEVID L Ji' .30 .25 .30 .30 .30 .30 .49 1.80 .90 .90 1.70 1.80 1.00 1.80 slata obreza, platno vezaDo .. JfO n&3 neue Testament .......... ,25 Združenih držav ................ JB Zemljevid Slovenije ...........10 *et teAn.v v zrakoplovu........2.06 j Z«anljevld Evropo .............. JS$ *merika In Amerikanri ..........5.00 Velika ženska inspa .......... fJJI Mala sanjska knjige 'žeinljevidi: hew York, HllnoLa, Co s potlobarai ...................50 Nova velika sanjska knjiga s podobami .................. 1.00 JCDSKA KNJIŽICA — POVESITI. 1. IT Znamenje štirih. lowest &» tektba Sherlock Holmes .... 2. zv. Daroranak Zgodovinska po- povest- ^ dobe slovanskih apostolov. .......o................ 3. zv.: Jeriož Zmagoval, povest — Med Plazovi, tirolska povest. 4. zv. Malo i'vijeaje. povest .... 3. zv.: Zadaja kmečka vojska, zgodovinska povest .......... .SO .601 .6S .7$ lozado, Kansas, Motana, Minnesota, Wyoming in Alaska. — vsaki f n) .25 Pennslyvania ................. West Virgin! ja .............. .40 RAZGLEDNICE: Božiči.«?, različne, ducat .20 Novoletne, razlir-no, du«at .20 Zativne, razUčne, ducat .20 Newyorske, različne, dot a t, .20 Panorama mesta New York, 25 slik .20 Panorama mesta Celje, 21 palcev dolge ................ Z5c. Opomba: Naročilom Je priložiti denar, bodisi v gotovini, money order ali pottne znamke po I ali 2 renta. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih ni v cenika. Knjige pošUjamo poštnine prost«. SMC. Publishing Go., 82 Cortlandl St., New York (. GLAS NAftOlSX, g. SEC. 1921 j Vdova Leruž. ^ K. Gaboriaa. Pr*v»del za "GUl Narod«" O. P. Francoski detektivski roman. SO (Nadaljevanje.) Leruž ni nioget nadaljevati Velike kaplje jx>tu so mu stale na čelu in tfžko je dihal. Strogi pogled sodnika pa ga je obodril l:ot obodri b\č utrujenega konja. — Kan« ie bila strašna. — je nadaljeval. — Otrok bi umrl, če !>i :a ne obvezali. -laz pa se nisem ustavil pri tein. Skrbelo me je '_dede bodoen«sii. naj ničesar ne povem o tem grofu, kajti on bo molčal in r. njim vred tudi pestunja. In ste obdržali to listino ' — je vprašal sodnik. Da. gosjH.d. Vradnik, kateremu sem vse priznal, mi je sve-loval, naj vzamem t • list s sel,o j in sedaj je tukaj. — Dajte ga meni. Leruž .je vzel iz .svojega notranjega žepa !:stnico ter potegnil Iz skrivnega predala zr.rmenel papir. Tukaj .je. j<* rekel. — I ist;i se ni razganilo. odkar je bil siiisan. Ko ga j«- razg«:ii? sodnik, se ie. vsul ven pesek, katerega se je rabilo 1 a krat, da se posuši črnile. Bil je to v resni"! kratek oj^ prizora kot ga je ravnokar naslikal mornar in vsi štirje podpisi sc. bili tam. Kaj postale iz prič, ki so podpisale to listino? — je rekel hodnik, kot da vprašuje sain»*ga sebe. Leruž pa je mi-lil, da je to vprašanje stavljeno njemu. Žerinen je mrte\, — je odgovoril. — Izvedel sein, da je bil Piliir v nekem pretepu Klavdina je bila umorjena, a pestunja je še živa. Vem, da .ie e»'h. stvar zaupala svojemu možu, kajti on mi je to namignil. 1'iiše »trosset ter živi v vasi grofa Commarin. Ali je še kaj drugega? — je vpraša! sodnik, ki si je zapisal ime in naslov te žer ike. s Našle injega ti ne, gospod, me je skušala. Klavdina pomiriti ter izvabiti iz mene obljub«« molka. Lete ni bilo nič bolno, a je ohranilo velijo brazgotino. Ali ni zvedela madama Ge.rdy ničesar o Jem, kar se je zgodilo / — Ne mislim, a nisem gotov. — Kako niste gotov? Gospod. moir nevednost izvira iz tega. kar s*1 je zgodilo pozneje. — Kaj se je zgodilo? Mornar se je obotavljal. — To. gospod, se tiče le mene in . . . — Prijatelj moj. — ga je prekinil sodnik. — vi ste pošten člo vek. o tem sem prepričan. Enkrat \ svojem življenju, pod uplivom zlobne ženske niste v tori 1 i prav ter postali sokrivec zelo velikega zločina. Popravite to napako s tem. da govorite sedaj odkritosrčno. Vse, kar se reče tukaj in kar ni direktno zvezano z zločinom, ostane tajno. Celo jaz bom pozabil to takoj. Ničesar se vam ni treba bati. ( e pa boste dele/ni kakega ponižanja, se spomnite, da je to vaša kazen za preteklost. — Žalibog. — je odvrnil mernar, — sem bil že kaznovan. Dolgo časa je že tega ko so se pričele moje zdarege. Zlobno pridobljen denar ne prinese ničesar dobrega. Ko sem prišel domov, sem kupil oni nesrečni *«ravnik za veliko več kot ji bil vreden. Onega dne, ko sem šel preko njega ter v«:del, da je moj, je bil tudi konec aioje sreče. Klavdira je bila koketna, a je imela še grše napake. Ko je spoznala, koliko denarja imamo, so prišle te napake na dan, prav kut bušltne na umi tudi plamen, če dobi svežega materijala. Do čim je preje le malo jedla, je zrastel njen t« k tako, da je bila groza. V naši hiši so te neprestano vršile gostije. Kadar sem šel na morje, je sprejemala pri sebi največje lopove iz cele okolice. Za te 1 judi ni bila nobena stvar predraga ali predobra. iIhidi piti je pričela in več kot polovico svojega časa je bila vse prej not trezna. Nekega dne, ko je mislila, da sem v Rouen, sem se nepričakovano vrnil. Ko sem stopil v hišo. sem jo našel v družbi prvega biriča. Stri bi j»a kot črva in to je bila moja pravica, a smilil se mi je. Prijel Jem ga za vrat ter ga potisnil skozi okno, ne da bi ga odprl. Nato sem padel po svoji ženi ter jo pretepal, dokler se ni mogla več ganiti. Leruž je govoril / osornim glasom in sempatam si je obrisal oči. — Odpustil sem ji. — je nadaljeval, — a človek, ki pretepe svojo ženo ter ji nato odpusti, je izgubljen. V bodočnosti je le bolj previdna ter postane bolj hinavska. Med tem časom pa je madama Oerdy vzela nazaj svojega otroka in ničesar ni bilo več, kar bi zadrževalo Klavdino. Protežirana od svoje matere, katero je vzela k sebi in ki je skrbela za najinega Jaequesa, me je varala več kot eno -"to. Jaz sem mislil, da je prišla k pameti, a stvar je bila povsem drugačna. Živela je strašno življenje. Moja hiša ie postala zbirališče vseh največjih lopovov v okolici, med katere je delila moja žena •Lena steklenice žganja in vina. Kadar sem bil na morju, so bili vedno pijani. Ce je zmanjkalo denarja, je pisala grofu ali pa njegovi ljubici in orgije so šle naprej. Včasih sem imel dvome, ki so me vznemirjal i in nato, brez vsakega vzroka, sem jo pričel pretepati, dokler ni bila še bolj žejna ter ji nato zopet odpustil, kot pravi tepec. To je biio hudo življenje. Ne vem. kaj mi jc povzročalo večje veselje, — objemati ali pretpati jo. Vsakdo v vasi me je zaničeval ter mi kazal hrbet, kajti vsi so domnevali, da sem njen sokrivec ali voljan tepec. Po/neje sem čul. da so ljudje prepričani, da de lini dohodke svoje /ene. V resnici pa ni bilo nikakih dohodkov. Ljudje so se vpraševali, odkod prihaja ves denar, katerega se je zapravljalo, v moji hiši. To je bilo pasje življenje. Sreča, da je bil moj oče mrtev! Daburon ga je odkrito pomiloval. — Pomirite se. prijatelj, — jc rekel. — Počajte nekoliko. — Ne, — je odvrnil mornrr. — Rajše napravim hitro konec. En sam človek, duhovnik v vasi, je bil toliko usmiljen, da mi je povedal, kar govore ljudje o meni. Nikdar se še ni pripetilo kaj 'akega kakemu Leružu. Ne da bi izgubil en trenutek, sem s napotil k odvetniku ter ga -prašal, kako naj nastopi pošten človek, ki je imel nesrečo, da se je oženil ? tako žensko. Odvetnik je rekel, da ni mogoče ničesar skriti. Poslužiti se postave, ne pomenja ničesar drugega kot obelodan:ti svojo lastno sramoto. Ločitev pa bi tudi ne dovedla do ničesar. Kakorhitro je dal človek ženski svoje ime, — tako je rekel. — ga ne more \zeti več nazaj in ona ima pravico obdržati ga. Ona gp lahko onesnaži, vleče od bezniee do beznice, a mor no more ničesar storiti proti temu. Ker je'bila stvar taka. sem takoj vedel, kaj mi je storiti. Se istega dne sem prodal travnik ter poslal denar Klavdini, ker nisem hotel obdržati niti centa onega' sramotnega denarja. Nato sem del napraviti listino, s katero sem Velikanski lesni trust na Slova-ji dal dovoljenje, da sme uporabljati mojo lastnino, a je ne sme | škem. prodati ali obtežiti s posojili. Nato pa sem ji pisal, da me ne bo nikdar več videla, da niseh jaz ničesar več zanjo in da se lahko proglasi za vdove. Še v isti noči sem cušel s svojim sinom. — In kaj je postalo iz vaše žer.e po vašem odhodu? — Tega iie morem povedati, gospod. Vem le. da je odšla iz do-tičr.ega kraja eno 1 ?to za menoj. — In je niste videli nikdar več od tedaj naprej? — Nikdar. — Vi ste bili vendar v njeni hiši tri dni predno je bil izvršen ta zločin. — To je res, gospod, a to je bilo • absolutno potrebno. Veliko sitnosti sem imel predno seriTjo našel. Nikdo ni vedel kaj je postalo iz nje. Na srečo mi je moj notar preskrbel naslov madame Oerdv. Pisal ji je i: in tako sem izvedel, da je živela Klavdina v ADVERTISEMENTS. Žonšer. Ravnokar sem prišel iz Rouena. Kapitan Žervez. ki je moj prijatelj, mi je ponudil, da me spravi s svojim čolnom v Pariz in jaz sem sprejel. Gospod, kakšen udarec, ko sem stopil \ njeno hišo! (Dalje prihodnjič.) Lesna trgovinska družba ' * Car-path ia" v Košicah na Slovaškem poziva vse velike lesne tvrdke, naj osnujejo lesni trust. Trustu naj se pridružijo, tudi madžarske, jugoslovanske in rumunske tvrdke. Kapital se je dobil deloma iz inozemstva in znaša, baje 2 miljardi madžarskih kron. Skrb Madžarske za izvoz vina. Iz Budimpešte se javlja, da zahteva Madžarska kot predpogoj za trgovinska pogajanja s Češko-'. | slovaško dovoljenje, da sme izvo- KRETANJE FARNIKOV Kedaj približno odplujejo iz New Yorka. Razoroževalna konferenca v Washingtonu. j žiti v Češkoslovaško 1.200,000 lil spe, ie češkoslovaški vinski trg. katerega si je že tako napol osvojila tudi Italija, za Jugoslavijo popolnoma izgubljen. Kam bo'neki Jugoslavija »la s '.rojim vri-nom? V Nemčijo? Na Avstrijo pri ujeti i slabi valuti ni misliti. Za jugoslovanski zunanji vinski trg sb bo treba končno resno pobrigati. ARABIC 6 dec G. WASHTON k dec. - AAXONIA 8 de«. — FINLAND 10 dec. — PR. MATOIKA 10 dec- — OLYMPIC 10 flee. — ROTTERDAM 10 dec. — ORDUNA «0 dec. — COLOMBO 10 dec. LA TOURAINE 10 dec, SAXON FA 13 dec, — \QUITANIA tt t*ec. — °ARIS 14 dec, "ENT EN. STATE 15 tfec. — M'NNTKAHOA 15 dec. — LA SAVOIE 23 dec. Z1ELAND S4 d-c. — "JRBITA de-.. — •ANHANDLE 8. ZT dec. - QWe ren za vozne I'ntke FRANK SsAKSSB STATE Množina avstrijskih bankovcev je narastla na 70 miljard 1?0 mi- ADVERTI3EMEHT8 Dr. Koler SLO t ENAKI ZDRAVNIK 638 Pen Ave. Pittsburgh Pa. Na poziv ameriškega predsednika Ilardinga se je sestala v — 1 Washingtonu mednarodna razorožitvena konferenca kapitlističnjh držav vsega sveta. Odkar je padel Wilson in njegovih 14 točk, je bilo opažati, da a neriška republikanska stranka čimdalje bolj odklanja sodelovanje z Ligo narodov, ki so jo skovali ententni mogotci na pariški j jjanov avstr. kron. To je že res mirovni konferenci In ko je bil Harding vstotičen predsednikom.!prava poplava po sovjetskorusikem e bil kmalu nato izdan poziv na razorožitveno konferenco. j;n poljskem vzgledu. Naravno je, da je dobila Liga narodov, ki si\ie stavila tudi splošno razorožitev v svoj program, a saj navidezno občuten moralen udarec, ki pa ni nnmerjen, kakor izgleda, na resnično razoroževal-i-O delo, temveč je le politično maskiranje ameriškega kapitalizma, ki si želi pod eno ali drugo firmo uveljaviti svojo gospodarsko su- j premae^jo. Med tem ko demokratično časopisje še vedno živi v ilu- i «?ijah Wilsonove pol.tike in ji tudi več ali manj sledi, piše republi-j kansko časopisje odkrito, da washingtonska konferenca ne more j razpravljati o kakem temeljitem razoroževanju. ampak bo njena naloga le iznajti, v koliko so pripravljene na ta korak lažne druge države in vlade, kot angleška, japonska, francoska, italijanska itd. i Kako neki? Narodi vendar še niso tako razviti, da bi mogli izhajati iirez vojn! Predloženi pa bodo vseeno načrti«/u znižanje naoborož-be. To se pravi, da se narodi ne bodo bolj oboroževali, ampak manj. i T'» je potrebno in spada v minimalni program kapitalizma, kajti s prevelikim oboroževanjem se nalaga ljudstvu prevelike davke, ki ga delajo nervoznega .kar vsekakor ni dobro za vlade in za razvoj kapitalizma — Možje, ki zastopajo na tej konferenci Združene države — pravi to časopisje — so možje, ki se ne vdajajo iluzijam, ampak so praktični. To pomeni, da če vladni zastopniki na tej konferenci ne pridejo do nobenega povoljnega zaključka, da bo začela Amerika s tako osrromnim oboroževanjem, ki bo daleč prekašalo ne le Japonska, temveč tudi Anglijo. Eno ali drugo pride do veljave, in to bo ostalo v veljavi tako dolgo, dokler si evropski proletariat — zlasti Rusija — dodobra gospodarsko ne opomore in organizira; čim se to zgodi, tedaj bo dobil ameriški kapitalirem brezdvomno svoj ultimat, ki ga bo spravil z evropskega trga, dc napovedi vojne, ali pa do takih političnih modifikacij v Evropi, ki bodo pomenile avtomatičen prehod iz politične demokracije v industrialno. Pozivi, ki jih Izdajajo danes razne vlade v svrho razoroženja, niso nič drugega kot politične maske, tla se poti njih zaščito organizira ustanove, ki naj utrdijo kapitalistični režim. O tem se bomo prej ali slej lahko prepričali. Dr. Koler Se wj-■t&reJU ilo*«Mk) ■dr&TElk apeej* > PlttrtwU. ki te M-1Mm prakso v LdravUo- SfcatrcpUoij« kr-t: adiart • *»%-tawtum MM. ki rn Jo tran« /r. jr aL BrUck. Co fante mcsoV^e *U meter Bes oo eeleoo. o (Ho. Inerti ij» too •otaOa« t kb«;«k. prldtu in isW*tl> ^fal Ko flokajtu k*v to. ko- Too ouflko koleoal mtrmwim po vmjaout fcHoB. Kofcrr hitru cpoatto •o nm rrocakojo aAmvK A teatre« pridite Ia Jrfi Vjtvo* «01 rodno kite oaftmvta r M. vtrok ta eterr s««o operacijo. Bo*«®1 a.okrri«, kf povsroe«.«9 Mioe e krtku 2m krbt im rZavlh M) un pnKoiCa roja Revmsiiee*, trauK InWliaa c- t teWtoo vMle*. 8of0a !a Oro«o fee-la* bMomt ki BMteBoJo raled m« Mo krvi. oodroTtm r kratkem floao ta nI pot^o>»o lotptL Nekot«rl «mgl atr^ntki rmb^Jo tol-»B»eo. da rom raramojo. Jm mamm ■r l> atertta krajo, sato ^oo h|j« edr&vfm. ker na raomea -*—renohi Uradno uro: ok loloraiktk v* t. Be k. Ob codolSok OB • Bo a. Slovensko - Amerikanski KOLEDAR za leto 1922 Poleg koledarskega dela vsebuje obilico poučnih člankov, zanimivih povesti, nasvetov za zdravje in dom, raznoterosti, šale itd. Nad vse zanimiv je članek 'Proti delavska špijonaža v West Virginiji". Ko bodo delavci to prečitali, jim bo marsikaj jasno, o čemur dosedaj niso niti pojma imeli. Koledar krasi cela vrsta krasnih slik. * ■ - Čtivo je tako izbrano, da mora zanimati vse sloje našega naroda. Cena je 40 centov s poštnino vred. . Za Jugoslavijo je poštnina ista. Naročite ga za svoje sorodnike in znance v stari domovini. Vsakdo bo vesel tega božičnega daru. Naročite ga še danes! Slovenic 82 Cortlandt St., Co. New York - Geno? | ADRIATIC 28 dee. Bremen I RYNDAM 29 dec. Harr.durfl CARMAN1A 31 dec. Che. bou.^l PDTOMAC 11 det. Bremen: LA LORRAINE 11 dec, O.erbourfl OUYMP'C SI dee. Boulogno AMERICA 3 Ja.i, Hamburg N. AM£Tf ROAM 4 Jan. - Genoa LA TOURAINE 7 Jan. Havr* OROPESA 7 Jan. aherbou.fl I ARGENTINA If Cherbourg G.WASHINGTON 17 Jon. — Havre ROCHAMBEAU 17 Jan. Boulogne PARIS 18 Jan. Hatrburg ORD IN A 21 jpn". — Havre SAXONIA 21 J„n. C^ec-i^urg iMOORDAM 21 ian. Hamburg PRE?. VVILSOTi n |an. Brulcgne LA LORRAINE 29 in ''s*