ste«. 11 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trsta, v peteR 11« ianuarfa 1918 Utnlk XLIII. iktiftla vsak dan. tudi ob nedeltah In praznik**, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulic« Sv. Frančiška AsiSkega St 20, 1. n»dstf. — Vrt dopisi naj se pollljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma s« si« sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Szdajatef) In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorctf Si sta .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti0, vpisane zadruge s omejenim poroitv-T" v Trstu, ulica Sr. Frančiška Asiškcga št. 20l Telefon uredništva in uprav« ttev. 11-67, Naročnina tnala: ?-> celo leto K 31*20 Z* pol leta................... 15-60 U tri mesecc............» 7 M a a atdcljtko lađa j* s»k dan se vrši izmenjava misli, z Vaše strani s Pet rog radom in Kijevom. z naše s centralnimi vi astmi-. Mi vsi ne moremo pogrešati tega aparata, ako na? se pogajanja ne otežkočujejo in zavlačujejo brez kraja. Še važnejši, kakor ta, je 'i,a drugi vzrok: Vi. gospodje moji, ste nam svoječasMo poslali povabilo za splošna mirovna pogajanja. M* smo po-vabiio sprejel*: in se sjedinili na 'podlagi za splošen mir. Na tej podlagi ste stavili Svojim zaveznikom 2 0 dnevni tilfmatum. Vaši zavezniki Vam stso odgovorili. In danes ne gre več z-a pogajanja v svrho splošnega miru, ampaik za poseben mir meri Rusijo in če*rverozvezo. Preložitev poganjanj na nevtralna tla bi mvdula ententi zaželjeno \ priložnost. da bi motila pogajanja. Vladi A-izlije !n Francije bi pred in za našimi kulisami poizkusile vse, da preprečite soparami mir. Mi nočemo dati zapadnim vlastim te priložnosti, pripravfcTeci£ pa bi bili, da bi formalni sklop in podpis mirovne pogodbe izvršili na kakem kraju, ki ga Je še do! očrt i. Kar se tiče meritornega dela pogajanj. v katerem ined Vamii in nami še n: tudi bilo mogoče dvoniV;! o denarnem uspehu podiefcia. ožgar najčel-nik si je mc^ged iprivoščrti tak dom? rusike delegacije vršila najbrže tekom 10. januarja. Boljševiški odlok za Izgon nevarnih oseb. STOCKHOLM, 9. (Kor.) »Svenska Tag: bladet« poroča, da pripravljajo boljiševOki odlok, ki pooblašča sovjet ljudskih komi-| sarjev, da izžene gotove osebe riz dežele, i ker povzročajo prenapolnjeni zapori med i narodom ozlovofejenie. Na proskripcirski liste se nahaijajo Miljufk-ov, Keren®kH. Šin- • ga rje v in Ooltz. Ustanovitev revclucij^narnega sodišča na Finskem. HELSINGFORS. 9. (Kor.) Poseben odlok odreja taikojšnjo ustanovitev revoluc> jonarnega sediišča. Ukrajinci in ustanovitev federacije ruskih republik. PETRCK5RAD. 9. (Kor.) Včeraj se je vršila med zastopniki osrednjega odbora socialnih re\rotucijonarjev levice in osrednjim odborom socijalnih revolucionarjev v K/jevu izmemjava miisli. Neki dlan osrednjega odbora socijalnih revolucijo-n a nje v lev:"ce je predlagal, naj se odpošljejo na tret}i vsernsk'i kmetski kongres, ki se bo pečal z vprašanjem ustvaritve republikanske federacije vseh ruskih dežel, zastopniki ukrajinskih kmetfdeiii sovjetov. Umaknitev ruskih čet iz Perzije. HAPARANDA, 9. (Kor.) »Večerni Cas|rftitii''itškeni vpra-sahTtj-u. * 9. Po >ra.va me-i 5t;dije po jasno izraženih narednih črtah. 10. Nure'oni Avs'tro-Ogi'sike, ki jim že-lirnif va;'i>\ aaio in zavarovano mesto med narodi, naj se dovoli prva p.r'ložiiost za aviionot run i razvoj. 11. Izpra-znitev Romtifiif'Ce, Srbije tn Or-negore, vzpostavitev zasedenih ozemelj, i l.?v^litev prostega in varnega dohoda Srbije k morju, u«rvaritev ja-mstva za po-litično hi gospod.^rsiko neodvisiiost m te-lVitcrijabiO nedota^Hivost raznih balkanskih držav. 12. Turškim delom osi nan sike države naj se zajamči sigt^nno vživanje suvere-niiete, drugim pod turšlko državo se nali ^iakn/Lni narodom pa varnost Življenja in prilika av ti^noirniega razvoja; Dardamde na j se o Jpro za :nđovbf> rn trgovino vseh narodov z mednarodnim jamstvom. 1,1. Ustanovitev neodvisne poljske države s prost'm dohodom k: morju, ki bi morala vsebovati vsa nedvomno od oljskega prebivalstva nastanjena czer.iija. 14. Ustanov/it o v splošne zveze narodov, posebne pogodbe za medsebojna jamstva neodvisnosti teril-orjaihiih interesov in nedotakljivosti ve' kih in malih držav. Poslanica nadaljuje: Mi ostanemo z drugimi airiranimi vladami tn narodi skupaj do konca. Ali nismo ljubosumni na veliči- no Nemčije. Ne zavidamo ji nobenih ak-I cij, ki streme za tem, da ji pridobe .sijajen, I zavidajoč glats. Nočemo nastopati (proti Nemčiji niti z orožjem niti s sovražnici trgovinskimi pogodbami, ako se hoče združiti z nam* in drugimi miroljubnimi narodi v pravičnem mrru. Mi se tudi ne drznemo predlagati Nemčiji izpre:nembe njenih ustanov; vendar pa je naš predpogoj za vsako paTnetnofpogajanje. da vemo, ali govorijo njeni glasniki za večino raHis-taga ali za vojaško stranko. Predloženi program temelji na načelu pravičnosti za vse narode in narodnosti in njihove pra-vice do svobodnega in varnega življenja pod enakimi pogoji, tre glede na to. ali so močni ali slabi. Moralioni višek te strašne vojne za človeško svobodo je prišel. Ameriški narod je pripravljen, da poizkusi svojo silo, svoj najvišji cilj in svojo lastno poštenost in požrtvovalnost. Vtis Wilsonove poslanice v Amenkl. WASHINGTON, 9. (Kor.) Reuterjev urad poroča: WiJsonova poslanica je napravila v kongresu globok vtis. Predsednik senatne komisije za vnanije stvari Stone je izjavil, da je mnenja, da bo ipo-sianica ohrabrila aiiiiraaice, da ojačao Ru-siijo. Nemški glas o Wflsonovem mirovnem programu. BEROLIN, SO. (Kor.) Pod naslr vom / Wi!souov program svetovnega mini« piše Norddeut-sche AHgemeine Zeitung«: V^-h 14 točk v nasprotju z na^evon . ki j.i.i ga je dal Wiison, ne tvori programa svetovnega miru, nrspak mogočno sinfo-: i;o volje k nemiru. NVHsonu tu ni b'lo treba posegati vmes. Tam, kjer ie rnel pri^Ci n ost, da •služ-ii miru, je ne samo po-pclnosna od&oveda!, ampak izraizU celo jasno popolnoma nasprotno mnenje. Sklice vaje se na samooddočevahio pT^vico narodov si. prilašča »pravico vmešavanja v notranje državne razmere Avstro-Ogr-ske in prct^laša preobla'st narodov in neupoštevanje zgodovinstkih narodnih dejstev. Z enako brezbrižnostjo iFteMsefjn- je razdelitev Turčije, kair zamore Uzreči le člevek, čegar politika stremi za tem, da nahujska med seboj narode in nar.od.ne dele, ki spadajo skupaj rn tki se 7^vp,datk> skupne pri padinosti. Angleški delavski minister o potrebi poraženja Nemčije. LONDON, 9. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Delavski minister Roberts ae govoril! v-čerag na kongresnem zborovanju. Izjavil je, Nevi« orispeda v Pa>riz. je bilo vse pripra\ i.kano za njun sprejem. Na izkrcavališču o>ri ttmi armsiina poroda. avstrijsko. DUNAJ, 6. (Kor.) Urs iz-j»f4i 2le sovražne zračne site rta ne« -iklh 9 prlvc7.«lh balonov In 119 J^tal; !? j:h ?e padlo za našimi, ostala e tran sc . rpžaih črt. Mi smo Izgubil! 82 In 2 pi a vezna balona. Vzhodno bojišče. — Nič n« v ega. Macedonska In 11 a! I»n rt s k a fronta. Položaj je neizpreinenle«. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff. Pont royahi so ju sprejeli služabniki Ar njihovi zeleni m rdeči Bvreji, »n čakisia u je kočrija z grofovkn grbom in gr- fi»vsko krono na vraterh. Grof Miranov je snoz-nal na prvi ^pogled orlov-ce. Ker je leta 1867. s svojim carjem v PaTizu,, ie vedel, da na Francoskem komaj poznajo te prasne konVe in da nimajo niti ipoima o n^.iiovi vrednosfci. ker imajo večinoma le an-glešike kornje. Način življenja grofa Miranove- ', ko se je uredil v svoii veiilki palači, ie bila čudna mešanica naiskrajnejše previdnosti in najskrajnejše smelosti. Grof si je bd pač v svesti, da bi njegovi sovražnBifi. kakor hitro bi se določil čas In način 'Uj-gove smrti ter bi se določil morilec z žrebom, v svojem fanatizmu izvršili smrtno obsodbo ravno tako gotovo v Parizu, kot v Pefrrogradu. Prišel ni torej v Pariz, da bi našel v Pariz« zavetje. iDaUe.) NOVI NEMIRI NA PORTUGALSKEM. ŽENEVA, 9. (Kor.) Glasom poročila Agence Ha vas rz Lizbone ! o'k-'-^'.'. i r pristavami in grbi v poljskih narw5)ki Janota. Nadvojvoda Rainer je pozdravi regente, nadškofa Kalkovskega, Ostrowsikega in kneiua Lnbom:rskega in ministrskega predsednika Kuoharzew-skega imenom cesarja. Po predstavitvi spremstva in časstne službe so se odpelijadi vsi v dvorni grad. ktier jih je sprejel grof CMofcmiewski. Poljski prostovoljci Iz Amerike. BORDEAUX, 10. (Kor.) Postni parnik, ki je prispel iz Newyorka, je pripeljal s seboj 650 .noijsksb prostovoljcev. Vojna napoved Kube Avstriji. DUNAJ, 10. (Kor.) Danes je prispelo semkaj uradno ,poročilo, glasom (katerega je proglas i!a kubanska republika dne 11 decembra p. 1. nastop vonnega starria ined Kubo in Avstro-Ogrsfoo. Indija za samovlado po avstralskem vzoru. DUNAJ, 10. (Kor.) »NIeuwe Roctčidam-sche Courant« i>oroca: Iz angleških listov je razvidno, da je bil 26. decenfbra v Kal-kuti otvoriun angleški nacijonal'srični kongres. Navzočih je bMo 4000 odposlancev. Kongres je otvorila miss Besani, ;ki je zahtevala takojšen sprejem zakona, ki dovoljuje Indii: sarnoviado po avstralskem vzoru, lndiia ne prosi več na kolenih za dobrote, aiiupak zahteva pravice. To je svoboda, za katero se bojuje ententa in za isto sta demokracija in duh novega časa. Z živo nem In Krepko voljo na složno delo 1 Ivan Hribar v »Glasu Slovenaca, Hrvata i Srba«. Grozna aragedtia človešrva ^e razvija pred našimi očmi. Ali ne razvija se v ^meri, ki so jej jo hoteii dati oblastniki, th> katerih konci3pc"iji rLai bi se zaivrš-•oeba narodov. In res: to izpoveduje danes ves svet Nauk je to, k^ t ikorelkoč preš nja naše atmosfero: načelo, ki — podprto z nevidno višo silto — pnxltra z elementarno močjo! Nič pa za ro, da je še kratkovidnih drža\ nitkov, ki mislijo, da se rmi morejo upiratrii. Spominjam se resničnega dogodka, o katerem so svoj čas pisali ljubljanski listi. Nedaleč od Postojne, ravne v času, ko je pri hitel brzovlak iz Ljubljane, je hotel bik iti preko železniške proge. Videč črno pošast, se je ustavil pred njo, menda zanašajoč se na svojo moč. Posledica? Brzovlaik je došel v Postojno z zakasnitvijo nekoliko minut. aH poleg iproge ie ležal v svoji krvi izmrcvari en bik! Taiko se zgodi tucJii tem kratkovidne-žem. Ta vrsta ljudi se ni namreč ničesar naučila iz zgodovine. Sirote! Ne vedo da so ideje neka dinams&a sila nairave Celo silneja, nego vse pridofc tve mehani ke. Dočim le-4a preobrazuje način našeg« dela, ona prva preobrazu-je svet. Seveda treba Iiiudi. ki se oir-r i jemljejo te duševne sile s krepko volk) in neotnamo vztrati nost»o. - Ponosen sem. da je slovenski del našega naroda v tem velikem času pokažu« svojo zrelost. Je-li pritŠIo to po višem iav dahnenju? Ne vem. Ali — prišlo je Ko.t strela je pretreslo vse duhove od Mure do Jadrana rn od Gospe Svete do Kolpe. Svoboda m samodoločba! — to je klic, ki se razlega (po vsej Sloveniji; to je misel. za katero bije vsako pošteno slr>ver-sko srce. pod kmečkim jopičem in gosposko suknjo. Kdor se v tem časi po=! iv\;a izven narodne skupnosti, ostane tudi izven nje! Naj bodo njegovi razlogi kakr-šnpkoii — čisti niso! Izdajica je! Na i^eisko stkalo žnjim! Bratje Hrvati! Po vas in po istokr\nih in istojezičn h srbskih bratih koprne naša srca. Spominjajte se, 'kako po?, sto smo ob svečanih prilukah pohitevali v vaš kraljevi Zagreb, da se z vami radujemo vaših pridobitev. Spominjajte se, kako ste dohajali vi k nam v belo LhrbMano, da src nam vračali inilo za drago! Spomi niajte se, kako so vam vedno prek ipevala srca najčistejih čotstev iskrenega iiratstva! In sedaj prihajamo k vam, bratje, da termi bratstvu damo realno podlago. Prihajamo k vam z zahtevo, da vaš Zagreb bodi naš, naša Ljubljana vaša, da se obojni združimo v kolo z bratom Srbom. Dajte nam roko za složno delo, da bomo svoji! Naj tudi med nami občuti vsdkdo, da nam prihaja Božanstvo! Sprejmimo božanstvo svobode, kakor mu pristaje: s Čistimi erci, vzvišeno mislijo, da nas more — vse enega duha! — odvesti v bodočnost, ko bomo gospodarji v svoji svobodni ujedinjeni, domovini! Tedaj bo dob i proc-'ita, blagostanja m sreče! Tedaj ne bo nožno, da bi se v isti čas. ko «c ses'^re sabor kraMevine Dal-i maciie. Mrva! -ke m S'l^v« (»^'e. M;n- skš b, ;itje »smatrali v Zagrebu za ta^ince. Vsi domači, vsi svobodni dr/av^ani, vsi polnopravni v 'kraljevini, ki ^e bo mO:Ia šele tedaj s pobiim pravom n vati: troedina! To je zahteva časa. Ta zahteva ... ma-ja danes podlage držav. Ni je si j '.i bi se jej mogla upira-ti. (Par vrstic zapanjenih) ...Z živo vero torej na složno Sfittt PL .EDINOST« *er. «t ^ofifiiliia ¥«stlt K poglavju o iiedopustnosti vna njega vmešavanja v naše notranje stvari. V »toi-ii>rmation« smo čitali te dni: »Sarajevski nadškof dr. Stadle-r se je bil izjavil za jugoslovansko deklaracijo od dne 30. maja 1917. Kasneje je Lzptremenil misel — gotovo ne iz lastne pobude — in jc nastopil proti deklaracijfi-. Zakaj je storil tako — to je njegova stvar In pravica. Ali. v Sarajevu se je dogodilo nekaj strašnega in neverjetnega. Nemški konzul v Sarajevu, dr. Eisvvald. je šel — kakor pravi porobio, ki ga cenzura rt* zaplenila — od /loveka do človeka in jih je rzpraševal, ali niso »preklicali svojega podpisa na izjavi za jugoslovanski! program? Vprašamo: s kako pravico je nemški konzul v Sarajevu storil to? S kako pravico vpliva na državljane zavezniške države v stvareh, ki se tičejo bodočega ustroja te države, ikakršn-jega vmešavanja ne bi smela Avstrija in njeni državni dovoliti nikomur?! Kako se more strinjati ta nastop s službo konzula in z načellom, da se je vzdržati vsakega vmešavanja v notranja vprašanga druge -države? V interesu najboljih odmošajev med obema državama je. da se ta slučaj razjasni in iz-Čisti.« — Gori je rečeno, da se ta slučaj zdi strašen in neverjeten. Strašen — da. Neverjeten toa ne! To je: neverjeten bi moral biti, ako bi bite razmere normalne. Tako pa ne le da m neverjeten, marveč nas n-Iti ne preseneča. Ce je bilo možno. da je v takih časih rn v taki cSržavi. kakršnja je Avstrija z nje narodnostno sestavo, z nje slovansko večino; v časih, ko vzdramljenS narodu« neizprosno zahteva *o od države, naj jim da, kar jim gre j.r." t ..merilih zakonih kot polnopravnim : o Stavnim delom države; v časih, 'ko :-oJovinsiki dogodki, ki ym ruska revolucija daie svoje označje, postavljajo kot . rvi pogoi za bodoči trajen sveto-vmi m r uri okolici in je —»kakor da je odposlanec kake avstr jfske oblasta — vodil nr.r&no P, C' Kavo, zaslisavai iKudi, iskal krivcev i s d.:jal izpovedi na zapisnik! In nič nismo l Lil i. da bi se bii kak varuh suverenitete našl države, izpodtikal na tem. Grot Gzer-, i; .« odkiiuTja >s:edaij tako neizprosno ti-': j vmešavanje v naše notranje stvari — in to ludi od strani, s katero se pogaja -za dosego velikega citja, ki tvori koprnečo željo vse.;a človeštva in po katerem hrepeni tudi ias blagi vladar ko: po odrešitve iz neznosnega položaja. Niei^ovi, Gzer-ninovi predniki pa niso imeli niri besede oporekanja .proti postopanju zas-tcpn'ika tnije vlasti, ki ie pomenjalo zanrikanje naše suverenitete in afrojit, žaljenje naših edino kompetentnih državnih oblasti; skoro ")i rekii: njihovo »poniževanje :n omalovaževanje ipred prebivalstvom. Morda bo presno to vprašanje, ali vendar je stav*-Ijamo: pa ne da bi b la hrbtenica jrrofa Czemina tako trda le na gotove strani, na druge pa — ne?! Grešno ie morda to vprašanje, ali nekoliko opravičeni a nahaja vsekakor v gori opisanem sarajevskem dogodku! Na vsak način v&bira ta dogodek čudne misli, ki nrso pomirljive za narode te države. Razmerje med Čehi In Poljaki v Šle-v'ii'i ni bilo najugodneje do nedavine mino-'ost\ pa seda-j so bili ikaki spori, ki so bili voda na mlin naiapnofcniikov tako Cehov koi Poljakov. Nu, dogodki tega vojnega časa so (prinesli dobrodelnega pouka in so poučili ene in druge, kaiko potrebno je, da prenehajo take malenkostne ljubosumnosti. Sedaj vidijo, da je le v vzajemno^dii pot, k-i vodi do boljše bodočnosti obeli plemen v Šieziji. Pred vojno se je skupno postopanje omejalo le na delovanje deželnih poslancev, sicer pa je bilo le slučajne vrsti. Nemci so vsako Idkalno češko-(pol}sko navskrižje izkoriščali v svoje namene. Med vo)no pa sc svoja germanizato- »La Serhie« o mirovnih pogajanjih. V trati o tržaškem vojno-oskrbovahem dežen evške-m gilaeftu »La Serble« je bil db- 1 o vanju in posebno o delovanju odbora za javljen članek o inrlirovTiifr tpogaaanjh v Brest-Litovskem, ki ga je napisal -profesor belgraijskega vseučilišča, dr. A. Mar-kovilć. Piše: Ruslča se ne bo, aM se ne mioTe dalje boriti. To je dejstvo, s katerim moramo računali! odslej. Vojaški zlom Rusije je tem bole slini, &er se dogaja med tragikomičnimi razmerami. Komično je, da si ipriča tak:h pogajanj, pri katerih sta ena stran Lenjin in Trodtff, druga pa cesar V ijem, cesar Karel, car Ferd inand in sultan Meh-med. Ali vasne/jša odrtega je usoda naše domovine, »ki je vso svojo vero in vse svoje nade fpolagala v Rusšo. Rusija. ki jo dames zaštedio en -pustolovec in nemški agenti, je sprejela nemško gospodstvo. Raje se pokorarva pruskim pestem, nego da bi nadaljevala vojno. Za nas ta dilema ni nikdar obstajala. Med Srbi ni slabičev in nadejamo se, da se stare ipogreške ne ponove več. ___ AsrotrMIske stvari. Rajonlranje prodaje kruha. Aprov. komisija vabi one osebe, ki se niso vpisale pri nobeni prodajalni kruha, da se danes, v petek, ali pa jutri, v soboto, z fekaizilnim li9tlkom za kruh in z izkaznico za živila zg'lase v uradu aprov. komisije v ulici S. Nioolo št. 12, L, nad. — Urad posluje od 8 m pol dop. nepretrgoma do 6 pop. • • * Razdeljevanje govejega mesa za man} imovite sloje. Jutri, v soboto, 12. t. m., se bo iproda-jala govedina za manj imoviite proti pre-ščipPsnju št. 5 izkaznice za meso in maščobe in proti izročitvi izkaznic št. 20 serije a, b rn c: V nedeljo, 13. t. m., se nada-Iruje prodaja proti prešči pijen ju št. 5 izkaznice za meso in maščobe in proti izročitvi izkaznic št. 20 serije d in e. Na vsako izkaznico Št. 20 se bo moglo dobiti l/s kg mesa. — Prodaja se pridne ob 7 zjutraj v narlednfrh mesnicah; Sinigagdia, Barko vije 41, Bin, Rojan 9, BoMe, Šalita di Grebta 13, Trocca, ul. Commerciale 3, Cadorimi, ul. nadvojvode Josipa 11, Gatznig, ul. S. Spiridione 7, Visintini, ul. Caivana 22, Zadirrrk, P. G. Vico 7, Vattovata, ul GruatineHi 5, Rodel-la, ul. Madanna del Mare, Rodclla, ul. Beccherie 11, Poiacco, ul. Beocherie 47 (samo za Žide), Zadr.ik. P. S. G m ajni 6, Pasquali.ni, ul. Marije Tereziiie 43. Simo- Vojaš^i dom. Vojni kurat Turšič ie jmel na gospo nadvojvod in jo kiratedc nagovor, ki je bil od vseh navzočih sprejet z velikim navdušenjem. Odlikovanja. Cesar ie podelil: železni zaslužni križec na traku hrabrostne kolajne rajonskemu nadzorniku policijskih agentov v Trstu Hugonu Stiirzeiju in policijskima agentoma Josipu Biiežniku in Mihaelu Jugu. Kruh. To je večni argument v sedanjih časih pomanjkanja. Po doigih ck^per -m?utih in zmešnjavah vsled iai,n:h sleparij sc je bilo končno vendar p»»vcčilo napravi*1 nekoliko reda v rizdeljevamu kruha, tako, da tistega malega, kar se je dobivalo, ni bilo treba ča. k ; ; .-loiia. Sedai pa ouileino. da prit:^ vvU. r nazaj v — Gorico kot nač.liuK p- -Jasno je tarei, da hočejo mereči *•'i v zopet uvesti stari sistem ger-naniz . ji;e d-ržavn.e železnice na našem s'ovei . .n OzemjV'U. VrnUeiv W.ie;erja na rit .o prejšnje mesto pomen j a za nas prini jrske Slovence naira-vroost udarec s pestjo v o-braz. in zato tudn opozarjamo naše poslance na to dejstvo, da zastavijo ves svoj vpliv in iposkrbe, da nam ne bodo ljudje kot je \Vieser, gospodarili na naših domačih tleh. Za povrnitev internirancev, konfiaiian-, cev In beguncev. Da se onim osebam, ki > so bile internirane ali. konfinirane. pa so j sedaj izpuščene na svobodo, ter begun-; cem omogoči, da se čim prej »povrnejo v svoja stara bivališča, se je odločitev v vseh tozadevnih prošnjah poverila posebnim komisijam, ki bodo sestavljene iiz zastopnikov p.istojne deželne politične oblasti in pristojnega armadnega poveljni-štva. Te kom'sije bodo reševale nove prošnje, jemale v ponoven »pretres t"di one prošnje, ki so bile že odbite ter onim osebaru. ki se jim dovoli vrnitev v stara bivaiilča, izdajale tudi potne liste. -— V slučaju, di vrnitev nt* bi hlia dovoljena, se more prizadeta stranka pritožiti na ministrstvo notranjih za 'ev. — Komisija za Pripiorsko se sesiane prihodnje dni v Trstu ter svoje delo reši v najkrajšem času. »Tagespost« in tržaške aprovizac*js^e s) V na b.č šC K, .a. ko 10 ko -o Z'^or« 692 K. . 1/ U, 'til . r i K, tti'U.. v ;u i . ' i«1 K. rvt uy K, Brniivs i > I- K. VrčK: 2 K. B • ^. v Kolaš i M. Mežtur 50 K. Ma'-:'-uvia 2 K, /V Krršo\rec I'1 ' K Le\-: i».r 10 K. Ca« -K, Podbrščok 6 K. Muk* 10 K, C> Franc 20 K. Vo?e!j Karel 6 K. KoteriJ l K, Ljubic Jos'p lt» K. — Naruili pr' ,-.voskih vajah 14 K, g a Ivanka I're!ec 1 ! K, Gveiko Franc (dritnic) 100 K. nju železniičarjev 52 K. Skup j Pokojna Marija 2erjal je zaj utviri:žn:c! K 50. ki jih je iz.očll po' čin brat Julij 8. t. m.. l.n ravni, tako za goriške begunce. Denar hrani upu.va. Za Krekov spomenik daruie Josip Tratn-puš K 3. D^nar hrani uprava. V veseli družbi p^-J vojaško suknjo se je nabralo K 19*30. Darovali so: Prdog Josip, P očka i Ivan, Sedmak Ernest. k tej svoti je dodal Suman M:ha še K l skupaj K 20.30 za moško podružnico CMD. Me-nar hrani uprava. V počastitev spomina pokojnih svojih prijateljev Arriglerja in Ad>!fa Struk-lia darnje Anton Jerkič moški podružnici ČMD K 5. — Isti podružnjclr daruje (N. N. (K.) K 5. Denar hrani uprava. Podružnica CMD v Rojiuiu. V spomin na jugoslovanskega apostola dr. Kreka darujejo: vojak Perkljč K 10; Ižanc K 4; po K 2; Peter Negro in Ivan Za,rred; \po IB ALIJ&GLf&SI ::i j utuanio p9*{, If.f™! nn l tiskan« bos«J* ' LJ i nujo enkrat ▼•A. — Najm*njia : j-i,^-. LJLJ|: |»ri«tojbU> mata 60 toi.alc. ;[U;LJ netta, .ul del Je Legna 4. Pin-ter, ul. Far-neto 9, Lenardujzi, ul Amalia 23, Poili, uL; S^om^oagovor^ p^zadeTrh^rogov Acgueaotto io unstehLU, ul. Oiui.a O/, na naša očHanda ^ede -razmer na zapo&lo- Godigna. ul. Olelia 24, Vačtovatz, ul. Giulia 15, Nicchetbo, ul. Torr&fste 38, Pe-riatti, u-1. Barriera veocbia 4. J^zizlam, Piazza Barriera vecchia I. M akte a, ul. Giuscope Parini 15, Poli'', ul. Istoto 38, Rizzian, ul. del RVo 38, Poiacco, ul. Set-tefomtane 44, Pozzi, ul. Settefontane 1, Coaperative Opežaie, ul. S. Marco, Rizzian. ul. deir IstJ-ia 76, Rivolt. ul. Mol in a venio (Rocoi) 7, Godina, Skedenj 138, Gatzfnig. Skedenj 50. CENE: Prednji deli s priklado po K 3*36 kg, zadnji deli s priklado po K 4'— kg. Predala linriva. Oj>lie. 10 kg na izkaznico. — Rdeče izkaznice. S*ara mitnica, št. 4074—5073 (obrobna št. 5) dne 11. I., pri Rupena, ui. Media 24, varnih tečć*jiti goriške slovenske gimnazije. V o:'?ovoru se skttša ovreči -ta n ona nasa trditev- toda uspeh Je raivno nasproten: odgovor le še rK>briuie ono, kar sirw povedati mi. Za sfevar samo je 'precej vmesno, ali se ie na vseh drugih tržaških srednjih šolah pričel pouk po božičnih po-č onicah t. ali 7. jamianja, 'dejstvo je f>ač, kakor ipotrjuje fcuui odgovor, da so učenci v "sposlovrJnrlh tedafrh doslej morali prezebava ti v nazakurlenih sobah, ker »ni b:,-o kuriva.<- In plejte, sedaj, ko smo nekoliko zaropotali, pa je tprišto kurivo ta-kok V toreik ie objavHa »Bdmost« ono stvar, danes, v černtek, tpa je že došlo kurivo, kajid učenci so danas prišli predčasno iiz šole domov, ker so se .zakurile Hčč se zmo'.na i"eric;i. Oobi hrano vanjo. Hotel do la Vi le. •1 tno , !7J9I Kubanca t»e sprejuio takoj. Kit) m>v« odbni prosilci naj s« priglasijo n, v:telju. (Vojaški trgj đt 2.» 1 31 za parkete prve vrsto la tni i del« U pri« rrof-% Fraa Novak. Zaloga pri ivrdkl Orsu 23. ^ uesek K, Cvenke peči m ji bilo v šoli t oljko dima, da se ni tu. sce* vršiti ;p-ouž\. Ce trdi vodstvo, da je i/ nalteža\TiC3Ših časfili sikrb ® - ■- - - x . , 4 T ) se je vzdržal reden poisk, da št. 5074—52o3 (obrobna s?t. d) dne 11. i., hm ra rpodr^re, mit pri Rnpena, ul. U. Foscoio 19, (cena 80 radi in ttcdi risi Ura; •pr jeina vsakovrstne popravo JUan/.oni St. 17, vr 2. ur Ulica 1714 Fotograf i Anton Jerkič . o« uje v svojem ati-Tr*tu. Via della Po-ta St 1» 4i>T rrrrtr^^j iia v divi ]6]C lirvurj i- ščali v svoje namene. Med vo)no pa so Nemci še povečali svoja germanizato-rična stremljenja v Šieziji in značilno je, da so pri tem Poljaki, ki so najraje iiskali povode za taka medsebojna prekljania, več trpeli nego Čehi. To je šlezijske Poljake vendar streznilo. Te dni so se vršila v Poljski Ostrovi posvetovanja, ki so donesla ta uspeli, da se sestavi zveza Čeških in poljskih oboin m da se ustanovi gospodarski centralni odbor. Smo pač taki mi Slovani: mora priti huda šiba, da se izpametu'emo "n izprevidimo, da po pobijanju 've. drugega, smo tepeni — vsi, a ikicvrisrf uhaui ik-uaai vnj-ni-kL . . vin. kg). — Rojar.'. št. 223—422 (obrobna št. 3) dne 12. I., pri Stook, ul. Snuero n novo 15, (cena 76 vin. kg). Prei op; (iossiie). 20 kg na izkaznico. — Modre izkaziace. Sv. Vre!: št. 457—632 (obrobna st. 12) dne 11. L. pri Cei, ul. S. Lucia 2, (cena 1 K 43 vin. za 10 kg). — Nova mitnica: št. _ ______ 1—215 (obrobna št. 16) dne 11. I.f »pri Ne- 1 ;^Vinc>s>t!.'Ce bi bilo talko, bi tudi go-in-enz, ul. Acque 20, (cena 1 K 35 vin. za 10 kg). Premog (koks). io na izkaznico. Sv. Vid: št. 633—782 (obrobna št. 12) dne 11. F., pri Verbars, ul. Cereria 2, (cena v na|teža\Tie!rsin čadili skrbelo za to, da t je vizdnžai reden pnuk, da so učanci do- vse -to verja-i irro nikdar trdil naisprot-hnega. Trd H! tudi ni 1—611 (obrobna št. 7) in št. 1—611) obrobna št. 8) dne 1!. I., pri Steler. ul. Acquedotto 94 (cena 31 vin. kg). — Ro-jan: šL 551—701 (obroima št. 4) dne 12. L. pri Lambelet, ul. Boroevič 13, (cena 31 vin. kg). spodil nadzorniku tne bilo treba »plačevat' sit t vikov 73 otvoritev tečajev, kaoiu za to jc vendar držana, da vizdržuje srednješolske zavode, ne jpa gd-?'?od»e deželni najizoririkL Zaženi} pa gospod deželni šoI-j Dontaie ves^l. Cesarjeva mati v tržaškem Vojaškem domu. Cesarjeva mati, nadvojvod inja Marija Josšpina je posetila v torek v spremstvu dvornega mojstra grofa Salma in grofice Salm Vojaški dom v ul. Coro-neo, kjer je bila sprejeta od »predsednice odbora baronice Fries Skene in vseh gospodov in dam odbora, od namestJiika in podadmirala Koudelke. Po predstavitvi raznih osftb dala n^lan^inii ijifarirrij- za to, da se -za stvar zavzaime pn'B&osina šolska oblast, m ta je rorižkf deželni šotefci svet! de- vy.,Ti iohki svet se ni sestal ie merrda nid poltrc^e leto. N?jj vtpliva gospod de-želnr šofelci nndror/rfk na pristojne činite! le, da se deželni šolski svet in !ia:j in-u 'p-rctUoži \co stvar zaposfovalnih tečajev, pa se bo že dala reššti, »n sicer, kakor m'-stano, ugodimo za zavod, iprofe-srrs^'1 zbor in dijašt\*o. Z omahovanjem m ^iiiaišantem pa se doseza ra\no ono, kar smo »trditi mi: d., se vse otresa zavoda, tako da se v replici ne ve, kam naj se obrne vodstvo, če potrebuje česa, kam se obračajo drugi, k: rim je za to. da b: zavod potoval redno in uspe?no. Vse v starem tiru. Primorski Slovenci, četudi bi živeli ne vemo kako do'go, se bodo vedno spomni ali tistih časov prod vojno, ko ie državna železnica spod vplivom nemških volksraftov zastavljala vise svoje sile., da bi kar najhitreje p onemel la vso progo od Trsta do Jesenic. Glavni eksponent nemških votksratov na tej progi pa jc bil pc ajnb načelnik v Gorici, prosluli Wiese: 'ti ie hotel kar čez noč ponemeiti me ro goriško postajo, temveč tudi. mesto >rico samo. Preganjanja slo^-eiifki'h y zsniča-riev so bila naj dnevnem redu, do- .oče slovensko dela v-] stvo se je odrivalo, a na njegovo mesto; so se uvažali nemški Gorirještajerci. sploh sistematična garmaniizacLja. W:e- er'evo . protislovensko delovanje ie prekinila, vojna z Italijo, NVieser je zapusti! Gorico In čuio se je, da je limeMOvan ea.;načel- j iiika v 'triašžil prosti Inki. Vendar c.; razmere. Prejeli, smo: -Neki gospod Se del; K 1: Čebron. Meze, B:>le, Ivan N-.gro. Dve piše v eni zadnjiti številk graške »Tages- gospici vzradoščoni, ker sle videla nnj-poste«, da so se aprovrzaci^ke razmere v formo v dvorani Ikonsumne^a društva v Trstu po umiku laške armade znatno i-z- Rooamn K 3: g. Ivan Udič K 2. bolišale. Mož, ki tako piše, ali živi z glavo j _ v žaklju, ali pa namenoma slika razmere; v lepši luči, kakoršne so v resnici. Pri nas v Trstu pač nihče, menda tudi. gospod Seidel ne. ni še občutil izbottšania glede aiprovizacije, odkar so Italijani odšli na Plavo. Zgodilo se je ravno narobe. SkrčiJi so nam odmerek sladkorja, skrčili so nam odmerok maščobe na 6 dk^ in v kratkem nam jo skrčijo menda celo na tedenske tri dkg. Nadalje nam ravno te dni primfmVuie kruha in se je bati, da nam .poprHn^ma zmanjka, če ne pride potrebna moka. Nočemo reok da so to posledice pr oP laške ofenzive, toda dejst\ro je, da nam ni prinesla nobenesga izboljšanja. Saj je vendar ves bogati laški plen, kakor je »EdJr.ost« p:sa;Ia, roma* daleč tja v zailedle, do čim smo se morali mi Tržačami ob praznih želodcih navduševati -za 'res brez^rimerna junaštva zveznih armad. Izstradanemu Tratit niso privoščili niti- vagona riža, da-srravno so se meToda^ni faktorji 'T>recej trudili za to, da bi tudi Trst nekoliko okusil laškega blagoslova. Taka ije resnica go »~*od Seidel, in nič drugačna! Pogodnosti za srednješolce rojstnega leta 1900. Ka)kor drtznajeino. je naučni m>'Ki?ster v naredbi do v^seh deželnih šolskih oblasti odredil, da je za v čnnovojni-šiko službo obvetzne učence letmika 1900., ki pridejo v januarju na prebiranje, uporabiti za vse noipsrej dovoljene izjerrrce do-ločibc. Tdstiš učenci, ki bodo na prebiranju spoznani za sposobne, dobe torej pred odhodom v vojno iSinžbo lefcno spričevalo o svojem razredu, in, učenci zadnjega razreda se dopuste k predčasni položitvi -are-lovtnegai ten^a z že ipttprej določenimi o-Iajsavanfi. Učence, ki hočejo v svrho doseli končnove!javne ipravice do etiolet-nišiva položiti dopolnilni izpit, se more v s vrbo priprave oprostiti od pouka v njihovem raaredu. Vojaški pogreb. M omari sik i ityxičastriik Adolf Ivamčič, rojen leta 1882.. ie dne 9. t. m. vsled meke nezgode utonil na pomolu Ili. Pogreb bo danes ob 2. uri popoldne iz c. in kr. garnizijske boinlšnice št. 9 na vojaško ipokrDjpairšče. O tem se obveščajo svojci, ki evemtueLno bi.vajo v mestu aii njega oko'ici. Pcšiljanje peiroleja In vžfgalic s Dasi -je biio že splošno razglašeno, da je pošiljanje petroleja v ipoštnih zavtkih ((pod napačno označbo vsebine^ prepovedano, se množio taki slučaji vkljub prepovedi in d^narntlcn globam po .SO krn i, ki so bile naložene na ^pcdlngi tozadevnih določil poštnega reda. Občinstvo se torej v tem oziru vnovič svari in posebno opozarja na iposledflce kršitve te prepovedi. Pri tej priliki se povdarja, da se tudi vžigalice ne smejo vlagati v postne pošiljke. Tvrdka RENKEL, Dunaj IX. mnt:nx K JPUiE SVILO Posilite na gori imenovani naslov, ourez-ke sv le, svilene n ti, svilna e štren?, oviv|e in bombaževe odrezke, raz r^ ne im\ n, te in volnene obleke, raztrgane nogavice in plete-rine. Plačam tiikoj po sptejemu b ag i po pošt-nohranilnl blag jni r ZOBOZDRAVN K Dr. J. Čerm&k f v Trsfu, ulica Poste vecehle 12 vogal ulice delie Poste. Izdiranje zobov brez bo ledine. — Plomb ranjc. — UMETNI ZOBJE — Kinematograf „CENTRALE" Od 11. do 14. t, ra. se predstavlja Trsi - Uln Stadion' 10 - Trst Odprl od 8' 2 zvečer Ai^j RZ^i 1 Trst, ulica it. 4 i VeliVa predstava v kateri igra na risi umetnik NOVOST ZA TRST —---CENE ZMERNE — D {GR3" ----VELIK U^PEU Trst Uic Ccssa cll Rlspa? nio steo. 5 (Listia P3sl3^j2> Kapital In re=e/va K 13,300.000.— Fllijalke: Duna] Tcgethofstr^sse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljani, Metko Opatija, Split Šibenik, Zadar. Vlog« na knjižite na knjilica od dneva vloge do dneva vzdiha. Rentni ilavek plačuje banka od svojega. Ob-estivaij vlog ni tekočem in žiroraćunu po d.igovoru. Ak edi Ivi čc.i in na tajnice na vs tu-in inozemska tržiš.a. — Kupuje i i prodaja: vreiinos ne papir et rente, obli gacije, zastavna pisma, prijo? i^ete, delnice, s preuujme na vre tnostni pa jirje in bla o sa vre.mas ne papirje, rente, obli-ek?, v.ilute, devi/ % n one c itd. Daje le eče v javnih-skladiščih. — S .re v (.UHjlHV .... T. • ...t--... - r . " I --- —--— --------J ----- - ....."i.u.m. — ■ — deposils. — Prodaja sreč< razredne i- ter je. Z varovanje vsakovrstni!? papirjev proti kurznl izgubi, revizija žiebanja srečk itd. brezplačna. Stavbni kreui, ie ti > >u?> krediii — Borzna nar'čila. — Telefoni: 1463, 1793 in 2076, ■■ l?adRQ u Inkaso. — Menja aica.--Eskompt m c. Brzojavi: JADrtAN->K.\ od 9 do 1 p c;. dlcina--