SODOBIME _ OBLIKE PRIMITIVIZMA Knjiga }e ena izmea oblik komunikaci) med Ijudmt, način in sredstvo, s katerim nas pisatelj uvaja v naš svet in s katerim odkriva nove paralele in diagonale našega asa, vodi z lucidnostjo pripovedi po labirintih človekovega jaza in okolja, v katerem živi; njegova invencija nas privede do novih spoznanj o sebi in sve-tu, ah pa potrjuje naša doživetja in spoznanja. živimo hitro. Tempu našega dne se stopnjuje. Stro-kovnjaki odkrivajo vr>Ao novih, doslej neznartih »civi-lizacijskih bolezni«. Čas včasih prehitrega tempa živ-Ijenja je zasejal zle klir- tudi v knjrževnost, če to, o če~ mer nameravam govoriti, sploh lahko imenujemo književnost. Z izgovorom, da človek v sedanjem času potrebuje po napornem delu, na potovanju — kjerkoli — lakko čtivo, knjige brcz trdih platnic, knjige brez notranjega podieksta, akcijska dela, katerih edini na-men je razvedrilo, je določen krog Ijudi lansiral na trg tako imenovani »kriminalni roman«, ga olepil z z živopisanimi zmazk na vrvih straneh (mož s pištolo, razgaljeno dekle. prizo* iz ringa) in tako skušal zbu-diti v bralcih že na pn em koraku najprimitivnejše nagone, ki smo jih imeli pnlošnost spoznati v obdobju tretjega Reicha v Nemčiji in ki jih je vojna vihra od tavi prenesla na vso zemeljsko oblo. Z izgovorom »potreba po lahkem čtivu« in z vsem ostalim, so skušali zakriti edini moment, ki jih je vodil k izdajanju takega čtiva — komercialno plat njihovega početja. Mladina je namreč po teh delih posegla. Zahtevala je vedno več, vedno bolj razbur-Ijive zgodbe iz njihovih knjižnic so izginjali klasiki resne in umetniške zabavne literature in končevali po kotih raznih antikvariatov, da bi dali prostor novi pri-dobitvi našega časa zvezkom »mehkih platnic«, ki so jih vodili in jim odkrivali nov svet, svet fantastičnih prigod, Ijudi, ki obvladujeio svojo okoltco s fizično silo in nikjer ni bilo rečeno, da ta svet ne obstaja, da ni resničen, da je produkt »pisateljev«, Ijudi, ki so izgubili občutek za mero in resnico. Seveda tega ne g moremo posploševati. Napak bi bilo govoriti, da je 1 vsa mladina planila po taki literaturi in da je vsa ta jj literatura absolutno slaba. §f Nekatera dela iz tega žanra imajo določeno umet- | niško kvaliteto, nekatera dela Agathe Christie (Mišo j| lovka) so si priborila svoje mesto na marsikaterem jj odru, ker se odlikujejo po umetniških kvalitetah. Toda j§ odločno moramo nastopiti proti delom, ki učinkujejo | povsem negativno, ki so izraz sodobnega primitivizma jj in kt ne nastajajo samo »zunaj«. Pred meseci smo jj lahko prebrali v zagrebškem Telegramu, ki je razisko- jj val okoliščine X-100 romanov, da marsikatero delo g prispevajo tudi naši Ijudje, ki postavijo dogajanje ne- jj kam na zahod in se podpišejo s tujim imenom. Ob jj vsem f.m, ob leh oblikah primitivlzma, pomanjkanju g kakršnekoli odgovornosti, se lahko vprašamo samo še, 1 zakaj dejavnosti takih založniških ustctnov niso pre- }j povedane. | V konteksu današnjega življenja odigrava literatura jj pomembno vlogo. Bralci vseh starosti jo zahtevajo — fj in brati hočejo dobre stvari. če je že tako in če ni- g mamo primerne domače literature — zakaj ne bi pre- g vajali samc dobre stvari. Zckaj je treba posegati po jj delih. ki so daleč pod nivojem okusnosti in vrednosti? jj Vendar pa 62 biln vapak trditi, da je samo »kri- B minalni roman« oblika sodobnega primitivizma. Po g glejmo z izložbe naših manjših mest. Zasledujmo ¦ »umetniške« eksc?se piscev »senzacionalnih« člankov v g našem Vsku. Zasledujmo končno še odnose med jj določenimi plastmi Ijudi, mentaliteto takoimenova- §§ nih »meščansko-obrtniških« krogov in še ne bomo jj izčrpali vsega gradiva na temo oblike sodobnega pri- g mitivizma. jj Vsak čas sahteva karektur. Vendar pravočasnih. 1 Peter Breščak ¦ Tozba... Bne 8. janusrja 1965 smo dabili obvessilo, da je zsper o^govornaga uredmka Trihune viožeiia tožba. Tožbo je visžii predstojnik flarma-cevtskega odseka kcmijskega od-delka fakuiiete za narcvostavje in lehnoiogfjo, magister farmacije Pa-vel Bohinc, užaijen zaradi članka Zmeda na farmaciji, ki ga je Tri-buna Gbjaviia v 20. šievilki, dne 7. novembra 1962. Ne da bi se spuščali v stvar samo, če-prav na teh trditvah še danes vztrajamo, se nam zdi način, ki ga je izbral maa;. ph. Pavel Bohinc. skrajno neprimeren. Na univerzi so se izoblikovale določene druž-beno-politične oblike reševanja spon?ih vprašanj med profcsorji in študenti. Ko-likor se js mag ph. Pavel Bohinc čh;-il užaljenega, mu zakon 0 tisku daje pravico, da na članek odgovori v Tribuni. Pokg tega obstajajo na univerzi še poliiična organizacije (ZK in ZŠJ), s pomočjn ka-terih bi se taka vprašanja nedvoinno lepše reševala. Prav tako bi se dah> to vprašanje rešiti preko organov unherzi-tetne uprave in organov družbenega uprav-ljanja na univerzi. Toda ne! Tovariš mag. ph. Bohinc je vložil tožbo. Obšel je vse te običajne poti reševanja spornih vpra-šanj in je mislil na ta način zapreti usta študentskemu glasilu. Ceprav je tovariš mag. ph. Bohinc tožbo pozneje umaknil, se nam vseeno postavlja vprašanje, če je lahko tovariš, ki na tak način rešuje s študenti sporna vprašanja, pedagog in komunist. Namen Tribune je, da odpira aktualna vprašanja univerzitetnega študija in jih bo odpirala tudi v prihodnje s potrebno ostrino, ne glede na take in podobne te« žave! predsedstvo UO ZŠJ in Uredništvo Tribune Z današnjo številko uvajamo na zadnji strani novo ru-briko, ki bo med našimi bralci prav gotovo naletela na zanimanje. Šopek za... študentske pare, ki so se poročili na ljubljanskem Magistratu... Berite na zadnji strani! Z rubriko Točno ob dvanajstih bomo odslej v vsatd številki predstavili prvega študenta, ki ga bomo (po na-šem sistemu iskanja) srečali točno opoldne. Pogovor s pr-vim je že v današnji Tribuni. Na sliki: reporter in nje-gova prva žrtev. LETO XIII. Ljubljona. 27. februciiT 1963 Štev. 4 Iribuna LIST ZVEZE ŠTUOENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE Odseka nismo ustanovili zato, da ga bomo ukinili Na geodetsko-komunalnem oddelku sta obstajala do sedaj dva odseka: geodetski tn komunalni. Geodetski odsek je obsta-jal že prej, komunalni' pa je bil ustanov-ljen 1959. leta. Temu odseku se je po pi-sanju razznih strokovnjakov obetala pri-hodnost. Po raznih diskusijah v javnern tisku in na fakulteti je komunalni stro-kovnjak čedalje izrazitejši lik strokovnja-ka naše prihodnosti, ki ga zahteva opera-tiva in naš razgdbani družbeni razvoj. V njem sta pmezana tehnik in gospodar-Stvenlk. Kot tehnik je sposoben izvrševa-tfl dela s področja kanalizacije, cest in vodovoda, zraven pa se lahko poslužuje nujno potrebnega znanja iz komunalnega gospodarstva in urbanizma. V tej smeri je ocLsek tudi dopolnjeval svoj učni program, tako da njegov pro-gram iz 1961/62 leta vsebuje 9 odstotkov splošnlh, 13 odstotkov geodetskih, 51 od-Etotkov gradbendh in 27 odstotkov komu-nalnih predmetov. Če ta program primer-jamo s propramoom iz 1959. 1, se je ta spre-memba izvršila predvsem v škodo geodet-skifa in splošnih predmetov, tako da je bila geodezija skrčena za 25 odstotkov biia geodezija skrčena za 25 odstotkov, splošni ptfedmeti pa za lTodstotfcav. Do tu je šlo v glavnem v$e v redu, če-prav sedaj, ko smo dobili tudi prve diplo-mante odseka, ne bi prišlo do spora. Geodetefci odsek je sprožil predlog, da bi se oba odseka združila v enotai geodet-Sko-komunalni oddelek, kakor je bdlo leta 1958 predvideno, ko je bilo zastapano mlšljenje, naj bi se učni program geodet-skega oddelka dopolnil s komunalnimi predmeti, tako da bi bilo znanje geodet-Bkega strokovnjafca širše. To isto je geo-defcki odsek predlagal sedaj — to je sdružitev geodetskega in komunalnega od-seka. Tudi to bi bdlo upravičeno in vred-no pohvale, če bi se seveda izdatki s tem zmangšali, vendar nastopi največja nerod-nost ra-vno v tem, ko vodetvo geodetskega odseka zahteva, naj komunalni odsek pre-vzame geodetske predmete v višini 48 odstotkov vsega bodočega skupnega učne-ga fomda, dasi je slušateljev geodezije 28 odstotkov, slušateljev komunatae usmerit-ve pa 72 odstotkav. Brez posebnega opozosrila sledi, da to V takih okoliščinah ni sprejemljivo za komunalni odsek. Iz prejšnjih podatkov je jasno razvidno, da ne gre prikazovati komunalnega odseka kot odsek, ki ga je mogoče vrednotiti z geodetskim. Ce je bil ustanovljen pri geodetskem, je to le slu-6aj okoliščin. Tu so bili pogoji na FAGG najbcrtj ugodnd za njegovo izvedbo. Seveda je s tem razumlijivo stališče štu-dentov fcomunalnega odseka, ki do spo-jitve zastopajo ravno obratno staiišče kot vodstvo geodetskega odseka. Torej, če se pogovarjamo o spojitvi, je potrebno, da se geodetski predmeti priredijo tako, da smiselno in brez škode dopolnjujejo ko-munalni študij, v nasprotnem pa o spo-jitvi ne more biti govora. Razumljivo in pohvale vredno je tudi dejstvo, da se geodetski odsek skuša čim bolj prillagoditi novim družbenim potre-bam na področju geodetske stroke, ven-dar to nikakor ne sme iti v breme nekega drugega — v našem primeru komunalnega odseka — in pa študentov, ki taodsekobi-skujejo. Odsek smo ustanovili iz potrebe, izvirajoče iz našega družbenega razvoja, ki je karakteriziran z raavojem industfria-lizacije in s tem v zvezi hitrega razvoja naselij mestnega značaja. Privabili smo študente in sedaj nam je vsem skupaj dolžnost, da jih pravilno in uspešno usposobimo za to, za kar smo jih name-nili, odsefc pa še naprej kot posebno štu-dijsko enoto izpopolnjujemo z nam ustrez-nimi oblikami dela in mišljearja, upošte-vajoč tendence našega družbenega razvoja. študentska organizacija in fakultetni komite menita, da je stališče študentov komunalnega odseka pravilno. Za eksperi-memtiranja s študenti ni opravičila, saj se dobro zavedamo, kako veliko krivico v življenjtl bi storili mladim ljudem, ki na tem odseku do sedaj študirajo. Pro-blem je vsekakor rešljiv, vendar tako,. da bodo upoštevah širša družbena merila, nikakor pa ne ozke tendence in koristi posameanikov. Na koncu nam ostane še zanimivo vpra-šanje, na katerega organizaciji še nknata dokončnega odgovora. To pa je: Zakaj ravno geodetski odsek teži k spojitvi in ne obrafcno, kakor bi bilo morda pričako-vati? Odbor združenja geod.-komun. oddelka Naše brigade na avtomobilski cesti in v Ankaranu Letos bcmo zadnjič zasadili lopate, da zgradimo še sadnji odsek naše ceste Brat-stva in enotnosti, od Osbpaonice do Beo-grada; ta odsek bo dolg 58,5 km. Potrudili se bomo, da izpolnimo obljubo, dano to-varišu Titu in domovini. Cesta bo zgraje-na in naša naloga izpolnjena. Zopet se bosta borili brigadi Pohorski heroji in Franc Rozman — Stane za &m večje delovne uspehe in čim boljše rezul-tate na področju društvenih aktivnosti. Brigado Fanc Rozman — Stane bodo se-stavljali študentje mariborskih visokhh šol in Ijubljanske univerze, Pohorske he-roje pa bodo, kot je to že tradičija, tvo-rili študentje strojniki in študentke višje šole za medicinske sestre. število naših brigadirjev, to bodo sodelovali na zvezni akciji, je manjše kol lansko leto. Poleg sodelovanja ria cesti borno Tiadalje-vali 2 našo samostojno lokalno akcijo, z gradnjo šiudentskega rekreacijskega cen-tra v Ankaranu. Rezultati lanskih dveh brigad so vzpodbuda za akcijo v letdš-njem in pnhodnjem. letu, ko naj bi bil naš center končan. Na tem delovišču bo delala julija brigada Boris Khdrič, njeno delo pa bo v avgustu nadaljevala brigada Tone Tomšič. Obe brigadi morata vložiti največje napore, da bosta čim prej izro-čili tabor v koristno uporabo. Delovne akcije, ki so danes že tradido-nalna oblika dela naše organizadje, posta-jajo mesto napiaprednejše vzgoje na idej-novzgojnem področju. Pri graditvi do-ločenega objekta ima brigadir priložnost, da se ne uveljavi samo pri fizičnem delu, ampak tudi v vseh panogah društvenih aktivnosti. Brigada je kolektiv, v katerem Izvira vloga posamsznika iz njegovega doprino-sa k uspehu celote. Najpomebnejše je, da si študentje pridobijo na akciji pravilen odnos do fizičnega dela. Naša cesta bo dolga 100 km; v Ankara-nu pa se bo prijetno spominjati na kori-stno in uspešno opravljeno delo. 440 brigadirjev je naša obveznost, pre-pftčan sem, da jo bomo izpolnili. Nejc Kožar POPRAVEK V zadnji številki našega lista je pomotoma izostalo ime avtorja članka »V osmi semester brez B diplome?« članek je napisal ds-kan filozofske fakultUe dr. Vludi-mir Schmidt. Cenjene bralce pro-simo, da nam neljubi spodrsljaj oproste TINE HRIBAR KLER V SLOVENSKI DRUZBI Vsekakor moramo poudariti, da so duhovmki tega časa dvigali kmeta k umnejšemu kmetovanju, pri čemer jim je služUa tndi krtjiga, $n so torej tako nadaljevali prote-stantsko književno tradicijo. Notranja diferenciacija v cer-kveni hierarhiji je del nfih spontano usmerila proti fevdal-nemu sistemu ter se iz tega kroga izločijo prvi narodno zavedni, buditeljski duhovniki, ki so nekaj časa celo v prednjih vrstah nacioncdnega gibanja, dokler ga zaradi premočne ideološke in orgamzacijske povezanosti z višjo duhovščino niso začsli ovirati, ga prikiepati na redkcianar-lA sisteni in ga voditi v skrajno politično-oportunistične vode, iz česar se je rodil kasnejši slovenski burzoazni klerikalizem. Slovensko kmečko Ijudstvo si je kljub v;emu poznejšema, progresivno vlogo narodno zavedne duhovščine dobro zapom-nilo, saj mu je prva pomagala iz skrajne zaostalosti, edina redno občevala z njim v materinščini, mu v njegovem jeziku toimačila dogajanje okoli njega, ga tako posredno dvigala k polltLčnemu življenju, imela v svojih vrstah celo take demo-krstične duhovnlke, kot je bil Vodnik (slcer je &e z neboglje-no umetniško besedo in utilitaristično literaturo praktično pokazal sposobnost slovenskega iezika kot književnega jezika), in moramo tu videti xačetek njene priljubljenosti in dolgo-trajnega vpliva na najširše množice. Toda na vseh višjih cerkvenih mestih v naši deželi je bila nemška duhovščina, ki se nikakor ni mogla sprijazaiti z na-rodnoprebudnim delom narodnozavednih slovenskih dubx>vni-kov, ki se je v svoji zakorenin.jenosti v versko konservativnih temeljih favdalnega sisiema bala za lastne pozicije na hierar-hični lestvici znotraj cerkve, ki se je kot fevdalai element čutila osebno ogroženo od narašCajočih demokratičnih sil in revolucicnarnih giban.i. ki sp ie tresln za mnogoštevilne ma-lerialne in duh mero odgovor-nosti, kot jo zahtevamo v dragih družbe-nih odnosih! Neznanje je bilo vedno največji sovraž-nik človeškega napredka in tudi na pod-ročju spolnosti je poučevanje in vagoja bistvenega pomena. V tej smeri je vzgoja v naših srednjih šolah še pomanjkljiva. Tudi študentje imajo o spolnosti in vsem, kar je v zvezi z njo, včasih tako čudne in zgrešene predstavs, da bi človek ne verjel. Ce se mladi ljudje že odločijo za intimne odnose, naj se odločijo tudi za kontracep-cijo. Danes je ta odločitev lahka, saj ima-mo toliko različnih zaščitnih pripomočkov, ki so veliko bolj humani in neškodljivi, kakor splav. Posvetovalnica za zakonce in mlade ljudi, ki dela v okviru Klinične bol-nice za porodništvo in ženske bolezni v Ljubljani, bo lahko marsikomu odgovo-rila na njegova vprašanja in probleme, do-segla pa bo svoj namen samo, če se je bodo mladi Ijudje tudi res posluževali. Vsi mladi ljudje bi morali imeti vedno pred očmi, da je od pametnega življenja pred zakonom odvisna sreča v zakonu in da bi z zrelejšo presojo svojih dejanj do-življali v življenju mnogo manj razočaranj. Stran 3 v ^^ Danes se lotevomo po študljsklh smereh celo razvejant FAKULTETE ZA NARAVO-SLOVJE IN TEHKOLOGIJO. Oglejmo si najpirej FARMACEVTE in TEKSTILCE. Obojl bodo ver-jetno zanimivl za one, ki si še izbirajo po-klicno študijsko usmeritev. Naval na obe študijski usmeritvi je velik. Tekstilna še posebej privlači mnogo mlodih. saj je edi-na tovrstna šola v Jugoslaviji, ki nudi viso-ko izobrazbo iz tekstilne tehnologije Odsek za farmacijo ŠTUDIJ je organiziran stapenjsko. Prvi dve sto-nji obs&gata 4 leta študija. Po končani prvi stopnji dobiš naziv višjega farmacevtskega tehnika in se zaposliš v lekarnah. Uspešno končana druga stopnja pa te »naredi« za diplomiranega farmacevta. PREDMETI: Splo&na in anorganska kemija, kva-litativna analitska kemija, fiziologija z anatomijo, materia medica, galenska farmacija, farmacevtsfca botanika, uvod v družbene vede in predvojaška vzgoja. Tedensko poslušaš 16 ur predavanj, poleg teh pa prebiješ še 15 ur na vajah. KOLOKVIJ. Iz anorganske kemije i-maš enega, ki je pismen, iz kvalitativne analitske kemije imaš praktičen in pisman kolokvij, medtem ko ga iz ga-lenske farmaoije opravljajo praktidno in ustno, iz farmacevtskc botanike pa samo ustno. Torej je te-ga kar precej. Kolokviji, ki so obvezni in pogaj, da lahko dobiš podpis za vaje, te prisilijo, da opustiš eventuelne kampanjske navade učenja. VAJE so obvezne .Na njih se dosti naučiš, teorijo s predavanj v laboratoriju praktično preverjaš, opa-zuješ, tehtaš, mesiš razna maziva in pilule, mikro-skopiraš preparate in jih rišeš. PRAKSA. Med počitmicami »se veseliš« na enome-sečni obvezni praksi v kaki lekarni ali polikliniki. IZPITI Izpiti — pogoji za vpis v II. letnik so: splošna in anorganska kemija, kvalitativna analit-aka kemija, fiziologija z anatomijo in delni izpit iz galenske farmaoije. še en pogoj: vse vaje končane. Ko imaš narejene iin si bil pozitiven na kolokvijih, ni potem več nobena posebna muka, narediti še izpit. Če pa vaj nimaš — ne moreš na kolokvije — ti pa so pogoj za pristop k izpitom. Farmacevti vedo povedati, da jim še največ težav utegne pov-zročati galenska farmacija. LITERATURA. V glavnem lastni zapiski, le za kva-litativno analitično kemijo in galensko famiaeijo so skripta. Zato: hodi na predavanja! NASVET. študij je zahteven. Brez vestnosti m na-tančnosti ne prideš daleč. Iz srednje šole pa prine-si fcim večjo merico solidnega znanja Lz kemije. Kar prav pa bi ti na farmaciji prišel tudi ščepec znanja latinščine. Oddelek za tekstilna tetonologijo Tekstilce dabiš v Snežniški ulici, v novi moder-ni stavbi, nasproti »fakultetne hiše« n.etalurgov. ŠTUDIJ je stopemjski. Po dveh letih, ko si absoi-viral I. sfcopmjo, po&taneš tekstilni inženir Resnaci na IJubo povedano, pa ve&na Studira po tej stop-nji še drugo. V prvem letniku Studiraš po sploš-nem, enotnem učnem naftrtu. V drugem lefcnjkti pa izfoiraš med več apcijsfcimi predmeti, ki nakazuje-jo nekakSno speci&lizacijo za delo npr. v predihiici aii tkaizud. PRSDMETI. Oa dohič vsaij delno vpogled v vse-biiio *tudija v prvem letnitu, si oglej predmete, ki jih bo* kot uavinec vpisal v indetos: matematUta^ fizika, splošna ketnija, meimndka, mehaaska tehno-loglja., tehnidno risanje ^trojni elementi in splodno štrojeslovje, tekstiine suircrfine I., uvod v družbene vede in predvoja&ka vzgoja. Kot vidiš, so prvo leto skoraj sami sploini predmetd. Z izrazito tekstilnl-mi predmeti se srečaš šele v II. letoiku. — Skupaj vpisuješ 23 ur predavanj in 12 ur vaj. KOLOKVIJ. Iz fizike jih imaš štiri vsak seme&ter. So obveani — za podpis v index. Ce si si priboril dobro oceno, si oproščen dela izpita. Tudi iz meha-nike se boš Stirikrat potil in boš oproščen pisme-nega izpita, če se baš dobro odrezal na kolokvijih. VAJE so obvezne. Na njih delaš programe iz teh-ničnega risanja, strojeslovja. Mnogo programov — mnogo dela, natananega in vztrajnega dolgo v noč. IZPITI. Obvezen je izpit iz mehanike in potean še dva po izbiri. Prav nič ne škodi, če položiš za »dobro mero« še tisto leto dva izpita, ker si se s tem dokaj razbreraenil za drugo leto. Prvo Ieto je najzahtevnejša fiziika, ker je najobsežnejša. PRAKSA je obvezina — enomesečna — v tekstil-nih tovarnah. LITERATURA. Skripta so balj redka. Lastni za-piski s predavarvj imajo zato za marsikateri pred-met še naijvečjo vrednost. Za tekstilne predmete pa sploh ni skript, kan kaže na mano »ekšpeditivnost« profesorjev pri izdajanju skiript. STIPENDIJE so poglavje zase. Dq sedaj so jih imeli vsi. Pravijo pa, da je po »novem« štiipendijo že teže stafcniti. Poiskati sd jo boš moral sam. Re-cept: tmjeva pot od tovarne do tovarne. MORALA. Ce ti »tekstilna« le ne bo dala miru in ne boS odnehal, da ne bi jeseni potrkal na njena vrata, potem to stori samo, če si navajen vztrajno delati in če si te ne upira bratiti se s kemijo, fiziko in risanjem. srednješolcem Knjiznica9 ki ji m para Obiskal sem knjižničarja elektrotehniške knjižnice, to-variša Ivana Ercega, mu povedal, kaj želim, pa je raz-maknil kopico knjig na obloženi mizi, položil drug kup knjdg s stola, da sem lahko sedel, in pričel pripovedovati. V tistl uri naju je vsaj desetkrat zmotil kak obiskovalec. Zgodovina elektrotehnike Knjižnica je bila ustanovljena skoraj hkrati s fakul-teto za elektrotehniko leta 1919. Zajema celotno področje elektrotehnike in obrobna področja, kakor so matema-tika in fizika, ki so elektrotehniku prav tako nujno po-trebiia. Najstarejša dela segajo celo v leto 1880, veliko revij pa je zasitopanih od prve do zadnje številke. Raz-polaga z okrog 17.000 knjigami oziroma letnikov revij, tako da predstavlja res ogromno vrednost. Od ustano vitve pa do danes fakulteta prav po materinsko skrbi zanjo in precejšen del kreditov fakultete se porabi prav zanjo. Ob ustanovitvi je bila skoraj vsa literatiira nemška, pozneje pa so se tem knjigam pridružile še ruske, fran-coske in angleške — kakor je pač potekal razvoj elektro-tehnike. Pravi razvoj je pravzaprav doživela knjižnica šele po osvoboditvi, kajti predvojna literatura ima danes predvsem zgodovinsko vrednost. Približni letni dotok je okrog 1500 knjig oziroma kom-pletx>v revij in še narašča iz leta v leto. Prvo sobico je dobila v poslopju sedanje fakultete za elektrotehniko. Da pa ne bi bila prazna, so nekateri predavatelji »posodili« knjižnici nekaj svojih knjig. Knjižničar je bil kar najmlajši asistent na fakulteti. Zdaj je razširjena na tri majhne sobice, kjer je vse vprek založeno in tako onemogočeno delo knjižničarja in obi-skovalcev. Darila Elektrotehniškega vestaiika Danes predstavlija ta knjižnica daleč najboljšo knjiž-nico elektro stroke v državi, pa tudi evropske knjižnice se le težko merijo z njo. Velika zasluga za to gre prav Elektrotehniškemu vestniku, ki dobiva knjige iz celega sveta v recenzdjo in posTeduje knjižnici, torej brez deviz, kar je velikega pomena zaradi visokih cen tehniške lite-rature v inozemstvu. Šele če to ni mogoče, naroče knji-ge preko Državne založbe, ako pa knjig kljub temu ni mogo^e dobiti, jim Centar za tehničku i naučnu doku-mentaciju priskrbi mikrofilm. Literaturo izbira posebna tričlanska komisija, pravico predlaganja pa ima vsak obiskovalec knjižnice. Knjižnica hrani vsa diplomska dela inženirjev, ki so diplomirali. Knjižnico najveokrat obiskujejo diplomanti in učno osebje. Kljub temu, da nabavijo najpomembnej-šo literaturo v več izvodih, študentje le težko pridejo do nje. Vendar ob obstoječih pogojih knjižničar ni mo-gel zahtevati vračanja izposojene literature, ker je ni imel kam dati. Lepša bodočnost že prihodnje šolsko leto bo knjižnica dobUa primerne prostore v novi stavbi fakultete. Tam bo tudi čitalnica, kjer bo na razpolago najbolj iskana literatura tn vse najnovejše knjige in revije. Prav tako bo nastavljen še en knjižničar, in tako bo knjižnica veliko dostopnejša prav vsem obiskovalcem. To pa je nujno potrebno, saj je obisk študentov, inženirjev iz prakse in učnega oseb-ja vseh jugoslovanskih fakultet vedno večji. Biček Marjan Ob koncu predovanj v zimskem semeštru so sklicali študentje elektrotehnike sestanek štipendistov s štipenditorji. Poučeni že od slabo uspelega lanske-ga sestanka, so tokrat vložili precej truda za čim večjo udelezbo, predvsem štipenditorjev. Uspeh je le malo bolj-ši: deset predstavnikov štipenditorjev (okrog deset od-stotkov povabljenih), okrog 150 študentov in samo iest predstavnikov predavateljskega kadra. STEVILKE GOVORE Med pripravami za sestanek so študentje zbrali rta-slednje številčne podatke, ki ilustrirajo štipendijsko pro blernatiko na elektrotehniški fakulteti. Vseh vpisanih slušateljev jt 555, Stevilo Uipendistov 227, (kar je 41 odstotkov) s povprečno višino 11.800 di-narfev. V itudentskih domovih stanuje približno petina študentov. Primerjava z lanskim letom nam pove, da reformirani študij negativno vpliva na podeljevanjn štipendij. Lani ¦ je bilo na fakulteti 51,5 odstotka štipendistov. To je kar za deset odstotkov več kot letos! Tudi, pregled itipendistov po letnikih nam to potrdi: I. letni*: 14 odstotkov, II. letnik — jaki: 53,5 odstotka, šibki: 26 odstotkov, III. letnik — jaki: 67 odstotkov, šibki: 60 odstotkov, IV. letnik jaki: 92 odstotka, šibki: 73 od-stotkov. V prvem letniku prejema 40 slu&ateljev šubven-cijo. Od 228 študentov prvega letnika prejema štipen-dijo le 30. Od 81 študentov, ki niso našli štipenditorja, je iz prvega letnika kar 65 prosilcev. Profesorfi radi poudarjajo, da se diplomira že v pr-vem letniku. Imajo povsem prav! če k slabemu materi-alnemu stanju dodamo še pereč stanovanjski problem, ni prav nič čudno, da vsako leto odpade kar polovica slu-šateljev prvega letnika. V lanskem prvem letniku je bilo vpisanih 213 študen-tov, letos pa obiskuje drugi letnik le še 113 študentov. Seveda moramo biti prairični in dodati, da dobra polO' vica odpadlih gotovo ni bila niti petkrat na fakulteti in jim je bil edini kontakt s fakulteto le vpis. Porazen rezultat je dala anketa med štipendisti; iz ankete vidimo, da je bilo na fakulteti za elektrotehniko kar 30 odstotkov vseh štipendij pridobljenih prelco zvez in poznanstev! Prnv gotovo pa je ta številka še večja, saj si marsikdo ni upal tega priznati. STIPENDIST — METEOR O dosedanji povezavi štipendist—štipenditor je bolje, da ne govorimo. Običajno je štipendist prihajal le po štipendijo, sedaj pa niti to ni več potrebno. Nihče se ni zanimal za njegove težave, želje, niti ga ni nihče silil k hitrejšemu študiju. Tako ni bilo čudno, da je diplo-viant prišel v povsem drugo okolje, čeprav je bil že pet let vključen vanj. V tem so tudi vzroki tezav mladih inže-nirjev, ki se morajo ob vstopu v prakso spoprijeti ne le s strokovnim delom, ampak tudi z novim okoljem. Občuten korak naprej je na tem področju storil le Zavod za avtomatizacijo. Decembra so ustanovili klub štipendistov in si zastavili široke in pomembne ?uUoge. Klub nameravajo v kratkem razširiti š$ na štipendiste Iskre, ki ima na fakulteti 450 štipendistov. Od ostalih štipendistov zasluzi pohvalo le še ELES, ki ze dalj časa skrbi za dobro povezavo s štipendisti. Kmalu nameravajo postaviti šttpendije na bolj ekonom-ske noge. Krediti le dopolnilo Predstavnik Iskre je predstavil najboljši pravilnik, ki ga bodo pa šele sprejeli. Celoten zneselc sestavljajo: štU pendija, socialna pomoč in kredit. Stipendija že v prvem letniku lahko doseže višino 13.250 dinarjev -— pogoj so ocene višje od 2,9 — v zadnjem letniku pa 15.500 dinar-jev. Litostroj je edini prešel na kreditiranje in bil de-ležen nemalo kritik, katerih upravičenost pa še ne mo-remo ugotoviti. PRVA STOPNJA — ŠE PRECEJ GLAVOBOLA?! Kljub težkim pogojem je lanski drugi letnik dosegel kar lep uspeh. Tri četrtine študentov se je vpisalo v tretji letnik. Doslej pa je na prvi stopnji diplomiralo 42 študentov, večina iz starejših generacij; od študentov, ki so se vpisali v letu 1960-61, pa jih je diplomiralo sarno pet!. Od teh sta se zaposlUa le dva! 2e lani je FO sku-šal ugotoviti patrebe in želje prakse. Od 82 štipendi-torjev je prejel le pet odgovorov, od katerih sta se le dva dotaknila problema. Tudi na tem sestanku so štu-dentje izsiljevati odgovor. Odgovori: ELES bo sprejel le tiste diplomante, ki so končali vajensko in srednjo tehniško šolo elektro stroke; Zavod za avtomatizacijo za-enkrat ie ni zainieresiran. Ostali so molčatt. Odgovori so toliko mcmj razumljivi, ker »o se pod-jetja zavzemala za stopenjski Študij (razmerjt je bilo ceio 1:4 v korist stopenjskega študija). ZA ELEKTROTEHNIKE — V NASELJU NOVA STOLPNICA Ze na lanskem sestanku so govorili o zgraditvi stolp-nice, ki bi fo financirala elektro podjetja. Pereč stano-vanjski problem je vzrok, da so biii letos študentje ie ^olj vsiljivi. Dosegli so, da bodo podjetja resno proučila možnost graditve v Naselju. Zavod sa avtomatizacijo, ki je nameraval &e jeseni preskrbeti za svoje 50 sob, se je strinjal, da je edina perspektivna rešitev skupna gradnja, ker posamezna podjetja ne morejo uspeti. M. R. VAŽNO OBVESTILO študentjc ekonomskih in pravnili fakultet, višjih gospodarskih io upravnih šoL, višjih ekonomsko-komercialnih šol in dijaki srednjiii ekonomskib šol! Olajšajte si učenje in priprave na izpit s tem, da redno spremljate tedensko revijo EKONOMSKA PO-LITIKA, ki izhaja vsako soboto. Ekonomska politika vas bo najbolje seznanila z aktualno problematiko gospodarstva in s stališči gospodarstvenikov o vseb aktualnih dogajanjih v državi in v svetu. O novib predpisih in gospodar-skib ukrepih boste vse, kar vas tanima, izvedeli iz stalnega dodatka Vaš podsetnik, Id nudi tudi na-vodila za uporabo teh predpisov. S svojo tematiko in načinom obravnavanja je Ekonomska politika postala nujna pomožna Hteratura za priprave na izpite, prav tako pa jo potrebujete pri seminarskih in diplomskih delib. UREDNIŠTVO daje študentom in dijakom pose-ben 25 odstotni popust. Vamesto redne celoletne na-ročnine 4000 dinarjev za izvod Ekonomske politike, jo lahko dobite po 3000 dinarjev. Zahtevajte brezplačni izvod Ekonomske poiitike na naslov: Beograd, Moše Pijade 29 11. Stadentje in dijaki, izkoristite tudi te ugodn« priložnost: naročnino lahko plačate v četrtletnih obrokih po 750 »li polletnih po 1500 dlnarjev! Dnevno srečujemo na fakultetah, v študentski menzi in povsod tam, kjer se mladi ljudje radi zbiramo, simpatične temnopolte študente iz, za nas, žal, kaj malo poznane dežele, Indonezije. Ste se že kdaj pogovarjaJi z njimi? Če ne, škoda! Izvedeli bi o njihovi deželi, Ijudeh in obi-čajih marsikaj zanimivega. Radi pripove-dujejo, pasebno zgovorni so, če nas za-nima njihova domovina. Tisoče kilometrov najlažje in najhitreje prepotujejo tako, da se zamisJijo. Spomi-ne pa jim podkrepijo fotografije, ki jih ni malo. Sicer pa kdaj drugič o njihovi domovini Indoneziji. Današnji sestavek je posvečsn študentski organizaciiji PPI (Per-satuan Peladjar Indonesis) ali Indcmezij-ski študentski zvezi, ki skrbi za stalne stike z domovino. Študenfje iz Indonezije studfrajo v več kot 15 evropskih državah Trenutno študirajo indonezijski štu-dentje v Zahodni in Vzhodni Nemčiji, Bolgariii, Francij;, Madžarski, švici, An-gliji, Romuniji, v skandinavskih dežalah, Sovjetski zvezi, Čehoslovaški, Italiji, Avstriji in Jugoslaviji. Vsekaikor je bilo treba ustanoviti organizacijo, ki bo vso to množico študentov povezavala. Tako so se študent.je organizirali v posamezne skupine v doloeeni državi. To je bil PPI. Nato pa so organizirali še centralen organ, ki ima pregled nad vsemi indonezijskimi študent' v Erropi. Organizaci/ja ima pri-marno nalogo pomagati študentom pri študiju. Indcmezijski študentje v Jugosla-viji, teh je že kar precejšnje število, so ustanovili svojo študentovsko organizaci-jo na jugoslovanski »Dan republike« 29. novembra 1960. Julija 1962, v času ko je dosegilo vprašanje Zap. Irijana višek, so indonemjski študentje arganizirali v Ljubljani prvi kongres P P PI v Jugasla-viji. Za predsednika je bil izvoljen tfs-man Djalil, štaident ekonomske fakulte te v Ljufoljami. Na evrop»ki komferenci predsta-vnikav indonezijskih študentov so delegati obrav-navali razen študijskih problemov tudi vprašanje napredka dornovine. Mnogo so govorili o sistemu, ki temeiji na vodaii demokraciji, ki trenutno najbalje <>dgo-varja. Vodena demokracija — demokracija »družinskegav sastema, brez anarhije li-beralizma, brez avtckracije diktatorstva. Konferenca je velikega pomeiia za bodoče indonezijsike inteligente. Tega se zaveda tudi vlada. Visoki državni funkcionarji in pred-stavniki vseh indonezijskih amba^ad v Evropi so na konferenci stalni gostje. Semirsarji v organšzncsji PPI Na letnih konferencah PPI, bile so že štin, razpraivljajo o pripraivah na semi-nar; lebos bo v Masfevi. Naslov seminarja je »Seminar indonezijskih študentov v Evropi za raavoj damovine. Seminar je razdeljen na pet sekcij — politično, so-cialno, ekonomsko, kultumo in vzgojno, ter tehnično. Zakljuoki služijo kot dober pripomoček domačim ekonomistom, po-litikom in znanstvenikoim v politiki hitrej-šega razvoja domovine. Razen priprave seminarja, izdajajo in-donezijski študentje v Evropi svoj list, ki vsebuje novice iz domovine in obvestila o študenbskih zadevah, ki se posredno in neposredna tičejo indonezijskih štiiden-tov v Evrapi. Poleg te revije obstaja v ča-su seminarja Se posebna publlkacija, v kateri so zbrani predlogi za di&kusijo in sklepi kcmisij. Zakcsj mncgi šiudenfje študirajo izven meja domovine Kolonializem je pusiil tudi v šoianju svoj pečat. Holandci niso dovaljevali domačinom obiskovati šole. Razlog za to je papolnoma razumljiv, tako da je velik del indonezijskega ljudstva nepismen. Ze-lo maijhen odstotelt ljudi ima višjo ali vi-soko šolsko izobrazbo. Takoj po osvobo-dibvi je vlada pričela sistematično graditi šole. Trenutno imajo 14 državnih univerz, mnogo akademij, coiedgeov in privatnih univerz. Toda vse te šole v primerjavi s štenlom prebivalstva ne pomenijo mno-go. V Indoneziji živi trenutno 97 milijo-nov prebivalcev, a večina teh je potrebna pomoči. Pomoči modeme 2snanosti, ki jo bodo nudili znanstveniki. Zato študirajo mnogi študentje v tiijitli,. Ne samo v Ev-ropi, temveč tudi v Ameriki, Aziji, Avstra-liji in Afriki. Ivo štrakl V nedeljo, 17. februarja so se v študentskem naselju v Ljuhljani zbralt tuji in domači šfudentje na proslavi ob Dnevu revolucije \n združitve arabskega naroda. V kratkih govorih sta študenfa Said Budair iz Palestine in Alsudani Aied iz Iroka obrazložila zgodovino arabskega naroda s poudrrkom na Ijudskih revolucijah, ki so ntivzlic velikim materialnim fn Ijudskim izgubam prinesla toHko zaželeno svobodo. Večer so popestrili plesi in pesmi iz Orienta, ki so jih zapeli in zaplesali arabski študenije. DELEGACIJA SDS V UUBUANI Po kongresu LMJ v Beogradu se je na svojem povrat.ku v Frankfurt ustavila za nekaj dni v Ljubljani delegacija zah. nem-ških študentov. Na uradni obisk so pri-speli na podlagi vabUa ZŠJ naše univer-ze. Program je obsegal razgovore med predstavniki obeia organizacij ter ogled Ljubljane in njenih ustanov. Delegacijo so sestavljali predsednik SDS-a in glavni urednik glasila »Neue kritik« Michael Ve-ster, Manfred Liebel, predsednik SDS v pokrajini Hessen in Klaus Hermann, 61an redakcije »Neue Kritik« in kot že prej navedena, član sekretarijata SDS (Soziali-stischer Deutscher Studentenbund). Razen te trbjice, vsi trije so študentje, je pred-stavljal srednješolsko mladino Hennann Gilbhard. Nemška socialistična mladina dela v izredno težkih pogojai. Pinančsne podpore nimajo nobene, razen kar na-berejo v obliki članarine ali naročil za »Neue kritik«. Njihov položaj bomo še lažje ocenili, če se bomo seznanili s celot-nim sistemom v političnem udejstvova-nju zah. nemških študentov. Od študent-skih političnih strank so socialisti najmoč-nejši. štejejo blizu 1000 članov, kar je za tako napredno stranko v kapitalistični dr-žavi že precej. članstvo v takih organiza-cijah pa ne pomeni samo plačevanja čla-narine, temveč tudi precejšnje aktivno delo. Druga po številu članov je RCDS (Ring Kristlichdemokratisch stud.), ki je štu-dentska organizacija Adenauerjeve stran-ke (CDU). Ta šteje 600 članov. Obstajata še dve politični oi^anizaciji. To sta SHB (Social dem. Hochschulbund) in LSD (Lib. Stu. demokrat.) — vsaka s 450 člani. To so vsi zah. nemški študent-je, ki so včlanjeni v politične študentske organizaciie. Procentualno bi znašalo ma-lo več kot 0,5 odstotka. Ostalih petnajst do dvajset odstotkov je včlanjenih v ka-toliške organizacije, ki pa po nemškem pojmovanju ni politična. Vendar je vloga teh orgaruzacij marsikdaj več kot politič-na, ali z drugimi besedami, odlučujoča. Ti študentje se niti ne štejejo za demo-krate niti pod kakim drugim imertom skrite fašiste. Vendar sem prepričan, da bi marsikdo postal v primeru odločitve, žal, ono drugo. Ostalih 80 odstotkov štu-dentov ni včlanjeno nikjer, se pravi nrk-jer, razen v VDS. To je nemška študent-ska zveza, njen 61an pa postane avtomatič-no vsak študent, ki se je vpisal na fakul-teto ali višjo šolo. Ivo Strakl Delegati SDS so odnesli z beograjske konference mnogo. Tudi razgovori z pred-stavniki ZŠJ naše univerze so bili korist« ni, če ne več, vsaj toliko da so si izmenja« li mnenja in stališča. Nedvomno bo pri-šlo do sodelovanja, za kar so predvsem kolegi iz Frankfurta izrazili željo. Zani-mala jih je predvsem študijska reforma, ki je sedaj pri nas v polnem razmahu, zanimali so se za razmere naših študen-tov in za možnosti študija. Bili so zelo prijetno presenečeni, kajti videli so marsi-kaj, česar niso pričakovali. Ob slovesu so obljubfli, da bodo radi še kdaj obiskali našo deželo in ostali dalj časa pri nas ter s eše podrobneje seznanili z razmO' rami pri nas. TELEGRAMI LJUBLJANA: Na plenumu Repub-liškega centra klubov OZN so med drugim obravnavali tudi stanje štu-dentskih klubov po fakultetah. Ugo-tovili so, da so ljudje, ki v njih de-lajo, premalo aktivni. Obenem pa so tudi obramavali popularizacijo klubov na tistih fakultetah, kjer š« ti klubi ne obstajajo. GRCIJA: 55.000 dijakov in študen-tov iz Aten in Pireja je organiziralo demonstracije, ker je vlada odklo-nila njihov predlog o boljši organi* zacija študijskega sistema. Demon-stracije so zajele tudi Solun in ostala mesta Grčije. V Solunu je prišlo do konflikta med študenti in policijo, kojeta hotela demonstran-te razgnati. ANGLIJA: V Birminghamu so študentje in delavci organizirali protestno zborovanje kot obsodbo britanskega poskusa »H« v Nevadi. Demonstrantje so se zbrali na naj-večjem trgu v Birminghamu in pro-testirali z dvodnevnim molkom. Po zborovanju so poslali protestno pi-smo Macmillanu. FRANCIJA: Tu je bil »Mednarod-ni teliniški simpozij« v organizaciji francoskega UGE in tuniške štu-dentske zveze UGET. Namen sim-pozija je bil, seznaniti študente s teliniškimi dosežki, obenem pa zbližati obc študentski organizaciji. Stran 5 TUJl 5TUDEUTJE V UUSLJAHr Tako so izgledale v preteklih dneh kamnite in bronaste sohe na-ših kulturnih mož. Vendar sneg se ,|e že začel tajati ... IJpaj-mo, da bo s tem tudi v naše sodobno življe-nje, predvsem kar za-deva kulturo, prišlo več sproščenosti in svežine. Jcan Paui Sartre SPLOŠNOST V UMETNOSTI. Zaradi specifične-ga karakterja si umetniško delo prizadeva bitd splošno. Kako pogosto smo na koncu 19. stoletja v Franciji proglašali, da so Tolstoj, čehov in Dosto-jevski nam, »Latincem«, nerazumljivi, ker so imeli sa»lovnsck« dušo. In sedaj, šestdeset let kasneje, "moramo priznati, da ima vsakdo v Franciji »slo-vansko cfušo« — odkar smo sprejeli te velike pisa-telje in jih naredili za del naše dediščine. To po-meni, da specifični ruski karakter umetniškega de-la, ki ga bralou predstavi Francoz v luči francoskih običajev in preokupacij, predstavi doslej neznano in obskurno karakteristikc sebe ali svoje dežele. P^dobno so nam dali Amerikanci Faulknerja — to-da to je druga, komplementarna stran univerzalno-sti v umetnosti — mi smo stvari z njim direktno izenačili. Ta človek z juga, katerega misel je vedno zavzeta z rasnlmi problemi, nam je pomagai, da smo bolje razumeli sebe. Toda v razumevanju nas sarnih smo odkrili aspekte njegovega dela, katerih Amerikanci niso mog'li videti. Tako doumemo pomen slavnega Gidovega izreka: »čim bolj individualizirani postaja-mo, tem bolj univerzalni smo.« Seveda, moramo besedo »individualen« tukaj razumeti v nacionalnem in historičnem pomenu in ne kot sklicevanje na in-dividualistični subjektivizem. Toda v taktiki vojnih hujskačev, v pogojih hlad-ne vojne, uporabljajo ta dva aspekta umetniškega dela tako, da si jih postavijo nasproti. Namesto dia-lektičnega procesa, ki bi transformiral individual-no v splošno, začnejo z zagovarjanjem individualno-sti^ kulture: potem odločijo, da to individualno ni nič bolj ali manj univerzalno, splošno — to pa iz preprostega razloga, češ da je tukaj samo ena kultura in barbarstvo na drugi, nasprotni strani. Tako pride do odklanjanja splošnosti v imenu sploš-nega. Buržoazni humanist si kdaj pa kdaj privošči in pravi »vsi ljudje«. Od te točke naprej je mane-ver tak: spregledanje umetniškega dela v očeh kri-tike. Vzemimo za primer Kafko: ta genialni pisatelj je bil žid. Svoje čase ga je usoda mučila v judovski skupnosti v Pragi, pod Hausburgi in pozneje, v zgodnjih letih buržoazne čehoslovaške republike: vzpodbujen z družinskimd konflikti in verskimi te-žavami nam je dal izp->ved, ki je vse bolj splošna, čim globlje njegova je Toda kaj so naredili naši kritiki? Iz njih so naredili bombe, v upanju, da bodo eksplodirale v rokah sovjetskih bralcev. Začeli so z ugotovitvijo, da je birokracija nujno zlo socia-hzma — kot da ni to v vseh industrializiranih družbah — in tako preobrazili Kafko v bič birokra-tov. Vse, kar potem ostane, je — poslati ga v Ru-sijo, v upanju, da bo vsak bralec takoj spoznal svo-4.0 deželo y sploSnosfci JProcesa. PisateSj trpi To vse ne bi bilo tako važno, če ne bi taka na-črtna agresija povzročila odporniški odziv v Sovjet-ski zvezi. Ta odziv se je formuliral v stavku: »Ni nam potrebno prevajat: knjig, ki nas žalijo.« Rezul-tat: skoraj pol stoletja kasneje, ko je Kafka napisal Proces in ljudje, ta velika dežela, ki je na eelu socialnega, znanstvenega in tehničnega napredka, skorajda ne pozna tega velikega imena. Ta pisateij trpi torej dvojno: na zahodu so njegove ideje zve-rižili in potvorili — na vzhodu ga nikoli ne imenu-jejo. Toda posledica tega vsega je, da tudi mi tr-pimo —' zaradi krivice, ki mu jo delamo: popačili srfio ga oboji, na vzhodu in zahodu, popačili smo ga s svojim strankarskim dostopom in nihče ne more izkoriščati resnične splošnosti, se pravi — ve-like učinkovitosti, ki bi jo vsakdo izmed nas lahko odkril, če bi delo cenil z drugimi merili, ali — kot je rekel Marks v neki povsem drugi zvezi: »brez do-dajanja česarkoli tujega« Navajal sem primer romanopisca, toda s prime-ri, ki bi jih vzel s področja socialne znanosti, bi vam lahko pokazal, kakšna škoda je storjena vsemu človeštvu prav zaradi takega kulturniškega vo.jsko-vanja. Nove tehnike — kibernetika, sociološke me-tode in psihoanaliza — so bile izpopolnjene na kapitalističnem zahodu m ni dvoma, da so bile do-ločene izmed njih iznajdene preprosto in samo pro-ti marksizmu. Ali to pomeni, da so popolnoma na-pačne? Ne, razumljivo da ne: dejstvo, da delajo in da so službodajalcem koristne, pomeni, da vsebu-jejo določeno resnico. To pomeni, da jih marksi-zem, ki gleda nanje v kontekstu, ločeč zrno od ple-vela, uporablja (seveda samo to, kar je dobro). Toda prav zato, ker pozna onginalni namen teh, ki de-lajo take raziskave, cstane marksizem do njih negotov, jih banalizira, čeprav bi njegova čudo-vita vitalnost omogočila, da bi te tehnike upora-bili proti tistim, ki so jih razvili. Rezultat je, da se kultura cepi na dvoje: dve resnici brez živ-ljenja ležita druga poleg druge v vzajemni obsodbi, obe sta nepopolni, čeprav v različnih pomenih. Na-rava trenutka zgodovine, v kateri živimo, je taka da je ideološka borba, obenem z marksizmom, prizadeta; ideološka bitka pa se med drugim od-vija tudi v tem. da zajema vsepovsod, absorbira to vase in transformira. Toda nujno je, da tako učinkovita sila, sila, ki je tako neustavljiva, pripe-lje do nezaupanja v vse tisto, kar ni njenega vo-du ... .. . Vrnimo se k Kafki! Naj nam bo primer kulturniškega tekmovanja. Nekega svojega sovjetskega prijatelja sem vprašal: »Zakaj ga ne prevajate?« Odgovoril je: »Začeli bomo objavljati njegova manjša dela, to-da, veste, zahodni kritiki so ga popačili in mnogim Ijudem se zdi, da je naš zaklet so^ražnik« Odgo-voril sem: »In zakaj ga ne interpretirate z marksi-stično kritiko? Videli bi, da bi uspeli, kajti vaše metode kritike daleč presegajo zapadnja&ke, oziro-ma bo kribika tembolj presegala zapadnjsške inter-pretacije, če bmte spregovorili o resnici, ki ieži iz-krivljena v njihovili ustih?« Chrombo kulfure »Ne: mi ljudje, ki se bavimo s kulturo. . . vidi-mo, da ni vprašanja obrambe kulture. Obramba kulture v resnici pomeni resnično upo-rabljanje kulture kot opravičila za vojno: pred kom naj jo branimo, če ne pred človekom? Toda — kdo ustvarja kulturo — če ne človek. Jaz sem eden izmed tistih, ki polaga večjo pozornost navad-nemu, enemu samemu človekovemu življenju, kot pa najbolj sijajni katedrali. Kajti: če umremo za katedralo, potem katedrala ne bo ustvarila novih ljudi, da bi zavzeli naša mesta; človek pa, če jih le ostane nekaj pad ruševinami, sezida novo kate-dralo, kot je pokazal primer v Varšavi. ¦Kulturo ustvarja človek za človeka. Braniti jo pred njim, pomeni hkrati, spremeniti jo v idol m osamiti človeka pred njegovo umetnino. In če se vanjo prinesejo topovi in če grško-latinske granate padajo na azijske položaje, se lahko bojimo, da od Angkora ald Aten kmalu ne bo ostalo nič drugega kot kupi zbombardiranega kamenja. Kulture ni potrebno braniti. To ni treba delati niti politiku niti vojaku. Vsi tisti, ki se proglašajo za branitelje, so, če to hočejo ali ne, branitelji vojne. Ko so vojaki imperializma branili Parthenon, je bil v resnH Parthenon tisti, ki je bra-nil imperializem Ni na« treba varovati in braniti kulture, naša naloga j| drugačna in odgovorna: kulturo moramos demilitarizirati! Kako? Ni mi tega lahfcreči. Toda vsakdo izmed nas: antropoiogist, vsak pisatelj vesak umetnik se zaveda Kulturne fizije, 1 tesno korespondira s fi-zijo atoma: vsi ti morajapreprečiti eksplozijo. Naj-ti morajo način, kako C naj vmejo k svetu idej in oblik, najti morajo njpgovo bistveno zvezo, plod-ne kontradikcije in kntfivno moč. Prav na tem področju nam lahko velo pomagajo dežele, ki se osvobajajo, in tiste, ki c bore proti imperializmu. Njihovi kulturni probleal niso enaki kot naši. Niso zapleteni v boj ideologij^to, proti čemur se borijo, je kultura dežele, ki jih^e zastižnjila, ki je večkrat forsirala nad njimi svoj.|Kt in id&je. Njihov namen je dogirfiti sedanjo — revolucio-narno kulturo. .. . Plavati moramo prctl močnemu toku: hladna vojna ni povzročila veiM) smrti, a je prizadela področje kulture. Upajn, da je čas, da se sestane-mo ljudje, ki se ukv«jamo s kulturo, ter se pogovorimo o vseb. tehiproblemih — in prepričan sem, da bi uspeli. Prevedel Peter Breščak UUBišA SAMAROŽSČ 0 PEŠČEMEM GRADU Zasneženo Pohorje je privabilo v prvih dneh februarja na cddih mnoge goste iz drugih republik, Nekateri pa so prišli celo po svoji službeni dolž-nosti. To so bih znani jugoslovanski vokalni inter-preti, poleg njih še humoristi m filmski igraici. Prišli so na snemanje oddaie »Mikrofon je vaš«. Med njimi ni biio ceži:o spoznati filmskega igralca Ljubišo Samardžiča, ki je to pot imel pred občin-stvom in mikrofonom vlogo zaščitnika treh mladih pevcev in bil »kontra« Franetu Milčinskemu — Ježku, ki je skrbel in predstavljal svoje tri pevce amaterje. Enemu in drugemu 30 se pristotni in — ne dvomim — tudi radijski poslušalci, od srca na-smejali. Ta nastop je služii Ljubiši več ali manj kot oddih, saj je takoj po oddaji, odpotoval v Beograd na sinlironizacijo svojega navega filma. Za trenutek sem ga oddtrgal od prijateljev ter ga zaprosil za kratek razgovor. Rade volje se je odzval in odgovoril na vprašanja, ki so se več ali manj nanašala na »Peščeni grad«. )jte§ Veliko je bilo slišati kritike na račun Hlad-nikovega scenarija. Ali bi ga vi, ki ste bili nepo-sreden interpret Hladnikovega dela, lahko ocenili oziroma'povedaL kaj več o njem? — Pri podpisovanju pogodbe nisem dobil scena-rija v roke. Pogodbo sem podpisal na osnovi Hlad-nikovega »Plesa v dežju«. Vendar smo po prvih snemanih kadrih zahtavali scenarije in jih tudi do-bili. Na prvi pogled se mi je zdel s aspekta dialo-gov nekoliko pod povprečjem. Kolikor bolj sem ga AKADEMIK V TEKOČEM SE^ESTRU Z novim podpredsednikom Akademika — Jožetom štivanom, smo se pogovorili o delu društva v te-kočem semestru. Preko počitnic je prišlo v društvu do nekaterih sprememb, ki bodo pripomogle k več-fi poživitvi dela. To je bil tudi čas, ko so sklepali pogodbe za nova gostovanja in sestavljali progra-me. Pa preidimo kar k posameznim skupinam.' APZ Tone Tomšič bo 5. marca obiskal bplnišni-co na Golniku in ji posvetil celovečernh koncert. V aprilu bo v okviru študentskega festivala go-stoval v Mariboru, kmalu zatem pa še v Velenju. 7. maja bodo \meli v Ljubljani koncert za sred-nješolce, 9. maja pa 17. redni letni koncert. Po vsej verjetnosti bodo v maju sodelovali tudi na tra-dicionalnem festivalu zagrebških študentov. Dogo-varjajo pa se tudi za izmenjavo s beograjskim štu-dentskim zborom Branko Krsmanovič. V počitni-cah bodo pripravili turnejo po južnt Srbiji in Ma-kedoniji, sodelovali pa bodo tudi na festivalu v Ko-stanjevici. Organizirali bodo tudi študijsko letova-nje in po vsej verjetnosti gostovanje na Poljskem. Letos bodo hzvajali predvsem nov program del, ki bodo večinoma prvič v Jugoslaviji izvajana. Pro-gram bo zajel skladbe od renesančnih do moder-nih avtorjev. V programu bodo imeli tudi nekaj del, ki so posvečena prav APZ. Tudi Ijubljanska TV jim bo 21. marca posvetila polurni program. Zbor Vinko Vodopivec bo hrnel v kratkem nasto-pe v Izoli in v Piranu. svoj redni letni koncert pa bo imel v Ljubljam 21. maja. takoj žatem pa še reprizo v N.ovi Gorici in v Kopru. Nastopali bodo bral, toliko bolj sem črtil predpisani lik. Moral sem popravljati samegasebe, se prilagoditi vlogi, v čemer sem tudi uspel., jto Kakšno usodo priufcujete »Peščenemu gradu«? — Prisostvoval sem v*m trem premieram, ki so bile v Jugoslaviji (Zagrtb, Beograd in Ljubljana op pis.), bil priča aplarcu, ki ni bil po mojem mnenju konvencionalesn-.aplavz avtorju. To je po-menilo nekaj več. Pri gtedanju filma sem se razo čaral nad mojo sintoroaizacijo slovenskega besedi-la. Glasovna intonacija, ali bolje poudarek smislom besed ni bil tak kot sera jim dal jaz. žal mi je, da se nisem naučil toliko Blovenščine, vendar se vse-eno zahvaljujem igralcu, kije čital mojo vlogo. Ph Dovolite, da priblifco citirami kritike, ki so očitali Hladniku komprotnisarstvo. Napisali so, da je razen v nekaterih prizorih opustil način režije »Plesa v dežju«? — Film je polemičen, obenem je razumljivo, da ga vsakdo ne bo raziunel. Vendar sem prepričan, da ga bo širše občinstvo imalo truda razumelo. *w Ali je bilo snemanje »Peščenega gradu« na-parno? — Zelo, posebno še m mene, ki sem prišel na snemanje fizično in psfiiološko nepripravljen. Za-radi tega je prišlo med snemalno skupino in reži-serjem na eni strani, ter menoj na drugi, do čestih kanfiiktov Opravitujem se ter pričakujem z isto skupino novega sodelovanja. #§ V koliko filmih boste nastopili letos v Puli? — Morda s štirimi. To so »Dani« v režiji Saše Petrovida, »Peščeni grad* z režiserjein Boštjanom Hladnikom, »Partijski aestanek« režiserja Branka Bauerja ter še eden, ki pa je zaenkrat še v taj-nosti. Tako se je končal uitmju s trenutno najbolj za-poslenim filmskim igralqem v Jugoslaviji. In če še kdo ne ve: Ljubiša je pteteklo leto uspešno končal študij na igralski akadeniiji v Beogradu. Ivo štrakl tudi v okviru festivala primorsldh študentov. V avgustu pa bodo ponovno nastopili na pevskem tekmovanju v Arezzu. Folklorna skupina je v znamenju priprav za pro-slavo desetletnice obstoja; tu bodo nastopili samo s slovenskimi plesi. Ta proslava bo 6. maja. Z be-kokranjskimi plesi bodo nastopili tutfi na televizi-ji. Zabavni zbor gostuje 9. in 10. marca v Trstu s svojim prvim celovečernim programom. Aprila bo-do gostovali v Ptuju in imeli svoj redni letni kon-cert v Ljubljani. Jazz orkester Ad hoc nastopl 31. marca v Beogradu; po vsej verjetnosti bodo sodelovali tudi na majskem festivalu jugoslovanske-ga jazza na Bledu. Ves čas bodo nastopali samo z aranžmaji Janeza Gregorca. Koroški oktet pripravlja turnejo po Avstriji, Nem-čiji, Nizozemski in Belgiji, razen tega pa bo imel še šest nastopov v Slovertji. Akademik se je letos preusmeril predvsem na gostovanja po domačih krajih in po bratskih re-publikah. V počitnicafo si bodo gostovanja po re-publikah razdelili po skupinah, tako da bodo za-jeli celotno Jugoslavijo. Dva večera bodo nastcpa-le tudi vse skupine v Naselju, kamor jih vedno vaUi zelo- hvaležna publika. še naprej se bodo dr-žali načel amaterizma in jih bodo vztrajno vskla-jali s težkimi študijskimi programi. Za svoje čla-ne bodo organizirali najbrz tudi večer resne glas-be z magnetofonskimi posnetki in komentarjem J.P. Vita Perenjakova Našla sem metodo, kako doseči na preprost in lahek način to, kar drugim uspe samo z dob-rimi zvezami. Vspeh je stoodstoten. Metoda je čudovita. Greh bi bil, zadržati jo samo za lastne koristi. Torej, metodo sem odkrila čisto slučajno. ATe-koč sem prišla k upravnici otroškega vrtca. Tu sem bila že najmanj dvajsetič. Jasno je, zakaj. Da bi sprejeli mojega fantka. Ko sem bila že dvajsetič tu, sem pokleknila, proseč,naj otroka sprejmejo. Toda upravnica je bila popolnoma gluha za moje prošnje. »Ne, ne in ne«, se je razdraženo otepala. — Pa kaj vas vendar stane, da sprejmete mo-jega sinčka, saj je vendar tako miren in priden! — Ali vam nisem že dvajsetič povedala, da so že vse skupine preštevilne. — Da, toda včeraj ste kljub temu še nekoga sprejeli in prejšnji teden tudi, sem boječe pri-pomnila. Upravnica je vstala, ne da bi se zmenila za moje besede. Vstala sem tudi jaz. Stojim in mečkam v rokah rokavice. Naenkrat zatutim; da je treba vseeno nekaj storiti, zgubiti tako ne morem ničesar, sem si mislila, pa sem ji za-brusila: — Seveda, če bi vam obljubila mastno podkupnino, bi se mesto iakoj našlo. Toda jaz nisem nikoli nikumur dajala podkupnine in je tudi ne mislim dati. Tako, da ne boste česa pri-čakovali! — Kaaj? — To, kar ste slišali, sem odgovorila že bolj viirno. — Itak ne boste sprejeli mojega otroka. — Kaaj?! Zopet je upravnica zavpila. — Ho-čete reči, da jaz... da mi... samo za pod-kupnino? Jaz sem pomenljivo molčala. — Oh, kakšna podlost! Dvignila je roke proti nebu. Kdo vam je to natvezel? Ne bom dala no-bene podkupnine! me je oponašala. — čemu naj rni bo vaša podkupnina? Jaz ne sprejemam podkupnine in to lahko dokažem. In dokazala bom. Udarila je s pestjo po mizi, da se je streslo. — Kako mi boste dokazali, sem mirno vpra-šala, medtem ko sem prijela za kljuko, če ne sprejmete mojega otroka? — Tako, torej sprejmemo ga. Takoj ga lahko pripeljete. Naslednje jutro je bil moj sinček še v otro-škem vrtcu in se je veselo gugal na lesenem konjičku. Kmalu za tem sem nujno morala na stano-vanjsko upravo. Nastopila sem energično. — Vašo streho bomo popravili prihodnje leto. Tako predvideva načrt, mi je odločno odgovoril tehnični nadzornik. Raznmern, da vam teče na glavo, toda načrt je načrt. Mi ne moremo. .. — Ah, ne morete! — sem sarkastično odgovo-rila. — že vidim, od kod piha veter. Končno, če bi vam dala mastno podkupnino, bi lahko takoj naredili. Toda vnaprej vas opozarjam. Nikoli nisem dajala podkupnine in je tudi ne mislim. — — Kaaj? — To, kar ste slišali. Streho lahko popravite tudi čez 10 let! In zgodil se je čudež. Naslednje jutro so mojo streho že popravljali. To metodo, nekoliko popravljeno, lahko upo-rabimo v vsakem primeru. Na priraer: nečaka je treba vtakniti na uni-verzo. Spričevalo ima klavrno in šanse, da ga sprejmejo, so malenkostne, skoraj ničeve. Toda ne pozabite na čudežno metodo! Pojdite na dom k predsedniku komisije za sprejem. Udob-no se namestite v naslonjaču in začnite: — Razumem, da po zakonu moj Nikolas sploh ne bi mogel priti na univerzo, toda marsikdo mi je svetoval,naj se obrnem s prošnjo na vas, da vas zainteresiram . . . da vam se zahvalim . .. v starinarnid sem že kupila krasno kristalno vazo ... toda to" nasprotuje mojim načelom! To bi vas razjezilo... Tudi vi ste, kolikor mi je znano, pošten človek. Predsednik komisije za sprejem skače in s tešavo prikriva razburjenje in kriči. — Toda, kdo si je upal svetovati, da mi podarite ne-kakšno vazo?! Vi ga pa veselo pomirjajte. — Oh, kako sem vesela, kako sem srečna, da sem se osebno pre-pričala o tem, da ste nepodkupljivi. Za rezultate sprejefnnih izpitov vam ni treba več skrbeti. Kakor sern vam že povedala, uspeh moje me-tode je stoodstoten. O vsem tem, kar se je z menoj zgodilo, sem napisala zgodbo, ki sem jo odnesla v uredništvo lista. — žal takih stvari ne tiskamo! Tako se ne bori proti podkupnini, — je dejal urednik. — Oprostite, torej zgodbe ne boste sprejeli. Nerodna stvar, da se je tako zgodilo. Končno, saj vem, povabiti bi vas morala v restavracijo na konjak in zgodba bi gotovo bila natisnjena, toda to je proti mojim načelom in tega ne pri-čakujte. — Kaaj? — To, kar ste slišali. — Malomarno sem vze-la rokopis in ga vtaknila v torbo. Odšla sem. Mislite, da je moja metoda zatajila? Kje pa? Drugi dan so klicali iz uredništva. — Baje imuste vi zgodbo' o zvezah. Ali je ne bi mogli nemudoma prinesti v redništvo? Prevod iz ruščine Bogo Heška GLOSA Student m umefnost V Ljubljani imamo Dramo, Opero, Filharmonijo; imamo pa tudi nekaj umetniških ansamblov, ki prepričljivo posegajo v naše kulturno življenje. Gle-de na veliko število študentov bi bilo zanimivo ve-deti, koliko izmed njih sodi med stalne obiskovalce koncertnih večerov, dramskih oziroma opernih pred-stav ter slikarskih razstav. Ne bi mogel reči, da povprečen študent ne zahaja v Dramo ali celo Opero; pač pa srečujem v Filharmoniji vedno iste obraze, razen če ni mogoče na sporedu večer zabav-ne glasbe. Lahko tudi trdim, da velika večina študentov še svoj živ dan ni bila npr. na simfoničnem koncertu. In to so naši bodoči inženirji, zdravniki, znanstve-niki in pedagogi. Da, res je. Tudi naši bodoči pe-dagogi, ki bodo čez nekaj let vzgajali našo mladi-no, navadno do umetnosti nimajo pravega odnosa. V srednji šoli dobi dijak zelo dober vpogled v tujo 4n domačo literarno umetnost. Dijak srednje šole ve malone vse o Prešernu. Cankarju, pa tudi o še živečih slovenskih pesnikih in pisateljih. Toda ka-ko malo ve prav istž dijak o slovenskih impresio-nistih, ali pa o slovenski glasbeni preteklosti, ki ni tako skromna, kakor bi z ozirom na to lahko mi-slil. Ali so umetniki kot Grohar, Jama, Jakopič Sternen ter Gallus, E. Adamič in še nekateri, res kaj manj prispevalz k slovenski kulturi. kot Simon Gregorčič, Jenko, Kosovel? Mislim in trdim: če bi imeli Francozi Groharja in Jakopiča, bi jih ne po-znali samo njihovi srednješolci, marveč ves svet! Srednješolec točno ve, kdo so pisatelji kot npr. Anton Ingolič, Tone Seliškar ali France Bevk; ma-lo pa jih ve, kakšen pomen imajo umetniki kot Marjan Kozina, L. M. škerjanc in napr. Božidar Jakac. Taka enostranska vzgoja povzroča, da je študent za poslušanje resne glasbe nepripravljen. Tako že a priori odklanja vso resno glasbo, in sicer zato, ker je ne razume. Radio predvaja zabavno, resno in jazz glasbo. In kaj posluša povprečen študent? Njegove najbolj priljubljene oddaje so tiste, v ka-terih dan za dnem posluša popevke in twist, zra-ven pa še »uživa« ob poslušanju reklame za Argo juho. Vem, da naša srednja šola posveča tudf nekaj ča-sa giasbeni in likovni vzgoji, vendar situacija ne bo boljša, dokler študij glasbene in likovne umet-nosti ne bo izenačen s študijem domače in svetovne književnosti. Pavel Mihelčič PRVI V NAVEZI Foto: Joco ŽnidafršiS » Brez Gostovanja. koncerti Prizor iz poljskega satirič-nega kabareta »Cytryna« 0 beograjskem kabaretu »Komarac« Spet se oglašamo z besedo o satiri. Na vabilo, ki smo ga pred tedni objavili na tem mestu, ni bilo nobenega odziva. Slo-venska satira se noče zbuditi. Ce ste po-slušali dobrohotna svarila prijateljev, si tudi še niste ogledali Male žehte v Me-stnem gledališču, za katero nekateri pra-vijo, da je satirični kabaret (menda ni-so nalili pravega kisa v to solato). Naša satira se še vedno omejuje na redke zakulisne vice, povedane na uho, da bi jih ne slišal kdo nezaželenih. če se pa slučajno kaj takega prikrade tudi na oder (temu se včasih pravi tudi komedija), pa so ljudje že zadržani in si tako na tihem pri sebi govore: »Madonca, ti si pa upa-jo...« Razumljivo, da to tudi satira še ni! Nikakor ne moremo reči, da nismo sa-mokritični. Samo nekaj je. Radi imamo v mislih besede, ki jih je že pred deset-letji napisal Radoje Domanovič: »Mi smo uz vladu.« Zdi se mi, da to ni ravno po-gum, če se zmeraj bojimo samo tega ,da bi satira obravnavala ravno nas. Ali ni-smo smešni že v tem? Ob nedavnem obisku v Beogradu sem se pogovarjal s Slobodanom Novakovi-čem, novtnarjem Mladosti in piscem tek-Stov za satiriičnl kabaret Komarac, ki je samo ena od sekcij mladinskega KUD »Ivo Lola Ribar«. Satirični kabaret Koma-rac je imel v desetih letih svojega ob-stoja več kot 60 predstav, ki sta jih pu-blika in kritika sprejeli z nepričakova-nim navdušenjem. Zelo lep sprejem je doživela njihova predstava tudi na lan-skem mednarodnem festivalu študentskih gledallšč v Zagrebu, na festivalu jugo-slovanskih amaterskih gledališč na Hva-ru, na festivalu v Beogradu pa so dobili celo prvo nagrado. Pri kabaretu sodelujejo sami mladi ljudje, študentje, dijaki, vajenci, mladi delavci. Precej velik, vendar enoten an-sambel. Gledališče se je do zdaj predsta-vilo z dvema programoma, zdaj pa pri-pravljajo tretjega. Program sestavljajo različne scene, ki so navadno na isto te-mo. Hotel sem zvedeti še čisto konkretno. Moj sobesednik se ni upiral. Vodilna te-ma (oeiroma naslov) programa, ki ga se-daj pripravljajo je — »Diogenes prvičmed Srbi«: Diogenes, ki je živel v sodu in je samo bral časopise ter gledal televizijo, se je odločil, da se napoti po svetu, da bi se prepričal, če je življenje res takšno, kakršnega je iz teh »virov informacij« poznal. Diogen je bil predstavnik cinične šole in vzgojen v stoičarskem duhu. Ko se ves razočaran vrne v svoje domovanje, izjavi, da so na svetu zmagali epikurejci in sofisti. Zoran Radimilovič, član beograjskega Savremenog pozorišta, je v pantonimni sceni prikazal življenje vojaka in z njo požel veliko uspeha. Druga scena je spet bila — prijateljska kritika. Pogosto se po-služujejo tako imenovanih anahroničnih tekstov, npr. na tezo:» zveza književnikov je najmasovnejša organizacija za pomoč« ali: ko nekoga iščeš na odboru SZDL, ni Stran 8 fiesar. Tedaj pa se »kandidat« oglasi: »Ali tovariš Tainta še ni telefoniral?« ... Tako je gledališče dobilo glavnega igralca. Kabaret Komarac je storil vse, da bi bil izviren, aktualen in da bi bil res sata-ričen. Vse to mu je v glavnem uspelo. Poguma jim ne zmanjka. Osvojili so že široko publiko, mladino in starejše, izo-bražence in neizotoražence. Njihove pred-stave so ob malce nenavadnem času — ob 2.22 uri v Ateljeju 212. Jože Prešeren tam nobenega, ko pa pogledaš skozi ok-no, vidiš, da vsi člani odbora odmetava-jo sneg — krčjjo organizaciji nove poti. V drugem programu, ki je sedaj na sporedu, razpišejo konkurs za glavnega igralca. Dolgo se nihče ne javi, končno pa le priteče nekdo in zakliče: »Slišal sem, da sem sprejet!« Pri gledališču samo ami-gavajo z rameni, saj ne vedo o njem ni- Funkcija filma in televizije V nekaj vrsticah se bomo dotaknili dveh instrumentov sedme umetnosti, nji-hovega tehničnega razvoja, umetr&ške pro-dukcije in trenutnega položaja filma in televizije. FUm je danes pomemben faktor kultur-nega življenja. Vendar pod tem atribu-tom vsakdanjosti navadno razumemo fi-nalni produkt tehnike in umetnosti. Film je kot sedma umetnost relativno mlade-ga datuma in je še vedno v svojem iska-nfu. Tukaj ne n&slim na umetniške avan-ture (te so v vsaki epohi kulturne nad-stavbej ampak predvsem na iskanje no-vih možnosti snemanja, principa tehnike in montaže, reprodukcije slike in tona, kajti to sta dva osnovna elementa, brez katerih si filma ne moremo zamisliti. Pravsaprav sta ta dva elementa, okostje in meso, skozh katera žarči ta umetnost. In vendar je film, gledan iz sodobne perspektive, doživel paradoks. Danes se vse pogosteje in glasneje govori o inte-graciji, začenši od naših komun in okra-jev, pa do abstraktnega slikarstva. Teži se k internacionalizmu, s pomočjo kate-rega bi izbrhsali meje na zemlji in meje časa. To dosegamo s pomočjo odličnih komunikacij in — kakor se temu pravi s filmskim jezikom — z željo za lastno ekspanzijo, kakor tudi z željo po novih spoznanjih o drugih. To, kar je bilo do včeraj nacionalno, bo danes ali jutri ob-stajalo z atfibutom inter. Film je bil na svojem prvcm koraku internacionalen. Takrat, ko ni znal g o -v or i t i. Detinstvo Jilma se imenuje ne-mi film in ta je, čeprav negotov na svo-ji poti, opravil pionirsko delo integracije, tega, kar danes dela celotna umetnost. Njegove hzrazne zmožnosti so bile manjše kot pri njegovem potomcu, zvočnem fil-mu, ki se je rodil z namenom, da nam odkrije novo izrazno in umetniško boga-stvo. Tako je sedma umetnost dobila no-vo dimenzijo, ton (če rečemo tehnič-no) v umetniškem pomenu pa — globi-no (posebno s stereofonskim zvokom v zadnjem času) in ton je postal eden od »dramaturških elementov.« Za ustvaritev filma ni važna samo \gra, ki je sicer v umetniškem igranem filmu neobhodna. Poleg igranih filmov imamo tudi dokumentarne, reklamne itd., katerih poanta je odvisna od tehnične baze fvsekakor je tu še vprašanje inven-dje režiserja in snemalcev), toda tukaj je vatna lepota slike in reprodukcije to-na. Zakaj je sedma umetnost najmlajša umetnost? Da bi dobili odgovor, postatfi-mo novo vprašanje: kaj je omogočilo njen pojav? Filmska tehnika je sinteza mnogih dejavnosti, začenši od precizne mehanike pa do najsodobnejše elektroni-ke (filmi z magnetnim zapisom tona in magnetnim zapisom slike). Dolgo je bilo treba čakati, da se je pojavil film. Lahko rečemo, da je bila komora prvi korak na tej poti. Potem je bilo treba iznajti fo-tografijo in izpopolniti fotografskri aparat, s fotografskih plošč preiti na filmski trak, spoznati njegovo tehnično obdelavo itd. S pojavom zvočnega filma so se poja-vili novi problemi, med katerimi so pre-vod Itd. Televizija je najnovejšega datuma in to je, kot sem omenil, drugi instrument sedme umetnosti. Njena tehnika je zelo komplicirana in do neke mere bi lahko dejali, da je to sinteza filma in radijske tehnike, ker bazira na dveh isihh elemen-tih: sliki in tonu, samo da je tukaj pre-nos in reprodukcija tona na principu ra-dia. Danes se mnogi govori o filmu in tele-viziji, toda mnogokrat se ve zelo malo ali celo rhč, o snemanju filma in vseh peripetijah, s katerimi se srečujejo umet-niki in tehniki. Mislim, da imam prav, kajti neka anketa, ki so jo izvršili med dijaki \n študenti, je pokazala absolutno nezadostno znanje filmske in televizijske kulture med našo mladino. Eno je pozna-ti imena filmskih zvezdnikov, drugo pa poznati filmsko kamero, tehniko in prin-cipe snemanja in možnosti, s kateAmi filmski umelnik poantira in fascinira. Ratibor Jonovič SMO KAJ ViDEU NA TV Razvoj televizijc je posegel v javno kul-turno življenje našega časa in napak bi bilo, če bi današnjemu, ceprav eksperi-mentalnemu jugoslovanskemu TV progra-mu, oporekali določeno kulturno poslan-stvo. LJUBLJANSKl TV STUDIO nam je pred dnevi posredoval izvirno televizijsko dramo dr. Bratka Krefta: Umrl je pesnik. Vključen v jugoslovansko televizijsko mre-žo, je ljubljanski TV studio posredoval dramo o Prešernu širokemu krogu TV gledalcev v Jugoslaviji, peripetije pesni-kovih zadnjih dni in agonijo konca nekega človeka. Morda smo Slovenci ob tej dra-mi o osebnosti Franceta Prešerna manj zadovoljni kot gledalci iz ostalih repub-lik — ker smo pač razumeli tekst, ki ga je avtor TV drame priredil po svojem filmskem scenariju o Prešernu. Preše-ren, ki se je pojavil na televizijskem za-slonu, je nespretna kombinacija človeka romantičnih ekscesov in realističnih spoz-nanj, nemočen spričo svojega odnosa do Ane in svojih otrok, jedek v pogovoru o družbi, v kateri mora živeti in čuden v agoniji smrti. Skratka: nezaokrožena pri-redba nekega scenarija, ki ne učinkuje. EKRAN NA EKRANU: Zagrebški TV studio nam redno posreduje oddaje Ek-ran na ekranu, oddaje o filmu, filmskih delavcih, nekaka jugoslovanska filmska tribuna, kjer gledalec zve za tekoče film-ske dogodke doma in po svetu, se sezna-ni s filmi, ki jih pri nas snemajo in tisti-mi, ki so jih naša distribucijska podjetja odkupila. Oddaja sodi med zanimivejše v jugoslovanskem TV programu, odlikuje pa se po sproščenosti interpretiranja in spretni montaži. Posebna zanimivost oddaje je spretna kombinacija in morda celo poudarek na filmski glasbi in njenem odnosu do vsebi-ne filma. Področje, ki je širokemu krogu obiskovalcev filmskih predstav manj zna-no. Peter Breščak jroblemi, revija za kulturo in druž-bena vprašanja, ki jo izdajata CK LMS in univerzitethi odbor ZŠJ v Ljubljani, se je v dosedanjih petfh števil-kah predstavila javnosti z raznolikim vse-binskim razponom in si utrla pot med dvema revijama, Sodobnostjo in Perspek-tivami. Na straneh dosedanjih številk, ki jih je javnost v začetku sprejemala s skepso, je čutiti gredvsem resnično spon-tano prizadevanje uredništva revije, da bi osvetlilo določene poglede na Jiteraturo in čas, v katerem živimo, s specifičnimi pogledi mladih ustvarjalcev; predvsem se to opazi v kritično-esejističnem delu revi-je, medtem ko je literarna stran nekako odmaknjena, potisnjena na stran, čeprav vedno na prvi strani v reviji. Peta številka Problemov prinaša v li-rarnem delu prvi del Avtomobilov Matja-ža Kmecla (nagrajenih na natečaju za ra-dijsko igro 62). Pisec je v tem delu posre-čeno podal »avtomobilista« v konveksnem ogledalu. V proznem delu objavlja Jože Snoj novelo Mojster za smrt, Bojan Pisk in Svetlana Makarovič pa sta prispevala pesmi. Med prevodi tokrat najdemo Paula Bertolda Brechta Sojenje Lukulla. S to številko se zaključuje serija prispevkov o vlogi kritike v kulturnem življenju (Niko Grafenauer: Kritika in njen predmet, Branko Šomen: Na rob filmskemu obve-ščanju, Breda Pogorelec: Vprašanje siste-matične kritike jezika, Franci Prajs: Film-ska kritika pri nas, Janez Pirnat: Likov-na umetnost in kritika in Zaključna bese-da, sinteza ozirotna kratek izbor vidnej-ših misli v seriji dosedanjih prispevkov o vlogi kritike v kulturnem življenju). V tej številki sodelujejo še: Vladimir Kavčič: Nekkoriščene možnosti, Dr. Mi-roslav šicel: Nekateri problemi sodobne hrvatske književnosti, Bogdan Kavčič: Ne-kateri faktorji, ki vplivajo na udeležbo in mnenje mladine o sestankih, Januša Bi-zant-Babič: Učenci v obrti ocenjujejo svo-je učne mojstre. Dr. Boris Paternu odgo-varja na Tauferjev bolestni pamflet Vse za vero, dom, cesarja, ki ga je le-ta obja-vil v Perspektivah, dr. Franc Zadravec pa odgovarja Janezu Jerovšku. Likovno prilogo je tokrat prispeval Albin Lugarič. P. B. (B| ¦ v ¦ ¦ ¦¦ .1 NdJ ZIVI Sdllid!/ PROBLEMI NASEUE VAS VABI NA PLES :** J»LEŠITE, NOCOJ IGRAJO 99 SHADOVVS 66 V naši glasbeni rubriki je bil doslej predstavljen le edejn orkester (Gombo). V tej številki nadaljujemo s predstav-ljanjem žtudentskih zabavnih in jazz orkestrov ter z okoljem, v katerem igrajo. Danes berite o »Shadowsih«, ki so stalni gostje v Študentskem naselju in so si že v kratkem času pridobili precej pristašev. Včasih u&tvari saksofon z ritmično zased- bo mnofo prijetnejSe vzduije kot ves orkester. Obiskal sem Študentsko naselje v so-boto zvečer. Ni mi žal, kajti slišal in videl sem marsikaj prijetnega. Dvorana prostorna, med plesom svetijo raznobarv-ni reflektorji, ki dajejo veličasten videz. Pari se vrtijo po betonskih tieh v najrazlič-nejših ritmih. Valček, twist in morda že bossa nova. Glasba, plesalci so z orke-strom zelo zadovoljni. Zakaj pa ne bi bi-li? Saj imajo na programu najnovejše skladbe, pevec Pero Dimitrijevič pa poje res priljubljene popevke. Dolžnost mi je, da vam predstavim orkester: Klavirist je študent arhitekture Jeglič Tomaž, bas igra Rozman Miro, študent višje pedagoške šole, kitarist Haulina Pe-ter je študent ekonomije in bobnar Ker-stnik Aleš tudi ekonomist. Pihalno sekcijo sestavljajo: alt saks. igra Doblekar Jože, pozavno Godec Mar-jan. Obadva delata pri »Iskri«. Klarinetist Pestotnik Mitja je študent ekonomije, trobentar Tihelj Rado — vodja orkestra — študira živilsko tehnologijo. »Sence« niso »Sence« Moje prvo vprašanje se je nanašalo na naziv »Shadows«. Angleški »Shadows« sestavljajo predvsem kitare, tudi melodič-no linijo vodi kitara, a tu najdem orkester z istim imenom, v dixiland sestavu. Fant-je so mi kaj hitro razložili, zakaj taka razlika. Igrajo skupaj že več kot tri leta, in takffkt ,angleSke,,»SKice«s še jnso bile tako znane, čeprav se je za ime že vede-lo. Pri sestavljanju orkestra jim je naj-bolj ugajalo ime »Sence« in so ga povzeli. Težave? Oh, imajo težave, predvsem s prostorom za vajo. Trenufcno vadijo v in-ternatu STŠ, kjer tudi igrajo na plesih. Izvedel sem tudi, da se navdušujejo za moderen jazz, vendar, kakor saml pravi-jo, ga ne znajo. Poisakušpjo. To je menda takrat, ko traja skladba deset minut in ima bobnar ogromno število taktov sola. Aranžmage piše Jeglič Tocnaž, ali jlh Dvomim, da bi uganili naslov »Šence«, če fantov ne bi poznali že od prej. — Z leve proti desni: Tomaž Jeglič, Peter Haulina, Miro Rozman, Aleš Kerstnik, Marjan Godec, Rado Tihelj, Mitja Pcstotnik in Jože Doblekar. prepisujejo, kakor večina glasbenikov, iz gramofonskih plošč. Potrebo po jazz klubu Zopet sem bil priča pogovora o nelojal-ni konkurenci med orkestri. Fantje so iz-razili željo in nujno potrebo po jazz klubu, ki bi lahko paskrbel prostor za vaje, obenem pa preko strokovne komi-sije ocenil orkestre, jih razvrstil po ja-kosfcni lastvici in določil ceno za igranje na plesu ali kje drugje. Vsekakor bi bi-la ta poteza izredno koristna, preprečila bi marsikatero pikro besedo, na račun enega ali drugega orkestra. Zgodba o vlaku Malce nenavaden mednaslov. Vendar zgodbica, ki so mi jo fantje zaupali, sodi, da jo izveste tudi vi. Orkester »Shadows« je igral na plesni prireditvi v Rogaški Slatini. Odhod vlaika je bil pet minut pred četrto, vendai je že v navadi, da mi smrt-niki zamenjamo pet minut pred s pet minut po uri. No, in ker glasbeniki niso nobene izjeme, se jim je pripetilo isto. Trdno prepričani so končali z igranjem, po njihovem mnenju deset minut pred odhodom vlaka, a v resnici na točen čas odhoda. K sreči je vodila cesta na posta-jp čez železniško progo, tafco da so s svo-jim mahanjem na pfogi ustavili vlak, strojevodja pa jih je, kot njihov stari zna-nec, z veseljem sprejel v vlak. Edino, kar se to pot ni najboljše končalo, je bila nova obleka pianista, ki jo je z mahanjem raztrgal, in polomljen bas, ki ga je nosil, žal tudi pianist. Nojkvolitetne]Sf twl$t Glasbeniki menijo, da se pleše najbo-ljši twist v Ljubljani prav v študentskem na-selju. 2elijo si, da bi organizatorji ugla- siii klavir, ki je po njihovem mnenju ne-mogoč. Pogovor se je končal s ponovitvi-jo njihove želje po jazz klubuv a jaz sem jim zaželei, da se jim ta želja čim hitreje izpolni. Pogovor se je končal, vendar se ni kon-čal ples. Prepričati sem se hotel, če se res pleše najboljši twist v Ljubljani prav tukaj. Nesreča z očali Podal sem se na obhodu po plesišču. To je karakteristično za fante, ki so brez dekleta. Razlika med njimi in menoj je bila v tem, da sem jaz na plesišču lskal zanimivih dogodkov, medtem ko so se oni ozirali po stolih, ki so čakali brez deklet. V snopih raznobarvnih žarkO7, ki so prihajali iz refiekjtorjev — ti so ustva-rili pravo mavrico barv — sem prav tež-ko ločil plesalce, razdeljene na pare. Ne-kateri so skakali okoli svoje osi in okoli dekleta, z rokami mahali po zraku, drugi so se tem previdno umikali in i&kali svoj prostor »na soncu«. Vdajali so se senti-mentalnim oboufckom, se z licem ob li-cu premikall v isti smeri, zrli v neznano in mislili. Nekateri na štipendije, nekate-ri na izpite in nekateri celo na svoj na-sprotni spol. Nekje v moji bližini je »twistal« štu-dent, oprernljen s »super rifle«, slovitimi hlačami z divjega zapada. Imel je še športen suknjič in očala. Sledntja so mu delala med plesom velike preglavice. Ni bilo obrata, ko mu ne bi zdnknila očala na konec nosu. Seveda je s tem izgubtl pregled nad svojo okolico in tako postal sopartner pri plesu svajega soseda. Nje-gcrva partnerica, ki očividno ni biia sezna-na z vsemd figuraini tega plesa, je ob strani mimo čakala, kdaj bo partner po-svetil svoj ples njej in ga delil z njo. Ivo Strakl fiU: Eleozor Lipfky Tiger v noči »Kako ji je že bilo ime?« Pant je povesil oči. »Mislim, da Eminalou. Nekaj takega,« je dejal nevoljno. »Ampak bila ye prijetno dekle.« »Kaj pa dela?« »Dela v nekem kozmetičnera salonu. Mislim, da je manekirka. Kakorkoli že, pričel sem misliti na moj denar in s kakšno pravico mi ga je Choatey vzel. Opazoval setn ga, kako se je še naprej nalival s pivom, in premišljal, kako bi skrivaj zmaknil svojo denamico.« »Ali si imel revolver?« »Jaz?« Fantov glas je prešel v falset. »Nikdar v svojem življenju nisem imel pištole! Kakšen nož že, od časa do časa, tako za obrambo. Ampak pišto-lo? Pojma nimam o kakini pištoli! Ne, gospod! Ta Choatejr je imel pištolo, pa ne jaz! Zakaj tako go-vorite?« Odvetnik se je zbegano naamehnil in si s sliliko novim papirjem obrisal očala. »Preidl na streljanje.« »Ni dosti reči, «je rekel fant. »Segeil sem proti žepu, nakar je on segeJ po piStoli. Ruvala sva se in sprožila se je. Marda je tudi tisti Slope imel plšto- lo. Bilo je prece\j zznede Jn če vam po pravici po-vem, nift ne vem nateračno, lcako da se je sprožila, samo — basn! Kot bi me zadela cela tona opek. Stail seon tam 3n prosil pomodi tetr slišal krik goape Hfl-legas ,Choatey je mrtev.' Potern me je pitičela zmer-jati.« »Kaj ti je reikla?« »Ne morem vam povedati, gospod. Nekaij o moji materi. Rad spošfeujetn ljudi in všeč nni je, če tudi oni mene in moje.« »Zelo lepo«, je degal odvefcnik. »Potem je nekdo zavpdl: .Zvaiimo krivdo na tega poba, če ne, bcono vsd imeli posla s sodnijo.'« >;Kdo je to rekel?« Pant se je oprezno dotaknU bele suhe obveze na levem očesu. »Ne vean. Takrat satn bil ob to oko in jasno, da me je bolelo. Nič nisem spraševai po ime-nih. Nisem mogei verjeti. To je sploh nekaj takega, česar nitodar ne moreš verjeta. Toda dogaja se in tako se je primerilo tudi meni. Taiko je biio, zabo-ga. Padel setn v past in oropali so me, zdaj pa va-liljo krivdo name. To ni pravično, gospod. Iz mene s~i napravili kriminalca, tx>da jaz sem delovni člo-vek. Lahiko vprašate kogarikoli, vprašaijite mojega šefa.« Zazrla sta se drag v drugega. Zadaj za zastori sta zaslišala žvenket pladnjev iin zaibavanje sestra z boinimi kaznjenci. Phiilips je trenil, ko je pramen sonca skoai okno z rešebkami dosegel njegove oči. »Eddie?« »Ja, gospod?« »Ali hočeš pomagati samemu sebi?« Fant je resno prifcimal. »še dosti življenja imam pred seboj, gospod Philllips. Povegte mi, kaj naj storkn.« »To je biia dobra zgodba, Eddie.« Odvetnik je za hip postal, otresel cigaretai pepel za radiator in vedro nadaljjevail: »Ena najbolijžih, kar sem jih sploh slišal.« »Ali res, gospod?« Ob tej pofrvali se je zadovodfl-no zarežal. Nasmeh mu je zamrl ,ko je odvetnik nadaljevaJ: »Samo eno napako itna.« »Ja?« »Le nekaj si pozabil.« »No, kaij?« »Priče, Edidie!« FMUips je o&tajoče dvignil prst. oPriče! Več kot ducat ljudi je Tidelo v»o s*v*r.xisko goro prišlo le 8, od tega pa tudi 7 na cilj. 1. Marinko Majda — medicdna 2,32.1 2. Pogačnik Alenka — pravo 2.35.8 3. Kovačič Mihaela — VSTK 2.37.4 4. Ledinek Alenka — medicina 3.00.7 5. Rode Ana — FNT 3.44.8 6. SegaUa Melita — VŠTK 4.06.0 7. Darjan Eva — medioina 4.46.5 Tekmovanje se je pričelo ob 12. uri in je bilo končano v slabih dveh urah. Slu-šatelji visoke šole za teleano kulturo ia Ljubljane, ki so bili na smučarskem tečaju v Kranjsfci gori, so opravljaili po sle časomerilcev in tudd starterjev. Proti pričajkavanju so zaupano jim nalogo do-kaij slabo apTavM, saj je našemu dopds-niku uspelo dobita rezulitate (in še to ne-popobie) šele tdk pred zaMjučkom re* dakoije Trifbune, tekmovanije pa je biflo že v eoboto. Jugoslavija prireditelj desete študentovske šahovske olimpijade Od 5.-25. julija letos bodo v našem čr-nogorskem turističnem mestecu Budvi igrali najboljši šahisti — študentje sveta. ¦ že dosedaj je prireditelj 10. jubilejnih študentskih šahovskih olimpijskih iger prejel prijave od več kot 25 držav. Vseka-kor bo udeležba večja, kot je bMa na zad-njih študentskih olimpijskih igrah, kjer je sodelovalo 23 državnih študentskih ša-hovskih reprezentanc. Pokrovitelj tega ve-likega tekmovanja, katerega glavni akter bodo bele in črne šahovske figure, bo Zveza študentov Jugoslavije in šahovska zveza Jugoslavije. Vsekakor je odločitev FIDE, da se Ju-goslaviji dodeli organizacija študentske ša-hovske olimpiade lepo priznanje štu-denski zvezi Jugoslavije, kar dokazuje, da le-ta uživa v svetu velik ugled. Ker bodo med udeleženci velemojstri, mednarodni mojstri in mojstri, ki so dru-gače člani svojih drž. reprezentanc, ne bo študentska šahovska olimpiada prav nič zaostajala za ostalimi velikimi mednarod-nimi šahovskimi tekmovanji. Nesporen favorit za prvo mesto; ekipa SZ, bo imela največ težav nedvomno z re-prezentanco naše dršave, ter reprezentan-co ZDA. Vse tri reprezentance bodo imele v svojih moštvih najbolj znane šahiste na svetu. Tako bo za sovjetsko študentsko reprezentanco igral velemojster SpasM, za jugoslovansko naš novi velemojster, mno-go obetajoči Bruno Parma, v ekipi ZDA Fischer, (edini mlajši velemojster na sve^ tu od Parme) itd. Tudi ekipe Romunije, Madsarske in čehoslovaške bodo imele zelo dobro sestavljena moštva, ki utegnejo pripraviti kako presenečenje. Jugoslavija je na zadnfih dveh študentskih šahovskih olimpiadah (lani v Marianskih laznih na češkem in l. 1955 v Lyonu), dosegla dru-go mesto in s tem osvojila srebrno medal-jo. Tudi letos ji ta nikakor ne bi smela uiti. če gledamo realno, ima moštvo sov-jetskih študentov največ možnosti za os-vojitev najvišjega prtznanja — zlate me-dalje. Zvezni kapetan, Nikola Karaklajič, bo sestavil naše moštvo verjetno takole: na prvi in drugi deski bosta igrala Parma in Minič, za tretjo in četrto desko pa ima na razpolago sledeče mnogo obetajoče mlade jugoslovanske šahiste: Maroviča, Velimiroifiča, Nemeta in čiriča. Vseka-kor bo treba določiti ekipo pravočasno in nato našim predstavnikom omogočiti te-meljite priprave za študentsko šahovsko olimpiado, kajti le tako bomo lahko US' pešno obranili drugo mesto pred najbolj-šimi šahisfi. — študenti na svetu. Vsekakor bodo v Budvi julija meseca letos potekale za mizami z črnobelimi polji ogorčene borbe, ki bodo vredne ogleda in katerih glavni akterji se bodo morali poleg z figurami, časom in drugi-nk stvarmi, ki spadajo k šahovski igri, boriti tudi z vročino, ki tedaj ne bo ravno prijetna. T. Z. Lahko trdimo, da je bila lanskoletna organizaoiija istega tekmovanja boljša. Vsekakor bo treba slična tekmovanja v bodoče pripraviti in organizirati bolj skrtKno. čefprav uradni rezultati moštvenega tekmovanja še niso znani, lahko povemo, da je med študentd zmagalo mo&bvo VSTK v postavi: Robas, Mlafkar, Obšte-ter. Pri študentkah pa je imela najbolj« še tekmovalke meddcinska fakulteta: Ma-rinko, Ledinek, Darjan. če pogledamo malo prvenstvo sloven-skilh srednjih šoi, ki je bilo prav tako minulo soboto na Pohorju, lahko rečemo, da je bilo na tem tekmovanju precej več tekmovalcev in tekmovalik. Znano je, da je med ljubljanskimi študenti smu-čanje priljubLjena športna panoga. Zakaj se je torej mimilega prvenstva udeležito tako mato študentov in študesrtk? Odgovor na to nam bi mogoee dala lahko ZŠŠO ali pa kdo drug. Vseka-kor je snvučamje, vsaj pri nas v Slove-niji, tako razširjena športna ddsoiplina, da je bila tako maloštevilna udeležba vsekakor neraziunljiva. Preostane nam eddno še upanje, da bo na prihodnjem študentskem smučar-skem prvenstvu udeležba številnejša. To pa bomo videli čez leto dni. Naibržšenevesteda... ... se zmagovalci v posameznih smučarskib disciplinah zadnjega svetovnega prvenstva v Chamonyju ne morejo ponašati z naslovora »svetovni prvak« . šele maja me-seca bo namreč v Atenah zasedal kongres FIS (Federation Internati-onal de Ski), ki bo končno odločil o tem, ali bodo Karl Schranz, Ma-rianne Jahn in drugi zmagovalci postali tudi uradno svetovni prvaki, ali ne. Kot je znano, je mednarodna smučarska zveza tekmovanje v Chamonyju razveljavila, kajti fran-coske oblasti niso hotele izdati vstopnih viz vzhodnonemškim smu-čarskim tekmovalcem. ... je nogometna zveza Anglije poslala vsem društvom prve lige načrt za ogrevanje nogometnih ig-rišč. Tako se nameravajo v bodoče izogniti odložitvam tekem zaradi slabega vremena pozimi. V zim-skih mesecih so nogometna igrišča v Angliji namreč večkrat v neupo-rabnem stanju. Vendar trenutno še iščejo način »pertektnega ogrevanja igrišč«. Prvi poizkus v Liverpoolu (pred mesecem dni) se ni posrečil, kajti sistem cevi, ki odvajajo vodo pod zemljo, ni deloval, kakor so to predvidevali. ... si najboljši avstralski pla-valci, ki sodijo obenem tudi med najboljše plavalce na svetu, pred tekmovanji brijejo kocine z nog in rok, češ, da so tako hitrejši v vodi in da pridobijo na 100 m s tem eno do dve desetinki sekunde. Od vas, dragi bralci, je odvisno, ali boste to verjeli ali pa vzeli kot novinar-sko raco. T. Z. 1% poipreiekie navinarske prakse ME TA MOR FO ZE Nenavadno se je spremenil Martin Vrvica. če začnemo pri njegovem imenu, že takoj na-letimo na spremembo, ob ka-teri se zamislimo. Preimenoval se je v Marta Žnorco. Mart Žnorca je državljan sedemnaj-stih let. Zunanji znaki: prsni adtis zaradi prevelike obde-tave tobaka - nečitljiv. Oči: krvavo zelene. Roke: zelo raz-vite. Glava: manj rnzvita. Črna bundaf črna očala, črn šal, črn madež pcd levem očesom. Ker smo ga doslej poznali pod imenom Martin Vrvica, smo ga povprašali, zakaj se je preimenoval v Marta Žnorco. Pogovor smo verodostojno za-beležili. Ob petih popoldne. Mart Žnorca sedi pred nami v fote-Iju, ncge ima prekrižane. Več-krat vstane in tudi takrat ima noge prekrižane. Od twista. »Veseli nas, tovariš Martin Vrvica, vul-go Mart Žnorca, da vas lahko pozdravimo v svoji sredi. Kot veste, delamo neke wste anketo, ki sestoji iz raznih vprašanj. Ho-čemo namreč z vseh strani osvetliti pro-bleme in želje današnjega bralca sodobne popularne literature. .« »Dej, zatvor' no kapijo! Kaj bi pa rad?« »Cigareto morda?« »Hvala. Ne kadim več, sine. Zdeg je u mod' čikanje. Bodj deleč lahko pluneš.« Ker smo se ob tem spogledaii, je veo> jetno zasumil, da mu ne verjamemo. Po-gledal je naokoli in pogled mu je obstal na steni, kjer je visela parola NE PLUVAJ NA TLA — Zamižal je z levism očesom in že je orko P na paroli prekrila tobaikova brozga, ki jo je spretno izstrelil iz ust. »Yes,« je samozadovoljno zagoded. »Oetr-ti zadetek danes.« »Če dovolite,« smo ga prekinili, »bi gle-de na to, da nimamo veliko časa, začeli z vprašanji. Kot prvo vprašanje vam po-stavimo tole: Kakšno je vaše gledanje na kuilturo?« Zamislil se je. Rahlo nestrpni smo pri-pravljaE beležnice in v zadregi, da ga ne bi niotili, ogledovali konice naših ošiljenih svinčniikav »Ja, ali bdste objavili tudi moj fotaš?« je po dolgem razmišljamju vprašaL ' »Da,« je nekdo pohitel. Ta sd je upal oto-Ijubiti. čez nekaj dni sluabeno odpotuje v inozemstvo. -• • . .• . . Motto: Povej mi, kaj bereš in povedal ti bcm, kdo si. (Iz zakladnice starih slovanskih pregovcirov pod rubriko: Kako užalim nepismene). »O. K. Moje gledišče na kulturo je ta-ko: živ-žic pa boks. To je šport, to je fizkultura.« »Mislili smo na kulturo-no, literaturo ...« »O. K. šefe, zakaj pa odmah ne pisneš, kaj hočeš? Kar se tiče literature, ta mo-ram povedati, da nisem na tekočem. Vče-raj zvečer je bil zunaj naprodaj KRALJ CRNIH MOCVARA in ga še nisem pre-bral. Imel sem delo. Delam, veliko delam, kaj hočeš.« »Kaj pa delate?« »Berem zahtevno psihološko literaturo. Že dva čkn delam na romanu UBICA SE PSIHOLOŠKI IZVUKAO.« »Domačih knjig ne berete?« »Naša izdajateljska podjebja izdajajo prepočasi. Pa slaba izbira je. Jaz sem za akcijske romane. Iz urednišikiih odborov bi billo fcreba zapoditi književniike in posta-viti namesto njih....« »Koga?« »No, tudi jaz bi bil dober.« »Še nefcaj vprašanj nam je ostalo: vaš najgloblji doživljaj?« »Ko so mi abjavili zgodbo Jaz sem pre-rešetal belega Tomija. Objavil sem jo pod imenom Mart Mek žnurca.« Potem nd več odgovarjal. Neikaj časa je gestiifculiral z rokami, venjetno se je spo-minjal vsebine svoje zgodibice, potem pa je vstal. Spoštljivo smo se rou umakniili. Hodil je počasi, majaje se pol v desno in noge je imel prekrižane v X kot pri ro-manih X-100. Spogledali smo se. Uredniik je zmajal z glavo in rekel: Beležnice proč, material ni za objavo. Sedaj pa na delo! V dveh urah hočem imeti tri članke na temo: Na-ša mladina bere Shakespearja, Tolstoja in Krležo ... no, pa še katerega. Poudarite, da se naša mladina ne zanima za kritni-naike, da jih tako retkoč bookotdra ... No, dajmo, dajmo, saj smo vendar časopis, ali ne?« • Petrar Breščak SLAB DAN TOVARISA PRILOŽNOSTNEGA Sem priložnostni pisatelj. Lahka stvar, boste dejali. Vendar pa ni tako: kajti delo priložnostnega pisatelja je težje kot na primer delo poklicnega preizkuševalca jabolk. Poklicni pfeizku-ševalec jabolk ima na razpolago kakih dvajset vrst sedežev in mu ni treba kupovati kalodonta. V sebi ima nič koliko vitaminov in prijatelji mu db srečanjih pravijo, da je zdrav kot ja-bolko. Priložnostni pisatelj pa je garač. Dela po naročilu, samoinicaitiva je iz-ključena. Zjutraj ob sedmih pride v službo. Zmučen je, še bi spal, kajti do treh zjutraj je pisal slavnostni govor za občni zbor Društva za vrnitev k na-ravi. Zabrni telefon. »Halo, tam priložnostni? Tukaj dru-štvo šoferjev-abstinentov. Da, republi-ško društvo. Dobili smo dva nova člana in tako se je naše članstvo povzpelo na trinajst udov. Rabimo govor o kvar-nem vplivu alkohola, o tem, kako šo-ferjeve oči ob uživanju alkohola »ablen-dajo«, saj razumete. Da, da. Do opoldne bi prosil... Hvala, tovariš priložnost-ni« Potem telefonirata urednika časopi-sov »Mi smo za« in »Opoldanski vesnik«, ki hočeta imeti uvodnik, pionirski od-red »čebelica« hoče imeti govor pri sprejetju najmlajših članov v organi-zacijo, pa še: Pogrebni zavod »Truga«, konkurenčno podjetje »Krsta«, Društvo za vzrejo domačih živali in Društvo za umno rejo kuncev, Združenje izumite-Ijev fakultetnih programov in organi-zacija »Naredi si sam«. Dopoldne mineva v delu. Pisalni stroj brni, včasih se od hitrega pisanja vname papir in klicati je treba gasilce. Ob enajstih začnejo priJiajati kurirji in odnašajo kuverte s priložnostimi go-vori. Ob dvanajstih znova zazvoni telefon. Glas je oster in bati se je, da bo pre-žagal slušalko. »Halo, tukaj pionirska organiz&cija. Pri telefonu Ta Pa Ta.« »Ste Kitajec?« mi uide iz novinarske radovednosti. »Vam bom že dal. Veste, jaz iraam zveze! Za sprejem naših malčkov v or-ganizacijo .čebelica* ste nam poslali go-vor o škodljivosti alkohola, o tem, naj nikar ne pijančujejo. In ta govor je bil, ker smo vam zaupali, prebran. Končali ste s parolo ,SMRT ALKOHOLU!' in malčki so zmedeni zaploskdli...« Obupan vržem telefon. Zamenjal sem kuverte z govori. Oglasi se še Društvo šoferjev-absti-nentov. Predsednik društva mi po tele-fonu sarkastično, z otroškim glasom bere govor, namenjen pionirjem. Združenje izumiteljev fakulteinih programov se pritožuje, da nima ni-kakršne zveze z Društvom za umno rejo kuncev. In tako naprej. Slab dan, tovariš priložnostni, si re-čem in se v zadregi popraskam po peti čevlja. Pogledam na uro. Stoji. Potem jo potresem, jo stisnem k ušesu, da za-slišim tiktakanje in znova pogledam nanjo. Pol treh je. Iz predala za indigo papir vzamem belo srajco (v novinar-skem poklicu mora biti vse pri roki) in se preoblečem. Na izpit moram. Tu-di izpiti so področje tovariša priložnost-nega. In če vam to povem, potem mU slim, da ne dvomite več, da je moj poklic lažji kot poklic poklicnega pre-izkuševalca jabolk. Izpitne mrzlice nimam nikoli. Imam le to slabost, da se ponamdi vsedem v zadnjo klop in tam napišem pismeno nalogo. Kajti večkrat hodim na izpit in ni priporočljivo, da bi sedel v prvih klopeh, kajti potem bi me opazili in morda bi bilo nerodno. Za določen izpit iz ... logije sem ekspert. Doslej sem ga delal že dva-najstkrat. Namesto drugih seveda. Ven-dar to ni manifestacija v okviru pu-stovanja in maškerad, marveč resna, tehtna in zahtevna stvar. Znajti se mo-raš brezhibno, sicer je po tebi! Vsedem se torej v zgoraj dvakral omenjeno zadnjo klop ter v dvanajstih minutah in treh sekundah (nov osebni rekord) oddam nalogo. Predsednik komisije ki nadzoruje delo v dvorani, kjer pišemo, me pozor-no pogleda. »Danes ste pa hitri,« pravi. V grlu začutim, da mi nekaj močno utriplje. »Pa saj ste že zadnjič naredili izpit,« mi pravi. »Zakaj šte šli še enkrat?« »Kar tako, iz veselja.« »Kako pa se pišete?« »Mirnodolčan.« »Zadnjič ste bili Zavrtilj.« Gledava se. On pa mi nenadoma za-čne naštevati moje primike oziroma priimke tistih, namesto katerih sem de-lal izpit. Potem sem se znašel. »Kaj bi komplicirali,« sem mu re-kel. »Saj me ni treba klicati s toliko imeni. Recite mi kar tovariš Priložnost-ni.« In skočil sem skozi vrata, kajti stal sem poleg njih in izkoristil pri-ložnost. Tak je moj poklic. Kajti sem priloz-nostni pisatelj. Znand mi pravijo »to-variš Priložnostni«, prijatelji pa kur »Priložnostni«. JOAHIM BOLJE IŠTA NEGO NIŠTA: Tako je tnenil referent za idejno-vzgojno delo štu-dentov na višji pedagoški šoli. Napisal je majhno poročilo na majhnem papirju (20,8X11,7 cm). ŠE ENA IZ NASELJA: Opazili smo, da so se kolegi iz Tribune vrnili zaba-vat med študentske vrste. Pa se ja ni spremenil nivo in videz zabav le-teh, ali pa so se spremenili časi in ljudje z njimi? KJER SE PREPIRATA DVA, TRETJI DOBICKA — NIMA: So se sporekli na-ši predavatelji, pa kar pred najširšo jav-nostjo v časopisju. Naj bo predavatelj tak ali tak, matematika ne bo zaradi tega za nas, študentske pare, nič lažja. Lahko bi bili lažji le izpiti. NAJNOVEJŠA O PREMOGU: Iz dobro obveščenih krogov smo zvedeli, da je v prostorih univerzitetnega odbora le sla-bo zakurjeno, in sicer zato, da bi se iz zimskega spanja na toplem prebudile nekatere komisije in referenti. TRIBUNA O TRIBUNI: Naša krimi-nalna zgodba ima socialno poanto in ka-že gnilobo Zahoda. Zatorej se ne čudite, če jo bomo v teh časih pripeljali do konca. POVIŠANJE STIPENDIJE: Študent X. y. je zaprosil za povišanje štipendije — zaradi repertoarne politike Ijubljanskih kinematografov. V novem kinu šiška, kjer predvajajo le nove filttie, so cene kar za 60 dinarjev dražje. Zaradi tro-lejbusa. DOLCE VITA: Izjava nekega študenta (srečna generacija 57): »Raje sem šiši-dent z dvajsetimi čuki kot pa v proiz-vodnji s štiridesetimi.« PANE AMARO: Izjava nekega študen-ta (Nesrečna generacija 57): »t)oštudiral bom s šestindvajsetimi leti, potem voj-ska in v proizvodnjo botn šel s sedem-indvajsetimi letf. Ali bpm moral biti še na Bokalcah nočni vratar?« IN BESEDA JE ME.SO POSTALA: Hj»-dar se med Ijudmi šušlja, da se bo ta ali oni artikel podražil, tak ukrep hitro sledi. Skoraj leto dni pa se že čuje, da bo za diplomante skrajšan kadrovski rok, pa še vedno nič. TI IN TVOJ AVTO: Je rekel očka svo-jemu nadebudnemu sinčku-študentu: »UST se, sinko, šofiranja, pa bomo postavili kravico v hlevček!« Milo je potožil sinek: »Kako neki bom položil šoferski izpit, ko pa še izpita na faksu ne zmorem po-Jožiti.« — Še do danes nima sinek izpita, kaj šele avtomobila. KO BI VSI FANTJE SVETA: bili kot je treba (in seveda vsa dekleta, saj smo vendar enakovpravni, kajne? )... kako malo bi imeli pisati tiaši časopisi o »zla-ti« mladini. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV: Oni dan smo bili priče zasedanju organa delav-skega samoupravljanja. Če je bilo le-to verno prikazano, ne more biti tako upravljanje, kaj dosti prida, je preveč dolgočasno. Sicer pa je bilo brucovanje na pri-merni višini, saj so točili tudi mleko. Žal le kot specialiteto! Iz dobro poučenih virov vemo, da viška banda ni nastopila, pa vendar je bilo tam nekaj vročekrvnih korenjakov. VESELA NOVICA: Ostalo nam je nc-kaj primerkov 21. številke lanskega let-nika. Od zadnje burje na farmaeiji nam zaloga vsak dan vidno kopni. USPEL PLAGIAT — PO NAROCILU: Na nedavni konferenci študentskega tiska so se zbrani dogovarjali o sodelovanju. Vsi so sklep o trdnejši povezavi med vse-mi študentskimi listi v državi vieli po-vsem dobesedno, — saj so vsi naslo-vili vest o konferenci z istim naslovora — »Sodelovanje«. ZANIMANJE ZA ŠTUDIJ VISOKO NA-RASLO (NAD NORMALO): V zadnjem času je opaziti med absolventi, kl že nagibajo k bajtarstvu, čudno zanima-nje za študijske probleme. Mednje je namreč udarila novica o prenebanju zdravstvenega zavarovanja po poteku absolventskega staža. Njihovo vrnitev na trnjevo pot poboljšanja pozdravljamo, kljub vsemu pa si želimo, da so prav zdaj v težkih časih »brzoštudija« zdrav-stveno zaščiteni. OJ, TI PUST, TI CAS PRESNETI: Pa je res ta Ietošnji Pust norčav. Uredništvo zadnjih, najnovejših novic za naš list je Pust prestavil kar v »mesing« in sko-raj bi se naši bralci za en teden (in za eno številko) oddahnilL ŠOPEK ZA... Fani in Fed&rja Bilo je v sredo, 20. februarja, nekaj minut pred pol de-seto, ko smo se predstavili prvemu študentskemu paru, s ka-terim danes odpiramo našo novoT rubriko na tej strani. Fani Pelcar, uslužbenka, in Fedor Kovačič, ŠTUDENT ELEKTROTEHNICNE FAKULTETE, oba iz Ljubljane, sta nekaj minut po našem razgovorii na ljubljanskem magistratu postala mož in žena. »Kako se počutita, ko stopata na skupno življenjsko pot?« Ona: »Dobro!« On: »Brez premišljanja — odlično!« »Načrti za Iepšo prihodnost?« Ona: »Veliko, ne bi jih mogla všeh povedati.« On: »Služba, vojaki, študij na prvem mestu!« »Kam na poročno potovanje?« Oba: »Potovanje preloženo na drugo leto. Dubrovnik!« Vprašanje nevesti: »Kaj so rekle Vaše tovarišice v službi?« »Srečne so obenem z mano. Pripravile so mi lepo prese-nečenje z darilom ...« Vprašanje ženinu: »In kaj so menili kolegi?« »Začudeni, niso verjeli.« , »Kako da sta si izbrala prav sredo za poročni dan, ko se večina parov poroči v soboto?« ; / »Manj ljudi je na magistratu, tudi manj .firbcev'!« Na koncu tega telegramskega razgovora smo jima v ime-nu naših bralcev in uredništva Tribune zaželeli veselo ohcet in srečo v življenju. V imenu redakcije pa smo novopečenemu zakonskemu paru izročili šopek rdečih nageljnov. Točno ob dvanajstih Vreme res ni bilo najbolj primer-no za akcijo. Na cestah je ležal Še neizplužen sneg in od streh je kapljalo. Kazalo je, da se akcija ne bo posrečila, kajti nekaj kora-kov pred nami se je vsul sneg s strehe in skoraj pokopal pod sabo starejšo damo. Prav nič ji nismo Pirivoščili te mrzle kopeli, čeprav so se radovedneži, ki so se v Irenutku zgrnili okrog prestrašene žene, neokusno muzali. Hujšega, kot da je dobil njen dežnik nesime-trične oblike, pa res ni bilo... Bilo je nekaj minut pred našim inter-vjujem. Tokrat smo ob dvanajstih pri glavnih vratih na biotehnični fakulteti srečali štu-denta četrtega letnika biologije. »Od kod pa! S predavanja! Da se vama predstavim: ZDRAVKO KUNŠIC. Me ve-seli! Kaj bi rada?« Tako je že odgovoril na prvo vprašanje. Razložim ves sistem in on obžaluje, da je moral priti ravno opoldan skozi glavna vrata. »Z izpiti sem na tekočem. Drugače? Do-bro se počutim.« »Kaj manjka v Tribuni? V Tribuni ne vem, PRI Tribuni pa šepa administracija. Bil sem naročen na ta naš list, ki ga red-no berem, plačal sem prispevek, pa Tri-bune nisem dobival šitiri mesece!« »Vprašuješ, kaj manjka na naši fakul-teti? Oh, precej. še najraje pa bi študent-je imeli prostor, kjer bi lahko študirali. Študij v skupinah vzpodbuja posamez-nike in to bi se poznalo tudi pri uspehih. Učilnico nam je sicer predstojnik oblju-bil, pa do sedaj še niso našli sredstev in prostora, da bi nam ustregli...« »Ha, čudno vprašanje! če bi imel mili-jon dinarjev, bi jih vložil v hišo!« »Se baviš tudi s kakšnim športom? Si letošnje zimske počitnice prebil kaj na snegu?« sem mimogrede vprašal. »Zelo rad smučam,« je rekel Zdravko, letos sem si povrhu vsega še nogo zlomil.« »če si dober smučar, kakšne se ti zdijo Elanove smuči?« »Doslej mi je ta tovarna večkrat dajala na poizkušnjo smuči raznih kvalitet. Smu-čali smo največkrat v Kranjski gori in spomnim se, da sem večkrat zlomil take .dilce1.« »Kako se ob sobotah zabavaš?« »Verjemi, v Naselje res ne hodim ple-sat. Imam namreč stalno družbo in ob so-botah navadno stopimo na kozarček in rečemo kakšno novo. Včasih paslušamo tudi-stare vice.« To smo rekli in se potem prijateljsko razšli. pisma uredništvu Spoštovani urednik, sem zvest bralec vašega lista in naj se vam na tem mestu zahvalim za redno pošiljanje. Zaradh pomanjkanja sredstev ne morem živeti v Ljubljani; zato stanu-jem kar doma, na tako imenovani pro-Vinci; v Ljubljano hodim sarno takrat, ko opravljam izpite. Pri mojem študiju (pravo) je to še kar mogoče, ker se lahko učim le iz skript. Napisal vam bom nekaj o študentih, ki Hve tako kot jaz, k\ torej prihajajo v Ljubljano le enkrat ali dvakrat na mesec, včasih pa še to ne. življenje se pri nas precej razlikuje od Ijubljanskega — tu ni toliko kulturnih prireditev, ne tolike izbi-re pri filmih in še marsičesa. življenje se enolhčno odvija v kavarnah ali v kinema-tografu ob starih filmih. Ob nedeljah je zadnje čase še mladinski ples, kjer se Miha Podgornik Novo mesto zbere v zakajenem prostoru vsa mestna in okoliška mladina. Tudi na plesu je ta mladina prepuščena sama sebi, nobenega plesnega učitelja ali plesnega vodje ni. V kavarnah je razen vseh vrst pijač na raz-polago še šah in tarok. študentje so seveda povsod zraven in pogosto s svojim obnašanjem ne dajejo ravno zgleda ostali mladinh. Zato pri ostalih meščanih nima-jo kakega ugleda. Pred časom je veliko govoric sprožil v mestu neki »bunker bar«. Te govorice so bile še hujše, ker Ijudje niso točno vedeli, kje je ta »bar« in ker sami niso mogli vanj. V resnici je to neka sekcija jamar-skega kluba, katere člani pa so sami štu dentje. V kleti neke hiše v mestu so sb s svojimi prispevki opremili sobo in poskr-beli, da je stalno na zalogi nekaj hrane in pijače Svoje delo (jamarsko) so ome-jili na dve ali tri ekspedicije v neraziska-ne jame, ves ostalh čas pa posvetijo men-da svojemu najvažnejšemu opravilu — zab avi. Da bi se zavarovali pred more-bitnimi obrekovanji tudi z uradne strani, so si izbrali častne člane z zvenečimi ime-ni. Tako so prišli do svojevrstnega živ-Ijenjskega motta: »zabavamo s e, torej smo«. Razumlf.vo: skoraj vsi člani kluba so otroci dobro situiranih staršev (staršev s takoimenovdnimi zveza-mi, ki brez težav preskrbljo pvofemu sinčku štipendijo), študijske 'perspektive pa zaradi tega niso važne. :, •¦. *.-,¦ Dolenjski list, edini, kibi o teh stvareti moral pisati, se je terau spretno izognil. So tudi to očetove zveze? Poleg tega pa piše reportaše o nedeljskemu plesu, kjer »ZABAVAMO SE, TOREJ SMO" prikazuje stvari v popolnoma napačni lu-či, ustvarja novo »dolenjsko Idilo«. Na-mesto resnice, ki bi bila za nekatere morda boleča (gotovo znanci urednika), pa se poslužuje zgodnje sochalističnih bi rokratskih metod obveščanja. Prepričan sem, da do takih in pp^dobruh primerov ne prihajd _sdmo pri rias, am-pak v- kateremkpli drugem manjšem me-stu in tudi v Ljubljani: S tem svojim pi-smbm sem hotel samo opozoriti na to, da bi morali vi več pisatt o študentih, ki ne žive v Ljubljani. Ti so veliko bolj prepu-ščeni sami sebi, poti, ki si jih isbirajo, pa so pogosto zgrešene. Od Maribora MARIBOR: Na VI. tradicional-nem študentskem prvenstvu v sliko-vitem bavarskem rffiestu Obera-mmergu so poleg študentskih pred-stavnikov iz Nemčije, Francije in Švice sodelovali tudi študentje iz Maribora. Mariborski smučarji so nastopili v vseh disciplinah in do-segli kar lepe uspehe. To udeležbo jim je omogočilo Združenje študen-tov in Združenje mariborskib viso-košolskih zavodov. MARIBOR: Pred kratkim so usta-novili klub diplomatov višje eko-nomsko komercialne šole v Mari-boru ali s kratico: Klub VEKŠ. Klub združuje za sedaj 85 izmed-150 diplomatov in ga bo vodil u-pravni odbor. Smisel ustanovitve tega kluba je ta, da bo svojim čla-nom klub posredoval še nadaljnje izobraževanje. Razprava na usta-novem občnem zboru je pokazala željo diplomatov, da bi lahko na-daljevali študij na II. stopnjj, pre-cej članov pa je izrazilo želje, da bi nadaljevali študij na ekonomski fakulteti v Ljubljani. ZAGREB: Skupnost daje ogromna sredstva za visoko šolstvo tudi v Zagrebu. V študentskih domovih je 4036 postelj, v zadnjih letih je bil zgrajen nov dom v Šarengradsld u-lici, kjer je 900 ležišč, gradijo pa še večji objekt v novem študent-skem naselju ob Savi. Za študent-ski Center so porabili 700 milijonov dinarjev, siromašnejši študentje do-bivajo socialno pomoč, ki znaša 120 milijonov dinarjev. Poleg tega so v zadnjih letih zgradili ali pa se še grade nove stavbe filozofske, tebnološke, elektrotehnične fakulte-te in visoke tehnične šole, razširili pa so tudi stavbo pravne fakultete. Povprečna štipendija, ki jo po po-datkih prejema vsak tretji študent v Zagrebu, pa znaša 10.000 dinar-jev. NOVI SAD: Na katedri za jugo-slovansko književnost in južnoslo-vanske jezike v Novem Sadu se resno sprašujejo, kaj bo s prvo stopnjo, kajti resno kaže, da noben od slušateljev ne bo opravil izpitov v juniju. Pritožujejo se tudi, da so študentje s samimi predavanji ne-zadovoljni, saj pravijo, da je nivo predavanj nižji kot na gimnaziji. Kot primer navajajo ime nekega asisten-ta, ki množično zamenjuje termine objekt in subjekt, če o tem, da se pogosto dogaja, da študentje sku-paj z njim večkrat kar izglasujejo, kateri akcent je za kakšno besedo pravi, sploh ne govorimo. BEOGRAD: Na povabilo športne organizacije luksemburške univerze je v petek iz Beograda odpotovala atletska reprezentanca beograjske univerze, da bo sodelovala na krosu te univerze. Ta kros bo posvečen dvajseti obletnici ustanovitve luk-semburške univerze. rrlbuna - glasilo Zveze Studento? — Izdaja unlverz±tetitl odbor ZSJ — Oreja urednlSteJ odbor - Odgovorm urednih Jože Sušmelj; giavrtf ¦urednik Mltja Vavpetič - Uredn. in uprava. Trtbuna Polianska 8/11. telefon 36-123 - teko« račun 600-14-608-72 - Letna naročnina 400 dlnariev. posamernl lzvo<5 to iir> Rokopisov ln fotograftt oe vraCa-mo - Hsk: CV Delo. Liubliana TomSJ^eva t; tel 13-528 iribuna