/Primm' 6 00c? 020^ •->09 & p^tof05 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 1 oi. Montecchi 6 - Tel. Q40/77%600_ GOBICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel, 0432/731190_ 7500 h* SSS TOREK, 29. JULIJA 1997 OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAM - BAZOVICA Pot je pravilna, a manjka sekaj Marko Marinčič Župana obeh Goric razvijata skupni projekt za preobrazbo obmejnega gospodarstva. Po podpori, ki sta jo dosegla v Strasbourgu, sta vCeraj napovedala skupni poseg pri obeh državnih vladah, od katerih pričakujeta pritisk za pridobitev evropskih financiranj pa tudi neposredno pomoč, saj bo Evropa sofi-nanciator načrtov, za katere že obstajajo tudi drugi finančni viri. Gorici se hoCeta pravočasno pripraviti na vstop Slovenije v Evropsko unijo, ko bodo z odpravo meje in carine izginile tudi gospodarske dejavnosti, ki na obeh straneh uspevajo prav zaradi meje. Nove smeri-razvoja je treba ubrati skupaj, saj bi konkurenčnost bila škodljiva za obe strani. Zamisel je torej dobra in hidi pogoji za uspeh obstajajo. Evropa kaže določen interes, saj vidi v skupnih projektih model za reševanje podobnih problemov tudi drugod. Da bo to snovanje res uspešno, pa je Potrebno še dvoje: večja koordinacija na teritoriju in širša politična vizija obmejne integracije. Oboje pogrešamo zlasti na italijanski strani. Prvi aspekt pomeni Usklajevanje s Pokrajino, Teritorialnim paktom in drugimi dejavniki, saj gre za vprašanja, ki zanimajo Širši teritorij, kot je občinski. V iskanje rešitev je treba složno usmeriti vse sile, Četudi ima občinska uprava drugačen politični predznak kot pokrajinska in deželna. Drugi aspekt zadeva preseganje pomislekov, ki Se zavirajo zagon sodelovanja. Ista goriška občinska uprava, ki zagovarja skupno načrtovanje, da bi Pridobila evropska financiranja, prezirljivo zavrača zamisel o sodelovanju med goriško in šempetr-sko bolnišnico, za katero je sen. Bratina te dni pridobil podporo vladne podtajni-ce Vignerijeve. Nekaj je najbrž ljubosumja, ker je zamisel predložil nekdo drug, nekaj resnične zaprtosti, ki se je na občini pojavila tudi, ko je bil govor o fojbah ali o zaščiti slovenske manjšine. Gospodarska integracija ob meji je res potrebna, zmotno pa je misbti, da je možna brez podobnih procesov na pohtiCni, kulturni in družbeni ravni. Ko bi se namreč izkazalo, da so lepe besede le fasada za pridobitev financiranj brez prave volje po integraciji j °b meji, potem bi se pozornost Evrope lahko kmalu obrnila drugam. SLOVENCI V ITALIJI / DSL PREDSTAVILA PREDLOG ZAŠČITNEGA ZAKONA Manjšina mora biti sestavni del stvarnosti, ki jo obdaja i »i is * i i iii § fifivi TRST - Demokratična stranka levice je vCeraj v Novinarskem krožku predstavila zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine, ki ga je v zadetku junija v zbornici predložila skupina uglednih predstavnikov stranke. Prvi podpisnik je furlanski poslanec Antonio Di Bisceglie, osnutek pa je podpisal tudi »zunanji minister« Hrasta Umberto Ranieri, ki je sodeloval na včerajšnji tiskovni konferenci. Srečanja z novinarji sta se udeležila tudi senator Darko Bratina in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. Zakonski predlog potrjuje načelo, da je slovenska manjšina sestavni del stvarnosti, ki jq obdaja, in ne osamljeni otok. Od tod ugotovitev, da je treba Slovence zaščititi v okviru državljanskih pravic in tudi napovedanih ustavnih reform. DSL meni, da se mora desnica (Se posebno Nacionalno zavezništvo) prilagoditi spremenjenim zgodovinskim in političnim razmeram, tudi na mednarodni šahovnici. Od tod apel Pinij e vi stranki, naj resno pristopi k reševanju te problematike, ki predstavlja zanjo preizkusni kamen. Vse ostalo je poceni politična propaganda, ki ne vodi veC nikamor. Na 3. strani Brata Brusca proti Andreottiju RIM - Giulio Andreotti se je srečal z veljakom mafije Totojem Riino. Tako sta včeraj povedala na procesu proti bivšemu večkratnemu premi-eru brata Enzo Salvatore in Giovanni Brusca. Oba sta bila morilca Cose no-stre in sta sodelovala pri atentatu na sodnika Giovanni j a Falconeja, po aretaciji pa sta se postopno odločila za sodelovanje s pravico. Brata Brusca sta tudi povedala, da sta na začetku skušala prelisičiti preiskovalce z lažnimi informacijami. Andreotti je dejal, da je nad pričevanji »presenečen«. Na 7. strani Skupen napor obeh Goric za gospodarsko preobrazbo GORICA - Župana Gorice in Nove Gorice Gaetano Valenti in Črtomir Špacapan bosta skupaj nastopila pri obeh nacionalnih vladah, da bi dosegla podporo za skupne načrte preobrazbe obmejnega gospodarstva v vidiku vstopa Slovenije v EU. Župan Valenti je obnovil korake, ki so v teh letih privedli upravi obeh Goric do zavesti o nujnosti skupnega načrtovanja še posebej na gospodarskem področju. Gorici sta v zadnjih letih živeli od meje, carine in z njima povezanih gospodarskih dejavnosti. »Izkušnja Trbiža ob odpravi meje z Av- strijo je pred nami in je dokaz, da moramo pravočasno ukrepati, sicer tvegamo, da stopnja brezposelnosti poskoči z današnjih, že pretežkih, 15 odstotkov na nevzdržnih 30 in morda več«. Zupan Špacapan je s svoje strani podčrtal, da je sodelovanje pri gospodarski preobrazbi v obmejnem prostoru nujno. Slovenija naj bi realistično stopila v Evropo leta 2003 ali kvečjemu 2004. Časa je torej Se nekaj, da se prilagajanje novim razmeram uskladi, tako da bo razvoj skupno uravnan. Na 2. strani Prizanesel je ranjenemu Hitlerju, kasneje se je tega bridko kesal LONDON - Kolo zgodovine bi se nedvomno drugače zasukalo, ko se ne bi nekemu angleškemu vojaku med prvo svetovno vojno zasmilil neki ranjeni nemški desetar in ni pritisnil na petelina. Ta desetar je bil Adolf Hitler, vojak pa Henry Tandey, ki se je kasneje kesal svoje prizanesljivosti. Vojak je »svojo enkratno priložnost« izpovedal decembra leta 1940 v Časopisu Sunday Graphic, a šele sedaj je popolnoma jasno, da je imel Tandey za nekaj trenutkov v svojih rokah usodo milijonov ljudi. Tandey je bil med najbolj odlikovanimi angleškimi vojaki prve svetovne vojne. Služboval je v regimentu VVellingtonskega vojvode, ko je med boji na nož v Marcoingu pri Cambra-iju na francoski fronti 28. septembra 1918 imel na muhi sovražnega desetarja, ki bi ga z lahkoto ubil. »Nisem uspel streljati v že ranjenega človeka in sem ga pustil živeti.« Iz arhivov se je sedaj izvedelo, da je Hider dobro vedel, da se mora zahvaliti nekemu navadnemu angleškemu vojaku, če je še živ. Se več, ko je postal kancler si je priskrbel kopio slike nekega Tandeyjevega herojstva v bitki pri Meninu. Tandey je izvedel, da je prizanesel bodočemu diktaturju že leta 1938, ko mu je po miinchenskem srečanju telefoniral premier Chamberlain in mu posredoval pozdrave Adolfa Flitierja. Takrat se je končno spomnil, zakaj so mu bile slike nemškega diktatorja tako znane. Svojo rahločutnost pa je Tandey preklel tistega tragičnega leta 1940, ko so nemške bombe z zemljo zravnale mesto Coventry, kjer je bil kot paznik zaposlen v tovarni Triumph. Pridi tudi ti v Zadrugo Primorski dnevnik! Kdor se vpiše do 1. avgusta, bo lahko izvolil novi upravni svet Zadruge na prvem občnem zboru, ki bo novembra. Včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik V DOLINI do konca meseca v osmici pri Pepiju Sancinu (Šarneku). Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. SSk opozarja Rim na zastopanost manjšine TRST - Senat naj bi danes glasoval o predlogih za spremembo deželnega statuta FJK in v njegovem v okviru tudi o vprašanju zastopanosti slovenske manjšine v deželnem svetu. V zvezi s tem je tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj pisal predstavnikom senata in vlade in jim izrazil nasprotovanje stranke do besedila, ki ga je o tem vprašanju sprejela pristojna senatna komisija in ki je veliko bolj omejevalno kot predlog, ki ga je lani o tem vprašanju odobril deželni svet FJK. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Manj birokracije v urbanistiki S sprejetjem zakona, ki spreminja in posodablja deželni urbanistični naCrt, se je ta celovit normativ približal potrebam ljudi, operaterjev in krajevnih uprav, meni pristojni deželni odbornik Mario Puiatti. Stran 4 MHtelfesk zaključek v glasbi Letošnji festival srednjeevropskega umetniškega snovanja je zaključila vrsta zanimivih raznolikih glasbenih prireditev. stran 6 Dolar švignil k višku Zeleni bankovec je včeraj dosegel raven 1.800 lir. Zaradi ovrednotenja dolarja se bo podražil bencin. Stran? Huda nesreča v Gorici Štiriletna deklica se bori za življenje po padcu z maminega kolesa, ki ga je povzročil avtomobilist, ko je neprevidno odprl vrata. Stran 8 Ruzzier spet prvi Hitrohodec Fabio Ruzzier je na svetovnem prvenstvu za veterane v južnoafriškem Durbanu po zmagi na 20 km v svoji starostni kategoriji osvojil prvo mesto tudi na razdalji 5 km. Stran 9 GORICA / SKUPNA ZAHTEVA ZUPANOV GAETANA VALENTIJA IN CRTOMIRA ŠPACAPANA Rim in Ljubljana naj prispevata k preosnovi goriškega obmejnega gospodarstva Župana sta poslala skupno pismo slovenski in italijanski vladi - Osnova so projekti, ki jih je pripravil SDAG GORICA - Zupana Gorice in Nove Gorice Gaetano Valenti in Črtomir Špacapan bosta skupaj nastopila pri obeh nacionalnih vladah, da bi dosegla njuno podporo za skupne načrte preobrazbe obmejnega gospodarstva v vidiku vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Župana sta novo pobudo predstavila včeraj na srečanju z novinarji, na katerem sta tudi podala obračun doslej opravljenih korakov in novih nalog, da bi za te načrte pridobili podporo zlasti pa financiranja iz proračuna Evropskega parlamenta. Zupan Valenti je obnovil korake, ki so v teh letih privedli upravi obeh Goric do zavesti o nujnosti skupnega načrtovanja še posebej na gospodarskem področju. Gorici sta v zadnjih letih živeli od meje, carine in z njima povezanih gospodarskih dejavnosti. »Izkušnja Trbiža ob odpravi meje z Avstrijo je pred nami in je dokaz, da moramo pravočasno ukrepati, sicer tvegamo, da stopnja brezposelnosti poskoči z današnjih, že pretežkih, 15 odstotkov na nevzdržnih 30 in morda vec«, je dejal Valenti. Navedel je skupne korake, ki sta jih opravila župana na raznih ravneh, in zamisli o sodelovanju, ki so se rojevale ne le v neposrednih stikih temveč tudi v okviru konferenc 40 obmejnih županov, pa vse do zadnjih obiskov v Strasbourgu, kjer sta si Gorici pridobili pozornost in naCehro politično podporo med evropskimi parlamentarci. Vzporedno s tem so v Gorici priredili tudi tečaj za funkcionarje javnih ustanov in strokovnih združenj. Namen je bil dvojen: pripraviti kader, ki bo ustrezno opremljen za operiranje z evropskimi instrumenti, in zaCeti snovati konkretne projekte, ki naj bi jih predložili Evropski uniji za odprtje nove kreditne linije neposredno iz evropskega proračuna. Glede tega je v teku prava bitka s Časom, kot je pojasnil goriški občinski odbornik za stike z EU Ge-rardo Amirante, saj morajo do 25. avgusta na osnovi kakih 40 na teCaju simuliranih načrtov kooperacije izdelati prednostno lestvico s konkretnimi načrti in jo predložiti evropskim organom. Projekte bodo preučile pristojne komisije evropskega parlamenta in v primeru pozitivne ocene dode- Z včerajšnje novinarske konference (Foto Bumbaca) lile finančna sredstva. Prav v ta namen potrebujeta Gorici podporo državnih vlad. Po eni strani naj bi zlasti italijanska vlada pritisnila na svoja predstavnika v Komisiji EU za odobritev skupnih projektov obeh Goric, po drugi pa naj bi vladi tudi sami finančno podprli posamezne načrte. Evropa namreč nastopa kot sofinanciator načrtov, za katere obstajajo že sredstva. Za gorisko stran naj bi to bil denar iz osimskih skladov, ki je na razpolago po odpovedi gradnje financarske šole in za katerega se je vlada s ti. Gorisko listino obvezala, da se o namembnosti sredstev posvetuje s krajevnimi upravami. Za Slovenijo prav tako velja, kot je pojasnil župan Špacapan, da mora Ljubljana financirati vsaj 30 odstotkov vsakega projekta, za katerega se nato zaprosi za evropsko investicijo. Glede izvajanja obvez italijanske vlade je župan Valenti izrazil zadovoljstvo za vest izpred nekaj dni o dodelitvi financiranj, ki jih italijanska država namenja dograditvi avtocestnega odseka med Vipavo in Razdrtim. Mimo razlik v političnih predznakih je župan priznal, da je to pomembna poteza, za kar se je zahvalil tako deželni vladi kot podtajniku Fassinu. Po drugi strani pa je opozoril tudi na problem hitre ceste med Gorico in Vilešem, ki bi jo morali Cimprej razširiti v pravi avtocestni odsek. Družba Autovie Venete menda tega posega nima na prednostnem seznamu v svojih programih, paC pa namerava le nekoliko urediti in izboljšati današnje razmere. To je po Valentijevi oceni J 5 o 28. JULIJ 1997 v Ul IAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1773,00 1818,00 nemška marka 963,00 983,00 funt šterling 2946,00 3001,00 švicarski frank 1164,00 1194,00 belgijski frank 46,12 48,12 francoski frank 283,00 293,00 danska krona 250,00 260,00 norveška krona 231,00 241,00 švedska krona 221,00 231,00 kanadski dolar 1273,00 1313,00 portugalski eskudo 9,12 10,02 nizozemski gulden 848,00 873,00 avstrjski šiling 135,70 140,20 španska pezeta 11,04 12,14 grška drahma 5,93 6,73 irski šterling 2584,00 2664,00 japonski jen 15,79 15,69 avstralski dolar 1265,00 1335,00 madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,20 10,75 odločno premalo, saj so za izvajanje vsakega razvojnega programa goriškega obmejnega območja bistvenega pomena primerne prometne zveze. Zupan Špacapan je na srečanju z novinarji med drugim podčrtal, da je sodelovanje pri gospodarski preobrazbi v obmejnem prostoru nujno. Slovenija naj bi realistično stopila v Evropo leta 2003 ali kvečjemu 2004. Časa je torej še nekaj, da se prilagajanje novim razmeram uskladi, tako da bo razvoj skupno uravnan in da se prepreči, da bi vsaka od obeh strani šla v svojo in med njima konkurenčno smer. »Nekatere sile na obeh straneh, nočejo, da bi se sodelovanje razvijalo kot si želiva midva župana«, je dejal Špacapan, »prepričati pa se morajo, da za Gorici ni alternativ«. Sicer pa sodelovanje poteka tudi na ravni, ki presega občini. Špacapan bo v prihodnjih dneh srečal predsednika Goriške pokrajine Giorgia Brandolina, s katerim so tudi že v teku stiki in skupno načrtovanje. V Novi Gorici nadalje pripravljajo “teritorialni pakt”, ki naj bi podobno kot tostran meje v širšem regijskem merilu zaobjel vse subjekte, katerih sodelovanje je potrebno pri tem snovanju. V tem jim bo ob strani strokovno telo (na krajevni ravni bo odgovoren Lucijan Vuga, na državni Bogomir Kovač), ki naj bi - podobno kot prof. Robert Leonardi z londonske “School of economics” za italijansko stran - skrbela za pripravo konkretnih projektov kooperacije. Na srečanju smo skušali izvedeti, kateri naj bi bili prvi na spisku teh konkretnih načrtov, saj je po tolikih besedah in načelnih izrazih podpore skupnemu načrtovanju obeh Goric danes gotovo že skrajni Cas za prehod na konkretnejše pobude. Osnova so kot rečeno simulacije, ki so jih pripraviti na že omenjenem teCaju na sedežu družbe SDAG in ki jih sedaj prof. Leonardi s sodelavci ocenjuje in pripravlja za predstavitev v Strasbourgu. Med temi bo gotovo načrt za prestrukturiranje obmejnega postajališča Standrež-Vrtojba, ki mu bodo morali določiti novo funkcijo v povezavi z mednarodnim blagovnim tranzitom po odpravi carinskih pregrad: goriška stran razpolaga s 30 milijardami deželnega financiranja za tretji sklop avtoporta SDAG, še toliko naj bi jih skušali pridobiti v Strasbourgu. Potem naj bi predstaviti program ti. inter-modalne povezave prevoznih sistemov s sodelovanjem goriških struktur za cestni prevoz, tržiškega pristanišča, ronskega letališča in novega železniškega vozla v Cervinjanu; nadalje še program sodelovanja med malimi podjetji na obeh straneh meje, načrtovanje v okviru “skupnega urada” goriške in novogoriške občinske uprave in projekte za razvoj tematskega turizma, na primer s skupno ponudbo in ovrednotenjem muzejev in bojišč prve svetovne vojne. Večinoma gre za že znane stvari, o katerih se govori precej let, za katere pa naj bi danes v Evropi končno dobili tudi konkretne denarne osnove za izvajanje. Pri tem bo gotovo pomembno dvoje, na kar je v svojem posegu mimogrede omenil tudi novogoriški župan Špacapan. Po eni strani koordinacija na različnih ravneh, s Pokrajino, Teritorialnim paktom in drugimi dejavniki, saj gre za vprašanja, ki ne zanimajo samo občini temveč širši teritorij. Poleg tega bo treba tudi premostiti pomisleke, ki še zavirajo zagon sodelovanja. Gospodarsko sodelovanje je resda bistvenega pomena glede na bližnjo odpravo meje, vendar težko si je misliti, da bi se to skupno načrtovanje lahko razvijalo pozitivno, ko ne bi sočasno premošCali tudi kulturnih, miselnih, političnih pregrad in predsodkov, ki so še vedno prisotni zlasti v Gorici. Marko Marinčič Skupni nastop županov obeh Goric V vlogi županov Gorice (Italija) in Nove Gorice (Slovenija), ki sta že dolgo skupaj angažirana za uresničitev načrta o integrirani družbeno-ekonomski preobrazbi italijan-sko-slovenskega mejnega pasu, projekta, ki nosi pomenljivo ime »Gorica - Nova Gorica: evropski primer«, Vas s tem dopisom prosiva za nujno srečanje, da bi bili obe naši vladi v svojih najbolj reprezentančnih osebah seznanjeni s posebno realnostjo tega specifičnega mejnega območja. Sensibitiza-cija o položaju in nujnostih, ki jih je treba reševati pravočasno in v optiki družbenogospodarske rekonverzije ozemlja, je bolj kot kdajkoli nujna in potrebna zaradi postopnega približevanja Republike Slovenije k Evropski uniji in posledičnega bodočega izginjanja državne meje v njenem tradicionalnem pomenu. Zgodovina in položaj naših dveh mest sta edinstvena v Evropi, zato jima krajevni upravi namenjata pozorno lokalno politiko preo-bražanja v luči novejših politiCno-institucio-nalnih sprememb v Evropi in v vzhodnoevropskih državah. Kot sva že navedla v bilateralnem dokumentu, ki sva ga 30. avgusta 1996 podpisala o »evropskem primeru« naših dveh mest, se »v skrajnem severovzhodnem delu Evropske unije v novem scenariju Čezmejne družbenogospodarske integracije, ki je posledica stopanja Slovenije v Evropo, poraja specifična stvarnost: območje italijanske občine Gorica, ki je glavno mesto pokrajine, in območje slovenske občine Nova Gorica, ki je glavno mesto sosednje regije, si - kljub temu, da ju ločuje državna meja in novejša zgodovina - delita isti naravni ozemeljski bazen, in sicer Posočje. Gorica in Nova Gorica predstavljata edinstven primer dveh sosednjih mest, ločenih z državno mejo, ki prečka ulice in deti hiše. Sta zadnji tovrstni primer posledic druge svetovne vojne. Na omejenem območju živi prebivalstvo, ki se razlikuje po kulturi in tradicijah - italijansko in slovensko - a je na lokalni ravni in po zaslugi prizadevanj obeh krajevnih uprav znalo konstruktivno in postopno ustvariti pogoje za odpravo posledic druge svetovne vojne ter doseči miroljubno sožitje in strpnost. Vse to kljub temu, da je meja kar štirideset let ločevala dva sistema, ki sta bila gospodarsko in družbeno nekompatibilna: tržno usmerjeno gospodarstvo Zahoda in plansko gospodarstvo Vzhoda. S pomočjo celega sistema pobud ter gospodarskih in socialnih ukrepov za ublažitev položaja, ukrepov, ki so bili upravičeni in legitimni prav zaradi meje in posledično marginalnosti obmejnega območja, je to ozemlje po vojni razširilo svoj Čezmejni značaj na področje obmejnih terciarnih komercialnih dejavnosti, mednarodnih prevozov in prometa ' (obmejna terminala Gorica - Standrež in Nova Gorica - Vrtojba), mednarodnih špedicij, skratka funkcij, ki so povezane z institucionalno pristojnostjo carine itd. Ge obe strani ne bosta pravočasno razumeli in usmerili prizadevanj tudi s pomočjo projektov in s konkretno podporo Bruslja, bo postopno vključevanje Slovenije v Evropsko unijo povzročilo vsaj v začetnem obdobju velike težave, predvsem na območju, ki gravitira na obe občini, in to v veliko večji meri, kot se je to zgodilo v severni Italiji, ko je Avstrija postala Članica Unije. Zaradi preobrazbe se bo povečalo že tako veliko število brezposelnih (danes presega 14 odstotkov aktivnega prebivalstva), carin ne bo veC, avtoprevozniki, številne izvozne in uvozne firme ne bodo imele več možnosti za obstoj, mejni prehodi in infrastrukture se bodo spremenili v puščavske katedrale, zaradi pomanjkanja razvoja bo prišlo do gospodarskega zatona in postopnega staranja prebivalstva. Da niti ne govorimo o divji konkurenci, ki bi se lahko razbohotila med gospodarstvoma obeh strani, ker bi bila oba sistema enako usmerjena in bi v prehodnem obdobju delovala po različnih pravno-eko-nomskih ureditvah in predpisih. V tem kontekstu je nevarno, da bi ekonomska konkurenčnost, Ce je v specifični prehodni fazi ne bomo a priori korektno in ustrezno usmerili in zakonsko uredili, povzročila med Italijani in Slovenci nepotrebne napetosti, ki se lahko sprevržejo v narodnostna nasprotja. Ta pa so težko obvladljiva z instrumenti politike, strpnosti in miroljubnega sožitja. S tem ciljem zahtevamo, da Evropska unija prevzame temeljno in strateško vlogo, tako da po eni strani prizna specifičnost območja obeh občin, po drugi pa sprejme take ukrepe gospodarske politike, ki bodo sposobni sprožiti potizivne razvojne procese prav z ovrednotenjem te specifičnosti.« Evropska unija se je že zavedela tega našega posebnega položaja in je - prek Evropskega parlamenta ob sprejemanju resolucije o evropskem sporazumu o ekonomskem in komercialnem sodelovanju med Unijo in Slovenijo oktobra 1996 (9. točka) - izrecno povabila Evropsko komisijo, naj finančno podpre projekte za preobrazbo, ki so potrebni v mejnem pasu med Evropsko unijo in Slovenijo zaradi usihanja za ta območja karakterističnih dejavnosti (carinskih, zunanjetrgovinskih itd.), projekte za sanacijo in ovrednotenje okolja, ki ga omogoča skupno načrtovanje soškega bazena, kot tudi naj specifično podpre zgledno gospodarsko in kulturno sodelovanje med Gorico in Novo Gorico in pri tem posebej upošteva tudi varstvo okolja. Zdaj napredujemo v procesu načrtovanja preobrazbe in pričakujemo od svojih vlad konkretno pozornost in posluh, da bo ta naša emergenca - ki je hkrati nujnost za ves mejni pas med našima dvema državama -naletela na ustrezen sprejem na najvišjih ravneh odločanja. Ostajamo Vam na voljo za določitev datuma in sedeža srečanja, za katerega si želimo, - da bi bilo zaradi nujnosti navedenih argumentov Cim prej, kot sedež pa ponujamo gostoljubnost županstev naših dveh mest. S spoštljivimi pozdravi, župan Nove Goric župan Gorice Črtomir Špacapan Gaetano Valenti —J 28. JULIJ 1997 v Ul »AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1778,00 1806,00 nemška marka 964,00 982,00 francoski frank 284,00 294,00 nizozemski gulden 849,00 874,00 belgijski frank 46,30 48,10 funt šterling 2923,00 3003,00 irski šterling 2581,00 2676,00 danska krona 251,00 261,00 grška drahma 6,04 6,64 kanadski dolar 1273,00 1308,00 švicarski frank 1164,00 1189,00 avstrijski šiling 135,87 140,37 slovenski tolar 10,30 10,60 28. JULIJ 1997 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1796,260 EKU 1923,970 nemška marka 973,690 francoski frank 288,860 funt šterling 2967,960 nizozemski gulden 864,250 belgijski frank 47,155 španska pezeta 11,545 danska krona 255,710 irski funt 2627,030 grška drahma 6,233 portugalski eskudo 9,640 kanadski dolar 1296,840 japonski jen 15,334 švicarski frank 1183,070 avstrijski šiling 138,400 norveška krona 235,990 švedska krona 226,660 finska marka 329,110 28.JULIJ 1997 INDEKS MIB-30: -1,10% delnica cena var. % delnica cena _var_%_. Alleanza Ass. 16.363 -0,57 Montedison 1.200 +0,41 Boa di Roma 1.541 +0,12 Olivetti — — Boa Fideuram 6.272 +0,73 Parmalat 2.606 -0,34 Benetton 28.556 -0,58 Pirelli Spa 5.020 -1,00 Comit 4.375 -0,65 Ras 15.770 +0,85 Credit 3.561 -0,58 Rolo 22.817 -0,01 Edison 8.348 -0,20 Saipem 9.443 -0,44 Fiat 6.322 +0,39 San Paolo To 14.376 -3,41 Generali 38.636 +1,01 Sirti 10.029 -1,22 Imi 18.084 -0,93 Štet — — Ina 2.728 +0,99 TIM 6.278 +0,27 Italgas 6.713 -1,21 Telecom Ita 11.772 -0,70 La Fondiaria 9.325 +4,30 Mediaset 8.154 +0,77 Mediobanca 12.507 +0,39 Mediolanum 22.720 ^1,01 Demokratična stranka levice je na včerajšnji novinarski konferenci v Trstu predstavila zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine, ki ga je v začetku junija v zbornici predložila skupina uglednih parlamentarcev Hrasta. Prvi podpisnik je furlanski poslanec Antonio Di Bisceglie, o velikem političnem pomenu, ki ga DSL pripisuje temu vprašanju, pričajo podpisi načelnika poslancev Demokratične levice Fabia Mussija, odgovornega za institucionalna vprašanja v stranki Pietra Polene in »zunanjega ministra« Um-berta Ranierija, ki je tudi sodeloval na včerajšnjem srečanju v Novinarskem krožku. Srečanja so se udeležili še deželni tajnik Alessandro Maran, senator Darko Bratina, podpredsednik deželnega sveto Miloš Budin ter tržaški sekretar Stelio Spadaro, med občinstvom pa je sedel tudi tržaški župan Ric-cardo Illy. Kot je uvodoma poudaril Di Bisceglie je predlog -z nekaterimi dopolnili in sintezami - v glavnem odraz stališč in predlogov skupnega manjšinskega zastopstva. Po mnenju DSL je napočil zgodovinski trenutek, v katerem je treba manjšinsko zaščito obravnavati v okviru državljanskih pravic kot obogatitev celotne skupnosti in ne kot koncesijo osamljenemu jezikovnemu oziroma narodnostnemu otoku. Hrast meni, da sodi sodobna zaščita manjšin v sklop pomembnejših vprašanj v »ustavodajnem obdobju«, ki ga Preživlja Italija. V zbornici sta bila do Manjšina ni otok, ampak sestavni del širše skupnosti« tega trenutka predložena dva zaščitna predloga (prvega je predložil valdo-stanski poslanec Luciano Caveri), tretjega pa v roku nekaj dni napoveduje predstavnik Lige Pietro Fontanini. Poročevalec v poslanski komisiji Dome-nico Maselli (Oljka) naj bi do jeseni poenotil besedila in sestavil ožjo delovno skupino, v drugi polovici septembra pa naj bi o tem stekel normalni parlamentarni postopek. Bratina je poudaril, da je treba od »ideologije koncesij manjšini« preiti na »ideologijo promocije manjšine«, pri čemer je omenil Evropsko listino o zaščiti manjšin, ki jo bo parlament v kratkem ratificiral. Pri tem je podčrtal, da je Prodijeva vlada mimo zaščitnega zakona že začela reševati nekatere konkretne probleme Slovencev. Omenil je tudi možnosti izvolitve slovenskih parlamentarcev in deželnih svetovalcev, o Čemer je podrobneje spregovoril Budin. Glede Dežele je DSL mnenja, da mora parlament rešitev tega vprašanja prepustiti deželnemu svetu, za parlament pa je treba vprašanje rešiti v okviru priznavanja enakih pogojev ter pravic in to mimo volilne liste, na kateri kandidirajo Slovenci. Po mnenju DSL si ne moremo namreč priboriti nove pravice na škodo druge, o vprašanju pa bo gotovo tekla beseda pri obravnavi ustavnih sprememb, še posebno pa novega volilnega zakona. Predlog DSL po Budi-novem mnenju juridiCno dopolnjuje Caverijev osnutek in premošCa nekatere poglede (tudi znotraj manjšinske skupnosti), po katerih je manjšina neke vrste otok ali celo tujek v svetu, ki jo obkroža. Zelo pomembni so po njegovem členi o javnem financiranju manjšinskih ustanov. Država pri priznavanju manjšinskih pravic ne sme ustvariti konfliktov z javnimi upravami (zlasti občinami in pokrajinami), ker obstaja nevarnost, da bi v tem primeru pravice ostale le na papirju. Treba je ustvariti pogoje, da bodo uprave občutljive do teh vprašanj. Ranieri, ki je na Čelu zunanjepolitičnega odbora DSL nadomestil Piera Fas-sina, je poudaril, da bo državno vodstvo D’Alemo-ve stranke na vseh ravneh pritisnilo, da bodo Slovenci konCno dobili svojo zakonsko zaščito. Pri tem je izpostavil tudi spremenjene mednarodne razmere in zlasti odnose med Italijo in Slovenijo, ki po njegovem sedaj omogočajo Čimprejšnjo rešitev vseh še odprtih problemov. Oljka, kot sta že povedala Bratina in Di Bisceglie, ne namerava stati križem rok in je s konkretnimi dejanji že dokazala, da s Slovenci misli ukrepati resno in stvarno. Di Bisceglie je tudi izrazil upanje, da bo Severna liga tvorno pristopila k reševanju problemov slovenske manjšine, pri Čemer bo gotovo dobrodošel zaščitni predlog, ki ga napoveduje nekdanji predsednik deželnega odbora Fontanini. Na sliki (Foto KROMA) udeleženci včerajšnje predstavitve zakonskega osnutka DSL o zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Na spodnji sliki namestnik deželnega tajnika CGIL Bruno Zvech Poziv NZ: Sodelujte! Desnica toliko govori o spravi in o potrebi po premoščanju zgodovinskih predsodkov, zaščita Slovencev predstavlja sedaj priložnost, da v resnici pokaže, če misli zares ali pa je vse skupaj le poceni politična propaganda. Demokratična stranka levice je to vprašanje včeraj javno postavila Nacionalnemu zavezništvu in predvsem njegovim tržaškim voditeljem, ki so doslej žolčno nasprotovali zaščiti manjšine. Poslanec Antonio Di Bisceglie je vprašanje izrecno postavil kolegu Robertu Menii, ki je pred nekaj meseci napovedal tisoč in več popravkov zaščitnemu »predlogu Caveri«. Napovedal je v bistvu parlamentarno in politično obstrukcijo zaščiti Slovencev, na sobotnem »prazniku Tri-colore« pa je govoril o nujnosti sodelovanja vseh tržaških komponent, Slovencev pa izrecno ni omenil. Očitno se je zbal svoje strankine baze, ki je še pretežno vezana na fašistično MSI. Glede že znanega »pogovora ob kavi« v Caffe degli Specchi je Miloš Budin priznal, da je bil zraven, z voditelji Finijeve stranke pa se ni pogovarjal o vsebini manjšinske zaščite. Rekel je vsekakor, da je treba premostiti čas zgodovinskih kontrapozicij, s čimer bo lahko Trst zaživel kot normalno mesto. Vse to pelje le v paralizo in v ponavljanje neskončnih razhajanj, ki ne koristijo nikomu, škodijo pa vsem tržaškim komponentam. Glavni akter politične strategije »Menia politični nasprotnik in ne več sovražnik« je vsekakor pokrajinski tajnik Stelio Spadaro. Odpovedal se je vabilu za sodelovanje na »prazniku Tricolore« vse dokler, ne bo Nacionalno zavezništvo zavzelo odprtejša stališča o sožitju in o pravicah Slovencev. V Piccolu je nato objavil apel Menii in somišljenikom, naj premostijo znana fašistična stališča, poziv pa je doslej ostal brez odgovora. Poziv desnici, naj se glede Slovencev prilagodi spremenjenim notranjim in mednarodnim razmeram, je naslovil tudi posl. Umberto Ranieri, ki je bil nekoč politična desna roka sedanjega notranjega ministra Giorgia Napolitana. Njegove misli niso bile namenjene le Nacionalnemu zavezništvu, a vsem komponentam desnosredinskega Kartela svoboščin. [-[REFORME / SPREMEMBE VOLILNEGA SISTEMAh SSk opozarja Rim na našo zastopanost Senat bo danes po vsej verjetnosti glasoval o predlogih za spremembo deželnega statuta Furlanije - Julijske krajine, pri Čemer se postavlja tudi vprašanje zastopanosti slovenske manjšine v deželnem svetu. V zvezi s tem je deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj v minulih dneh pisal predstavnikom senata in vlade, njegovo pismo pa se v nekoliko skrčeni obliki glasi takole: Ustavni zakon o zakonodajni avtonomiji Dežele Furlanije - Julijske krajine na volilnem področju posega tudi v formalne in vsebinske pravice do zajamčene zastopanosti slovenske jezikovne skupnosti v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine. Slovenska skupnost izraža zapre-paščenost in popolnoma negativno mnenje o odstavku besedila, ki ga je pripravila pristojna senatna komisija in ki se glasi takole: »Deželni zakon ne more določati norm, ki bi postavljale ovire za zastopanost jezikovnih manjšin.« To je hud korak nazaj v primerjavi s predlogom ustavnega zakona, ki ga je odobril deželni svet Furlanije - Julijske krajine 13. junija lani in ki predvideva, da »deželni zakon lahko določa norme za izvolitev svetovalcev iz vrst jezikovnih manjšin in na vsak način jamči izvolitev vsaj enega svetovalca, ki bo izraz slovenske jezikovne skupine.« Preseneča torej, piše v pismu SSk, da v času uveljavljanja avtonomij in fede-ralzma omenjena komisija ni upoštevala uravnovešenega rezultata dolgega in težavnega procesa političnega dozorevanja na deželni ravni. Slovenska skupnost opozarja na zgodovinsko priložnost, ki jo ima italijanski parlament ob tem spreminjanju deželnega statuta, da nedvoumno in ekrat za vselej uredi vprašanje zajamčene zastopanosti slovenske manjšine v deželni skupščini. Pri tem ponuja primer vzorne rešitve tega problema v Sloveniji in na Hrvaškem, na koncu pa povabi senatorje in predstavnike vlade, naj sprejmejo tako dokončno besedilo, ki bo spoštovalo tako temeljna načela ustave, kot izdelano stališče deželnega sveta FJK, da bo priznana slovenska manjšina ustrezno zastopana v deželnem svetu. POLITIKA / V PRIČAKOVANJU DEŽELNIH VOLITEV LETA 1998 CGIL in »četri pol« Novo koalicijo, kot kaže, snujeta Melzi in tržaški župan Zveza CGIL načelno ne nasprotuje »Četrtemu političnemu polu« za deželne volitve sredi prihodnjega leta, ki ga, kot kaže, snujeta dolgoletni predsednik deželnih industrijcev, lastnik Pic-cola ter Messaggera Veneta Carlo Melzi ter tržaški župan Riccardo Illy. Slo bi za politično koalicijo (tekmovala bi z Oljko, desnico in Severno ligo), ki bi se zavzemala za vsestransko utrditev avtonomije Furlanije-Julijske krajine, v konCni fazi pa bi privilegirala zavezništvo z levo sredino. Za kroniko naj dodamo, da Illy (vsaj sodec po njegovih javnih izjavah) ne bo kandidiral, Melzi pa naj bi se celo potegoval za predsednika Dežela. Deželni tajnik CGIL Paolo Pu-pulin in njegov namestnik Bruno Zvech sta na včerajšnji novinarski konferenci, kot rečeno, dejala, da nimata nic proti »Četrti koaliciji«. A pod pogojem, da ne bo morebitna nova koalicija ponovila odnosa ali osi med politiko in gospodarstvom, ki sta že toliko škode povz- ročila Italiji in tudi naši deželni stvarnosti. Pomembna sta program in politični projekt, na katerih je treba potem graditi volilna zavezništva. Nic ni avtomatičnega, »Četrti pol« pa ne sme biti zgolj odraz gospodarskih interesov. V tem primeru bi bila CGIL odločno proti temu naCrtu. Tiskovna konferenca CGIL (udeležil se je je tudi Silvano Pe-tris) je bila namenjena institucionalnim reformam v državi in predvsem v deželi. Najvecja sindikalna zveza podpira večinsko deželno volilno zakonodajo, ki bi zajamčila prisotnost političnih manjšin, a tudi omogočila stabilne vlade. V tem okviru CGIL predlaga t.i. večinsko nagrado za zmagovito volilno koalicijo. Ge parlament ne bo pravočasno odobril spremembe deželnega statuta, so sindikati mnenja, da je vseeno potreben volilni zakon, ki bo omogočal oblikovanje stabilnih vladnih zavezništev. Med nove pristojnosti si mora Furlanija-Julijska krajina priboriti tudi natančnejše in zlasti učinkovitejše kompetence na področju zaščite narodnih ter jezikovnih manjšin. Petris, ki v okviru sindikalne zveze odgovarja za vprašanja javnega sektorja, pa je opozoril na potrebo po enotni delovni pogodbi vseh uslužbencev javnih uprav, od dežel vse do občin. DEŽELA / S SPREMEMBAMI URBANISTIČNEGA ZAKONA KONEC GIBANJA TRST 2000 Manj birokracije in več posluha za probleme Odbornik Puiaffi orisal glavne značilnosti normativa Razkol v večini se nevarno širi Vremec napovedal ustanovitev skupine SSk »Ni sicer revolucija, vendar niti zgolj preprosta prenovitev deželnega urbanističnega zakona št. 52 iz leta 1991; v resnici gre za odgovore na številna vprašanja oziroma probleme, ki so nam jih zastavili državljani, občine in operaterji urbanistično-gradbenega sektorja.« Deželni odbornik za urbanizem, Mario Puiatti, je s temi besedami opredelil vsebino zakona, ki ga je pretekli teden odobril deželni svet. Potem ko je še enkrat opozoril na celovitost urbanistične snovi, je deželni odbornik potrdil, da so »spremembe, vnešene v besedilo zakona št. 52/91, rezultat posredovanja in kompromisa med različnimi in nemalokrat nasprotujočimi si interesi, ki obstajajo tako v deželni skupščini kot v civilni družbi«, da pa je dosežen rezultat za »odbor, ki nima večine, nedvomno pomemben«. Najpomembnejši rezultati, ki so bili doseženi z revizijo deželnega urbanističnega zakona, so po Puiattovi oceni poenostavitev urbanističnih postopkov, skrajšanje rokov za dosego raznih dovoljenj in pooblastil ter dodelitev večje avtonomije občinam. Dežela bo ohranila nadzor nad splošnimi regulacijskimi načrti, nad variantami s specifičnimi ambien-talnimi vinkulacijami in nad vsebinskimi vinkulacijami, medtem ko vse majhne variante ne bodo vec podvržene predhodni kontroli deželne uprave. Občine bodo lahko tudi avtonomno sprejemale variante za homogene cone, ki ne presegajo 10 odstotkov predvidene površine. Odbornik za urbanizem je nato govoril o »takojšnji fleksibilnosti« in o »programirani fleksibilnosti«, ki sta še posebej značilni za nov normativ: »S prvo,« je dejal, »je dodeljena občinam pristojnost na področju variant za določitev dimenzij industrijskih območij ali za povečanje prostornine stanovanjskih območij; z drugo fleksibilnostjo pa se krajevnim ustanovam v okviru novih regulacijskih načrtov dodeljuje možnost, da predvidijo va- riante v meri do 10 odstotkov predvidenega posega.« Pravkar odobreni deželni zakon je med drugim omejil posege, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje in povečal tiste, za katere zadostuje zgolj prijava ah kvečjemu gradbeno pooblastilo. Na novo so bili opredeljeni Členi o avtorizacijskih postopkih, o gradbenih koncesijah, o obratovalni oziroma stanovanjski habilitaciji ipd., medtem ko je bil režim tim. tihega soglasja vnešen tudi za stanovanjsko dovoljenje. Z novim zakonskim normativom bodo imeli tudi urbanisti, agronomi in gozdarski strokovnjaki možnost, da podpišejo občinske regulacijske načrte. Same občine bodo imele vec pristojnosti tudi na ambientalno-krajinskem področju, medtem ko je bil koncept gozda sprememnjen v primerih zapuščenih in nekmetijskih območij. »Vse to,« je zaključil Puiatti, »bo privedlo do občutnega prihranka Časa, tako za državljane kot za javne uprave.« »Gibanje Trst 2000«, ki je na pokrajinskih volitvah podprlo predsedniško kandidaturo Adele Pino, od vCeraj tudi formalno ne obstaja veC. Pi-nova je namreč napovedala ustanovitev svoje samostojne svetovalske skupine, ki se sklicuje na ideale reformizma in zaščite okolja; njeno gibanje bo najbrž prej ali slej pristopilo v novo demokratično stranko, ki jo na vsedržavni ravni snuje Massimo D’Alema. Vladimir Vremec, drugi svetovalec »Trst 2000«, pa je spričo razvoja dogajanj napovedal ustanovitev samostojne svetovalske skupine Slovenske skupnosti. Tako Pinova kot Vremec bosta vsekakor še naprej delovala v okviru levosredinske koalicije Oljke. Slednja ima po novem v pokrajinski skupščini kar štiri svetovalske skupine in sicer DSL, Ljudsko stranko, SSk in Reformistično gibanje Pinove. Pokrajinska skupščina se je sinoči ukvarjala z okvirnim razvojnim načrtom za razvoj tržaškega kmetijskega sektorja, ki ga je pred leti izdelala strokovna ekipa pod vodstvom sedanjega poslanca Maria Prestam-burga. Gre za pomemben razvojni projekt, ki ga bo pokrajinska uprava po odobritvi predložila deželni vladi, ki je po zakonu pristojna za vse posege na področju kmetijstva. V tem okviru bo najbrž pred koncem leta prišlo do programskega sporazuma med Pokrajino in Deželo. Odločitev o napovedanem odprtju odlagališča gradbenih odpadkov pri Trebčah pa bo najbrž padla jeseni, Ce ne bo pokrajinski odbor predsednika Codarina pred tem umaknil svojega predloga. Potem ko je tržaški občinski svet zavrnil projekt odlagališča, obstaja sedaj možnost, da se tudi pokrajina dokončno odpove temu spornemu sklepu. UIL podpira pobudo industrijcev Tržaška sindikalna organizacije UIL je vCeraj uradno pristopila v združenje »Trieste Futu-ra«, ki so ga ustanovili tržaški industrije! z namenom, da bi pospešili gospodarski razvoj mesta. NOVICE Dražba za kurilno olje Občina Dolina razpisuje 18. septembra javno dražbo za dobavo kurilnega olja za ogrevanje v obdobju od 1. oktobra 1997 do 3. septembra 1998. Višina zneska na osnovi dražbe znaša 1.300 lir na liter poleg davka IVA v skladu z zakonskimi določbami (vrednost zakupa 250.000.000 lir). Ponudbe morajo dospeti do 10. septembra 1997 ali biti predložene dne 18.9.1997 od 11. do 12. ure. Vse nadaljnje informacije lahko zainteresirani dobijo v občinskem uradu za zakupe in pogodbe (tel. 8329.240) ob delavnikih od 8.30 do 13. ure. Cinzia Leone na gradu V okviru grajskih poletnih prireditev bo drevi ob 21.30 nastopila Cinzia Leone, ki je zaslovela z nastopi v televizijski oddaji 3. mreže Rai Avanzi. Tržaškemu občinstvu se bo predstavila s kabaretno predstavo Questo spazio non e in vendita (Ta prostor ni na prodaj), v kateri smeši vsakodnevne težave povprečnega državljana. Kot je že običaj, pa bo v sredo večer glasbe v živo s triom Giulia Pellezzari Ballaben, ki bo izvajal starejše in novejše znane motive, začetek ob 22. uri. Luna v parku Na območju bivše umobolnice se bo jutri nadaljeval niz prireditev Poletje pri Sv. Ivanu, ki ga prireja oddelek za umsko zdravje pri tržaškem zdravstvenem podjetju v sodelovanju s številnimi organizacijami in posamezniki. S to pobudo želijo organizatorji ovrednotiti park, ki je zelo primeren prireditveni prostor za razne pobude. Program tega drugega dne svetoivan-skega poletja obsega odprtje bolšjega trga (ob 18. uri), koncert klasične glasbe z violinistkama Laro Di Marino in Erico Škerl in Čelistko Angelo Matteini (ob 18.30), predstavitev knjige Una ri-sata piena di finestre (Smeh poln oken) Pina Ro-vereda (ob 18.30), koncert Caio’s Band (ob 20. uri) in gledališko predstavo Storia di Augusta F. (Zgodba Auguste F.) v izvedbi skupine Velemir Teatro (ob 21.15). Praznike v parku bodo priredili še 13. in 27. avgusta ter 10. in 24. septembra. Nogomet in glasba Tržaški nogometni klub Unione Triestina Calcio prireja v sodelovanju z družbo Promoservice tridnevni praznik, v okviru katerega bo tudi nekaj koncertov. Glavni namen organizatorjev je seveda pridobitev Cim večjega števila abonentov, v vabo pa ponujajo tudi nastope znanih izvajalcev povsem različnih glasbenih zvrsti. Tridnevni praznik na nogometnem igrišču Gre-zar (se pravi na starem) se bo zaCel danes ob 19. uri, drevi pa bodo nastopili elani beneške skupine Pitura freska. Jutri zvečer bo zbranim zaigral Italijanski orkester Raoula Casadeia, v Četrtek zveCer pa bo nastopil Batista Coco. Vse tri večere, praznik se bo vsak dan zaCel ob 19. uri, bodo na nogometnem igrišču obratovali restavracija, grill, bar in sladoledama, bolj športno usmerjeni pa se bodo lahko pomerili v pinballu. NA SEZNAMU 900 ITALIJANSKIH BANK ZKB na 280 mestu v Italiji V naši deželi je na prvem mestu tržaška hranilnica CRT Na lestvici 900 italijanskih bank, ki jo je pred dnevi objavil finančni dnevnik Milano Finanza, je od slovenskih edina navedena Zadružna kraška banka, ki je med 900 italijanskimi bankami na 280. mestu. Na lestvici, sestavljeni glede na upravljana sredstva, je na 280. mestu, na lestvici »ca-sh flow« pa na 254. mestu. Manjših posojilnic v Doberdobu in v Sovodnjah na tem seznamu ni, kot tudi ni drugih dveh slovenskih bank. Goriška Kmečka banka je bila do lanske pomladi v komisarski upravi, Tržaška kreditna banka pa je šla, kot vemo, v stečaj. V uredništvu milanskega Časnika izdelajo lestvice na podlagi končnih obračunskih podatkov vsake banke za prejšnje leto. Od upraviteljev bank je odvisno, ali podatke pošljejo v redakcijo medija, ki jih za to zaprosi. V naši deželi je med bankami na prvem mestu tržaška CRTrieste-Banca, ki je na 69. mestu v državi. Sledi ji ljudska banka Friu-ladria iz Pordenona (81.), za njo pridejo hranilnica Grup v Vidmu (87.), Banca Popolare v Vidmu (118.), goriška hranilnica (126.), Banca Popolare v Čedadu (171.). Sledijo jim zadružne kreditne banke, nekdanje kmečke obrtne posojilnice. Prva med njimi je banka v Manzanu (208.), sledijo ji banke v Pordenonu (226.), Starancanu (271.), na Opčinah (280.), v Zgornji Furlaniji (281.) in v Srednji Furlaniji (299.) itd. Banca Antoniana Popolare Veneta, ki je lastnica Nove Tržaške kreditne banke, je v državnemu merilu na 26. mestu. Cassa di Risparmio iz Bologne, ki sicer sodi v večjo grupo Caer in ki je kupila enotretjinski paket delnic goriške Kmečke banke, je na državni lestvici na 24. mestu. Marko VValtritsch —ISLUŽBA ZA VARSTVO TRTEh Nasveti za škropljenje proti peronospori Sovražniki vinske trte so stalno na preži, zato se je treba pravočasno zavarovati pred škodo, ki jo lahko povzročijo v vinogradih. Upoštevajoč vremenske razmere in razvoja glivičnih škodljivcev je ta teden do sobote 2. avgusta primeren za škropljenje trt. Tako namreč svetuje Služba za usmerjeno varstvo trte v okviru Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin »Kras«, ki deluje pri tržaški pokrajinski upravi in pod nadzorstvom Deželne opazovalnice za rastlinske bolezni. Proti peronospori svetujejo škropljenje s preparati, ki vsebujejo baker, proti oidiju pa močljivo mikronizirano žveplo. Kar zadeva škropljenje proti pršicam in raznim žuželkam pa naj se interesenti obrnejo na tehnično službo. Za informacije vinogradniki lahko pokličejo Susanno Frausin ob Četrtkih od 9. do 12. ure na telefonsko številko 3772074. MILAN / POKOL PRED KVESTURO JAZZOVSKE "SPREHODE" SKLENIL V. CAPOSELLA Včeraj ponovno zaslišali zapitega Francesca Neamija V Milanu so vCeraj ponovno zasUšah Francesca Neamija, ki so ga aretirali pod obtožbo, da je sodeloval pri atentatu pred milansko kvesturo, v katerem so 17. maja 73 umrle štiri, ranjenih pa je bilo 46 oseb. Kot poročajo skope vesti, naj bi Neami pojasnil nekatere svoje trditve podane na prejšnjih zasfišanjih. Pod isto obtožbo so aretirali tudi beneškega zdravnika Carla Mario Maggija, ki ga dolžijo tudi sodelovanja pri atentatu na Trgu Fontana, in Giulia Bof-feflija. Od treh, ki so obtoženi sodelovanja, glavni obtoženec je Gianfranco Bertoli, je samo Boffelli vložil priziv proti arestu, vendar ga je razsodišče svobode zavrnilo. Na morju je navadno policija v pomoC, včasih pa tudi ne Včeraj dopoldne je operativna enota pristaniškega poveljstva po radiu prejela klic na pomoč. V zagati se je znašlo »plovilo dolgo 7, 30 m«, kot so zapisali v uradnem sporočilu, ki ga je upravljal Sandro Benigni, na krovu pa je bilo sedem oseb, od katerih trije otroci. Plovilo je zašlo v težave pri rtu, ob katerem se v morje izliva SoCa, iz težav ga je rešil oz. potegnil Čoln CP 228 pristaniškega poveljstva, ki ga je zvlekel do sesljanskega portiCa. Na nevarno vožnjo policijskega čolna, ki naj bi vozil samo nekaj desetin metrov od obale, ko je bilo v morju veliko kopalcev, pa s posebnim pismom opozarja anonimni očividec. Dopis je naslovil na vrsto »pristojnih« in ga poslal tudi medijem, ni pa ga podpisal, ker je mnenja, da izjava navadnega občana niC ne zaleže, Ce je v nasprotju z besedo »mož postave«. Dogodilo naj bi se v torek, 22. julija, ob 18.10 med Brojnico in bivšim sesljanskim kamnolomom, se pravi na območju, kjer je vselej veliko kopalcev. Jazz obogatil zgodovinsko jedro Nepričakovana udeležba ljubiteljev tovrstne glasbe Z nastopom znanega italijanskega kantavtorja Vinicia Capossele (na sliki) se je zaključilo tridnevno »popotovanje« skozi jazz glasbo, ki ga je priredilo združenje Zooest. Pobuda je bila deležna podpore tržaške občine, saj si je (skupaj s še nekaterimi drugimi sličnimi prirdit-vami) zadala kot cilj, da v poletnih mesecih pozivi staro mestno jedro z nastopi priznanih avtorjev in z raznimi prireditvami. Program je predvideval nekaj sprehodov in vrsto »statičnih« koncertov na področju med Trgom Unita in gričem Sv. Justa. Za nastop Vinicia Capossele so organizatorji izbrali stari, a popolnoma prenovljeni Trg Cu-cherna pod ostanki srednjeveškega mestnega obzidja. Zal je bila lokacija kaj neprimerna za veliko, očitno nepričakovano množico ljudi, ki se je v soboto zvečer zbrala na trgu: akustika je bila kljub ozvočenju slaba, tako da tisti, ki so stali komaj kakšen meter vstran od improviziranega parterja, niso mogli slediti izvajanju. Capossela si je (v kolikor nam je uspelo slediti programu) veCer omislil kot splet branih odlomkov in petih melo- dij. Celoten nastop je dajal občinstvu občutek stalne improvizacije, k31 pa je dodatno obogatilo repertoar. Jazzovska m3' trica in sugestije iz sedemdesetih let so tu pa tam podlegle bolj spevnim melodijam sredozemskega tipa, ki so se navezovale na kantavtor-sko tradicijo italijanske glasbene scene. Občinstvu se je zde^ nastop kljub nekaterin1 »tehničnim« nevšečnostim dopadljiv, nekateri dobri poznavalci Capo8' šele pa so ob izvajanj3 tiho mrmrali, da so pj-1' Cakovali za las veC virtuoznosti in iskrivosti' Nam pa se je zdela pobuda že sama po sebi nadvse hvalevredna, saJ srednjeveško mestno je dro vse preveč sarneV3 in ga oblasti in zasebn3 združenja premalokr3 izkoristijo za kulturn3 ali turistično promocij mesta. (MGJ Veliko obiskovalcev na vseh praznikih V letošnjem muhastem juliju so imeli še naivec sreče organizatorji, ki so s prazniki Počakali na zadnji week-end v mesecu: vre-1116 se je, vsaj za nekaj dni, ustalilo, in v pra-vem poletnem vzdušju so se šager, poseja-nih po Tržaškem, obiskovalci udeležili v velikem številu. Po uveljavljenem uspešnem receptu so na praznikih poskrbeli za krajše kulturne programe, za prijetno družabnost in za jedačo in pijačo v izobilju. V Praprotu so se na pobudo SK Devin v nedeljo dopoldne pomerili v skrlah (na zgornji sliki, f. KROMA). V Mačkolje je društvo Primorsko v goste povabilo člane plesnih skupin iz Trsta in Tržiča (na sliki v sredi, f. M. Magajna). Na Padričah pa je praznik organiziralo KD Skala (na spodnji sliki, £ KROMA). VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 29. julija 1997 MARTA Sonce vzide ob 5.50 in Zatone ob 20.33 - Dolžina dneva 14.43 - Luna vzide °e 2.00 in zatone ob 16.51 Jutri, SREDA, 30. julija 1997 PETER VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,5 stopinje, zračni tlak 1023,6 mb narašča, Veter 6,5 km na uro seve-r°-zahodnik, vlaga 68-od- stotna, nebo rahlo poo-blačeno, morje mirno, temperatura morja 25,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Ludovi-co Martinez, Ivan Gala-vema, Eleonora Scarsetto, Clara Alberti. UMRLI SO: 80-letna Alessandra Epichina, 84-letna Salvatora Braini, 85-letna Aurelia Sepuca, 87-letni Presilda Brunelli, 57-letni Armando Cleva, 77-letni Lionello Rosin, 92-letna Maria Mevlja, 91-letna Giovanna Bian-chini, 62-letni Giuliano Magris, 82-letna Maria Serli, 82-letna Nives Poz-zo Balbi, 87-letna Anna Prelaz, 67-letni Aurelio Tonzar, 91-letni Bruno de Lugnani, 93-letna Aida Variati. [j LEKARNE Od PONEDELJKA, 28. julija do SOBOTE, 2. avgusta 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Naselje sv. Ser- TABORNIKI RMV se s taborjenja vrnejo danes, 29. julija, ob 19.30 na sežansko avtobusno postajo Baruh haba, Ruben! Staršema Evi in Ediju KoSuti, nonotom in teti Barbari pa iz srca Čestita in klice lehaim družina Fischer gija - Trg 25. aprila 6 (tel. 281256), Zavije - Ul. Fla-via 89 (tel. 232253) FERNETIČI (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Naselje sv. Sergija - Trg 25. aprila 6, Ul. Combi 17, Zavije -Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (tel. 302800). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 (na prostem) »Emma« r. Douglas McGrath, i. Gwyneth Paltrovv, Kristin Scott-Thomas. EKCELSIOR AZZUR- RA - Zaprto zaradi dopusta. EKCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE - Zaprto zaradi dopusta. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - Zaprto zaradi dopusta. ALCIONE - 20.00, 21.45 »Pane e fiore«. Bi PRIREDITVE KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK: »Poletni večeri v zgoniški občini«, v četrtek, 31. julija, ob 21. uri pri Petelinovih v Zgoniku: predstava Eduarda de Filippa »Filu-mena Marturano«; dramaturška priredba in režija Mario Uršič, v glavnih vlogah Miranda Caharija in Livio Bogateč. S ŠOLSKE VESTI 50. OBLETNICA učiteljišča »A. M. SLOMSEK« - Srečanje za pripravo proslave bo danes, 29. julija 1997, ob 20.30 na sedežu šole (Trst, ul. Caravaggio 4). Vabljeni so sedanji in bivši dijaki ter sodelavci. GLASBENA MATICA -Sola »M. Kogoj« sprejema potrditve vpisov za šolsko leto 97/98, še danes, 29. julija od 9. do 12. ure. DTTZG »Žige Zoisa« obvešča, da bo do 30. 8. 1997 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča starše in dijake, da že sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, posluje v mesecu juliju in avgustu ob sredah, od 10. do 12. ure. Z) OBVESTILA KD JOŽE RAPOTEC prireja v Prebenegu od četrtka, 31. julija, do ponedeljka, 4. avgusta, tradicionalno S AGRO. V nedeljo, 3. avgusta bo ob 16.30 srečanje godcev iz Slovenije, Avstrije in Italije. Za ples in zabavo bodo poskrbeli ansambli Status Symbol, Adria Kvintet in Happy day. Poleg običajnih jedi na žaru in breskev v vinu vam bo letos na voljo še posebna specialiteta. SK BRDINA in SK DEVIN priredita skupni trening na snegu. Smučarski kamp se bo vršil na Kaprunu, 1., 2. in 3. avgusta. Odhod 31. t. m., popoldan. Informacije in prijave na tel. 212859 ali 2916004, do srede, 30. t. m. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »Srečko Kosovel« vabi na zaključni praznik dvojezičnega poletnega središča, ki bo 1. avgusta, ob 15. uri v prostorih doma v ul. Ginnastica 72. Toplo vabljeni vsi otroci, ki so ga obiskali in njihovi starši. SAGRA V TREBČAH 2. in 3. avgusta, v borovem gozdičku pri nogometnem igrišču. Na razpolago bodo okusne jedi na žaru in izvrstna vina. Igral bo ansambel KRAŠKI KVINTET s pevcem BRACOM KORENOM. Organizira SZ SLOGA. Vabljeni! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA sporoča, da so na razpolago brošure ob 100-letnici društva. Zainteresirani naj se javijo vsak ponedeljek in četrtek, ob 20.30 na sedežu društva, oz. na tel. št. 201187. ZSKD obvešča, da je tržaški urad zaprt do 14. avgusta zaradi poletnega dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo avgusta zaprta. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA. 1. Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen sobote (tel. 212289). 3. Poletno varstvo na Opčinah: do 30. septembra od 8. do 13., ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi v svoje vrste nove pevce in pevke, ki bodo začeli novo pevsko leto s teden dni trajajočimi študijskimi dnevi v ponedeljek, 25. avgusta v Finžgarjevem domu na Opčinah. Va- bljeni novi pevci in pevke pa tudi tisti, ki so že peli v zborih. Vse zaželjene informacije dobite na tel. številkah 215367 (Danev) in 213348 (Sossi) v večernih urah. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SKGZ sporoča, da so do konca avgusta uradi odprti samo v jutranjih urah. LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Petronio 4, v Narodni in študijski knjižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici. PATRONAT INAC (Ul. Cicerone 8/b Trst) obvešča, da bo urad do 31.8. odprt od 8. do 15. ure. KRUT obvešča, da bo do 31. 8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo do 31.8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od 28. julija do 14. avgusta bo zaprta za-radni letnega dopusta. KRUT prireja turistič-no-termalno bivanje v zdravilišču Chianciano terme od 21. 9. do 30. 9. 1997 ter zdravljenja na Ischii od 11. 10. do 25. 10. 1997. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8, tel. 360072, vsaki dan razen sobote od 9. do 12. ure. B_____________IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in KMEČKA ZVEZA obveščata, da je na razpolago še nekaj mest za že tradicionalni tridnevni izlet ob priliki Radgonskega sejma in z obiskom sosednjih krajev Avstrije in Madžarske. Izlet bo potekal v dveh izmenah z enakim programom, in sicer prva od 25. 8. do 27. 8. in druga od 28. 8. do 30. 8. 1997. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na urade Kmetijske zadruge, tel. 8990111, oz. Kmečke zveze tel. 362941. MALI OGLASI tel. 040-7796333 PRODAM TELETA (Draga 31). Tel. št. 228932. ZASTONJ POKOSIMO v bližnji okolici strojno primerne parcele (Draga 31). Tel. št. 228932. PRODAM skoraj nove bele kotalke št. 30/31. Za informacije tel. št. 040/211940 ali 212659. TRGOVINA MORIS v Nabrežini ima ugodne popuste na čevljih in torbicah. Pohitite z nakupom! Nabrežina, 97. PREVAŽAMO karkoli kamorkoli, Ape Piaggio 50 cc. Klicati na tel. 040/44404 ali 040/225973. PODARIM box in stolček za otroke.Tel. 44631. PRODAM 150-litrski kotel za kuhanje žganja ter mize in stole rabljene za osmico. Tel. 231381. PRODAJAM KNJIGE za 3., 4. in 5. razred trgovskega zavoda. Tel. 228311 v večernih urah. OPRAVLJAM vrtnarska dela, kosim travo. Tel. 228547. KNJIGE druge roke za 1., 2. in 3. razred nižje srednje šole v dobrem stanju kupim. Zainteresi-' rani telefonirati na 828251 v večernih urah. POGREŠATE PSA rdečkaste barve? Trenutno je pri nas na oskrbi. Tel. 040/225973. OPEL CALIBRA 2000, 8 ventilov, letnik 1992 prodajam v odličnem stanju, črne barve, alumi-niaste feltne, široke gume komaj zamenjane, centralno zapiranje, vgrajena alarmna naprava. Aleš, tel. na št. 228174. DEBORAH v Nabrežini ima ugodne popuste na ženskih, moških in otroških kopalkah, na spodnjem perilu in otroških oblačilih. Obiščite nas, ker boste zadovoljni. 7 KM IZVEN MESTA na Krasu dajemo v najem enosobno opremljeno stanovanje samo nerezidenč-nim. Tel. 040/225973 OSMICO je odprla Sonja Rebula , Veliki Repen št. 2. STEVO ZAHAR je v Borštu, št. 58 odprl osmico. Vabljeni! OSMICO je odprl v Dolini Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Branko Slavec, Mačkolje 133. OSMICO je v Mavhinjah odprl Ivan Terčon. OSMICO je odprl Janko Škrk v Saležu - Lorkovi. OSMICO je odprl Mario Milič, Repnic 39. OSMICO je odprl Romano Purič , Repen 13. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden, Samatorca 17. OSMICO sta odprla Slavko in Magda Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni! ODLIČNO belo in črno vino prodajamo v Mavhinjah po ugodni ceni. Tel. 299806. PRISPEVKI V spomin na Olgo Petelin Bologna daruje sestra Ida 100.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na teto Kristino darujeta družini Žerjul in Žerjal 150.000 lir za SKC v Lonjerju. V spomin na teto Kristino darujeta Nevenka in Radi z družinama 100.000 lir za SKC v Lonjerju. Popravek: Ob priliki svojega rojstnega dne se Roža Samec Pečenik toplo zahvaljuje vsem za prejeta voščila in daruje 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Angelo Puntar daruje Norči z družino 50.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Angelo Puntar darujeta Miro Prašelj in Bogdan Bogateč 50.000 lir za SD Kontovel. Družina A. Pertot daruje 50.000 lir za Knjižnico Finko Tomažič in tovariši. V spomin na drago mamo daruje Magda Slama 50.000 lir za zvon cerkvice na Jezeru. Namesto cvetja na grob Marije Ravbar vd. Fabris daruje družina Škabar (Repen 30) 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 od ponedeljka do petka. Torek, 29. julija 1997 KULTURA Z ČEDAD / MITTELFEST r BENEČIJA / TRADICIONALNI FESTIVAL - Za zaključek dobra glasba za vse okuse Por Gino Paoli-Offavio Piccolo skenil prireditev V nedeljo se je v znamenju glasbe sklenil Sesti Mittelfest. Prireditve so se začele ob petih popoldne s koncertom mladega slovenskega glasbenika iz Trsta Corrada Rojaca, ki je v sugestivni Landarski jami v okviru koncerta z naslovom Re-frakcije predstavil tudi svoji skladbi (o koncertu bomo obširneje poročali v naslednjih dneh). ZveCer je v Cedajskem gledališču Ristori sledila krstna izvedba multimedijske predstave Ultime lettere a Musil (Zadnja pisma Musilu) furlanskega skladatelja, performerja in avtorja videofilmov Andrea Centazza (na sliM). Skladba je glasbeno razmišljanje o istovetnosti Mitteleuro-pe in sloni na poezijah in fragmentih iz del Ivana LaliCa, Rainerja Marie Rilkeja, Jamesa Joycea in zlasti Georga Traki a. Pod vodstvom avtorja so nasto- pili recitator Luciano Vir-gilio in sopranistka Fran-cesca Zivieri ter kvartet Euphonia in Andrea Cen-tazzo Ensemble. Glasbeni del so dopolnjevali Cen-tazzovi video posnetki. Sklepna predstava v Čedadu na trgu poleg glavne cerkve z Ginom Paolijem in Ottavio Piccolo pa je slonela na povsem drugačni, lahkotnejši in v ušesih širšega občinstva ustaljeni glasbeni obliki. Nastop priljubljenega kantavtorja in znane igralke je bil sicer izhod v sili, saj je spored predvideval koncertno predstavo, ki jo je prav za Mittelfest pripravil Gior-gio Gaber in ki so jo morali prireditelji zaradi avtorjeve nenadne bolezni odpovedati, vendar so z nadomestilom imeli res srečno roko. Glasbenik iz Genove, ki spada med začetnike preporoda italijanske lahke glasbe, je dokazal, da mu kljub ne več rosnim letom ne manjka življenjske energije in da zna s svojo osebnostjo prevzeti tako starejše kot mlajše poslušalce, ki so se v velikem številu zbrali pred odrom. V spremljavi dobrega petčlanskega ansambla je Gino Paoli predstavil skladbe zadnjih let, med katere je vpletel uspešnice iz mladosti, ki upravičeno spadajo med nepozabne italijanske evergreene, kot so denimo, La gatta, Sassi, Sapore di šale, Che cosa c’e, Senza fine in seveda II cielo in una stanza. Kan-tavtorjev nastop je občinstvo navdušil tudi zaradi žive, z energijo nabite glasbene priredbe, predvsem pa zaradi liričnih besed, ki brez osladnosti, a z dognanostjo govorijo o Čustvih, zlasti o ljubezni med moškim in žensko, a tudi o Človekovem odnosu do sveta, do sočloveka in, zakaj ne, tudi do samega sebe, s samozavestjo in av-toironijo. Paolijeve pesmi so dopolnjevali na sorodno tematiko uglašeni odlomki iz del Thomasa Manna, Predraga MatvejeviCa, Franza Kafke, Josepha Rotha in Bogumila Hraba-la, ki jih je prebrala Otta-via Piccolo. (bov) Uspešen že 20. Senjam Potekal je od petka do nedelje Mimo je tudi dvajseta izvedba Senja-ma beneške piesmi, ki je v petek, soboto in nedeljo zvečer privabil na športno igrišče na Lesah v občini Grmek lepo množico domačinov iz Nediških dolin. Ob naklonjenem vremenu (Postaja Topolovo glede tega ni imela enake sreče) so bili vsi trije veCeri lepo doživetje, ob tem pa priznanje mladim organizatorjem, ki so se tudi tokrat pošteno potrudili. Prva dva veCera šta bila namenjena predstavitvi enajstih pesmi, ki so jih izvedli mladi pevci David, Leila, Checco in Chiara skupaj, Massimiliano, Mir- ko, Kristina, Guido, Karen, Mara, Matteo in Mirko skupaj in Marco. Tako v petek kot v soboto so nastopili tudi gostje, Denis No vat o z diatonično harmoniko, duo Tasič - Tornik iz Ljubljane ter Igor z Zdrundinoband iz Barda. Glavna pozornost pa je bila namenjena nedeljskemu nastopu, ob katerem je bilo tudi nagrajevanje. Po oceni žirije, ki jo je sestavljala prisotna publika, je zmagala pesem »Beneška viCer«, ki sta jo zapela Checco in Chiara. Na drugo mesto se je uvrstila »Samo sonce jo razume« v izvedbi Kristine, tretjeuvršCeno »Me kličejo damu« pa je zapel Marco. Posebna žirija je nagradila tudi najlepše besedilo, in sicer pesem »Moji non« avtorice Sonje Goriup, medtem ko je nagrado za najboljši napev prejel Michele Obit. Kot nagrada so bila podeljena dela različnih uveljavljenih umetnikov, nagrajencem pa jih je izročil predsednik gorske skupnosti Nediških dolin Firmino Marinig. Program sta povezovala mlada Ljuba Krajnik in Marko Primosig, v režiji kulturnega društva Rečan pa sta izšli kaseta in brošurica z vsemi besedili pesmi. DU ŠPETER / SVEČAN ZAKLJUČEK TRŽAŠKI GRAD / SKUPINA MOMIX Velik uspeh letošnjega lutkovnega festivala Z zaključkom Cedajskega Mittelfesta se je konCal tudi lutkovni fetival, ki je za deset dni poživil celo vrsto krajev v Nediških dolinah. Prireditev je bila kronana z nagrajevanjem, ki je letos prineslo »Zlato lutko« skupini Granteatrino della Marignana iz Mo-gliana Veneta. Nagrada se podeljuje na predlog ljudske žirije in skupine kritikov. Posebno priznanje so prejele tudi skupine »Pupi di stac« iz Firenc, »Laura Kibel« iz Rima in »Otesa-nek« iz Prage, ki jim je bila publika posebno naklonjena. Ljudskih glasov je bilo skoraj 3000 in dober obisk predstav je pokazal, da je ta zvrst zelo cenjena, poleg tega da približuje kulturno dogajanje krajem, ki so bili od njega dolgo odrezani. To je ob podelitvi nagrad še zlasti podčrtal predsednik Gorske skupnosti Nediških dolin in špetrski župan Firmino Marinig. Direktor deželne gledališke ustanove Rodolfo Castiglione pa je festival označil celo kot »cvet v j gumbnici« Cedajskega Mittelfesta. Uspeh pobude zagotavlja njeno ponovitev tudi naslednje leto, špetrska občinska uprava pa je želela tudi organizatorjem izkazati pozornost in jih je obdarila - le s Cim drugim naj bi jih - z reprodukcijo lutke, (du) Lahkotna ironija in igrivost v plesu Tokrat so bili v petih, tri plesalke in dva plesalca, ki so pod slovito »znamko« Mombc nastopili tudi na tržaškem gradu (na sliki - £ KROMA). V predstavo Supermomix je ustanovitelj skupine in njen umetniški vodja Moses Pend-leton nanizal vrsto uspešnih sofističnih točk. Skupno so odlični plesalci in akrobati Tim Acito, Erin Elliot, Suzanne Lampl, Yasmine Lee in Brian Sanders nastopih samo v sklepni koreografiji predstave E.C. Mosesa Pendletona, v kateri so spet »Carah«. Gre namreč za enega najuspešnejših primerov »plesa senc« (plesalci nastopajo za osvetleno zaveso), ki je postal eden od razpoznanih znakov skupine oz. ustvarjalnosti domiselnega Pendletona. V točkah, ki so jih v soboto zvečer predstaviti v Trstu, so elani skupine ponovno dokazati, da je ime Mo-mix jamstvo za odlične mlade izvajalce. Pri sestavi programa je Pendleton dal tokrat večji poudarek plesu kot pa športno-akrobatskim veščinam, ob vselej prisotni ironiji (do izraza je prišla predvsem v začetni »zaporniški« točki Jonas et Latude) pa je bil zaznavnejša prisotnost poetične note. Zelo številno občinstvo, ki je s svojo prisotnostjo nagradilo prizadevanja organizatorja (sobotna plesna prireditev je bila daleC najkakovostnejša poletna grajska ponudba), je bilo nad nastopom navdušeno, (bip) SPILIMBERGO / FOLKEST '97 Vrsta odličnih zaključnih koncertov V nedeljo se je zaključil tudi letošnji Folkest. Festival etnične in »nove« glasbe zadobi-va iz leta v leto širše razsežnosti. Za vse to se je treba zahvaliti vztrajnosti in trudu organizatorjem Edita iz Spilimberga in tudi zaznavni prisotnosti obeh pomembnejših sponsorjev, ljudski banki Friul Adria in predvsem pivovarni Moretti Sans Souci, ki že nekaj let dosledno na vse načine podpirata največ j o glasbeno prireditev v naši deželi, kar je tudi pripomoglo k podaljšanju od treh na pet zaključnih večerov v Spilimbergu. Zaključni del se je torej začel v sredo zvečer z nastopom dobre baskovske skupine Alboka in mojstra harfe, Švicarja An- dreasa Vollenvveiderja. Andreas je nastopil v spremstvu bobnarja Wal-terja Kelserja in godalnega kvarteta Soliš String Quartet (poslušali smo ju lahko že z Edoardom Bennatom), ki so z glasbili neapeljske tradicije popestrili »glasbo nove dobe« švicarskega mojstra. Četrtkov večer je bil posvečen severnoameriškim kantavtorjem. Naj- prej je nastopil zelo dober David Essig, ki je v triu z basistom Dennisom Pen-drithom in kitaristom Davidom Haddockom podal koncert prave ameriške folk glasbe, kakršno pri nas le redko slišimo, za njim pa je v solo koncertu nastopil Jackson Brovme (na sliki, f. AW). Kalifornijski kantavtor je v Spilimbergu podtril odličen vtis, ki ga je bil deželni publiki pustil že lani v Vidmu. Tokrat se je publiki predstavil sam in izvedel program, v katerem so se intimne pesmi polne pathosa prepletavale z bolj veselimi ritmi. Zdaj na kitari, zdaj na klavirju je zaigral celo vrsto uspešnic, od Fm allive do starejših Late for the Sky, Jamaica say You will, VVorld in motion in For every man (ki jo je posvetil španskemu občinskemu svetovalcu Miguelu Angelu Blancu, ki so ga pred nekaj tedni ubili pripadniki Ete) do skladb The Road in Cocaine, od slednjih se Jackson ni več spomnil besedil. Publika je bila nad njegovim nastopom tako navdušena, da se je moral Brovme kar trikrat vrniti na oder: tako so Take it easy, Marleye-va Redemption Song in The Pretender zaključile tudi ta nepozaben veCer. V petek so nastopili sardinska skupina Tazen-da in kanadski sestri Mc Garrigle. Skupina Andreja Parodija je z originalnim sardinskim rockom navdušila številne poslušalce. V dobri uri trajajočem programu smo lahko poslušati številne uspehe iz prejšnjih let in tudi nekaj novih skladb, ki jih bomo lahko našli na plošči, ki naj bi izšla pozno jeseni. Sestri Mc Garrigle pa sta podali prave folk freske iz Quebeca. AW V Ljubljani bo 8. avgusta nastopil znani Michael Jackson V petek, 8. avgusta bo na ljubljanskem hipodromu nastopil sloviti Michael Jackson, ki bo -predvidoma - izredno številnemu občinstvu predstavil History VVorld Tour ’97. Organizatorji bodo dovolili dostop obiskovalcem že od 14. ure dalje, da ne bi prišlo do večjih zastojev, vsekakor pa se bo koncert zaCel ob 21. uri-Vmes bo igral avstralski ansambel Human Nature. Jackson bo v Slovenijo priletel v petek p°' poldne, po koncertu pa bo nemudoma poletel za Pariz. Na območju »treh Benecij« skrbi za predprodajo vstopnic Trive-neto Multime- dia/Radioattivita iz Trsta, Čampo Marzio 6-tel. (040) 304444. ALŽIRIJA / REPRESIJA ROJEVA NASILJE DENARNI TRGI NOVICE Surovo zaklali petdeset ljudi Nekatere so žive sežgali - Varnostne sile pobile 8 oboroženih islamskih integralistov Zeleni bankovec je včeraj dosegel raven 1.800 lir Zakladno ministrstvo meni da so italijanski izdatki pod nadzorom AL2IR - Pravilo, da nasilje rojeva drugo nasilje in da s krvavo represijo nihče ne uspe odpraviti državljanske vojne, stoodstotno velja tudi v alžirskem primeru. Črnilo na časopisnih stolpcih se še ni posušilo ob vesti, da so vladne sile pobile več kot sto teroristov skrajne inte-gralistične skupine GIA in že je včeraj prišla vest, da so le deset kilometrov od kraja, kjer je bila vojska uspešna, integrahstični teroristi surovo pobili 50 ljudi. Kot vedno so vesti skrajno pomanjkljive. Do pokola naj bi prišlo v Re-ndliju, pri mestecu Larba kakih 30 kilometrov južno °d Alžira. Skupina kakih 30 verskih skrajnežev je s hladnim orožjem sistematično morila stanovalce osamljenih hiš, se nad nji-nd surovo znašala in nekatere celo žive sežgala. Kot vedno so med žrtvami ženske in otroci, saj alžirski islamski integralisti ne prizanašajo nikomur. Alžirske vladne sile pa nadaljujejo s svojim siste-naatičnim »čiščenjem« te-ritoria (na sliki AP) . Tako so v dveh ločenih akcijah Pri Koleji (40 kilometrov jugozahodno od Alžira) in Pri Tahuhtu (120 kilometrov vzhodno od glavnega mesta) ubili osem oboroženih islamskih integralistov. Kot kaže, pa te uspešne nkcije ne uspejo zaustaviti nasilja islamskih skrajnežev, ki niso surovo aktivni samo na podeželju, njihovi teroristi ubivajo svoje potencialne nasprotnike tudi v mestih. Tako so na svojem domu v Kostantini ubili nekega zdravnika, člana neke laične politične grupacije. RIM - Ameriški dolar je imel včeraj spet vodilno vlogo na mednarodnih denarnih trgih. Zeleni bankovec je v odnosu do lire okoli 16. ure dosegel vrednost 1.800 lir. Gre za rekordno vrednost zadnjih 12 let, potem ko jel9. julija 1985 dosegel absolutni rekord 2.200 lir. V enem mesecu se je ameriška deviza ovrednotila za 6 odstotkov v odnosu do italijanske lire, krepko pa je napredovala tudi v odnusu do marke in drugih evropskih valut. Po mnenju izvedencev je povpraševanje po zelenem bankovcu veliko zaradi dobrih dosežkov ameriške ekonomije, zaradi pričakovanja za objavo nekaterih gospodarskih pokazateljev, pa tudi zaradi nejasnosti v zvezi z evrom. Prav zaradi tega nekateri analitiki napovedujejo, da se zeleni bankovec ne bo ustavil tako kmalu. Včeraj pa so bili objavljeni sicer še nedokončni podatki o italijanskih državnih izdatkih v juliju. Po napovedih zakladnega ministrstva se bo mesečni primanjkljaj sukal med 4.000 in 5.000 milijardami lir, kar je za polovico manj od lanskega. Tudi v prvem šestmesečju je bil primanjkljaj polovico lanskega, kar naj bi nakazovalo, da so izdatki pod nadzorstvom, predvsem pa v skladu s predvidevanji. Odločilnega pomena bosta sedaj september in oktober. Če bodo tudi v teh dveh mesecih izdatki v skladu z načrtom, bo zelo verjetno dosežen cilj, kr je bil zastavljen s finančnim zakonom. ______RIM / PROCES PROTI DOSMRTNEMU SENATORJU___________ Po njunem pričevanju naj bi se biši premier srečal z Riino na domu bratrancev Salvo RIM - Giulio Andreotti se je srečal z mafijskim kolovodjem Totojem Riino. Tako sta včeraj med procesom proti bivšemu večkratnemu predsedniku vlade, ki je obtožen sodelovanja z mafijo, povedala brata Enzo Salvato-re in Giovanni Brusca, sinova mafijskega voditelja Bernarda in do aretacije kruta morilca sicilj-ske kriminalne organizacije. Oba sta začela postopno sodelovati s pravico in tudi včerajšnje pričevanje je korak na poti kesanja. Dopoldne je Enro Salvatore Brusca povedal, da je za srečanje med Andreottijem in Totojem Riino zvedel leta 1986 v zaporu. Tedaj je njegov brat Emanuele, ki je v okviru družine vzdrževal politične stike, obiskal očeta v zaporu in mu po naročilu Rime napovedal srečanjem med »bos-sem vseh bossev« in predsednikom vlade. Emanuele Brusca naj bi tedaj tudi dodal, da je sestanek predlagal Andreotti, ki naj bi bil Runi zagotovil, da mu ne bo uspelo vplivati na razsodbo prvega maksiprocesa proti mafijskim veljakom, med prizivnim procesom pa naj bi kazni zmanjšali, v tretji stopnji pa naj bi jih kasacijsko sodišče obsodbe dobesedno demoliralo. Enzo Salvatore Brusca je dodal, da o poljubu med Andreottijem in Riino ne ve ničesar. Pripomnil je tudi, da je takoj po aretaciji hotel speljati preiskovalce na stran pot, das bi tako očrnil pred sodstvom skesanca Balduccia Di Maggia, ki je prvi govoril sodnikom o srečanju med Andreottijem in Riino na domu bratrancev Salvo. Pozneje se je premislil in je začel lojalno sodelovati s pravico. Podobno je bilo pričevanje Giovannija Brusce, ki je dolgo časa poveljeval pol vojaški strukturi Cose nostre, ki je tudi priznal poskus »iztirjevanja« preiskave. Andreotti je hladnokrvno po- * slušal pričevanje bratov Brusca. Pozneje je novinarjem dejal, da je »presenečen«. »Po vseh 'prijetnih novicah’ lanskega leta sem slišal tudi za te nove okoliščine. Brusca pa je tudi priznal, da je med prejšnjim pričevanji lagal...« Tragedija na Mt. Blanca: trije Italijani ob CHAMONK - Naveza treh italijanskih alpinistov je v nedeljo na francoski strani Mont Blanca strmoglavila v tisoč metrov globok prepad in obležala ob vznožju Aiguille du Midi. Do nesreče je prišlo ob 20. uri. trupla pa je gendarmerija iz Chamonbca odpeljala včeraj ob 10 dopoldne. Trojica, Matteo Pa-cetti, VValter Baghvi in Nicola Galeazzo je bila iz Šesta Fiorentina, vsi so bib izkušeni alpinisti. Protisibski protest v črnogorski Podgorici PODGORICA - Približno 3000 ljudi je včeraj v Podgorici na poziv črnogorskega mirovniškega gibanja z imenom Javno mnenje proti fašizmu demonstriralo proti visokim predstavnikom Sociafisbčne stranke Srbije (SPS) jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, ki so prišli na pogovore s črnogorskim voditeljem Momirjem Bulatovičem. Privrženci črnogorskega premiera Mila Djukanovi-ča so avtomobile visokih predstavnikov SPS, ki jih na obisku v Podgorici vodi nekdanji jugoslovanski predsednik in socialistični kandidat za srbskega predsednika Zoran Lihč, obmetavati z jajci in kamenjem. »Pokažimo Momirju Bulatoviču in njegovim sodelavcem, da si bomo sami izbrali predsednika in da ne želimo vlade, ki jo je nastavil Slobodan Miloševič,« je v pozivu zapisalo omenjeno gibanj e. (STA) Na jugu Albanije vladajo zelo nestabilne razmere TIRANA - Na jugu Albanije je še mesec dni po predčasnih parlamentarnih volitvah stanje kaotično, policija pa, kot poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, ne more vzpostaviti reda. V Lezhu je bilo v nedeljo ubitih pet ljudi, štirje pa so biti ranjeni. V Vlori je vsako noč slišati strele iz strelnega orožja. Pozno predsinoči je bila v tem pristaniškem mestu v medsebojnih obračunih dveh skupin ubita neka mimoidoča ženska, hudo ranjena pa neka nosečnica in dvoje otrok. V Vlori so ugrabiti tudi nekega otroka, ki se je igral z vrstniki. Policija je tu in drugod brez moči. Oborožene skupine še naprej nadzirajo vse ceste, ki povezujejo mesta v južni Albaniji. Pred dvema dnevoma je bilo na cesti, ki povezuje mejni prehod Kakavija z mestom Tepeljeno, ducat organiziranih ropov in nadlegovanja državljanov. Saranda je postala središče tihotapljenja droge, mesto pa je zaradi nezavarovanosti zapustilo na tisoče prebivalcev. Težke razmere so tudi v . Beratu, kjer je bilo v zadnjih dneh ubitih več deset oseb. Socialistična vlada premiera Fatosa Nana si je za svojo prvo nalogo zadala vzpostavitev miru in varnosti v državi, napovedala pa je tudi hud boj oboroženim skupinam. (STA/Htiia) V eksploziji plina 11 mrtvih na Uralu MOSKVA - Enajst ljudi je bilo ubitih in 19 ranjenih, med njimi šest huje, v eksploziji plina v nekem dvonadstropnem bloku blizu ruskega mesta Perm v osrednjem Uralu, poroča agencija Interfax. V kavami v prvem nadstropju bloka, polni ljudi, ki so se prav tedaj zbrali na nekem srečanju, je namreč eksplodiral plinski rezervoar. (STA/AFP) ijEPAZLJIVOST / ZARADI SMETI ČRNA SOBOTA / NEPREDVIDENA »SPREMEMBA« V TURISTIČNEM PROGRAMU Končno zajezili požar, ki je divjal v zaledju Marseillesa PARIZ - Francoskim gasilcem je končno uspelo žajeziti požar, ki je od petka divjal v zaledju Marseil-ksa in v katerem je bilo uničenih več kot 3.500 hektarjev sredozemske makije, kakih 1.500 ljudi pa je Ttoralo zbežati pred plameni. Najhujši požar zadnjih Pet let so povzročile goreče smeti na deponiji občine Septemes-les-Vallons, kasnejšo ogneno stihijo pa faočan maestral. Kot so povedali gasilci, je najhujše ttihno, a tlelo bo še najmanj štiri dni. (Telefoto AP) Dva ranjena in dva ugrabljena italijanska turista Prva dva ranil tajski pijani policist, druga dva ugrabil pa zaradi pokojnine z oblastmi skregan jemenski šejk RIM - Prejšnja sobota je bila za pustolovščin v ekzoticnih krajih žejne italijanske turiste res črn dan. Najhuje sta jo skupila dva italijanska turista v severnotajskem Chiang Meiju. Ko bi se morala z drugimi Italijani vkrcati v letalo, je vanje z 9-milimetrsko službeno pištolo streljal pijani policist, ki je bi blazno hud na vse Zahodnjake, ker ga je njegovo dekle zapustilo zaradi »bledoličneža«. Na tleh sta obležala 27-letni Francesco Rigattieri iz Parme in 43-letni Franco Sanna iz Grosseta. Prvemu je krogla prebila lice in izšla iz grla, tako da se mora zahvaliti hitremu posegu zdravstvenega osebja, da ne bo imel trajnejših posledic. Drugi je bil le navidezno lažje ranjen, a bo skoraj gotovo imel trajne posledice, saj mu je ena krogla zadela kost rame, ki se je razletela, druga Sanaa s svojimi arhitektonskimi lepotami vsako leto privablja več turistov (Telefoto AP) uhelj, tretja pa drugo ra- Rigattierovo dekle Gaia Povsem drugačnega mo. Oba Italijana sta je novinarjem povedalo, mnenja sta Luigi Ar-izven smrtne nevarnosti da bi se kaj takega lahko chetti in Maria Paola in se bosta lahko kmalu povsod zgodilo, a da bo- Moriconi, dva v Bližnji vrnila v Italijo s posebno do vseeno za nekaj časa vzhod zaljubljena štiri-opremljenim letalom, raje letovali v Riminiju. desetletnika, ki so ju v soboto ugrabili pripadniki nekega jemenskega plemena. Po včerajšnji osvoboditvi se vrneta v Italijo, a bosta nadaljevala s potovanji, ker sta bila navsezadnje le »gosta« šejka Abdela Aziza al Bukairja, ki ju je ugrabil, da bi od oblasti v Sanai izsilil izplačevanje pokojnine, ker je bil prisilno demobiliziran. Italijana sta bila s svojim spremljevalcem iz Sanae namenjena v Taif, ko so njuno vozilo prestregli do zob oboroženi neznanci, ki so ju nato strpali v terensko vozilo in po vratolomni vožnji prepeljali v vas Kholan, kakih 80 kilometrov od prestolnice. Nastanili so jih v šejkovi palači, z njimi ravnali omikano in ju nato po 36 urah osiobodili. Seveda jima ni bilo prijetno, ker sta imela opravka z ljudmi, za katere je cena življenja zelo nizka. NESREČA / ZARADI NENADNO ODPRTIH VRAT AVTOMOBILA Mati in 4-letna deklica žrtvi banalne neprevidnosti Mala Bena zaradi udarca v glavo v smrtni nevarnosti Komaj štiri leta stara deklica se v tržaški bolnišnici na Katinari bori s smrtjo, njena 32-letna mati pa je na zdravljenju v go-riški v bolnišnici. To so posledice težke prometne nesreče, ki ji je včeraj dopoldne v centru mesta botrovala banalna neprevidnost avtomobilista: odprl je vrata ustavljenega avtomobila v hipu, ko je mimo pripeljala kolesarka z otokom na stolčku pritrjenem na kolesu. NesreCa se je pripetila kakih petnajst minut pred 11. uro na Korzu Italia nasproti hotela Palače. Pone-srecenki sta 32-letna Sandra Missio iz Gorice in njena 4-letna hčerkica Elena Susterini. Voznik avtomobila opel tigra, ki je zakrivil nesrečo, je 29-letni Manuel Zacchigna iz Trsta. Parkiral je na desni strani Korza v smeri proti železniški postaji. V isti smeri sta se peljali tudi mati in hčerkica na kolesu, ko so se pred njima nenadoma odprla vrata avtomobila. Missiova je izgubila ravnotežje in padla na tla. Takoj je bilo očitno, da je zlasti deklica, ki je obležala negibna na asfaltu, dobila težke poškodbe. Reševalci so obe ranjenki prepeljali v goriško bolnišnico, malo Eleno pa so odtod s helikopterjem kmalu prenesli v oddelek za oživljanje in intenzivno nego na Katina-ro. Zdravniki so ugotovili, da je pri padcu dobila moCan udarec v glavo, zaradi Cesar je v smrtni nevarnosti. Sprva je kazalo, da je tudi mati težko ranjena, kasneje pa so ji ugotovili zlom roke in druge poškodbe, zaradi katerih so jo sprejeli na 30-dnevno zdravljenje v kirurškem oddelku v Gorici. Včerajšnja nesreča ponovno postavlja vprašanje varnosti kolesarjev v mestu, saj se podobne nesreče dogajajo dokaj pogosto. Mimo odgovornosti avtomobilistov, ki bi morah pogledati ah prihaja kdo, preden odprejo vrata, se postavlja tudi problem ureditve prometa. V predalih občinske palače leži že kar nekaj let še vedno neuresničeni načrt o prometni preureditvi, ki je predvideval tudi kolesarske steze. Zlasti na Korzu Italia, kjer se asfaltni pas med gredicama in pločniki kar sam ponuja kot kolesarska steza (seveda bi bilo treba vsaj delno umakniti mizice nekaterih kavam), za to ni treba velikih investicij pač pa le malo dobre volje. Reševalci dvigajo ubt^go Eleno in v pzadju njeno mami FILM / PREGLED S, AMIDEI Ob predvajanjih govor o scenaristiki Predavala sta lanski zmagovalec nagrade Amidei F. Bruni in scenarist F. Bernini Filmski festival Amidei je vCeraj imel dan odmora, kar zadeva predvajanje filmov v tekmovalnem sporedu, paC pa je ljubiteljem filma ponudil dvoje zanimivih priložnosti. Na gradu sta popoldne lanski zmagovalec nagrade Amidei Francesco Bruni in Franco Bernini, scenarist in režiser filma »Le mani forti«, ki so ga predvajali v večernem sporedu, imela predavanje-razgovor o scenaristiki. Predvajanja na gradu se nocoj ob 21. uri nadaljujejo s filmom Fabia Carpija»Nel profondo paese straniero«, po katerem (okrog 23. mre) bodo v okviru kratkega retro-pektivnega pregleda del Charlesa Bracketta vrteli fifm »Niagara« (ZDA, .1953). Z včerajšnjega predavanja o scenaristiki (f. Bumbaca) r DOBERDOB / JUTRI NA NJIV'CI n Igra na prostem Gostuje društvo Bazovica iz Reke KD Jezero Doberdob je pod pokroviteljstvom občinske uprave za letošnje poletje pripravilo serijo prireditev pod naslovom “Poletni večeri na prostem”. V tem sklopu bo jutri ob 21. uri na Njiv’ci (dvorišče za županstvom) gostovala dramska skupina Kultumo-prosvetnega društva Bazovica iz Reke s komedijo Andreja Jelačina Piknik s tvojo ženo. Režiser je Alojz Usenik, ki nastopa tudi v glavni moški vlogi, ob njem pa Loredana Jurkovič. Vsebina komedije je enostavna in vedno aktualna glede na to, da obravnava probleme sodobne žene, njen položaj v družini, po drugi plati pa njeno željo po enakopravnosti in pomembnejši vlogi v družbi. Istočasno pa je vsaka predstavnica nežnega spola rada v središču pozornosti in obsuta s komplimenti. Med tema skrajnostima nastane seveda zaplet, ki ga lahko uspešno reši le komedija. Zanimivo je, da se tretjina prireditve odvija med gledalci, ki so tako v pravem pomenu besede tretji igralec. Vse to pa daje predstavi vtis resničnosti, ki nudi pravo sprostitev in zabavo. ROMANS / POZITIVNO PRESENEČENJE NA VČERAJŠNJI SKUPŠČINI Na obzorju možnost rešitve za Setral Nekdanji vodja obrata Nakamura se s skupino podjetnikov zavzema za prevzem tovarne V Romansu je bila vCeraj odprta seja občinskega sveta v solidarnost z delavci tovarne Setral. Poleg župana Bolzana so se je udeležili podpredsednik Pokrajine Brancati, deželni svetovalec SKP Anto-naz in drugi politični in sindikalni predstavniki. Kot znano je vodstvo tovarne, ki zaposluje približno sto oseb, napovedalo zaprtje enega od oddelkov z namenom, da ta del proizvodnje preseli v tujino. V tem primeru bi v Romansu 32 delavcev ostalo na cesti, v bodoCe pa bi bila ogrožena še druga delovna mesta. Na skupščini pa je prišla v javnost pozitivna vest, ki ponuja žerak upanja delavcem. Skupina podjetnikov, na Čelu katerih je japonski mana-ger Nakamura, ki je že vodil Setral in ga je nato vodstvo odslovilo, se zavzema za prevzem obrata, pri Čemer naj bi z reorganizacijo zagotovili ohranitev vseh delovnih mest. Sindikati so pozitivno ocenili to ponudbo, saj je prav Nakamura v preteklosti zelo uspešno vodil podjetje, medtem ko imajo sindikati težke kritike na račun sedanjega vodstva. NOVICE Trgovinska zbornica išče izvedenca za informatiko Goriška trgovinska zbornica je razpisala natečaj za delovno mesto druge stopnje vsedržavne pogodbe za trgovski sektor. Gre za izvedenca/ko v informatiki za upravljanje informatiziranega sistema zbornice in kontingentov proste cone. Med pogoji je diploma industrijskega tehničnega zavoda s specializacijo v informatiki z oceno vsaj 42/60. Rok za prošnje zapade 18. avgusta. Podrobnejše informacije nudijo na Trgovinski zbornici, Ul. Crispi 10. Nesreča zaradi fazana Nic hudega sluteči fazan je vCeraj v prvih popoldanskih urah nehote zakrivil slikovito prometno nesrečo pri Rupi. Avtomobihst na alfi 145 (na sliki) je na ovinku državne ceste tik pred Rup o (prihajajoč iz Gorice) nenadoma zagledal pred vozilom fazana, zaradi katerega je izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki se je zaletelo v drevo in se večkrat obrnilo. Voznik je bil ležje ranjen, na vemo pa, kaj je bilo s fazanom. MIREN / SKUPINA ROMUNOV Zasledovanje s streljanjem Končno so jih prijeli na Fernetičih Skupina romunskih priseljencev je v nedeljo povzročila razburljivo zasledovanje, ki se je začelo pri Rupi, končalo pa s streljanjem in aretacijo na Fernetičih. Skupina, v kateri so bili štirje odrasli in dva otroka, se je z avtomobilom pripeljala na maloobmejni prehod v Mirnu. Namesto da bi se ustavili na povelje finančnih stražnikov, so pritisnili na plin in oddrveli v smeri Dola. Finančni stražniki so dali alarm, policija se je podala v zasledovanje. Romuni so se skušali pri Tržiču izogniti zasledovalcem, nakar so nadaljevali beg proti Trstu. Ko so uvideli, da jim je policija še vedno za petami, so obrnili proti mejnemu prehodu na Fernetičih, kjer so z vso hitrostjo peljali mimo zapronic. Pri tem le za las niso podrli policista na meji, medtem ko so drugi policisti nekajkrat opozorilno ustrelili v zrak. Divja vožnja se je naposled končala na slovenski strani, kjer je policija končno ustavila avto in aretirala vse štiri odrasle v njem. Dogodek vsekakor ni osamljen, saj kaže da so v nedeljo kar štirje romunski avtomobili na podoben način pripeljali v Italijo, ne da bi se ustavili na mejnem prehodu. Podrobnejših vesti o tem nismo mogli dobiti, paC pa so nam iz uradnih virov le potrdili, da romunski avto, ki so ga zasledovali, ni bil edini in da druge še iščejo. GORICA / DELA NA VERDIJU Koizo nekaj dni zaprt Včeraj večjih zastojev v prometu ni biio VCeraj so v Gorici zaprli prometu odsek Korza Italia med križiščem z ulicama 24. maja in 9. avgusta in križiščem z ulicama Diaz in Garibaldi. Ukrep je bil potreben zaradi zahtevnejših del na kompleksu Verdijevega gledališča, ki ga obnavlja podjetje Polese. Zaradi del na scenskem stolpu so začeli postavljati orjaški premični žerjav in druge naprave, zaradi Cesar je nujna nekajdnevna zapora Korza. Ker so ob ponedeljkih trgovine zaprte, zapora vCeraj še ni povzročila večjih prometnih zastojev. Dela naj bi trajala štiri dni, tako da bi morali v petek ali kvečjemu v soboto spet vzpostaviti normalno stanje. KINO GORICA GRAD 21.00 Pregled S. Amidei: »Nel profondo paese straniero«. Rež. F. Carpf Sledi: »Niagara« (poklon scenaristu C. Brackettu). VITTORIA lin 3 Zaprto. CORSO Zaprto. T’ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO, K. Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO-PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREB? Danes: 9.30, Stanislao Nardin iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in pokopališče v Standrež; 11-00, Anna Sirch iz bolnišnice Ja; neza od Boga v cerkev prl sv. Ani in na glavno pokopališče; 13.15, Rosa Bon vd-Petruz iz splošne bolnism ce vKrmin. NA SP ZA VETERANE V JAR Ruzzierše drugič »zlot« V svoji kategoriji je zmagal tudi na razdalji 5 km DURBAN - Naš hi-trohodec Fabio Ruzzier je na svetovnem prvenstvu za veterane v Južni Afriki po zmagi v svoji kategoriji na 20 km osvojil zlato medaljo še na krajši razdalji 5 kilometrov, s Čimer je ponovil uspeh izpred dveh let na Japonskem. Raz-lične celine, enaki rezultati bi lahko rekli, kaj vec pa nam bo Ruzzier o tem svojem uspehu povedal ob svojem povratku v Lonjer. V Durbanu je velik uspeh dosegla tudi tričlanska ekipa Slovenije v maratonu. Med dvatisoC tekači iz 60 držav so Slovenci v ekipni konkurenci osvojili drugo mesto. Po skopih podatkih iz Durbana, sta bila v nejbolj elitni konkurenci mlajših veteranov, torej absolutni konkurenci, Novo-mešCan Ivan Golob osmi in Srečko Končina (Stop team) deveti. Lojze Malnar (Novice ex-trem) je v svoji kategoriji osvojil šesto mesto, skupno pa 34. ODBOJKA / KJE BO IGRAL? M. Černiča »lovita« tudi Gabeca in Lube Macerata Vse je odvisno od odškodnine Prestopni rok zapade v četrtek Kje bo v prihodnji sezoni igral Matej Černič, je vprašanje, ki že nekaj mesecev buri duhove v go-riških odbojkarskih krogih. Čas odločitev se naglo bliža. Rok za prestop igralcev, ki nastopajo v državnih ligah, zapade namreč 31. tega meseca, to je v Četrtek, vse kaže pa, da Matejevi uspešni nastopi v reprezentančnem dresu zbujajo med poznavalci vse večjo pozornost za našega mladega goriškega šampiona. Športni vodja OK Val Ivan Plesničar nam je namreC sporočil, da klub v teh dneh preučuje kar tri prestižne ponudbe. Poleg Pencusa Zinella iz Bologne, ki je že dolgo Časa kazal zanimanje za Mateja, sta se v zadnjih dneh oglasila namreC še Gabeca iz Montichiarija in Lube Ban- ca Marche iz Macerete, to sta kluba, ki sodita v sam vrh odbojkarske Al lige. »Odkar nastopa v standardni šesterki mladinske reprezentance, je zanimanje za Mateja močno naraslo (in tudi cena, op.ur.). Mi se zavedamo, da ima Matej pred sabo možnost za lepo športno kariero in ponavljam, da smo mu pripravljeni dati izpisnico, seveda pa pričakujemo njegovi vrednosti primemo odškodnino. S pridobljenim denarjem bi lahko tudi pokri-li stroške za nastop v Bi ligi. Ekipo smo vpisali, vendar pa je vprašanje finančnega kritja še odprto,« nam je povedal Plesničar. Ce bo Matej naposled odšel, ga bodo pri Valu skušali nadomestiti še z enim kvalitetnim igralcem. KOŠARKA / GENERTEL SE JE PREDSTAVIL V Trstu prepričani, da je moštvo solidno Hrvat Marič obljubil povratek moštva v A 7 ligo - Američan Thomas potrdil prihod Včeraj je bila v prostorih telovadnice v Ul. Locchi v Trstu tiskovna konferenca, na kateri so predstavili ekipo Gener-tela, ki bo letos igrala v košarkarski A2 ligi. Športni direktor Angelo Baiguera je že v uvodu Povedal, da to še ni uradna predstavitev eki-Pe, je pa prvi, sicer neformalni stik medijev 2 ekipo pred začetkom treningov. Po zdravniških pregledih in testih, ki so se zaceli že včeraj, bo ekipa začela s tremi treningi na dan od ponedeljka, 4. avgusta. Včerajšnjega srečanja s Časnikarji se ni udeležil »vraževerni« trener Cesare Pancotto, ki meni, da njegova prisotnost na prvem treningu »škodi« ekipi. Na prvem zboru ni bilo niti Američana Irvinga Tho-masa, ki naj bi se pridružil soigralcem 2. avgusta (»Sicer pa veste, kako je z Američani ...«, ie pristavil Baiguera). Prisoten pa je bil hrvaški košarkar Ivica Marič. Prvi uradni nastop bo ekipa imela na turnirju v Gradežu. To bo tudi zelo tehten test pred prvo tek-010 za italijanski pokal. Dotlej naj bi bilo moštvo že dokaj uigrano in tudi Uared za prvo prvenstve-110 tekmo, ki bo 21. septembra v Trstu proti ekipi Bini iz Livorna. Ob odsotnosti Američana Thomasa je bil seveda v središču pozornosti drugi Genertelov tujec kduric, ki se je tako pred-stavih »Lahko igram na Poziciji play-makerja in tudi beka. Mislim, da so »loje glavne značilnosti Vodenje ekipe (moja posebnost so asistence) in Uieti za tri točke. Rad Prodiram na koš in mislim, da običajno dajem svoj doprinos tudi v obrambi. V Trstu so me zelo prisrčno sprejeli in dal bom vse od sebe, da bom pripomogel, da se ekipa Cimprej vrne v Al ligo.« Na sedežu Genertela so prejeli fax, ki ga je poslal American Thomas, v katerem piše: »Zadovoljen sem, da bom prišel v Trst. Naš cilj bo seveda takojšen povratek v Al ligo.« Zelo zadovoljen z izbiro novega Američana je tudi trener Cesare Pancotto, ki je po telefonu izjavil: »To je zelo dober in izkušen košarkar, pravi lider. Thomas je izredno zanesljiv igralec, tako kot človek in tudi kot profesionalec. Sestavili smo torej zelo solidno Ivica Marič ekipo.« GENERTEL 1997/98: Luca Ansaloni, letnik 1967, bek-krilo, visok 197 cm; Stefano Babich, 1979, bek, 190; Nikolaj Bosich, 1979, krilo, 200 cm; Riccardo Esposito, 1966, krilo, 202 cm; Gianluca Giacomi, 1979, play-maker, 182 cm; Massimo Guerra, 1969, bek, 192 cm; Aniello Laezza, 1973, play-maker, 186 cm; Ivica Maric, 1967, play-maker, 186 cm; Gianluca Micco-li, 1980, bek-krilo, 183 cm; Stefano Ogrisek, 1977, center, 205 cm; Ir-ving Thomas, 1968, kri-lo-center, 204 cm; Alberto Vianini, 1968, center, 207 cm. STROKOVNO VODSTVO. Trener: Cesare Pancotto; pomočnika: Furio Steffe in Luca Va-resano; za telesno pripravo: Paolo Paoli, (bi) FORMULA 1 NaVN Nemčije 10. zmaga G. Bergerja »Schumi« drugi Villeneuve out HOCKENHEIM - Avstrijski dirkač formule 1 Gerhard Berger (Benetton Renault) se je na najboljši možni naCin vrnil na dirkalne steze. Na tekmi v nemškem Hockenheimu je premagal vso svetovno konkurenco. Drugo mesto je zasedel domači ljubljenec Michael Schumacher (Ferrari), tretji pa je bil Finec Mika Hakkinen (McLaren Mercedes). Schumacher je v skupnem seštevku točkovanja za SP povečal prednost pred Kanadčanom Jacquesom Villeneu-vom na 10 točk, tretji Francoz Jean Aleši pa zaostaja že 31 točk in v konCnem seštevku ne bo igral nikakršne vloge. Po treh tednih odsotnosti - Avstrijec je odšel najprej na operacijo sinusov, kasneje pa je v nesreči umrl še njegov oče - se je Berger vrnil z zmago, 10. v njegovi karieri in prvo po vrnitvi v Benetton za to moštvo. Benetton je zadnjo zmago v formuli ena slavil v sezoni 1995, ko je za volanom sedel še danes drugouvrščeni "Schumi". Za nameček je Berger slavil prav na dirkališču v Hockenheimu, kjer je pred tremi leti zadnjič zmagal, ko je še tekmoval za Ferrari. Tekmovanje je bilo povsem v znamenju Tirolca. Že na treningu si je priboril prvo štartno mesto, kasneje pa je temu dodal še najhitrejši krog na dirki in zmago z veliko prednostjo. "Ne more biti lepše, tega ne bi upal niti sanjati," je vse to na kratko po tekmi opisal zmagovalec. Verjetno je vodilnim v moštvu Benettona že žal, da so se med tednom z Avstrijcem dogovorili, da v prihodnji sezoni ne bo več tekmoval za njih. Smola je imel Italijan Fisi-chella, ki se je za kratek Cas znašel celo v vodstvu, a je moral odstopiti zaradi poCene gume, ko je bil drugi. DIRKI PO FRANCIJI Ullrich: prvak še naslednjih deset let? 23-ietni Rostočan, izredne telesne zmogljivosti - Zadnjo etapo osvojil Minali PARIZ - V 21. etapi kolesarske dirke po Franciji v Parizu je zmagal Italijan Nicola Minali, ki je v ciljnem Sprintu uspel premagati Nemca Erika Zabla, Jan Ullrich (na sliki) pa je kot prvi Nemec v 94-letni zgodovini dirke končni zmagovalec. 23-letni RostoCan in nekdanji svetovni amaterski prvak je v 149, 5 kilometrov dolgi etapi po francoskem glavnem mestu uspel ubraniti 9 minut prednosti pred svojim najbližjim zasledovalcem Francozem Richardom Viren-queom, ki pa je kljub vsemu osvojil pikčasti triko najboljšega gorskega kolesarja. Tretji v skupnem seštevku je Italijan Marco Pantani, zeleni triko najboljšega šprinterja pa je osvojil Nemec Erik Zabel. Mnoge kolesarske zvezde prejšnjih let so prepričane, da je Jan Ullrich očitni naslednik Mi-guela Induraina. Telesne zmogljivosti in lastna volja, ki so 23-letniku v 3200 kilometrih pomagale do skupne zmage, ga za prihodnja leta uvrščajo med največje favorite. »On bo prvak še naslednjih deset let,« je predvidel Bernard Hinault, Čemur ni mogel ugovarjati niti sloviti Eddy Merckx. Nemec je osnovno znanje pridobil v nekdanji Nemški demokratični republiki; 1, 83 metra visok in 73 kilogramov težek atlet je oblekel rumeno majico po samostojni zmagi v deseti kraljevski etapi v Pirenejih, nakar je nekaj dni zatem v kronometru v St. Etiennu z rekordnim naskokom še enkrat opravil z vso konkurenco. V Alpah je rumeno majico ubranil s pomočjo svojih kolegov iz ekipe Telekoma (Bjame Riis, Udo Boelts in Avstrijec Georg Totschnig). KonCni vrstni red: 1. Ullrich (Nem) 96.35:59; 2. Virenque (Fra) +9:09; 3. Pantani (Ita) +14:03; 4. Diano (Spa) +15:55; 5. Escartin (Spa) +20:32; 6. Casagrande (Ita) +22:47; 7. Riis (Dan) +26:34; 8. Jimenez (Spa) +31:17; 9. Dufaire (Svi) +31:55; 10. Conti (Ita) +32:26; 11. Zberg (Svi) 35:41; 12. Camenzind (Svi) +35:52; 13. Luttenberger (Avt) +45:39; 14. Beltran (Spa) +49:34; 15. Robin (Fra) +58:35; 16. Boogerd (Niz) 1.00:33; 17. Julich (Zda) 1.01:10; 18. Nardello (Ita) 1.01:30; 19. Moreau (Fra) 1:02:48; 20. Heulot (Fra) 1.06:13. NOVICE MERA: Sonja Roman samo sedma LJUBLJANA - Prva slovenska favoritinja za odličje Sonja Roman je zadnji. Četrti dan 14. mladinskega evropskega prvenstva v atletiki (MEPA) v Ljubljani v teku na 1500 metrov po veliki smoli in padcu 350 metrov pred ciljem zasedla sedmo mesto (4:27, 56). Zmagala je Ukrajinka Natalija Jevdoki-mova (4:23, 34). Na 14. MEPA sta najboljši slovenski uvrstitvi v soboto dosegla Peter Poles (400 metrov ovire) in Sebastijan Grosek (kopje), ki sta bila Četrta. Romanova je bila kot prvo ime slovenske mladinske reprezentance po nesrečnem nastopu zelo razočarana in dolgo ni mogla spregovoriti niti besede. Njene sanje in obeti slovenske ekipe so se končali v zadnjem krogu v zavoju po ravnini. Romanova je bila dotlej ves Cas na Čelu, ob njej pa je tekla druga favoritinja Španka Natalia Rodriguez. Krog pred koncem se je med vodilne skušala vriniti Francozinja Hanan Najih, v prerivanju 350 metrov pred ciljem pa je ravnotežje izgubila Rodri-guezova in padla. Prek nje se je zrušila tudi Romanova, ostale atletinje pa so tekmovalki, ki sta bili na tleh, obšli. Romanova je potem, ko se je pobrala, skušala napasti tretjeuvršCeno tekmovalko v zadnjem zavoju pred ciljem, vendar ji je zmanjkalo moči. Na MEPA ’97 je bilo doseženih veC odliCžnih rezultatov. Nasjboljši je nov mladinski svetovni rekord v teku na 100 (lO, 06) Britanca Chambersa. NajveC kolajn je osvojila Nemčija (22, sedem zlati, sedem srebrnih, 8 bronastih), sledijo pa Velika Britanija 13, Francija 12, Rusija 11 in Romunija 10. V Brooklynu najhitrejši Zanardi BROOKLYN - Italijan Alessandro Zanardi (Rey-nard Honda) je zmagovalec avtomobilistične dirke v razredu indycar v Brookljmu (Michigan). Edini, ki je tekmovanje končal z enakim številom krogov, je bil Britanec Mark Blundell, tretje mesto pa je osvojil Brazilec Gil de Ferran. V Atlanti počastili spomin na žrtve v Centennial parku ATLANTA - V olimpijskem parku v Atlanti so s krajšo slovesnostjo počastili spomin na žrtve bombnega napada med lanskimi olimpijskimi igrami. Slovesnosti je sledila maša, simbolično pa so usahnih tudi vodni curki na okoliških vodometih. V nedeljo je minilo namreC natančno leto dni od atentata v olimpijskem parku v Atlanti, v katerem sta dve osebi izgubih življenje, 111 pa je bilo ranjenih. Policija storilca atentata še vedno ni odkrila. Preiskava je pokazala, da prvotno osumljeni paznik Richard Jewell ni podtaknil eksploziva. Vse pa kaže, da je storilec izvedel kar serijo bombnih napadov, saj atentat v olimpijskem parku povezujejo z napadom na bolnišnico za prekinitev nosečnosti in gej klub v Atlanti. Chelesea zmagovalec pokala Umbro LONDON - V finalu nogometnega pokala Umbro v Liverpoolu je v angleškem dvoboju Chelsea premagal Everton s 3:1. Za Chelseo sta zadela Italijana Vialli (67. minuta) in Zola (82. in 90. minuta), za Everton pa je bil uspešen Feiguson (78. minuta). V tekmi za tretje mesto je amsterdamski Ajax s 3:0 premagal Newcastle. Courierju Los Angeles Mantilli pa Umag LOS ANGLESE - American Jim Courier je zmagovalec teniškega turnirja v Los Angelesu. V finalu je American s 6:4 in 6:4 premagal Šveda Thomasa Enqvista in si zagotovil drugo letošnjo zmago .V Umagu pa je na 8. odprtem prvenstvu zmagal Spanec Felbc Mantilla. V finalu je premagal rojaka in prvega nosilca turnirja Sergija Bruguero s 6:3 in 7:5. Mantilla, 14. igralec na ATP lestvici, je za zmago, ki jo je izbojeval po 85 minutah igre, prejel 54.000 dolarjev. Najnovejša ATP lestvica: 1. Sam-pras (ZDA) 5.388 točk; 2. Chang (ZDA) 3.743; 3. Ivaniševič (Hrv) 2.788; 4. Corretja (Spa) 2.409; 5. Muster (Avt) 2.407; 6. Bruguera (Spa) 2.275; 7. Ka-felnikov (Rus) 2.224; 8. Enqvist (Sve) 2.223; 9. Rios (Čile) 2.143; 10. Moya (Spa) 2.133. Hingisovi turnir v Stanfordu STANFORD - Martina Hingis je zmagovalka mednarodnega ženskega teniškega turnirja WTA v Stanfordu. V finalu je Švicarka brez težav s 6:0 in 6:2 ugnala Španko Conchito Martinez. Najnovejša lestvica WTA: 1. Hingis (Svi) 6.074; 2. Novotna (Ceš) 3.559, 5; 3. Seleš (ZDA) 3.235, 5083; 4. Majo-li (Hrv) 3.165, 5; 5. Graf (Nem) 2.680, 5; 6. Coetzer (JAR) 2.674, 2; 7. Davenport (ZDA) 2.546, 5; 8. Sanchez-Vicario (Spa) 2.436, 0882; 9. Huber (Nem) 2.256, 4188; 10. Martinez (Spa) 2.239, 2206. Totip Pravilni stolpec: 2X 12 12 12 X2 XX. Dirka plus: 3, 14. Dobitki: 14 - nihče; 12 (12 dobitnikov) - 44.270.000 lir; 11 (380 dobitnikov) - 1.398.000 lir; 10 (4.439 dobitnikov) 119.000 lir. ZARADI POMANJKANJA PRORAČUNSKEGA DENARJA Premalo sredstev za vzdrževanje cest Na leto propade v Sloveniji 300 kilometrov cest LJUBLJANA - Ministrstvo za promet in zveze bi iz letošnjega proračuna, o katerem usklajevanja pravkar potekajo, potrebovalo nekaj vec kot 50 milijard tolarjev, medtem ko jim ministrstvo za finance po zadnjih podatkih ponuja 38 milijard tolarjev. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci opozoril minister za promet in zveze Anton Bergauer, je to realno manj kot lani, ko so bili deležni 34, 3 milijarde tolarjev proračunskega denarja. Na področju cest to pomeni, da ne bo mogoCe izvesti vseh načrtovalnih del, med drugim tudi nekaterih, ki so predvidena z določenimi zakoni, je opozoril Bergauer in dodal, da v Sloveniji na leto v povprečju propade 300 kilometrov cest. Po besedah direktorja Direkcije Republike Slovenije za ceste Antona Šajne bi letos samo za naložbe v regionalne in magistralne ceste (brez avtocest) potrebovah 21 milijard tolarjev. Med najveCjimi, v predvidenimi višini preko dveh milijard tolarjev, je navedel povezavo Črnuče - Domžale, medtem ko je med že izvedenimi letošnjimi investicijami izpostavil obnovo predora Ljubelj ter gradnjo ptujskega podvoza. Na ministrstvu načrtujejo, da bodo lahko takoj po sprejetju proračuna, Ce bo ta za obnovo in vzdrževanje cest predvidel zadostna sredstva, zaceli z obnovitvenimi deli na 25 cestnih odsekih, z rekonstrukcijami na 18 in novogradnjami na 30 odsekih. Šajna je napovedal, da se bo stanje na slovenskih cestah v prihodnjih letih slabšalo, še posebej na tistih z nižjo prometno obremenitvijo. Slovenske ceste so po besedah ministra Bergauerja izredno obremenjene, po njih namreč poteka kar 93 od- stotkov vsega potniškega prometa in preko 70 odstotkov tovornega V obdobju med letoma 1990 in 1996 je bila rast prometa na slovenskih cestah 3, 9-odstotna, za naslednja leta pa je Bergauer napovedal celo rast v višini devetih odstotkov na leto. Ce primerjamo podatke o številu registriranih vozil, vidimo, da je stopnja motorizacije že dosegla eno registrirano vozilo na 2, 7 prebivalca. Med najbolj obremenjenimi slovenskimi cestami so avtoceste in magistralne ceste, ki po dolžini predstavljajo manj kot 15 odstotkov slovenskih cest, medtem ko beležijo kar 60 odstotkov celotnega prometa. Po avtocestah se dnevno v povprečju pelje 19.000 vozil, pri Čemer na nekaterih odsekih, npr. na ljubljanski obvoznici, ta številka že presega 50.000 vozil dnevno. Po magistralnih cestah se v povprečju prepelje 8200 vozil dnevno, po regionalnih pa 2100 vozil, pri Čemer je minister opozoril, da pa so za takšno intenzivnost prometa potrebna ustrezna finančna sredstva. Ministrstvo za promet in zveze je imelo v prvi polovici leta v okviru začasnega financiranja za gospodarjenje z državnimi cestami na voljo 8, 4 milijade tolarjev, kar pa je bilo premalo za izvedbo vseh predvidenih del. Potrebno bo zagotoviti dodatne sredstva in zagotoviti tudi stabilnejše vire, je napovedal minister. Se letos naj bi v državnemu zboru vložili predlog zakona o podaljšanju bencinskega tolarja po letu 1999, v okviru katerega naj bi predvideh ukrepe za zagotavljanje sistemskih virov za reševanje financiranja javnih cest, ministrstvo pa načrtuje v okviru nacionalnega programa za obnovo in vzdrževanje javnih cest tudi zagotoviti veC sredstev občinam. (STA) Izplačevanje italijanskih pokojnin Po skoraj enoletnem nenehnem menjavanju načina izplačil upravičencem italijanskih pokojnin in bank, ki so opravljale omenjeni posel, je italijanski pokojninski zavod (Instituta Nazionale della pre-videnza sociale Roma) na državnem razpisu dodelil pravico izplačevanja italijanskih pokojnin za slovenske upravičence za obdobje petih let Kmečki banki Gorica (Banca agricola Gorizia). Pokojnine se bodo izplačevale z bančnimi Čeki, ki bodo vnovčljivi pri Novi Ljubljanski banki. Kmečka banka Gorica bo Čeke izdajala osmi delovni dan v mesecu in jih pošiljala upravičencem na njihov naslov s prio-poroceno poSto. S prvo pošiljko Čekov, ki bodo izdani 12. avgusta, bo Kmečka banka Gorica upravičence pokojnin tudi pismeno obvestila o novem načinu poslovanja s pokojninskimi Čeki. Nova Ljubljanska banka bo v vseh svojih poslovalnicah izplačevala omenjene Čeke po ustaljenem postopku in pogojih. V banki so na voljo tudi informacije o načinu vnovčevanja omenjenih bančnih Čekov. Dodatne informacije so na voljo tudi pri Alenki Lampret v Oddelku za čekovno poslovanje Nove Ljubljanske banke na Trgu republike 2 v Ljubljani ali pri Kmečki banki Gorica. BTP BUONI DEL TESORO POLffiNNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Triletne in petletne obveznice BTP se koristijo s 15. majem 1997 in zapadejo 15. maja 2000 triletne ter 15. maja 2002 petletne. ■ Triletne obveznice nudijo letno 6% bruto obresti; petletne 6,25%. Obresti so izplačljive dvakrat letno; 15. novembra in 15. maja za vsako leto trajanja posojila. ■ Dohodki vrednostnih papirjev, za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,5%. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. Cena, ki bo iznesena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in drugih pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 30. julija. ■ Obveznice BTP se koristijo s 15. majem 1997; ob vplačilu (4. avgusta) bo treba plačati poleg cene, iznesene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka z dne 9.7.1992 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic). ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ BTP se uradno kotirajo. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Festival operete Gledališče Verdi Danes, 29. t. m., ob 20.30 opereta »V deželi zvončkov« po zamisli Carla Lombarda. Glasba Virgilio Ranzato, režija in koreografija Roberto Croce. Nastopajo orkester gledališča Verdi pod vodstvom Guerrina Gruberja, zbor pod vodstvom Franca Monega in baletni ansambel. Ponovitve jutri, 30., v četrtek, 31. t. m. ter v soboto, 2. avgusta ob 20.30, v nedeljo, 3. avgusta ob 18. uri. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, umik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500); v teku je predprodaja vstopnic za opereti »V deželi zvončkov« in »Milonga Boule-vard« (7., 8., 9., 10.8.). Dvorana Tripcovich: v torek, 5. avgusta, ob 21. uri nastop Ensemble Triestango. Avditorij Muzeja Revoltella: v ponedeljek, 4. avgusta., ob 21. uri »L’amore e un tango« - tango v italijanski popevki. Miramarski grad - Luči in zvoki Danes, 29. t.m., ob 21.30 in ob 22.45 »Miramarski cesarski sen«. Triestestate - Grad Sv. Justa V nedeljo, 10. avgusta premiera filma Antonia Avatija »Ti amo Maria«. Triestate Kino: v nedeljo, 3. avgusta, ob 21.30 bodo predvajali film »La carica dei 101«. V ponedeljek, 4. avgusta, ob 21.30 pa bo na vrsti »Dragonheart«. SESUAN Poletje v Sesljanu V četrtek, 31. t.m., ob 21.15 predvajanje filma »II professore matto«, režija Tom Shadyac, nastopata Eddie Murphy in James Cobum. ZGONIK Poletni večeri v zgoniški občini V Četrtek, 31. t. m., ob 21. uri bo pri Peterlinovih (Zgonik št. 6) na sporedu »Fi-lomena Marturano« E. de Filippa. Rezija Mario Uršič. Nastopata Miranda Caharija in Livij Bogateč. ŽTEVERJAN Gostilna Dvor V Četrtek, 31. t. m., ob 21. uri predstava v beneškem narečju »Buogi možje«. ___________SLOVENIJA______________ KOPER 4. Primorski poletni festival Jutri, 30. t. m., ob 21.30 bo v Avditoriju Portorož zaključila letošnji festival Nue-va Compania Tangueros iz Buenos Airesa s plesnim spektaklom »Tangueros«. RAZNE PRIREDITVE KOROŠKA MARIJA NA ZIUI Farna cerkev DOBRLA VAS v soboto, 9.8., ob 20. uri koncert Donskih Samostan: v nedeljo, 3.8., ob 20.30 gorenjski kozakov - sakralne pesmi ruske pravoslavne večer z ansamblom Gašperji. Cerkve in ruske narodne. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: v nedeljo, 10.8., ob 18. uri gledališka predstava »Divji lovec«. OLASBA FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Grad Sv. Justa Triestate 97 V Četrtek, 31. t. m., bo ob 21. uri večer operetnih arij s Trieste Operetta Triom. ZGONIK Poletni veCeri v zgoniški občini V sredo, 20. avgusta bosta v RepniCu - pri Stubljevih na St. 11 nastopila violinist Ales-sandro Simonetto in harmonikaS Roberto Da-ris s ciganskimi melodijami in ritmi. Folkest Mednarodni festival etnične glasbe V Vidmu, Sottoportico Comune »Al Piccolo bar« bo v petek, 1. avgusta, nastopil F. Lo Cascio Trio. VERONA Arena - 75. Festival 1997 Danes, 29. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »Aida«. Dirigent Nello Santi. Jutri, 30. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »Macbeth«. Dirigent John Neschling. V Četrtek, 31. t. m., ob 21.15 »Carmen« G. Bi-zeta. Dirigent David Gimenez. V soboto, 2. avgusta, ob 21.15 Puccinijeva opera »Madama Butterfly«. Dirigent Angelo Campori. ___________SLOVENIJA________________ IZOLA Festival Mediteran V petek, 1 avgusta bo ob 21. uri na Manziio-lijevem trgu nastopil Marko Brecelj. PORTOROŽ Cerkev Marije Rožnovenske Jutri, 30. t. m., ob 21. uri koncert komornega orkestra BoljoS Teatra. Na programu Bach, Vivaldi, Tartini, Mozart, Glinka in Rossini. Park pred starim Hotelom Palače V Četrtek, 31. t. m., ob 20. uri koncert »Poletne miniature«. Portoroška ploščad V nedeljo, 3. avgusta, ob 20. uri Istrski večer z Istrskimi muzikanti. Vstop prost. PIRAN Križni hodnik V petek, 1. avgusta, ob 21. uri bo na Piranskih glasbenih veCerih nastopil violinist Stefan Milenkovič ob klavirski spremljavi Lidije Cainazzo. Na programu Tartini, Mozart, Beethoven, Paganini in Sarasate. RAZSTAVE FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: do 31.8. je ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Umik ogleda: ob delavnikih (razen ob torkih) 10-13,15-0.1, ob nedeljah 18-0.1. Galerija Cartesius: do 31. t m. je na ogled razstava Graziana Romia. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. je na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. REPEN Galerija Kraške hiše: Se v nedeljo, 3.8. bo odprta razstava Marjana Miklavca in Janka Kastelica; na ogled: 11-12.30, 15-17. GORICA Goriški grad: do 10.8. je na ogled razstava -Albrecht Duerer 1471-1528 - stari tiski (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30). Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure). Ars Galerija - Katoliška knjigama (Travnik 25): razstavlja Herman KosiC. ___________SLOVENIJA _ PIRAN Galerija Meduza 2: do 1.8. je na ogled je razstava slovenskega slikarja Valentina Omana- ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . ___________KOROŠKA CELOVEC Kavarna Kamer: odprta je razstava Tatjane Jenko. . Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 'J-do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija. Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. Deželna galerija (Burgasse 8): do 14.9. je n ogled razstava »Dve stoletij umetnosti na K roškem«. ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled eW° loška in zgodovinsko-socialna razstava »KJ vi lov v Karavankah« in pa razstava slik risb Antona Repnika. DOBRLA VAS , V Samostanu: do 15.8. razstavlja Giselber Hokej. TINJE Galerija Tinje: na ogled je razstava Ele11® Bracciolini iz Rima. Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 ® RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Melba Ruffo in Stefano Ziantoni), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30} dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Boeing Boeing (kom,, ZDA ’65, i. Tony Curtis, Jerry Lewis) Dnevnik Aktualna odd.: Verde-mattina (vodita Janira Majello in Luca Sardella) Vreme in dnevnik Man;: Gospa v rumenem -Umor v okviru (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: II monaco di Monza (kom., It,,‘62, i. Toto, Macario, Nino Taranto) Mladinski variete Poletni Solletico (vodita Blisa-betta Ferracini in Mario Serio), vmes nan. Boy meets world Danes v Parlamentu Dnevnik Komični filmi Nan.: Hai paura del buio? - Ali se e bojiš teme?, 18.50 Velika dolina Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La zingara (vodi Cloris BroscaJ Dokumenti: Kvark - Kitajska - Prepovednao mesto Xanadu, pingvini, itd. (vodi Piero Angela, sodeluje etolog Danilo Mainardi) Dnevnik Variete: Gran Casinč Dnevnik Tempo - Sequenze, 0.55 Filozofija RAI 2 Nad.: La traidora Variete za najmlajše Nan.: Lassie Odd. o zdravstvu: Medicina 33 Nad.: Quando si ama, 11.00 Santa Barbara Dnevnik Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti, 1.) Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Nan.: VVolff, policaj v Berlinu (i. J. Heinrich) 17,15 Dnevnik Nan.: Bonanza Vreme, dnevnik in šport Oddaja o izletih in potovanjih Sreno variabile Nan.: Hunter Komični filmi S. Laurela in O. Haryja Dnevnik Film; I nuovi mostri (kom., It. ’77, i. Alberto Sordi, Ugo Tognazzi) Aktualna odd. o hazardnih igrah: 11 vantaggio Nočni dnevnik, 0.00 Neon - Kino, 0.05 Danes v parlamentu, vreme m RAI 3 Jutranji dnevnik, vreme Dok.: Geo magazine Aktualna odd.: Milleu-nadonna Aktualno: Novecento, 11.00 Grand Tour Dnevnik Nad.: In nome della fa-miglia, 12.35 nan. Man with a camera Deželne vesti,dnevnik Nan.: ENG - V živo Šport: kotalkanje, 16.00 skoki v vodo, tenis Dok: Geo magazine Nad,: In nome della fa-miglia, 18.30 Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: On gioco a... Nan.: Friends Film Perry Mason: Fiori d’ arancio (krim., ZDA ’90, i. R. Burr, B. Hale) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Spielbergovi preživeli holokavsta Variete: Italians Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario gg1 RETE 4 ITAUA1 {r Slovenija 1 {r Slovenija 2 Nad.: Lasciau amare TV film: Julina, mio fi-glio: rapito (Nem., '93) Nad.: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera, 10.30 I due volti deli’ amore, 11.00 Regina, 11.30 dnevnik, 11.45 Milagros Nan.: HiSa v preriji J5 Dnevnik Variete: Chi mi ha visto ^ Nad.: Sentieri - Steze Film: Missili in giardino (kom., ZDA ’58, i. P. Newman, J. Collins) Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Gli implacabili (vesta, ZDA '55, i. C. Gable, J. Russell, R. Ryan) Film: La signora gioca bene a scopa? (erot, It. ’74, i. Lia Tanzi) Pregled tiska @ CANALE 5 6.00 9.00 13.00 13.30 13,45 14.15 16.15 17.15 18.15 18.45 20.00 20.30 20.45 22.45 23.00 Na prvi strani, vreme Nan.: VVonder Woman, 10-00 La donna Monica, 11.00 Blondinka za oCe-ta, 11.30 V osmih pod isto streho, 12.00 La tata, 12.30 Nonno Felice (i. Gino Bramieri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) TV film: Una stretta al cuore (dram., ZDA’90, i. Nick Mancuso, Meredith Baxter) Nan.: Sisters (i. Svroozie Kurtz) Nan.: Komisar Scali Nan.: Časa Vianello Variete: 6 del mestiere?! (vodita Claudio Lippi, Luana Ravegnini) Dnevnik TG 5 Variete: Paperissima Sprint (vodi Michele Hunziker) TV film: II momento della vendetta (thriller, ZDA ‘96, i. Lisa Žane, Michael Fairman, N. Dussault) Dnevnik Film: Qualcosa di travol-gente (kom., ZDA '87, i. M. Griffith), vmes (0,00) nočni dnevnik 6.10 9.20 10.25 12.20 12.55 13.55 14.30 15.00 16.00 17.30 18.30 19.00 20.30 20.45 23.00 1.10 2.00 Otroški variete, vmes Giao Ciao mattina in risanke Nan.: Mc Gyver TV film: Ragazzi ci siamo ristretti (fant, ZDA ’95, i. R. Hatch, G. Leporte) Šport studio, 12.25 Odpr-I ti studio, 12.50 Fatti e I misfatti Nan,: Happy Days j Otroški variete Ciao Ciao ! tutti al mare in risanke Variete: Mai dire TV Nan.: Hercules Variete za najmlajše: Prave su strada di Bim Bum Bam, 17.25 Giovani in-traprendenti Nan.: Prvi poljubi, 18.00 Helene in njeni prijatelji Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 Mr. Cooper Odprti studio Glasbena oddaja: Festi-valbar (vodita Amadeus in Simona Ventura) Film: Venerdl 13: Incubo a Manhattan (srh., ZDA ’89, r. R. Hedden, i. J. Daggett,*K. Hodder) Italija 1 šport Nan,: Star Trek 30 TELE 4 22.35, 23.50 Dogodki in odmevi Amando Nad.: Joana Dnevnik v nemščini | Sotto questo sole... S Film: Stato d’ allarme i Made in Italy y Film: thunder ® MONTECARLO Q 19.30, 22.30, 1.40 Dnev-■ nik, 13.00,19.50 Šport Due come voi Nan.: Ironside Film: Anna Karenina (dram., i. Greta Garbo) lEKjl Nan.: Booker m Variete: Poletni Zap zap y Strogo osebno K*!«! Film: Un uomo da mar-ciapiede (dram., ’69) Film: La capannina (kom., ZDA ’56) 23.40 14.15 19.30 14.40 17.15 20.15 Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nan. Jake in debeluh (ZDA, 17. ep.) Film: Življenje z druge strani (Francija) Poročila TV igrica: Lingo (ponovitev) Videostrani Tedenski izbor: Po domače, 15.05 Dosje Mostovi TV prodaja Videostrani Obzornik Otroški program: Taborniki in skavti (28. oddaja), 17.25 Nizozemska nan.: Otroci Polderjev (5. epizoda), 17.40 Nan. Hana Lovisa (Švedska, 4.) Nan.: Havajski detektiv (ZDA, 6. epizoda) TV igrica; Kolo sreče Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Film: Ameriška noč (Fr., 1973, r.-i. F. Truffault, i. J. Bisset, V. Cortese, J.-P. Aumont, A. Stevvart) Oddaja o turizmu: Homo turisticus Odmevi, vreme, šport Poletna noč - Nad.: Pacific Dri ve (ZDA, 1. epizoda) Nan.: Ssstre (ZDA, 5. epizoda) Videoring Videostrani 8.45 0.25 Teletekst 9.00 Euronevvs 14.15 16.25 16.45 17.15 18.05 18.35 19.30 19.57 20.05 20.55 21.00 21.45 23.40 0.10 Tedenski izbor: Sobotna noč Oddaja TV Koper: Pomagajmo si Poletna noč. Nanizanka: Oblečena za zajtrk (VB, 6. epizoda) Nanizanka: Sestre (ZDA, 4. epizoda) Slovenski magazin Nadaljevanka: Župnik za 10 tednov (VB,, 5. epizoda) Dnevnik, vreme Šport Dokumentarna nanizanka: Razgaljeni Hollywood(VB, 4. del) Včeraj, danes, jutri Pustolovska serija: Osamljeni planet - Indonezija (Avstralija) Film: Prava stvar (ZDA, 1993, r. Tony Scott, i. Christian Slater, Patricia Arquette, Dennis Hop-per, Val Kilmer) Svet poroča EP v jadranju za mladince (posnetek iz Kopra) @ Koper 15.00 16.45 18.00 18.30 18.45 19.00 19.25 20.00 20.30 21.00 21.15 21.45 23.45 Euronevvs Film: Tobyjeve dogodivščine (ris., Avstralija 1979) Program v slov. jeziku: Primorski magazin Gost tedna Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nanizanka: Dragnet Otroška oddaja: Peter Pan Club (vodi Edda Viler) Alpe Jadran Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Pogovorimo se o... Glasbena oddaja: Radio Live Vsedanes - Tv Dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14,00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta v živo; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Ekološki kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za jazz; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Glasbeni utrinkii; 21.05 Igra; 22,00 Zrcalo dneva, vreme; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.45 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.50 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.25 Spot-400; 22.30 Štos -Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, \M.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.32 Esej; 17.00 Vokalna glasba; 17.45 Sodona umetnost; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20,45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8,00 Pregled tiska, vreme; 8.51 Kulturni koledar; 10.00 Slov. glasba: Do konca in naprej; 11.00 Horoskop; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 18.00 do 19.00 Glasba in informacije; 19.30 do 20.00 Glasba; 20.00 do 22.00 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 govorimo o.,.; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello, 13.00 L' una blu; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 Rap: 18.15 Male istrske zgodbe; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasb, vrtiljak; 8.30 Odprimo knjigo pravljic; 8.45 Glasba za vse okuse; 9.30 Izbrani listi; 10.10 Kocert; 11,30 Odprta knjiga: Ptičja pesem (A. De Mello, r. M. Peterlin, 7. del); 12.00 Kratki časi, nato Glasb, predah; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in Rokavi, v iskanju slov. Istre; 15.15 Hop, Cefizelj!; 16.00 Moški in bogovi; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: G. Bizet; 18.00 Roman: Oštrigeca! (M. Tomšič, r, S. Verč, 9. del); 18.15 Evergreen; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17,10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dn)i. Radio Koroška 18,10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRDEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA r . _ SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 VREMENSKA SLIKA Nad zahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Nevihtna fronta, ki bo ponoči osla- r, hijena dosegla naSe kraje, bo tudi jutri nekoliko vpli-vala na vreme pri nas. S Šibkimi jugozahodnimi vetro- (__6> vi doteka k nam bolj vlažen zrak. oon oan A Ss 6°6 "v, . 1 1010- <4* Y, / I , STOCKHOLM H 15/23 . 16/22 ° A^A \ ^ U KOBENHAVlt , 14/24 -° - -LONDONo^18™^”"'22 BERLIN 15/^L VARSAVA^U 13/21__ ^ o ar aB oBRUSE oPARIZ ”/24 13/26 ŽENEVA 14/25 ° MILANO °21 LIZBONA 18/36.0 MADRID 19/35 o Temperature zrake so bile Izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri. 'A'- DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.33. Dolžina dneva 14.43. " X SPLIT -/- »IM — —- a/30 X- ■- X C Mi f LUNINE MENE Luna vzide ob 2.00 in zatone ob 16.51. PLIMOVANJE Danes: ob 1.26 najnižje -33 cm, ob 8.07 najvisje 9 cm, ob 12.41 najnižje -5 cm, ob 18.58 najvisje 34 cm. Jutri: ob 2.16 najnižje -42 cm, ob 8.59 najvisje 19 cm, ob 13.57 najnižje -7 cm, ob 19.52 najvisje 38 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ MORJE Morje mirno, temperatura morja 25,2 stopinje. -s BIOPROGNOi Vreme bo na počutje in razpoloženje vplivalo obremenilno, proti veCeru bo obremenitev ponehala in pogoji za spanje bodo ugodni. TEMPERATURE V GORAH °C 500 m 23 2000 m., °C 10 1000 m 18 2500 m 7 1500 m 13 2864 m.. 4 DANES . ■ ■ TRBIŽ 22/10 O RR j CELOVEC o 24/12 ° GRADEC 24/13 P mS 1 : o S. GRADEC 24/12 1210 OVIDEM 27/17 O KRANJSKA GORA _ 22/10 O TRŽIČ 25/12 MARIBOR o 26/14 M. SOBOTA O 26/14 ■ ' o P™-1 CELJE O 26/14 G2<7/21^> ° POSTOJNA - O 25/12 TRST^^ W2V0RT0R02 27/18 1" ^ . ;e6 PA21N opATu*ro 2^i. LJUBLJANA 26/15 N. MESTO 27/14 O ČRNOMELJ - - ZAGR|B/i4 Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem popoldne bodo ’ ponekod nastale krajevne * nevihte. Sosednje pokrajine: Ob Jadranu bo večinoma sončno, možnost za popoldanske nevihte je majhna. OVIDEM 30/17 JUTRI ■n KRANJSKA GORA CELOVEC O 26/12 24/10 TRŽIČ 26/12 'AD-^rr,:- 26/2'O M U O KRANJ .N. GORICA GORICA Q 29/16 27/21 O VUUBUANA 27/15 POSTOJNA O 26,12 KOČEVJE 5x° ---P N. MESTO 28/14 O ORNOMEU * O , "opatija peka 2»/18>/ 1 OREC MZIN . 0/""rt '7B ° J V sredo in Četrtek bo spet večinoma sonCno. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Na Odri še vedno izredne razmere BERLIN - Na Branden-burškem, ki ga ogrožajo narasle vode reke Odre, so do sedaj evakuirali že 20 tisoC ljudi. Kakih 14 tisoč vojakov in gasilcev pa se trudi tudi z divjadjo (na sliki AP) , ki je se bolj kot ljudje nemočna pred vodno stihijo. Bran-denburški notranji minister Arvvin Ziel je včeraj sporočil, da so vode pri Frankfurtu na Odri upadle za nekaj centimetrov, kar pa ni dovolj za priklic alarmnega stanja. Vojska in gasilci se ubadajo predvsem s številnimi nasipi, skozi katere je že zaCela pronicati voda Dragocena kitara LONDON - Kitara Fender Stratocaster, ki je nekoč pripadala rock legendi Jimmyju Hendrboi, bi utegnila na septembrski javni dražbi v Londonu doseči vrednost 180.000 funtov. Kitara iz polovice 60-tih let pa je imela še enega slavnega lastnika. Hendrbc je namreč glasbilo poklonil ustanovitelju skupine Blood, Sweat and Tears Alu Coope-rju. Kot je dejal predstavnik dražbene hiše Sotheby‘s, bodo imeli zbiratelji tokrat redko priložnost, da postanejo lastniki kitare, ki je resnično pripadala Hendrixu.(STA/Ta-njug) Levi pojedli ilegalna priseljenca JOHANNESBURG - Levi v južnoafriškem Narodnem parku Kroger so pojedb dva ilegalna priseljenca iz sosednjega Mozambika. Od žrtev - moškega in ženske - so ostab le deb krvavih oblačil ter ena majhna kost, ki so jo našh kakih 30 km od mesta napada. Kot je pojasnila tamkajšnja policija, so namreC ostanke levje pojedine snedle hijene. Dvoje nesrečnikov je skupaj še z dvema sonarodnjakoma skušalo ilegalno vstopiti v Južnoafriško republiko, pri Čemer se je eden rešil, tako da je splezal na drevo, medtem ko usoda drugega ni znana. (-STA/Tanjug) Živ in zdrav po 21 dneh s 6000 škorpijoni KUJALA LUMPUR - Malezijski krotitelj kaC Ali Khan Samsuddin je po 21 dneh bivanja v stekleni kletki skupaj s 6000 strupenimi škorpijoni stopil iz kletke prekrit s Številnimi rdečimi piki, vendar živ. Pogumnež, ki je tako postavil nov svetovni rekord, se je ob izhodu z roko dotaknil dna kletke ter se tako zahvalil Bogu, da ga je ohranil pri življenju med strupenimi družabniki. Samsuddin je dejal, da je zdrav in se dobro poCuti, Čeprav ga je pičilo 99 škorpijonov. Nekdanji nosilec rekorda je Indonezijec, ki je leta 1994 v "družbi" s 4000 škorpijoni preživel 15 dni. (STA/Hina) Beringov ledenik se neustavljivo manjša VVASHINGTON - Helikopter z Greenpeaceo-ve ladje Artič Sumrise leti ob Čelu Beringovega ledenika na Aljaski (zgornja slika) , ki je v zadnjem obdobju nazadoval od 10 do 12 kilometrov. Ledenik kopni s tako naglico, da je nastalo ogromno jezero Vitus, na katerem plava na tisoče ledenih gor (spodnja slika AP) . Greenpeaceo-va odprava je ponovno dokazala, da veCni led neustavljivo kopni, med drugim je zaradi zračnega onesnaženja (saje) vse prej kot snežno bel, kar Se poveCa kopnenje.