Leto XIX., St. 23
PoStnlna platana v gotovini
V Ljubljani, 10. decembra 1932.
V organizaciji Jo not, kolikor moti — toliko pravico.
Uredništvo In uprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni s štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Ček. račun 13.562.
STROKOVNI ČASOPIS.
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Stanc posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane Izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Telefon štev. 3478.
Ecce homo — glejte človek!
Iz kronike trpljenja:
Na fronti — revirjev TPD Hrastnik, dne 30. novembra 1932 zjutraj v bitki za vsakdanji kruli: 6 mrtvih, 3 težko ranjeni.
1. Drnozg Martin. 47 let, ož., oče 2 otrok.
2. Jazbinšek Ignacij. 35 1., ož., oče 2 otrok.
3. Skornšek Franc, 32 let, ož., oče 2 otrok.
4. Spajzar Vinko, 23 let.
5. Babič Janko, 27 let.
6. Arhac Blaž, 30 let.
»Pozdravljen rov,« so v mislih podzavestno izrekli .rudarji, ko jih je zjutraj zgodaj objel s dvojimi molčečimi, nepremičnimi rokami. »Pozdravljen, dasi bo zopet1 poten danes moj obraz, žulj bo debelejši na rokah in hrbet bo še bolj sključen, ko bom jemal črni diamant, tisočere kalorije, da ogrejem z njimi neštete, da poženem z njimi vlake, parobrode, stroje vseh vrst, da razsvetli z njimi noč, da tlakujem cekine tistim, katerih je lastnina ta rov — svojim mladikom, otročičkom dragim, ženi ljubljeni, spremljevalki moji, materi in očetu, od trpljenja in stradanja onemoglima in da sebi zaslužim košček črnega kruha. In ti, rov, dasi mrk kakor žrelo okamenelega zmaja, ne stresaj nozdrvi, da ne zbesni nepoznana sila. Zakaj slabo je zavarovana in jokali bi otročički, mladike naše in žene, ki so nam darovale svojo mladost... In kruha bi ne imeli več, zakaj na zemlji so bitja, ki ne poznajo gladu in našega trpljenja...«
Rov pa je molčal in zijal in požiral neštete, ki so venomer izginjali v njegovo žrelo.
*
Krik obupa, groze, smrti je zavihral po rovu, se odbijal ob trame in odmeval v neštetih odmevih:
»Rešite se...«
Zgrabil je tak krik za grlo slehernega v rovu. Izbil rnu iz rok kramp in ga pognal iz rova... Ali, oblak dima, pljuča grizočega, kri ustavljajočega, je zapretil in mnogi so omahnili.
»Bežite ... Rešite se...«
Krik je odmeval po rovu vedno bolj zamolklo, kakor sam zadušen od dima. Dim pa, v katerem je bil smrtnonosni plin, ki ga ie rodil premog pri svojem nepopolnem duševnem gorenju, ki ga je vrgla eksplozija bencinskega motorja, takozvani monoksid, je napajal vse, ki so onemogli. Nepoznana sila, ki je bila premalo zastražena, je zbesnela. Kje je tisti, ki bi moral za-stražiti in stražiti tisto nepoznano silo? Že 21 let vozijo motorji na bencin po rovih — brez počitka, brez popravila? Zakaj?... Da zlomijo, ko omagajo na svoji poti, življenje človeka-rudarja?
*
Doma, v bornih stanovanjih mati naliva kavo, slabo z mlekom pobarvano, svojim otročičkom. Otročički jedo. Tenek je kruh, ki ga močijo v kavo.
»Kdaj pride očka, mamica?«
»Ko bo večer. Le pridni bodite!«
In drobne glavice se potope k skodelici, jezik okuša kavo, a možgani slikajo očetovo sliko, da se ličece nasmehlja in jezik spregovori:
»Poigrava se, ko pride očka.«
»Truden bo,« odgovori najstarejši.
»Vsakikrat se poigra, 'čeprav je truden,« odvrne najmlajši.
♦
Tedaj pa je nenadoma, kakor ogromen zmaj, završalo po zraku, udarilo na okna, na vrata.
Prebledeli so obrazi otročičkov, obraz mamice je posivel, a oči so osteklenple.
»Mamica,« so zakričali otroci in se stisnili k nji. Ona pa jih je objela, vsa v obupu in izrekla srce trgajoče:
»Nebeški Bog, pomagaj!«
Šest mrtvaških odrov je v revirjih. Ovenčani so s cvetjem, obloženi s svečami... Stotine in stotine sotrpinov jim izrekajo zadnji pozdrav. Bolečina je na obrazih, v očeh, v prsih. Nekaj drži srce z mrzlo roko in ga stiska, stiska... Bled, s solzami orosen obraz žene-vdove, ki se sklanja nad svojim ponosom, spremljeval-cem po trnjevi poti življenja, biča vseokrog z molčečo resnico: Komu si dal, dragi, $voje življenje?... Služil si košček otročičem, meni in sebi, a grude^ onim, ki niso imeli volje in časa, stražiti nepoznane sile...
S solzami obupa pada ta obtožba na •evirska tla...
Glej detecel... Gleda očeta v voščeni obraz tam na odru... Svit sveč se motno mesti na voščenem čelu. Široko so odprte otrokove oči. V njih je vprašanje:
Volitve delavskih zaupnikov.
Meseca januarja se bodo vršile nove volitve delavskih (obratnih) zaupnikov. Naj naše strokovne organizacije poskušajo izvesti te volitve tako, da bodo volitve dale res zadovoljiv rezultat, da bodo izvoljeni najboljši, najzavednejši in najodločnejši od najboljših, najzavednejših in najodločnej-ših članov strokovnih organizacij.
Poudariti pa hočemo še sledeče: Način volitev naj bo tak, kakršen je bil lani in ista navodila, kakor lani, veljajo tudi za letos.
Čl. 1. Navodilo za volitve delavskih (obratnih) zaupnikov OMOGOČA, da se vrše volitve BREZ VSEH FORMALNOSTI na način, kakor ga SPORAZUMNO določijo delodajalci in zainteresirane strokovne organizacije. Na tak sporazumno določen, poenostavljen postopek morajo PRISTATI TRI PETINE v obratu zaposlenega delavstva. V vseh obratih, kjer je mogoče doseči skrajšan volilni postopek, NAJ SE UVELJAVLJA načeloma skrajšan volilni postopek. IN TO SE NAJ DOSEŽE ŽE SEDAJ, V DECEMBRU. Redni volilni postopek, kakor ga predpisujejo »Navodila«, naj se uporablja le izjemoma in tam, kjer skrajšanega volilnega postopka ni mogoče doseči, to je, kjer ena zainteresiranih strani na to ni pristala. Mislimo pa, da je skrajšan volilni postopek v vseh slučajih, kjer so delavski (obratni) zaupniki že dosedaj obstojali, brez nadaljnjega mogoč.
Novo pri tem je to, da se lahko voli zaupnike po skrajšanem volilnem postopku v manjših in srednjih obratih na skupnem zborovanju vseh delavcev obrata. Zborovanje se skliče kakor vsako zborovanje z dnevnim redom: volitve obratnih delavskih zaupnikov. Treba ga je tudi prijaviti oblasti. Zborovanje naj vodi starešina delavskih (obratnih) zaupijikov. Starešina obratnih zaupnikov naj označi kandidatne liste? z zaporednimi številkami in naj jih prečita. Nato naj pozove vse* navzoče, da zapišejo na listke številko kandidatne liste, za katero glasujejo. Število izvoljenih zaupnikov naj se določi tako, kakor je to po naredbi predpisano. Nato naj se napravi zapisnik o volitvah in vse to pošlje v treh izvodih Delavski • zbornici, katera bo dala dva izvoda Inšpekciji dela, ki volitve potrdi in en izvod overovljen pošlje starešini delavskih (obratnih) zaupnikov.
Če komu še ni kaj jasno, ali želi še kakšna pojasnila, naj piše Strokovni komisiji, ki mu bo takoj odgovorila. Skrbite, da bodo volitve povsod izvršene in da bodo izvoljeni zaupniki, ki bodo v celoti predstavljali voljo strokovno organiziranega delavstva.
III. (XV.) delavski prosvetni vefer „Svobode“
in MZarje“
je veter Ivana Cankarja
v spomin obletnice njegove smrti.
Vršil se bo v sredo, 14. decembra 1932, ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Na sporedu je delavska godba »Zarja«, ki zaigra skladbo »Delu čast«. Profesor Bogo Teply bo predaval o Ivanu Cankarju. Govorni zbor »Svobode« bo izvajal odlomek iz »Podobe iz sanj«; recitirale se bodo
pesmi Ivana Cankarja iz zbirke »Erotika«.
Zapel bo pevski zbor več pesmi, solisti bariton in sopran pa več solo-spevov. Delavci in delavke, počastite spomin Ivana Cankarja in posetite ta večer. Člani Cankarjeve družbe, naj Vas ne manjka na Cankarjevem večeru. Vstopnice so po 3, 2 in 1 Din.
Peti kongres Delavskih zbornic.
državi. Strokovno komisijo za Slovenijo so zastopali sodrugi: Golma-jer, Stanko, Jakomin iz Ljubljane, Petejan iz Maribora, Delavsko zbornico ljubljansko pa sodruga Čobal in Uratnik. Po obširnih referatih in razpravah, v katere so posegli zastopniki vseh pokrajin, je kongres ob zaključku sprejel obširno resolucijo, ki vsebuje predloge in zahteve delavstva. Resolucija posebno povdarja:
1.	Peti kongres delavskih zbornic, ki se je vršil 3. in 4. decembra v Beogradu, opozarja na to, da je v naši
Delavske ustanove in delavske strokovne organizacije z vso vnemo delajo, da čimbolj zaščitijo delavske pravice, delavsko zakonodajo, da kolikor le mogoče omilijo obupni položaj delavstva.
V soboto 3. in v nedeljo 4. decembra 1932 se je vršil v prostorih beograjske Delavske zbornice peti kongres delavskih zbornic Jugoslavije. Kongres se je bavil s perečimi vprašanji našega delavstva, ki so v tesni zvezi z našim gospodarstvom in globoko posegajo v socialne prilike v
»To si ti, očka moj?... To si ti?... In nič več ne pobožaš moje glavice, nič več se ne poigraš z menoj? Očka?... Očka?... Kdo bo prinesel kruhka, očka?... Kdo bo prinesel premoga, očka?... Mrzlo je in naša soba je mrzla... Kaj res niso hoteli za tvoje žulje, za tvoje veliko, dolgoletno delo ničesar več plačati, kakor samo tisti tanki košček kruha? Kaj res niso hoteli iz bogatih kalorij, ki si jim jih nakopal v dolgih letih, ničesar dati, da bomo imeli, ko odideš? ... Očka ... Kje je pravica, kje ljubezen do bližnjega, kakor uči gospod katehet v šoli?...
Očka pa je molčal, voščen obraz je motno odseval v svitu sveč, v zraku pa je ležal jok...
*
Tam zunaj na cesti pa je več rudarjev stisnilo pesti, se pogledalo v oči in molk za stisnjenimi ustmi je rekel:
»Ali naj bomo tudi mi na vrsti?«
In zopet je rekel molk za stisnjenimi ustmi:
»Ne ... Tisti, ki štejejo dividende, naj izpopolnijo varnostne priprave, naj izvršujejo zakon, ki ukazuje varnostne naprave... In mi bomo, skupno kakor jeklo povezani, to zahtevali...
Krste so bile spuščene v grob. V skupni grob, kakor se spodobi na bojnem polju, v težki bitki padlim. Množica sotrpinov jih je pospremila, in pri grobu so v srcih prisegli: Prepuščeni smo sami sebi, zato podajmo si roke v tesno, jekleno, sodružno vez. V nas samih je naša rešitev, kakor je le v nas samih pomoč sirotam in vdovam pravkar pokopanih.
Grude, padajoče na krste v grobovih, so zamolklo bobnele, kakor bi pozivale: Glave kvišku, rudarji! Ecce homo!
-uk.
državi veliko število popolnoma nepreskrbljenih in že delj časa brezposelnih delavcev vseh kategorij. Podpiranje teh revežev potom javnih borz dela, državnih in samoupravnih institucij, delavskih zbornic, delavskih organizacij in zasebnih ustanov, kakor je sicer dragoceno, vendar ni do-voljno, da bi zasiguralo vsaj najpotrebnejšo podporo za življenje in stanovanje brezposelnih. Zaradi tega zahteva kongres, da se uveljavi člen 2 zakona o zavarovanju delavcev, s katerim se je že leta 1922 obljubilo, da se bo zavarovanje zoper brezposelnost oživotvorilo. To zavarovanje naj bo samoupravno pod kontrolo države. Država in samoupravne korporacije bi se morale obvezati, da bodo redno prispevale za to zavarovanje. Zavarovanje mora biti obvezno ter obsegati vse kategorije delavcev in nameščencev brez vsake izjeme in mora veljati za vso državo.
2. Dokler se popolno zakonsko zavarovanje zoper brezposelnost ne izvede, so nujno potrč|(ni?Katri ukrepi, da se še v teku te zime brezposelni delavci in nameščenci preskrbe z najpotrebnejšim, in to boljše, kakor so bili dosedaj.
Akcijo vseh ustanov, ki podpirajo brezposelne, je treba osredotočiti pri borzah dela, pri katerih bi moralo priti sodelovanje svobodnih družabnih krogov in strokovnih organizacij do večjega izraza. Vsa sredstva, ki se zbirajo za borze dela, se morajo uporabiti za podpiranje brezposelnih, bilo v denarju ali v prehrani. Takoj se morajo v to svrho uporabiti tudi vsi rezervni fondi. Dajatve borz dela za brezposelne se morajo znatno povečati, tako glede trajanja kakor glede višine podpore. Prejemanje podpor pri borzah dela je smatrati za zakonito pravico delavcev in v okviru te pravice morajo krajevne borze dela vršiti izplačila. Sredstva borz dela se morajo povečati in v to svrho zahteva kongres:
a) Vlada naj naroči vsem banovinam in občinam v državi, da določijo v svojih proračunih primerne kredite za podpiranje brezposelnih delavcev.
b) Uvede naj se poseben davek za brezposelne, ki naj ga pobirajo davčne oblasti za ves luksus, zlasti pa naj se ta davek naloži na luksuzna stapovanja, zabavne ustanove, pijačo, na konzum v restavracijah, pivnicah, kavarnah in slaščičarnah, ne glede na to, ali se ta konzum vrši v javnem lokalu ali privatnem stanovanju. Ta davek naj se razpiše tudi na vse lokale, ki služijo v trgovske ali industrijske svrhe, plačati pa bi ga morali tudi vsi delodajalci sorazmerno s številom zaposlenega osobja.
3. Glede na to, da je v teku tega leta zajela brezposelnost tudi sezonske delavce, smatra kongres, da se pri podeljevanju podpore ne sme več delati razlike med sezonskimi in ostalimi delavci.
4. Posebno opozarja kongres na izredno veliko bedo, v kateri so poljski delavci. Za te je brezpogojno in nujno potrebno preskrbeti vsaj prehrano do nove žetve. V tem cilju zahteva kongres, da se v vseh občinah, kjer so nepreskrbljeni brezposelni poljski delavci, ustanovi poseben žitni fond. V ta fond naj bi prispevali vsi oni posestniki, ki imajo nad 9 oralov zemlje, po 5 kg žita in koruze. S tem žitnim fondom naj razpolaga paritetni odbor, kakor ga predvideva uredba ministra za socialno politiko glede ureditve zaposlitve delavcev pri poljskem delu.
5. Vpoštevajoč, da je stanovanje neobhodno potrebna življenjska potrebščina in glede na položaj v pogledu stanovanjskega vprašanja v me-
stih in industrijskih centrih, je peti kongres delavskih zbornic po vsestranskem razmotrivanju sprejel naslednje zahteve:
I. Prisilni ukrepi za določitev višine najemnine za stanovanja in lokale.
a) Za stanovanja in lokale v starih predvojnih zgradbah naj se določi višina najemnine na osnovi predvojne najemnine v pariteti 1:10, do največ 1:11,
b) V novih, po vojni zgrajenih hišah, naj se določi najemnina za stanovanja in lokale z ozirom na stvarne gradbene stroške s tem, da renta od investiranega kapitala ne sme presegati 4 odstotke, računajoč pri tem 30-letno amortizacijo.
c) Prekoračenje tako določenih najemnin za stanovanja in lokale naj se kaznuje po zakonu o pobijanju draginje. Kazen naj se odmeri v višini prekoračene cenie plus 10 odstotkov normalne najemnine.
II. Zadružno gradbeno zakonodajstvo.
a) Izda naj se zakdn o osnovanju gradbenih zadrug, s katerim naj se omogoči, da je lahko več oseb lastnikov ene hiše, na ta način, da bo posamezno stanovanje lasi poedinih zadružnikov. Iz prejšnjih stanovanjskih zakonov naj se obnove konstruktivne odredbe o gradbeni delavnosti države, občin in javnih korporacij.
III.	Sredstva za gradnjo stanovanj.
Osnuje naj se splošni gradbeni fond pod upravo države, občin in stavbnih zadrug. Iz tega fonda naj se za dobo 10 let grade izključno samo zadružne hiše po mestih v sorazmerju s porastkom prebivalstva in pomanjkanjem stanovanj. Pozneje bi se lahko iz tega fonda gradile zadružne stanovanjske hiše tudi po manjših mestih in na deželi. Sredstva tega fonda naj bi se dobila tako-le:
Državna hipotekarna banka naj vsako leto prispeva v ta fond dve tretjini one vsote, ki jo izdaja v gradbene svrhe. Uvede naj se poseben davek na neposredne davčne objekte v višini 100 milijonov letno, nadalje posebna doklada na nezazidane parcele po mestih, zlasti v mestnih središčih, poseben davek na luksuzna stanovanja v mestih. Občine naj iz rednih proračunskih sredstev vsako leto prispevajo v ta fond najmanj 2 odstotka celokupnih svojih dohodkov. V ta fond naj se naposled stekajo vse kazni, izrečene zaradi previsokih najemnin. Zadružno gradbeno delavnost naj podpro tudi vse občinske denarne ustanove. Razen tega pa naj bo obvezno nalaganje v ta fond vseh presežkov delavsko socialno političnih ustanov.
1 sredstev članskih prispevkov dale pol milijona dinarjev. A Borza dela samo en milijon 300 tisoč dinarjev, ko bi morala v sorazmerju s strokovnimi organizacijami dati najmanj desetkrat toliko.
Za prihodnje leto se je izdal od centrale Borze dela ukaz, da se budžetira samo toliko kakor dosedaj, in se novih sredstev ne upošteva.
Mi pa zahtevamo budže-tiranje vseh .sredstev. Zahtevamo ukinitev uradniške birokracije in odpravo nesmiselnega centralizma.
Beseda o Borzah dela na V. kongresu Delavskih zbornic.
Zastopnik Strokovne komisije je na V. kongresu Delavskih zbornic podvrgel v svojem referatu ostri kritiki poslovanje in birokratski sistem Borz dela. Borze dela so bile ustanovljene zato, da so delavstvu v pomoč pri iskanju dela in v brezposelnosti. Delavci plačujejo zato tudi posebni davek — prispevek Borzam dela. Vodstva Borz dela pa nima v rokah organizirano delavstvo — razen po kakšnega zastopnika, ki pa sam ne more mnogo narediti — nego ljudje, ki ne poznajo delavskih teženj. Zato je na Borzah dela zavel čisto uradniški birokratizem, kjer velja samo papir, točno napisan, in če manjka takorekoč vejica, se brezposelnemu že vrne, češ, ni pravilno napisano.
V kratkih obrisih poročamo iz poročila s. Jakomina, ki ga je imel kot zastopnik Strokovne komisije v Beogradu,
V dravski banovini je nad 30.000 brezposelnih. Letno so izgubili na zaslužku nad 200 milijonov. Podpore pa so bile v prešlem letu sledeče:
Borza dela je da!a Delavska zbornica, občine, banovina Strok, organizacije
Din 1,300.000
Din 1,000.000 Din 500,000
Skupaj Din 2,800.000
Torej samo 2 in pol milijona za izgubljenih 200 milijonov.
Iz tega sledi, da treba večjih sredstev za pomoč brezposelnih, treba obvezno, zakonito, popolno brezposelno zavarovanje.
Treba, da se vsa sredstva, ki jih dobi Borza dela in ki so malone vsa iz delavskih prispevkov, uporabijo za pomoč brezposelnih. Kakšnih fondov ne potrebujemo. Delavski denar je samo za delavce, ker je tudi s tem namenom prispevan.
Velika anketa v januarju letos, je dala mnogo nasvetov in predlogov. Nič, takorekoč prav nič se ni naredilo razen, da so se zvišali prispevki. Nova naredba tudi ni ničesar spremenila. Ostalo je vse pri starem.
Birokratizem se je povečal. Za sezijske delavce se ni nič ukrenilo. Službena pragmatika je nesocialna. Za uradništvo so predvidene začetne plače 600— 700 Din mesečno.
Sredstva, ki so se povečala s povišanimi prispevki, se ne dajejo svojemu namenu na razpolago.
Če se pregleda, koliko se je dalo v prošlem letu za brezposelne podpore, kakor smo že zgoraj navedli, so strokovne organizacije same iz
Če se to ne zgodi, nimajo strokovne organizacije pri Borzahdelanič večzaiska-ti, še manje pa sodelovati.
Če bodo strokovne organizacije primorane svoj sklep izvršiti, si bodo v smislu svojih pravil in pravilnikov ustanovile svoje posredovalnice dela in zahtevale vsako prisiljeno pobiranje prispevkov za Borze dela.
Te zahteve so naredile na navzoče zastopnike Borze dela, ministrstva socialne politike in druge faktorje pomemben vtis in je na nje odgovarjal celo sam zastopnik ministrstva socialne politike.
Za krizo edini Sek — skrajšanje delovnega
Novi generalni ravnatelj mednarodnega urada dela Butler (naslednik Alberta Thomasa) je bil te dni na Poljskem, a na povratku domov se je ustavil za tri dni tudi v Pragi, V Pragi je sprejel časnikarje ter jim lekel, da je od rezultata razorožit -vene konference odvisen razvoj gospodarske krize. Brez političnega razjasnjenja je igospodarski napredek nemogoč. Nezaposlenost pa ni samo znak gospodarske krize, marveč je mnogo bolj posledica vedno večje mehanizacije.
Zaradi tega bo nezaposlenost po njegovem mnenju trajala še dalje. Edina rešitev tega vprašanja bi bila, da se generalno skrajša delovni čas.
To se bo zgodilo na bodoči konferenci mednarodnega urada dela, na kateri ne bodo sodelovali samo predstavniki dela, ampak tudi delodajalci. Najvažnejši problem sedanjosti je, da se ljudem, ki hočejo delati, preskrbi delo. Takoj se da ta rešitev izvesti. Ves ta problem se bo obravnaval na jubilamem zasedanju mednarodnega urada dela.
Švedska znižuje vojaške izdatke v prid
brezposelnim.
Vojaški izdatki bodo znižani na Švedskem za 20 milijonov kron. Od tega bo odpadlo na vojsko 11 milijonov, na mornarico 8 in na letalstvo 1 milijon. Te redukcije je sklenila posebna vojaška komisija, ki jo je imenovala sedanja delavska vlada. Prihranke bo vlada uporabila za ustanovitev velikega fonda za brezposelne.
Vrhu te^a predlaga vojaška komisija, naj se zniža število efektivov. Prav tako pa tudi novinci, ki bodo spoznani za sposobne, ne bodo vpoklicani.
O teh redukcijah bo vlada predložila parlamentu poseben zakon. Za zakon bo poleg delavske stranke glasovala tudi skupina liberalne stranke.
„Organ3iirani kapitalizem .
(Prvi odlomek iz članka dr. Alberta Lauterbach-a.) Varanje javnega mnenja z raznimi problemi.
Vera je tu, da se utegne kapitalizem v bistvu izpremeniti; doslej se mu je vedno očitalo »anarhijo v produkciji«, zato pričakujemo, da se bo odpravilo pri neprestanem organiziranju vse samovoljno, vse neurejeno. Karteliratije naj stopi na mesto nebrzdane konkurence, dobro premišljene cene in množino produkcije ter trg naj se določa. Koncentracija podjetij v mogočne truste in koncerne, od katerih je vsak sam udeležen na celem številu narodnih in sedaj še mednarodnih kartelov.,naj polagoma uresničijo »kapitalistično gospodarstvo po načrtu«; tako se skuša so-
Slike iz „kongresa“ 2utih.
Beograjske »Radničke Norine« St 48, od1 25. novembra 1932 so ipriobičile tri »mične« sličice iz tak o zv an ega »kongresa« žutih, ki jih ipriobčujemo čitateljem »Delavca« v razvedrilo.
I.
Kdorkoli ima kakšno prošnjo ali pritožbo, da jo preda v Beogradu — naj pride! Vožnja zastonj, a če je kje zaposlen, dobi dopust, in predujem!
Tako je bil sklican »kongres« žutih.
Prišli so na to zborovanje tudi trije mujage iz Krajine, takorekoč na pol goli. Privedli so tudi eno Turkinjo, revico, zakrito s starim feredžem (pajčolanom). Bila je »delegat«.
Po globokoumnem referatu Stojana Stankoviča »O velikih ciljih našega pokreta množic«, se je razvila diskuzija.
Javil se je eden iz mujagov k besedi.
— Dajte tudi nam karkoli v imenu božjem, kajti veliki siromaki smo!
To je bilo vse, kar je rekel.
Na to se je samozavestno dvignil Stojan Stankovič in je rekel:
— Moram odgovoriti tovarišu »delegatu« Krajinskih muslimanov. Imeli bi sedaj podporo, če bi bili pametnejši. Kandidiral sem za narodnega poslanca, pa sem dobil samo 28 glasov. Kako vam naj sedaj dam podporo?
— Dobro, tovariš Stojan — je rekel druigi Bosanec. — Ali veš, da sem nocoj, v taki vlaigi in vetru spal zunaj na kliopi ? Kaj si nas klical v Beograd, ko pa nisi ničesar pripravil?
— Nimaš pravice, da se jeziš, tovariš moj in prijatelj — je odgovoril Stojan in stresal z glavo, da so mu laisje vihrali. — Ali veš, da sem za tebe preležal celih dvanajst dni na klopi v zaporu?
— Beži no, človek božji, za mene si preležal? Kaj sem jaz porabil pare, ki so jih dali gospodje? Ti si jih! Ali, poglej to žensko in te siromake! Ker si nas privlekel sem v Beograd, da zmrzujemo, daj, boga ti, vsaj toliko, da pridemo domov!
II.
V pondeljek je prišla v Delavsko zbornico v Beogradu neka gospodična.
— Prosim podpišite mojo legitimacijo.
— Kdo ste in kakšno legitimacijo hočete? vpraša uradnik.
— Slovenka sem. Kongres pa me ne zanima. Nakupila sem si nekatere modne stvari v trgovinah. Moja prijateljica Terezija je pa odšla k zobozdravniku.
Prestrašila se je, ko je slišala, da nima Delavska zbornica nič skupnega s kongresom žutih in z žutimi in da ji ne more potrditi legitimacijo.
— Kam pa naj grem? Ne vem, kje je ta kongres?
(Ta II. del sličice je tiskan tudi s cirilico, kakor so pač cele »Radničke Novine«, ali čita se slovenski, ker je napisano, kakor je tista gospodična slovenski govorila.)
III.
Trije delavci iz Vranje so pa prišli v upravništvo »Radničkih Novin«, da se jim potrdijo legitimacije za povratek domov. Nikakor niso mogli razumeti, da je to nekakšno drugo delavsko gibanje poleg starega, ki ga oni že poznajo iz otroških let. A štirje kovinarji so prišli v »Savez Metalskih Radnika«. In ko so jim tam povedali, da so ti, ki so sklicali in jih povabila na »kongres«, žuti — agenti buržoazije, so se razjezili in vrgli znake v koš.
cialistom dopovedati izbornost načrta. »Organizirani kapitalizem'« združuje baje obe družabni obliki: socialistično misel o gospodarstvu po načrtu z ustvarjajočo privatno inicijati-vo kapitalizma. Kapitalizem brez kriz, ker bi gospodaril po načrtu, bi baje zajamčil delavskemu razredu trajno blagostanje in sigurnost eksistence.
Dalje, dalje! Še ni pol desetletja od visoke svetovne konjunkture — če tudi ne na celi črti — minilo, pa so že vse iluzije o »organiziranem« kapitalizmu splavale po vodi. Seveda, kapitalizem je postal drugačen, zaman je skušal urediti konkurenco, tako samostojno kakor tudi po ovinkih je skušal preko države uvajati nastavke za gospodarstvo po načrtu; toda da sta si pač gospodarstvo po načrtu in zasebna lastnina v nepremostljivem nasprotju to je sedaj nedvomno dokazala jasno svetovna kriza. Marsikateri kartel in koncern je kljub subvencioniranju padel kot žrtev krize; zasebna inici-jativa se je izgubila, gospodarstvo po načrtu pa ni bilo doseženo.
„ Nezgodni “ odtegljaji tovarnarja Berga pred sodiSčem v Mariboru.
Pred okrajnim sodiščem v Mariboru se je 21. novembra 1932 vršila razprava v tožbi delavca R. D. proti tovarnarju usnja g. Hermanu Bergu v Mariboru radi plačila zneska Din 88.—G. Herman Berg je znan v Mariboru kot milijonar, ki si je pravkar dozidal novo nad 1 milijon Din vredno palačo na Glavnem trgu. Predmetna tožba pa je bila edinstvena, kot je mariborsko sodišče menda še ni doživelo.
»Unfall« odtegljaji.
Pri državnem mostu ob Dravi ima g. Berg tovarno za usnje. Tam je zaposloval v dobri sezoni do 200 delav-
10 decembra 1932
»DELAVEC«
Stran 3
cev pri obdelovanju kož. To delo ni baš prijetno in tudi ne najbolj zdravo. Kljub temu so imeli delavci zadnji čas le po Din 4.— urne mezde. Od tega je seveda tovarnar še odtegoval prispevke za OUZD in uslužbenski davek. Meseca februarja lanskega leta pa je gosp. Berg začel delavcem ob koncu tedna naenkrat odtegovati še brez vsakega vprašanja in pojasnila znesek Din 4.— ter je dobil vsak delavec na izplačilnem listku to zabeleženo pod odtegljaji z besedo »Unfall«, kar pomeni slovensko »nezgoda*•. Delavci so se sicer čudili, da se jim pri bornem zaslužku naenkrat še tako visok znesek odteguje za nezgodno zavarovanje, a prenašali so molče to odtegovanje v prepričanju, da mora tovarnar to pač oddajati pristojni oblasti za nezgodno zavarovanje. Šele v poletju enkrat so vendarle šli vprašat k OUZD in tam zvedeli, da bogati tovarnar teh odtegljajev nikjer ne odrajtuje, ampak jih enostavno vtakne v svoj lastni žep.
En delavec se je ojunačil tedaj in po odvetniku opominjal na vrnitev teh odtegljajev. G. Berg je odgovoril, da se je pri tem delavcu, ki je bil odpuščen, le zmotil, 'ter je to dejansko le znižanje mezde za tedensko Din
4.— in je delavca sprejel nazaj. Od takrat naprej je g. Berg spremenil odtegljaje, sicer ne v znesku, ampak
le v besedi. Od takrat naprej je zapisoval, da je to »Lohnabzug« in je brez vsake pogodbe še naprej delavcem odtegoval tedensko 4 Din. Delavci so molčali, ker bi sicer seve leteli na cesto.
Šele letos je prišlo do tožb za povrnitev teh odtegljajev. Prva tožba se je vršila dne 21. nov. t. 1. G. Berg je bil obsojen, da mora delavcu R. D., kateremu je odtegnil na ta način 88 Din, iste povrniti in plačati pravdne stroške.
Zanimivo je bilo še to, da je zastopal pri tej pravdi g. Berga, ki je sicer kot predsednik »Mannergesang-vereina« odločen nemški nacionalist, slovenski odvetnik g. dr. Juvan, medtem ko so sicer zastopali g. Berga nemški advokati. Zastopnik delavca je sodišču tudi predložil Bergove mezdne listke, na katerih je bilo razvidno odtegovanje za ta »Unfall«. V teku je pa še nekaj delavskih tožb proti Bergu, ki bodo še bolj zanimive in bomo o njih poročali, ker so skrajno značilne za današnjo bedo in izkoriščanje delavstva.
Delavcem ponovno priporočamo:
Organizirajte se, vstopajte v strokovne organizacije, shranjujte mezdne listke in tovarnam nikdar in pod nobenim pogojem ničesar ne podpisujte. Počasi vse prav pride!
J. L. Stern:
Delavec in kultura.
Pričujoči govor, ki je izšel tudi v posebni brošuri, je govoril J. L. Stern, vodja avstrijskih delavskih kulturnih društev, 1. maja t. 1. v dunajskem radiu. Ker se odlikuje po globoki miselnosti, dobrem poznanju problema in lepem, izrazitem slogu, ga prinašamo v izvlečku tudi v »Delavcu«. Na I. (XVIII.) prosvetnem večeru »Svobode« in, »Zarje« v Ljubljani je ta govor govoril Ferdo Delak. Ured.
Delavec in kultura. Svetove lepote in svetove teme obsegajo te tri besede. Svetove lepote človeške veselosti, svetove teme človeške revščine.".........
Človeško veselost so vzbudila, stopnjevala, poplemenitila herkulska dela kulture: kuhinja, streha, pisava. Od živali, živečih v brlogih, ki niso znale niti govoriti, do človeka pri oddajnem, aparatu v letalu — kolikšna pot!
Toda obenem: svetovi teme. Zgoraj brenče propelerji, spodaj na vsem zemlje-krogu brezposelnost in ohlajeni tovarniški dimniki. Od živali, živečih v brlogih, ki niso znale niti govoriti, ki pa so sedele skupaj pri ognju, do zapuščenega proletarca v brezsrčnem paljenju velemesta — kolikšna Pot!
Kaj je torej kultura, ki jo nekateri goje, občudujejo, drugi ne poznajo in ne razumejo, tretji zasmehujejo, zaničujejo?
Kultura ni dovršeni stvor, ni kristal, ki bi ga mogel vsak izkopati in ogledovati, ki bi ga mogel preiskati in mu za vselej določiti ceno. Kultura je del nastajajočega človeštva, v vsakem tisočletju je drugačna, je pot človeštva k samemu sebi. Najnovejše raziskovanje nam pove: Kultura ščiti človeka pred naravo, uravnava medsebojno razmerje mfed ljudmi.
Orodje: sveder,	nož,	sekira, plug	in
njihove preobrazbe — krotitev ognja: od taborišča ob apnenih klečeh do plinskega ognja sedanjosti — zidanje stanovanj: zaslonilo proti vetru, stavbe	na	koleli, nebotičniki — in motor in	ladja	in	enokrilnik	—
in daljnogled in fotografska kamera in mikroskop in mikrofon	—	to	so iskre	z
zvezdnatega svoda človeške kulture.
Da pa so nastale znanosti, raziskovalci in iznajdbe, univerze, zvezdarne, laboratoriji, da se znanosti uporabljajo v praksi, kot na primer v lopah kolodvorov, v bolnicah, pri gradbi tračnic, mostov, traktorjev, elektrarn — vse to izvira iz skrivnosti delovne roke, delovnega mozga. Ni kulture brez dela. Ni kulture brez delavcev.
Da živi umetnost, glasba, slikarstvo, Pesništvo, kiparstvo, ples, da uporabljajo umetnost pri stavbah, dvoranah, na vrtovih in športnih prostorih, v zvočnem, filmu ~~ vse to izvira iz skrivnosti delovne roke, delovnega mozga. Ni kulture brez dela. Ni kulture brez delavcev.
'I o smatra pač vsakdo za samoposebi razumljivo. Saj je pač vsa miselnost tako usmerjena! In prav gotovo ne bo minilo to stoletje, ne da bi ukoreninilo to resnico v Prsih človeštva. Delo in delavec — tako se »nenujeta velika brata kulture — delo in delavec.
. Toda kultura — kakšno je bilo stoletja njeno stališče do dela? Do delavca? Kakšno razmerje je vladalo med znanostjo, tehni-*°> umetnostjo in njihovima velikima bratoma?
,	Razmerje kakor med bogatašem in
edo. Noče je videti, če mtu budi vest. Pri-lr°x-nava j° samo kot tiho beračico, če ko-aci sam nemoteno po stopnicah palače. vetie mar te besede trdo in nepravično? ,	Potem jih hočem nadomestiti z bese-
ami, ki ju, je gOVOrji vrednejši. Potem KmROV?re usta svetesa Vazilija, ki je pred 01 leti v Cezareji v Kapadociji videl in
izrekel, kar danes še prav tako velja kot takrat:
S preprogami pokrivate goloto sten, a ne pokrivate z oblačili golote ljudi.
Konje krasite z dragocenimi, mehkimi odejami.
a ne vidite v cunje odetega brata.
Vaše žito propada v gumnih in žitnicah in niti ne pogledate onih, ki nimajo kruha.
Resnično: preproge za stene, nikakih oblačil za ljudi; odeje za konje, a kaj za delavnega brata? Žito na gumnu, niti pogleda sestradanemu — vse to boleče velja tudi za carstvo duha, tudi za kruh srca.
Arene, olimpijade, gledališča, knjižnice — že stoletja obstojajo, a ne obstojajo za navadnega človeka.
Kako globok prepad zija v vseh krajih in časih! Kitajska znanost in veda je stara že tisočletja. Toda tekači in sestradani ku-liji so ostali do danes izobčenci. Prgišče riža je njihov bog. Periklej1 in njegovi so živeli v blesku nesmrtne dobe. Toda suženj iz lavrijskih srebrnih rudnikov ne vidi nič, ne sliši nič, ne ve nič o zlatih sencah Akropole.2
To je madež na obleki kulture. .le znanost, toda milijoni ljudi je ne poznajo. Je umetnost, toda prav toliko milijonov ljudi ne občuti diha njenega bitja.
Ni kulture brez dela, ni kulture brez delavcev — toda koliko dela, koliko delavcev živi že tisočletja brez kulture! Zgodovina kulture — še ni zgodovina človeštva, je šele zgodovina kulture nekaterih posameznikov in je obenemi zgodovina nekulture mnogih in razen tega zgodovina trpljenja iznajditeljev, raziskovateljev, znanstvenikov, umetnikov.
Koliko trpljenja in preganjanja so morali pretrpeti ustvaritelji naše kulture! Ost-wald ima, popisujoč življenje velikih mož, popolnoma prav, ko pravi o znanstvenikih: Se noben pesnik ni popisal brezštevilnih trpljenj, ki so jih morali pretrpeti znanstveniki.
Kdo pozna skrbi, ki so mučile Jurija Simona Otoma, iznajditelja zakona o odporu elektrike v žicah? Dosegel je šestdeset let — ne da bi mogel najeti in opremiti prostor za poskuse. L. 1828. si videl na pariških ulicah štiri in osemdesetletnega moža, ki je, opotekajoč se, obiskoval profesorske seje v Jardinu. Kdo je bil? Prirodopi-sec Lamarque. In njegov življenjepis nam razlaga te njegove žalostne sprehode, češ, da je še kot starec moral obiskovati seje, »da ne bi izgubil denarja, ki so ga izplačevali za prisotnost pri sejah«. Od česa pa je živel Rousseau?3 Od svojih spisov? Te so v Franciji in Švici sežgali. Moral je prepisovati note, da si je prislužil kruh.
Toda ali se je godilo umetnikom' bolje? Moližra4 so vrgli radi dolgov v ječo, šele usmiljeni tujec ga je osvobodil. Medtem ko je igral na odru, so pili plemiči v gledališču vino in liker ter jedli slaščice. Plemiči so pripeljali s seboj v gledališče pse in, medtem ko je Moličre igral, so si plemiči krajšali čas s tem1, da so drug drugemu kazali spretnosti svojih psov. »Mnogo mora človek pretrpeti, preden sme umreti,« je rekel največji pisatelj komedij tik pred svojo smrtjo, lo kako je sprejel salcburški nadškof Hieronim grof Golloredo Mozarta?6
1 grški državnik v starem veku.
2 Akropolis je atenski grad, kjer so bila sezidana krasna in dragocena svetišča — iz marmorja in zlata.
3 znameniti švicarski filozof, živeč v
18.	stoletju.
4 znameniti francoski pisatelj komedij
in igralec, ki je živel v 17. stoletju.
6 Mozart spada med največje glasbeni-
ke: živel je v 2. polovici 18. stoletja.
»Ko sem prišel k njemu, je bilo prvo: Kdaj pa odide,6 fant? — imenoval me je lopova, ušivca —■ tam so vrata, naj gleda, s takim beračem nočem imeti nobenega opravka.« Preden si je pognal Kleist7 kroglo v glavo, je zapisal: Zmeraj so govorili, da je umetnik berač; toda v sedanjem času mora umreti od gladu.
Ali je še treba, da navajam dokaze, kako je najtežja izmed vseh delavskih usod usoda kulturnih delavcev?
Za krsto Karla Marxa so korakali štirje možje, za Lamarquovo krsto dva, za Mozartovo krsto pa je šel majhen čm psiček.
Prav na vse to je mislil kraljevi saški kapelnik Richard Wagner,8 ko je bičal maja 1848. v posebni pesmi svet večnih veseljakov:
Imajo kapital in rente in ljubijo zelo državo, v kateri žive od procentov in žanjejo brez
setve;
goje umetnosti in znanosti, časte krepost, in žive do smrti, ne da bi poznali bedo!
Malo se jih solnči v solncu užitkov in ti si bede niti predstavljati ne znajo. Mnogo jih živi v sencah neizbežnih skrbi, ki niso še nikdar okusili zemeljskega veselja.
Toda če bi bilo vse to vsaj grenkost brez notranje zveze! Toda tragedija teh družabnih napak korenini vse globlje.
Theognis iz Megare, pesnik grškega plemstva pred 2500 leti, opominja sovrstnike: Pogazite bedasto ljudstvo s petami. Učenjak Aristoteles0 je menil, da družba ne more obstojati brez sužnjev. Znan je izrek nemškega zgodovinarja Treitschkeja: Brez hlapcev ni kulture. Goethe10 je končal pesem, v kateri pojo drvarji o svojih gospodarjih, s srditimi besedami: »Kajti vi bi zmrznili, če bi se m;i ne potili.«
Oni, ki so čistih src, so v raznih dobah osramočeno občutili, da ni prav, da samo nekateri delajo, drugi pa uživajo sadove kulture. V tej uri naj bodo pozdravljeni mani11 takih duhov, pozdravljen naj bo francoski plemič Claude Henri de Rouvrai grof Saint Simon, pozdravljen naj bo tovarnar iz New Lanarka Robert Owen12, pozdravljen Lev Tolstoj13, grof in posestnik z Jasnaje Poljane — toda takih duhov ni mnogo.
V začetku našega stoletja je v knjigi, ki je danes že pozabljena in ki ima naslov »Rano jutro«, nemški pesnik Wilhelm Wei-gand v nekaj ver2ih možato priznal to usodo, to prokletstvo, to »nezadovoljstvo kulture«:
Da se morem sprehajati visoko v luči, mora tisoč nog krvaveti, tisoči poliubujejo palico, tisoči preklinjajo svojo bol,
. tisoč rok mora presti globoko v temi...
“ V oni dobi je govorilo plemstvo z neplemiči v znak nespoštovanja vedno v tretji osebi.
7 Nemiški pesnik, živeč v začetku 19. stoletja.
8 znan je po svojih operah.
" grški učenjak starega veka.
10 najznamenitejši nemški pesnik; umrl 1832.,
11 duhovi umrlih.
12 Saint Simon in Robert Owen sta predhodnika modernega socializma.
13 ruski pisatelj in reformator.
POMOŽNA AKCIJA ZA BREZPOSELNE V LJUBLJANI, PRAVIJO, ŽE DELUJE. Videli smo, da pobirajo prispevke. Na anketo, kjer se je to sklepalo, je bila povabljena tudi Strokovna komisija. Da sodeluje, je bilo zapisano tudi v vseh meščanskih dnevnikih.
Vendar, Strokovno komisijo do-sedaj še niso povabili ali pozvali, da pošlje svoje zastopnike v odbor! — Strokovna komisija odklanja vsako odgovornost, ker ni zastopnika v odboru pomožne akcije.
Strok, komisija za Slovenijo.
Toda ni dovolj, da čitamo izpovedi pesnikov in da se zadovoljimo samo s spoznanjem;; naše stoletje zahteva več ko sočutje, več ko usmiljenje s krvavečimi nogami, z rokami, ki predejo.
Krvaveče noge in pletoče roke so začele same posegati v tok dogodkov. Vprašanje, ki je bilo včeraj še utajen vzdih svetnikov in sanjačev, vprašanje, ki je bilo včeraj še šepet lirikov, je postalo danes javno vprašanje evropskih mas, mas v Ameriki in Aziji, vprašanje, ki se bo razširilo kmalu preko širinskih stopenj vseh kontinentov, vprašanje človeštva človeštvu; Ali je res, ali bo ostalo res, da morajo krvaveti noge, da se drugi lahko sprehajajo v luči? Ali je res, ali bo ostalo res, da nekateri tko v temi, da se drugim svetijo v solnčni luči oblačila? Kaj: če bodo krvaveče noge ozdravile? Kaj: če se bodo palice zlomile in izginile? Kaj: če ne bodo samo nekateri uživali kulture? Kaj: če ne bodo več samo nekateri ustvarjali kulture? Kaj: če si bosta postala ustvarjanje kulture in uživanje kulture zaveznika?
Dolžnost ustvarjati iti uživati — to je poslanstvo proletarijata!
Opomin velikega Vazilija iz Cezareje, ki je zvenel nekoč praznim! ušesom, naj najde danes v naši zavesti odmev preko vse zemlje.
Kajti kakšno vrednost ima najlepiša asfaltirana ulica, če hodijo po njej noge brezposelnih? In kakšen pomen naj ima smelo vzpeti obok mosta, če morajo spati pod njim oni, ki nimajo streh?
Proletariat pa je, ki hoče ustvariti svet, v katerem bo izginil korak brezposelnih in dih brezdomcev.
Ni lepšega trenutka kakor tedaj, kadar človeški glas pri mikrofonu pokliče in pozdravi človeštvo vseh kontinentov in ras. Ni lepšega trenutka kakor tedaj, ko išče skozi vzvalovani eter s-o-s klic14 bodoče kulture vse človeštvo: Spoštovanje, spoštovanje, spoštovanje vsaki ustvarjajoči roki, ustvarjajočim možganom! Pozdrav srečnejšim rodovom, ki jim bo svetilo vsak dan trozvezdje dela, znanosti in umetnosti.
Kar je rekel nekoč Richard Wagner o svoji tovarišici Cosimi: »Z njo morem doseči ono, česar brez nje ne morem« — prav to bo v bodoči družbi lahko trdila kultura o osvobojenem delu.
Zato naj valovi preko kontinentov in oceanov, v stepne vasi, k ladjam, na odprtem morju, v velemesta in samotne gorske koče slutnja bodoče zemeljske modrosti: Vsi naj bodo bratje po delu vseh za vse.
Uživa naj, kdor ustvarja!
14 mednarodni klic na pomoč.
STROKOVNI VESTNIK.
RUDARJI.
Hrastnik
Velika nesreča y rudniku Ojstro. — 6 žrtev in 3 težko ranjeni.
V torek, dine 29. novembra 1932 se je na ipTvi tretjini okoli 9. ure dopoldne na obratu Ojstro, ki spada pod hrastniški rudnik, zgodila velika nesreča, katera je zahtevala 6 žrtev in 3 težko zastrupljene, ki so ipa sedaj, ko to pišemo, že izven nevarnosti.
Nesrečo je povzročila eksplozija bencina na motorju, ki je bil za prevažanje vozičkov v 'podfcopnem rovu rova Ojstro. Oskrbova* lec motorja pravi, da je prevzel v torek ziutiraij motor v redu, ne dla bi opazil kake nerednosti. Prva vožnja iz rova je šla po srelči. Ko se 'je pa zapet vračal s praznimi vozički v 'jamo, je opazil na križišču 900 m od vbodla na motorju ogenj. Skušal ga je udušiti, ali nesreča je hotela, ida se je naenkrat vnela tudi posoda za bencin, katero je razneslo in s tem se je na mah užgalo vse oporno lesovje, premog in vozički. Voznik sam 'je s težjimi opeklinami komaj ušel smrti. Obvestivši tovariše o ognju, je zbežal iz jame ter obvestil upravo rudnika o nesreči.
V bližini je delalo 22 rudarjev. Ti so se, ko so začutili dim, skušali takoj rešiti z begom. Zbežali so v smeri proti ognju, misleč, da bodo tu najlažje prodrli do svežega zraka. Ali strupeni plini in dim so jim to popolnoma onemogočili, obrnili so se in se skušali tešiti skozi stransko progo. Pa tudi ta je že bila polna dima in plinov, sama na sebi ozka in še zatrpana s praznimi vozički, kar je vse iskupaj pravilen in hiter beg onemogočilo. Tu se je odigrala strašna tragedija, ki je zahtevala 6 rudarskih življenj. Kako grozna in počasna je bila borba s smrtjo, je razvidno iz okoliščin, ki Tih pripovedujejo rešeni rudarji in tega, da so še mogli k živ-
ljenju obuditi nekatere, ki so nad 1 in pol ure ležali na mestu nesreče.
Nesrečni rudarji, ki jih je doletela smrt pri nezgodi, so:
Arhac Blaž, 30 let, samec, doma z Loke pri Zidanem mostu;
Babič Janko, 27 let, samec, doma iz Trbovelj;
Drnozg Martin, 47 let, oženjen, doma iz Trbovelj;
Jazbinšek Ignac, 35 let, oženjen, doma iz Jurkloštra;
Skornšek Franc, 32 let, oženjen, dom* iz Stare vasi in
Špajzer Vinko, 23 let, samec, doma iz Hrastnika.
Ponesrečenci, ki se nahajajo v rudniški bolnici v Hrastniku, pa so: Franc Višner, Jernej Krameršek in Jože Zajc.
To je kratek opis te strašne tragedije.
Vzrok nesreče. O njem je težko raziskovati, ker dvomimo, da se bo moglo najti pravega krivca; izgleda, da je užig bencina več ali manj nesrečno naključje in je tud? motor uničen, s čemur jie preiskava otežko-čena. Ali eno je, kar smo primorani, d.a povemo na naslov Trboveljske premogokopn* družbe, in sicer: če bi ona držala proge ▼ takem stanju, kakor to predpisi zahtevajOi to je, da bi bilo med stojkami in vozički toliko prostora, da bi lahko povsod človek mimo šel, potem bi ne bilo potrebno tem nesrečnežem po vozičkih skakati in tako vsrkavati strupene pline s podstropa vase, temveč bi bili lažje šli pri tleh, kjer je vedno manij plinov in hitrejši beg bi bil omogočen. Če 'bi' to 'bilo, potem je sploh vprašanje, če bi do žrtev prišlo. Temu, bi bilo zelo, zelo potrebno, da bi rudarska oblast v bodoče več pažnje polagala. Zakaj dolžnost vseh bi morala biti, ne samo gledati, v koliko je_ rudnik dobičkamosen, temveSS predvsem, ali je zdravje in življenje ljudi zaščiteno! Res je, da nesrečna naključja ne bodlo nikdar izostala1, ali vprašanje vesti odgovornih činiteljev bi moralo biti, če so storili vse, kar možnost takih nesreč izključuje.
Pogreb irtev.
SPREVOD Z NAD 8000 UDELEŽENCI IN
TISOČI OB STRANI.
Kako globok čut pietete ie vlada v našem delavstvu, to so v najlepši meri pokazali naši rudarji in ostalo delavstvo na tef zadnji poti svojih tako tragično preminulih sotovarišev. V četrtek dopoldne so bili domovi žrtev oblegani od kropilcev. V prvih popoldanskih urah pa so se začele viti preko vrhov trboveljskih revirjev goste množice rudarjev iz Zagorja in Trbovelj, ki so ill peg, da sprejpnijo svoje tovariše na zadnji poti.
Nepopisni prizori so se odigravali že na domovih, ko so ostale žene, otroci, starši in sorodniki objokavali svoje drage in klicali: »Zakaj si nas zapustil?« Bol, ki se je izražala na njih obrazih, je nepopisna. Ali višek, kar mora trgati človeku prša, pa je bil, ko so ob 4. uri popoldne dvignili 6 krst izpred rudniške čakalnice, ko so sirene zatulile turobno pokojnim v slovo — k zadnjemu počitku. Dvignili so se visoko v zrak delavski prapori, s. F. Pliberšek pa se je v imenu vseh rudarjev še poslovil od njih in žalni sprevod se je začel pomikati.
Pretresljiva je bila ta pot. Rudarji z lučmi in brez njih so šli, kakor otrpli, vsak s svojim globokim notranjim vprašanjem, kdaj pride vrsta na nje? Na pokopališču so potem položili žrtve v skupni grob. Zadnjič se je iztrgal jok in stok ostalih, nepopisen je bil prizor, ko je zavpil mali otrok: »Ata, zakaj si nas zapustil?« Žena: »Mož, mož, zakaj si me zapustil?« In tam zopet mati: »Sin, kam greš!« Klonile so delavske zastave v zadnji pozdrav in sodrug J. Arh, tajnik Zveze rudarjev Jugoslavije, je v svojem poslovilnem govoru v imenu rudarjev bil kakor s kladivom; »Postati ste morali žrtve, da dvignete število Vaših prednikov, da iz grobov trohnobe pomagate dvigniti misli trpečega delovnega ljudstva k vstajenju človeškega duha, ki bo ustvaril večje pravice DELU in odstranil žig trpljenja iz čela nas, ki smo še danes z njim zaznamovani.«
SLAVA VAM — ŽRTVE DELA!
Srečno!
ŽIVILCI.
Pivovarji Ljubljana.
Podružnica 'pivovarjev je zopet izgulbila enega svojega sodroga. Pretekli mesec nas je za vedno zapustil s. Ivan Poljanšek. Smrt nam ga je ugrabila v najlepši moški dobi. Star je 'bil »komaj 34 let, ko j« moral položiti svoje mlajdio življenje na oltar dela. Tako imamo zopet enega sod ruga imanj, ki se je zavedal, da je samo v skupnosti naša moč, medi tem ko večina gleda od strani in čaka. Kako je bil umrli priljubljen, je najlepše pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo skoraj vse delavstvo'. Tiuidi podjetje mu je .poklonilo prekrasen venec. S. Poljanška ohranimo v živem spominu, a njegovi družini izrekamo naše sožalje.	F.
Sodrugi, pivovarji!
Zima je 'pred vratmi in zopet se je začelo za nas delno, praznovanje. Že lansko leto se je to začelo in Se letos do pozne spomladi se je izvajalo. Ali je res takšna potreba? Poglejmo malo okrog sebe, pa bomo videli, da ni. Tega smo si krivi sami, odnosno tisti, iki mislijo*, dia je organizacija samo molzna krava, katera ibo samo molzla, a nič jedla. Pri nas se mnogo kritizira in za hrbtom zabavlja čez organizacijo. Kakor hitro kateremu ni vse po volji, ie ta ali oni funkcionar kriv; če pa ipotem dotičnemu rečeš, naj iplača .članarino in aktivno sodeluje, je že ogenj v strehi.
Sodrugi, tako pa ne grel Dokler ne bomo složni in vsi delali, toliko časa bodo tudi uspehi majhni, ker le z močno organizacijo bomo lahko dosegli izboljšanje našega mizemega ipoložaja. Gotovo, da je težko izdati vsak dinar, ali to, kar daš za organizacijo, ni proč vržen denar. To je ravno tako, kaikor lotpek.a ipri stavbi, ker samo z opeko na opeko raste stavba. Ravno tako raste z vsakim članom naša mogočna stavba, našai moč, kier samo s svojo močjo si bo-Baio priborili naše pravice. Geslo je: Koliko moči, toliko pravice!
Sodrugi! Zadinji čas je, da spregledamo in da gremo na agitacijsko delo toliko časa, da ibo vsak delavec, ki ie zaposlen v živilski stroki, tudi član živilske organizacije. Kdor pa ne bi hotel biti član, naj se ga toliko časa bojkotira, da bo sam sramotno zapustil tovarno. Enkrat mora biti tega klečeplazenja ikonec. Kdor ni z nami, je proti nam. Še enkrat vas pozivam: vsi v organizacijo za dosego naših pravic in našega mogočnega »MI«.	Živilski delavec.
MONOPOL«.
Monopole! so s« zbrali, da povedo svoja teinje.
Dan 24. november .1932 je za nas toba-karje dosediaj eden najpomembnejših iz naše zgodovine.
Zakaj, se bo marsikateri vprašal?!
Zato, ker so se še celo stari delavci, kateri so že ipo 35 in več let v tovarni, izrazili, .da db danes še ni :prišlo do tega, da bi bilo povabljeno celokupno tobačno delavstvo k stavljenju predlogov za nove »Pravilnike«.
Pravijo »vsi ljudje vse vedo« — zato se je tudi podružnica Saveza raidnika monopolskih preduizeča obrnila na vse delavce in delavke ter 'jih povabila, da sodelujejo pri stavljenju predlogov.
Sklical se je sestanek 'dne 24. novembra 1932 ob pol 18. uri za delavce in delavke tobačne tovarne, in sicer za vse, brez razlike. Odzvalo se je lepo število delavstva, saj mu je .pa tudi prvič bila dana prilika, idia vidi in sliši, kakšni predlogi se bodo stavili in če 'bo morda kdo kaj pozabil, priskočiti s svojim na pomoč.
Sestanek ie otvoril predsednik s. Ča-mernik, pozdravil navzoče ter v kratkem poročilu podal, .kako je sploh prišlo radi razburjenja delavstva v tovarni, po gotovih kruha sitih ljudeh, kateri imajo interes, razburjati delavstvo, do tega sestanka, kjer se bodo vsi ukrepi oidbora podružnice Saveza monoipolcev objasnili ter je naprosil s. referenta, da prečita spremembe k pravilnikom ter splošne zahteve delavstva.
S, Frece prečita najprvo zahteve k pokojninskemu pravilniku, in sicer:
1. Novi pravilnik o pokojninah mora obsegati celokupno monopolsko delavstvo:
a)	katero je zaposleno; b) katero dobiva provizijo.
2. Plačuje naj se v pokojninski fond od dne, ko stopi pravilnik o pokojninah v veljavo.
3. Starim delavcem se morajo računati v pokojnino vsa leta, provedena v monopolskih ustanovah, ne da bi morali plačevati za nazaj v pokojninski fond.
4. Po 35. letih službe more iti (gre lahko) vsakdo v pokoj z najvišjim zneskom mesečne pokojnine za isto kategorijo.
5. Pravilnik o pokojninah naj se izdela in uveljavi na podlagi zakona o pokojninah ostalih drž. uslužbencev.
Na splošno se k temu v toliko pojasni, da se je .zahtevalo tolikšno zvišanje osnovne plače, da bo mogoče vsakomur priti po 35. letih službe na Din 1100.—, 900.— ali 700— mesečne pokojnine.
K spremembam pravilnika o plačah in kategorijah se je z zadovoljstvom vsega delavstva sprejela točka, katera .bi dajala možnost, da delavstvo n a. prednje tudi po kategorijah (n. pr. iz III. v II. kategorijo itd.).
Prečitajo se še spremembe k pravilniku o delu.
K točiki o plačanju nadur 'Se razvije debata, kjer delavstvo energično zahteva, naj se enkrat napravi konec izkoriščanju s tem, da ise delavce sili delati nadure in to brez vsake odškodnine v denarju. Vsakdo pa dobi za ta zamujeni čas .prosto, in seveda ne takrat, ko sam želi, ampak se mu to diktira. Ali tu ni enakopravnosti? Kolikor nam je znano, mora privatnik plačati nadure s procenti — ali za monopolska podjetja ta paragraf ne velja? Čudno?!
Nadalje se delavstvo upravičeno zgraža nad tem, da se dovoli, da ostajajo delavke med opoldanskim odmorom v oddelkih ter delajo za -»premijo«! Delavke, katere ne bi napravile premije, pa se .kazensko premesti. Vprašamo, ali je opoldanski odmor za izdelavo premije ali za to, da delavec v miru zavžije svoje borno kosilo?
Delavstvo se vprašuje, zakaj se bolj smoitreno ne vodi fabrikacija tobaka, kajti sedaj se dela s polno paro — ne bo pa morda več mesec dni, ko se bo gledalo na redukcije in zmanjšanje delovnih dni.
Ali se ne d!a delo raizdeliti enako na vse mesece?
Mislim®., .da 'bi se lahko napravilo tudi malo za zalogo in ta zaloga naj 'bi se sproti rabila; kar bi 'bilo več, bi se ipa oddalo pri kakem večjem naročilu in ne hi 'bilo treba pri tem delati premije!
Tu se ipodaja slika, koliko prihrani Uprava monopola ob premijah »pri kratkih, domačih« cigarah. (Delavstvo, zapomni si te številke!)
60 delavk oddaja dnevno (vsaka delavka) po 10 cigar za premijo, kar znese 15.000 cigar v 25 dneh (v mesecu) dela.
Teh 15.000 cigar bi pa morali delati dVe delavki za »minimum izrade« 20 dni ter bi zaslužili skupno ‘Din 1000.—, če bi bili plačani dnevno po Din 25— (kakor se povečini plačuje).
Ker je bilo teh 15.000 cigar izdelanih za »premijo«, je pa zaslužilo vseh 60 delavk samo Din 300.—, .kar znese za vsako delavko, beri in piši, Din 5.— za ves mesec.
V tem primeru si je torej Uprava monopola prihranila nič manj kot Din 700.—, a delo je bilo vseeno napravljeno!
Komentar k temu menda ni potreben. Pribijemo samo to, da se na ta način ne manjša in lajša brezposelnost.
Končno se je prečitala še glavna resolucija, katera se glasi:
1. Da se čim prej dostavi pravilnik o pokojninah Delavskim zbornicam in organizaciji delavstva na vpogled ter nato uzakoni vsaj do budžetskega leta 1933-34.
2. a) da se da možnost napredovanja
v višje kategorije;
b) da postane lahko vsak polmese-čar;
c) da se uzakoni »isplata za deke«;
č) da se porodični dodatek poviša
na Din 5.— in daje tudi za ženo;
d) da se osnovne plače povišajo za 35 odst.;
e) da se da delavcem, ki delajo pri visokih objektih, 30 odst. doklade (n. pr. krovci, kleparji, zidarji itd.);
i) draginjske doklade naj se dajo po dogovoru Uprave monopola z zastopniki delavstva;
g) določi naj se minimum plače, pod katerega se ne sme iti.
3. a) delavstvo naj postane po treh
letih stalno;
b) delovni čas naj se zniža na 7 ur dnevno brez odtrgan ja plač; to pa radi mehanizacije in racionalizacije tovarn in dela v istih, da ne bi bilo potrebno, delavstvo metati na cesto ter s tem povečati brezposelnost;
c) da se nadurno delo plača po obrtnem zakonu, ne pa z »izlaz-nicami«;
č) da se kontumaciranim osebam da odškodnina;
d) da se uzakoni dajatev obleke;
e) da se da prvi teden bolezni polna plača, enako tudi za vsak nujni izostanek od dela;
i) čas za dopuste naj se uvede tudi za sedanje sezonske delavce;
g) orožne vaje naj se delavcem plačajo;
h) komur se odpove brez lastne krivde in da je to potrebno vsled pomanjkanja dela, naj se ga upokoji;
i) sezonski delavci nai postanejo začasni, če so proveli že 1 leto v nodjetuh monopola, a po treh letih stalni.
Končni .predlogi:
1. Dopusti naj se dajo v letnem času, oziroma kadar ga kdo sam zaprosi, ne da se mu ga diktira v zimskem času.
2. Gratis-tobak naj se izdaja v količini, kakor se je dajal preje, ker je to edina beneficija za monopolsko delavstvo.
3. Da se izučene rokodelce porablja samo za dela, za katera so se morali učiti ter napraviti še sprejemni izpit, kar splošnemu delavstvu ni potrebno.
4. Ako pride momentana preobilica dela, naj se vzame zanj brezposelno delavstvo pri javnih borzah dela.
Vsi gornji 'predlogi in spremembe so bili sprejeti enoglasno od strani delavstva, katero je uvidelo, da se odbor Saveza monopolskih delavcev zanima za vse težnje delavstva od najstarejših 'do najmlajših delavcev tovarne brez razlike — zato je tudi enoglasno obsodilo razbijanje gotovih elementov, kateri imajo samo polna usta lepih obljub, drugače imajo pa v mislih samo goveda in posestva! Zapomnite si pa, da se zavedni delavci ne puste voditi ikakor »goved««!
Po sprejemu predlogov je podal s. predsednik besedo s. Demšarju, kateri je v lepem izvajanju podal zahvalo odboru za vseupo-števaijioče predloge ter ugotovil, ida odbor ipodruižnice Savezal monopolskih delavcev ne ispi ter ipoziva delavce, naj čim prej pristopijo kot člani in pomagajo graditi .pot v boljšo bodočnost! Potrebna je pa tudi organiziranost delavstva, da nam bo omogočeno odbiti nove pravilnike, če bodo slabi ali pa celo nesprejemljivi za nas monopolce-tobakarje!
Ko je hotel s. 'predsednik zaključiti sestanek delavstva', se je pripetil neljub incident s tem, d!a se na gotovo vprašanje »nekoga, ki bi bil rad član na obeh straneh«, pojasni, dia se te spremembe še niso oddale g. ravnatelju, ker smo smatrali, da je potrebno, da delavstvo samo potrdi predloge, ker 'dotočni — .dasi hoče zastopati ne vemo koga — ne ve, kaj je predlog in kaj je sklenjena in od odbora potrjena stvar! Žalostno, ali resnično!
Naidalje se mu je pojasnilo, kar je že sam predobro vedel, namreč to, da je bil res že en predlog dostavljen g. ravnatelju, ampak ne od podružnice Saveza monopolskih delavcev, temveč od Jugosl. strokovne zve-
fi. »beri
trgovina s Čevlji
nudi cenj. občinstvu svojo veliko izbiro domačih in inozemskih čevljev, lepih trpežnih športnih čevljev za dame, gospode in otroke. — Velika izbira najnovejših snežk in galoš po zmerno nizkih cenah.
tjnbliana, Prešernova ul. 38
ze, katera je že dan preje obdala svoje predloge brez sodelovanja delavstva!
S.	Demšar je vprašal, če bodo oni predlogi veljali samo za nekatere ljudi, ker vidimo tukaj tudi nekaj njihovih članov. Ali morda ne sme celotno delavstvo vedeti za predložene predloge?
K temu vprašanju se je pričela debata, katere končni zaključek je bil, da naj bo to poslednjič, da se brez vprašanja delavstva predlaga predloge k pravilnikom, kar zahtevajo vsi brez razlike pripadnosti.
S.	černe je v končnem govoru pozival delavstvo v organizacijo, kajti čakajo nas še hudi časi in pregristi bo potreba še zelo trd oreh!
Končno je zaključil s. predsednik ob
19.	uri lepo uspeli sestanek tobačnega delavstva.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Na podlagi sklepa ožjega oblastnega odbora z dne 8. decembra t. L se sklicuje izredna oblastna konferenca Splošne delavske zveze Jugoslavije za dravsko banovino, katera se bo vršila v Ljubljani v mali dvorani Delavske zbornice, dne 26. decembra 1932 ob 9. uri dopoldne z dnevnim redom;
1. Organizacijske zadeve.
2. Pravilnik oblastnega odbora.
3. Slučajnosti.
Podružnice:	Ljubljana,	Kranj,	Maribor
in Ribnica na Pohorju imajo pravico poslati po 2 delegata. Ostale podružnice po enega delegata. Konferenca je izredne važnosti, zato naj bodo zastopane vse podružnice. Delegati naj bodo oib pričetku konference že vsi v Ljubljani. Določite takoj delegate in nam njih imena čimprej sporočite. Ostala navodila dobe podružnice potom okrožnice.
Družnost!
Za Oblastni odbor Splošne delavske zveze v Ljubljani:
Isop Jakob, 1. r.	Jakomin	Lovro,	1.	r„
predsednik.	tajnik.
Kultura.
Ljubljanska »Svoboda« ustanavlja svoj delavski pevski zbor. So-drugi, ki imate veselje do petja in lepe pesmi, zglasite se v prostorih »Svobode«. Ljubljana, Delavska zbornica. Pesem je lepota, vzpodbuda in razvedrilo v mračnih dneh. Pesem je izraz ponosa človeka, ponosa njegove zavednosti, ponosa njegove organiziranosti in slika njegove srčne kulture. Zato, sodrugi, ne oklevajte, zglasite se, da bomo zapeli pesem naše moči. »Svobodaš«-pevec.
LETOŠNJE KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE so, kakor nam pišejo mnogi člani in poverjeniki, zadovoljile in razveselile či-tatelje. Ne morejo prehvaliti knjigo »Sirene tulijo«. Tudi Molekova »Dva svetova« jim ugajata, a povesti H. zur Miihlen: »Včeraj je bilo — jutri bo«, je pa naravnost pregled' programa razrednega gibanja, če bi hoteli vse te kritike in pohvale priobčiti, bi dva »Delavca« ne zadostovala. »Svoboda« bo priobčila najbolj značilne kritike iz delavskih ust.
Tako je letos Cankarjeva družba še posebno pokazala svoj upravičeni obstoj. Delavci in delavke, kateri še niste, postanite člani. 20 Din na leto, mesečno 1 Dia 65 para boste zmogli.
Izprememba ordinacijskih ur v ambula-toriju OUZD v Ljubljani. Specialist za ušesne, nosne in vratne bolezni primarij g. dr. Pogačnik Josip ordinira od 21. novembra dalje odi 12. do 14. ure (prej od 13. dlo 15. ure).
Dunajski spomladanski sejem 1933. —
Termin dunajskega spomladanskega velesejma 1933, kateri se, kakor vedno, održava neposredna po zaključku sejma v Lipskem, je ustanovljen za čas od 12. do 19. marca-
Žitnik Peter
splošno kleparstvo, specialna instalacija strelovodov, BConco“ izolacije za Dravsko banovino ►
Ljubljana
Ambrožev trg 9
Telefon 31-46
Za Čevlje rabite odlitno domačo
.GLADYS’
kremo!
Opomba: V koledarju Cank. družbe 1933 bi se moral oglas .Oladys"-krema glasiti tako, kakor je tukal S tem popravljamo pomoto. —	Uredništvo
JOSIP OLUP, LJUBLJANA
Trgovina z manufakturnim blagom, moško konfekcijo im modnimi potrebščinami.
Velika izbira kamgarnov, sukna in hlačevinc iz priznano najboljših angleških, .čeških in domačih tovam.
Velika zaloga moških in deških oblek ter vsakovrstnega perila iz lastne tovarne
»TRIGLAV”
Obleke in perilo se izdeluje po meri.
Trgovski prostori: Ljubljana, Stari trg it. 2 na vogala in Kolodvorska 8.
Moje načelo je: Dobro blago in najnižje cena.
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.