C   C.  Postale.        Race ogni   mt'coledi   e   vtnerdi -- 27 aprile     1927
Posamtzna itev ilk a 25 stotink.
Izhaja  vsako  sredo
in petek zjutraj.
Sttne za celo leto   15 L.
» pol let a      8 *
a čeirf leta    4 »
Za  inozemstvo  celo
leto  lir  40.
Na naročila   brez   do>
poslane   naročnine   se
ne moremo ozirati.
Odyovorni   urednik:
Polde  Kemperle.
ramrmzf
št. 33       V Gorici, v sredo 27. aprila 1927.
Leto X.
Nefrankirana pis ma t*
n# sprejemajo. Oglasl
3« računajo po dogo*
voru in se plačajo v
naprej. — List izdaja
komorci] »Goc. SttB*
že«. — Tisk Katoliik*
tiskarne v  Gorici.  Ri*
va Piazzutta it. IS.
Uprava in  uredniitvo:
ulica   Mameli  itev.  5.
(prej Scuole),
Teles,   int.   itev.   30*.
SParagraf 459.
Narodno vprašanje je dalo zgo:
dovini človeštva v zadnjih desetlets
jih svoj neizbrisni, večkrai krvavi
pečat. Vsaka stran svetovne pos
vestnice govori o tern vprašanju in
tudi v vsakodnevnem življenju trs
čiš vedno in vedno vanj. Brezdvoirn
no spada to vprašanje med eno
najvažnejših vsega našega dela in
trenja. Ono daje pravec, kaže smer
in oblikuje v mnogem pogledu celos
kupno naše udejstvovanje in življes
nje. Ni čuda zato, če je to vprasa*
nje prešlo nam v meso in kri, če je
postalo bistven del naše osebnosti,
nasega značaja.
Bili so časi, ko zavest narodne
pripadnosti v narodih in posamezs
nikih ni bila tako izrazita in živa
kakor je dandanes. Zgodilo se je, da
je človek brez vsakega notranjega
boja in spora pozabil na svoj ma:
terni jezik in se prilagodil okolišu,
v katerem je živel. Sedanja doba je
pa to stanje do kraja spremenila.
Narodni boji, ki so postali nujna
posledica vzbujene narodne zaveds
nosti, so nas sklesali in opredelili.
Narodna pripadnost je postala zas
deva nasega razuma in našega srca.
Razum nam kaže razvoj, procvit in
usposobljenost našega naroda, srce
nam pa po naravnih in božjih zas
konih narekuje ljubezen do maters
ne besede in rodnega doma. Tako
se je zavest našc narodne pripads
nosti v nas neiztrebljivo vkoreninu
la, nam je postala nedotakljiva,
sveta.
Umevno je zato, da vsak narod
brani svojo narodnost da se bori za
svoje narodne pravice. Razumljivo
in naravno je tudi, da si vsak narod
skuša zagotoviti svoj obstoj. Neiz:
bežna posledica tega stremljenja je,
da se skušajo ustvariti tudi postave
in zakoni, ki naj ščitijo narodni obs
sianek. Kot zanimiv pojav v tern pos
gledu naj navedemo osnutek zakos
na, ki ga je predložil poslanec Has:
selblatt drzavni zbornici na Estow
skem. Poslanec Hasselblatt zahteva,
naj se sprejme v kazenski zakonik
omenjene države tudi sledeči para:
gn:f pod št. 459.
Kdor nasilno ali z zlorabo us
radne oblasti ali z izrabo gospos
darske odvisnosti skuša vplivati
na polnoletnega državljana, da bi
svojo narodnost ali — v postavno
določenih slučajih — narodnost
svojih otrok proti lastni volji
premenil, se kaznuje z ječo do
pol leta.«
Ta predlog je zdaj v razpravi in
vse kaže, da bo sprejet. Narodni
zatiravci in vsi tisti, ki menijo, da
je raznarodovanje nekaka častna
naloga, bodo s tern zakonom doiis
veli glasen opomin, da je njihovo
naziranje zmotno in neumestno. Kas
kor je treba varovati z zakoni druge
človeške pravice, tako naj bo za:
ščitena s paragrafom tudi njegova
pravica do narodne pripadnosti, ta
zdrava zamisel je izražena v zgors
njem zakonskem načrtu. Za nas, ki
tudi hočemo ohraniti sveto dedščis
no svoji očetov, je ta predlog spods
buda k nadaljnemu vztrajnemu des
lu, naj nam zgovorno podčrtuje, da
so naša prizadevanja v skladu z nas
zori drugih narodov in nam daje
upanje, da bo misel o narodni nedos
takljivosti, v katero tako trdno ves
rujemo, zmagala n živela.
Kaj se godi po svetu?
V   notranji politiki Italije  se ni
zgodilo v zadnjem času nič poseb*
nega. Parlament je zaprt, nahajamo
se v političnem mrtvilu. Pač pa je
vlada naredila sklep, ki je za nas
prav  važna in živa stvar.  Sklenila
je, da raztegne na naše krajc tako
zvani odlok o družinskih imenih, ki
je veljal doslej samo za Nemce na
južnem Tirolskem. Ker se tiee od*
lok naših koristi, ga hočemo malo
bolj obširno obrazložiti    slovenski
javnosti.
»Družine,« — pravi zakon —• »ka*
terih priimek je italijanskega ali la*
tinskega izvora in ki jc bil nato prc*
veden v druge jezike ali izkvarjen
s tujo pisavo ali s tujo končnico, ta-
ke družine bodo dobile zopet pr*
votno imc v prvotnih oblikah.«
»Ravnotako preidejo zopet v ita*
lijansko obliko družinski priimki,
ki so nastali iz krajevnih iinen, to
se pravi od krajev, katerih naziv je
bil nekdaj preveden v drutfi jezik
ali izkvarjen s tujo pisavo.« Istota*
ko se spremenijo zopet v italijan*
sko obliko plcmenitaški naslovi,
prestavljeni nekoe v tuj jezik.
»V italijansko obliko se vzposta*
vi priimek z odlokom prefekta po=
krajine, ki se izroči prizadetim ose=
bam in se priobei v Uradnem listu
kraljestva ter zabeleži v registrih
civilnega stanja« (Stato civile).
»Kdorkoli bi po izvršeni spre*
mcmbi uporabljal priimek ali pie*
miški naziv v tuji obliki, bo kazno-
van z ßlobo od 500 do 5000 lir.«'
Latinska korenina.
Tako se glase glavne doloebe kr.
odloka, katereßa so raztegnili na
naše krajc. Kaj pomeni ta odlok?
Odlok pomeni, da smejo prefekti
spremeniti mnogim slovenskim in
hrvatskim družinam priimek, in si-
cer tistim, katerih priimek je, ka=
kor pravi odlok, latinskega ali ita*
lijanskega izvora. Kako naj se do?
loci, ali je ta ali oni družinski prii?
mek latinske korenine? Kdo ima
oblast in pravico to ugotoviti? Za-
kon ni v tern jasen. Nikjer ni za-
pisano, kakšni priimki se morajo
smatrati, da so bili nekdaj latinski
ali italijanski. Človek bi mislil, da
je določeno za preiskavo priimka
posebno postopanje, pri katerem
ima vsaka oseba priliko, da pride
na dan z dokazi in brani slovenski
znaeaj svojega priimka, toda zakon
o tern molči.
V  italijanskih listih se je pričelo
razpravljanje in prav čudne reči se
tarn berejo. »Piccolo« pravi, da se
pri gotovih priimkih lahko kar na
prvi hip vidi, da so italijanske ko*
rcnine in da tarn ni treba mnogo
razmišljati. Priimki, kakor Benede*
tie,  Fabric,  Fornazarič,  Katelič   se
kar prevedejo v Bencdetti, Fabbri,
Fornazari, Častelli in zadeva je re*
šena.    O.dscka se končnica »ič« in
priimek je dobil zopet svojo lepo,
staro obliko.
Slovenski duhovniki in Ljudevit
Gaj.
»Mnogo priimkov« — pravi ,Pic*
colo' — »je nastalo tako, da so se
družine imenovale po imcnu svet*
nika,« na primer Caharija, Matija,
Marko, Eli ja. Po letu 1835. — trdi
učeni tržaški list — so slovanski du*
hovniki in učitelji po navodilih
Ljudevita Gaja iz Zagreba spreme*
nili pravopis priimkov in danes se
lahko lepo zopet prepišejo v itali*
jansko pisavo. Družine naj se torej
nazivajo odslej: Zaccaria, Mattia,
Marco, Elia in tako dalje.
Veleučeni tržaški dnevnik pripo*
veduje nadalje, da je mnogo priim?
kov nastalo iz hebrejskih in latin*
skih imen svetnikov, na katere se
je pritaknila končnica »ič«. In res
je recimo Abramič ali Gabrijeleič
nastalo od imena Abram in Gabri*
jel, Abramič pomeni sin Abrama,
Gabriielčič sin Gabrijela. Priimki,
kakor Filipič, Ivančič, Ambrožič,
Štefančič, Lovrenčič, katere sreču*
jemo ne samo na Primorskem, am*
pak po vsej Sloveniji, po vsem Hr*
vatskem in po vseh srbskih krajih,
dokazujejo sicer, da so se naši pra^
dedje nazivali Filip, Ivan, Ambrož,
Stefan itd., njihovi potomci pa Fi*
lipiči, Filipoviči, Ivaniči, Ivančiči,
Štefančiči ali Stepanoviči, toda sa*
mo učenjak Piceolovega kalibra lah*
ko trdi, da je n. pr. Stepanovič radi
tega italijansko ali latin sko ime.
Borba proti »ičem«.
Po tern, kar piše italijansko caso*
pisje, so pa skoro vsi naši družin*
ski priimki latinske ali italijanske
korenine. Le čitajte, kaj razlaga
»Piccolo« občinstvu. Po njegovem
bi se morali spremeniti naši priim*
ki takole: Abram in Abramovič naj
se glasita Abrami; Adam in Ada*
mie: Adami ali Adamelli; Ahačič
in Agaeič: Agacci ali Agazzi; Am*
brožič: Ambrosi, Ambrozi ali Am*
brosini; Andrejeie: Andreini ali
Andreucci; Antončič in Antono*
vie: Antoni, Antonini, Antonelli,
Antoniani ali Antonacci; Gustin*
čič: Agostini ali Agostinelli; Ba*
stjančič: Bastianini ali Bastianelli;
Blažič in Blažica: Biagio, Di Biagio
ali Biagini; Klemenčič: Clement ali
Clementini; Fabjančič: Fabiani; Fi*
lipie in Filipovič: Filippi, Flippini,
Filippucci, Filippelli ali Filipponi;
Florjančič: Floriani; Frankovie:
Franceshi, Franceshini, Franco,
Franconi ali Francini; Gašperie in
Gaspereič: Gasparo, Gaspari, Gas*
perini ali Gasperoni; Grcgorič:
Gregori; Gregorčič: Gregoretti;
naš pesnik bi se torej imenoval Si*
mon Gregoretti; Ivančič in Jane*
žič: Giovanni, Giovannini, Gianni*
ni, Gianetti, Giannoni ali Di Gio*
vanni. (Izbiru je v tern slučaji veli*
ka.) Jakopič: Jacopi, Giacomi, Gia*
comini, Giacomelli. Slovenski sli*
kar Rihard Jakopič bi se torej ime*
noval Rihard Giacomelli. Jernejčič
bi se spremenil v: Bartolomei, Bar*
tolini, Bartoletti ali Bortolucci, po
izberi. Jurin, Juršič in Jurca: Gior*
gi, Di Giorgio, Giorgini, Giorgetti
ali Giorgiani. Lazarič in Lazarovič
se spremenita v: Lazzari ali Lazza*
rini. Lovrie, Lovrcčič, Lavrenčič,
Lovrenčič: Lauro, Lauri, Lorini,
Laurenti, Lorenzi, Lorenzini ali Lo?
renzetti. Slovenski goriški pesnik
Lovrenčič bi se nazival torej Josip
Lauro. Lenardič: Leonardelli, Lu*
kež bi se klical: Lucano, Lucehini
ali Lucchesi. Marinič, Marinčič,
Marinkovič, Marušič, Marinšek bi
se nazivali: Marino, Marini, Mari*
nelli ali Marinetti. Martinčič, Mar*
tinovie in Martinolič: Martini, Mar*
tinclli, Martinucci ali Martinoli. Mi*
helič bi se klical: Micheli ali Miche*
lini. Markovič in Markočič: Marco,
Marchi ali Marconi, Matjašič, Ma*
tejčič in Matkovič: Mattei, Mat*
teucci ali Mattiassi. Maver, Mavrič
in Mavrieič: Mauro, Mauri, Mauri*
zio, Morini, Morctti ali Morclli.
Nikolič bi se klical: Niccoli, Nicco*
lini, Niccoletti ali Nicolucci. Pavel,
Pavclič, Pavlič, Pavlovič in Pavle*
tie bi se imcnovali: Paoli, Paolini,
Paoletti, Paolucci ali Paoloni. Peter,
Petrič, Petrovič, Petrovčič in Pe*
tranič: Pietri, Petrini, Pctrani, Pe*
trucci ali Petroni. Primož in Primo*
/Ač bi postala Primo ali Primi, Rok
in Roki: Rocco, Rocchi ali Rochelli.
Savlič: Sauli, Simon, Simonie in Si*
monovič bi se pisali Simconi, Simo*
nelli, Simonetti ali Simonucci. Ste*
san, Stefanie in Stepanovic: Stcfani,
Stefanini, Stefanelli, Stefanucci ali
Stefanoni. Tomažič in Tomažinčič
imata na razpolago kar pet priim*
kov: Tommasi, Tommasini, Tom*
maselli, Tomasucci in Tommasoni.
Tončič in Tomšič: Tonini, Tonelli
ali Tonucci. Urbančič bi se klical
Urbani, Uršič pa Orsi, Orsini ali
Orsetti. Valentič in Valcntinčič bi
se nazivala Valente, Valenti ali Va*
lentini, Vidie in Vidulič: Vito, Viti
ali Vitali.
Pokvarjeni kraji.
1'ako predlaga veleučeni »Picco*
lo« glede priimkov, ki izhajajo iz
imen svetnikov. Zakon pravi pa, da
dobijo italijansko obliko tudi oni
priimki, ki izhajajo od imen krajev,
ako so imeli 1i kraji nekdaj latinski
ali italijanski naziv. Kako se to u*
gotovi, zakon ne pove. Težko je to
posebno pri nas, ker smo prišli mi
Slovenci v deželo v drugi polovici
6. stoletja po Kristusu, torej biva*
mo tukaj nad 1200 let. Po krajih so
nastali priimki kakor Podgornik,
Vipavec, Tolminec, Brie itd. Morda
se bo našel človek, ki bo rekel, da
Podgora sc imcnuje s pravim imc*
nom Piedimonte, Tolmin Tolmino,
Vipava Vipacco, Brda Coglio in ta*
ko bi dobil bivši poslanec dr. Pod*
gornik priimek dr. Karl Piedimonti,
Vipavec bi se klical Vipacchiani,
Tolminec Tolminotto, Brie Coglia*
no, Gollini, Colliti ali Culino. Večja
sitnost nastane pa pri priimkih,
kjer se kljub najhujsim naporom
ne da najti prav nobena latinska ali
italijanska koreninica. Kaj narediti
s priimkom goriškega senatorja in
/upana Bombiča? Ne prcostaja
drugo nego potegniti iz žepa fovč in
ga primerno obrezati. ^e odleti č o*
stane Bombi, morda bi pa bilo lepše
ime Bomba. »Piccolo« je drugega
mnenja in pravi, da bi se Bombič
moral spremeniti v Bombiggi ali
Bombicci. On je torej proti obrezo*
vanju in bolj prijatelj pevcanja.
Državni podtajnik Suvich bi se lah*
ko pisal Suvi, Suva ali Suvicci, ozi*
roma Suviggi. »Piccolo« predlaga
pevcanje šc pri nastopnih pri nas
domaeih priimkih: Leban: Lebani,
Bizjak: Bisiacchi, Kalin :Callini,
Komel: Comelli, Tercelj: Tercelli,
Požar: Posari, Turk: Turki, Zorn:
Zorni, Vouk, Vuk: Volchi.
Brez priziva.
Zakon govori tudi o plemiških
naslovih, a ker smo Slovenci kot
demokmtičcn narod brez plemstva,
nas ta doloeba ne briga. Toda že to,
kar smo napisali, nas je prepriealo,
da je novi zakon važen. Ako bi se
oblastva držala učenosti »Piccola«,
bi na tej zemlji ne obstal skoro no*
ben priimek slovenskih družin.
Stran 2.
»GORISKA STRA2A«
Vcndar pa vidi že vsak naš bra*
vec, kako je popolnoma izključeno,
da bi sc oblastva ravnala po takih
pravilih. Zakon določa, da ima pre*
fekt neomejeno oblast spreminjati
priimkc in sprcmemba se lahko iz*
vrši tudi proti volji prizadcte dru*
žine. Prcfekt posljc osebi odlok in
s tern je zadeva končana. Priziv na
notranjc ministrstvo je nedopusten.
Kdor bi se po odloku še nadaljc
podpisoval s slovenskim imenom,
bi bil kaznovan z globo od 500 do
5000 lir. Kljub taki postavni stro*
gosti mislimo, da bo prefekt zelo
pornislil, preden bo izdal odlok.
Spreminjanje priimkov ima namree
lahko zelo hude gospodarske posle*
dice. Kako naj se n. pr. podedujejo
posestva in premoženja med sorod*
niki, ako so dediei zgubili prvotno
ime? Nastali bi lahko iz tega dolge
pravde in najveeje homatije. Do?
kler gre za prostovoljno spremi*
njanje priimkov, ne rečemo nie.
Vsak je samega sebe gospodar in se
imenuje kakor hoec. Glede nepro*
stovoljnega spreminjevanja imamo
pa mnenje, ki ga ni treba razlagati.
Okno v svet.
Avstrijske volJtve.
V  nedeljo so šli volivci v Avstri*
ji na volišče. Že par mesecev sem
je besnela prava    volivna    mrzlica
med obema najmočncjšima    stran*
kama, med krščanckim socialci in
med  socialnimi demokrati.  Kršan*
ski socialci so se zvezali z velenem*
ci za skupcn voliven nastop v    »e*
notno listo«. Ta je dobila 79 sede*
žev  v  dunajskem   parlamentd,  so*
cialni demokratjc 67 in agrarna zvc*
za 6. Za 13 sedežev še ni dcloeeno
komu bodo pripadli. Končna odloči*
tev se bo pokazala šele ecz par dni.
Vcndar sc že zdaj lahko računa, da
bo pripadlo še šest mest enotni li-
sti,   socialistom    4  hi   agrarcem   3.
Razdelitev v parlamentu   bo   torej
naslednja:
krščanski socialci            75
velenemci                        10
socialm demokratje        71
agrarm> zveza                   9
Krščanski socialci so izgubili 7
poslancev, socialisti so pa 3 prido*
bili. Demokratje, narodni socialisti,
židje in komunis(i niso dobili not:
benega poslanca.
V  koroški deželni zbor sta izvo«
ljena  od  Slovencev  dr.  Petek    in
dr. Poljanec.
Vse jim prav pride.
Mehiški predsednik Calles je u^
kazal zapoditi iz države spet dva
nadškofa in štiri škofe. Svoj najno*
vejši ukrep utemcljuje s tern, da so
škofje organizirali znani roparski
napad na vlak pri Jaliscu o katerem
smo že pisali.
Razoroževanje.
Jutri bo končalo zborovanje za
razorožitev v Ženevi. Uspeh kon-
ference je ta, da ostane vse pri sta*
rem. V enem političnih pregledov
smo popisali potek sej in predlog
Nemca Bernstorf fa,, ki je padel v
vodo. Belgijski senator Lafontaine
je ob koncu zborovanj vložil na
mednarodnem mirovnern uradu po*
sebno spomenico. kjer pravi, da je
svetovno javno mnenje razoearano
nad neuspehom konferenc. Morda
bodo pa oborožene države še bolj
razočaranc.
Kralj Aleksander
je sprejel pretekli teden anglcškega
časnikarja, kateremu je izjavil, da
bi on in njegova vlada nikdar ne
podpisala mobilizacije jugoslovan-
ske vojske. Srbija je mnogo trpela
v svetovni vojni in   Jugoslavia ne
| želi drugega   ko   da   more živeti v
! miru.
Angleškosfrancoska zveza.
Petnajstega maja bo predsednik
francoske republike Doumergue ob*
iskal angleškega kralja. Francoske*
ga državnega poglavarja, ki bo pr*
vie po vojni stopil na angleška tla,
bodo sprejemali s kraljevskimi
eastmi. S predsednikom bo potoval
tudi zunanji minister Briand. Vsled
tega se domneva, da bosta Francija
in Anglija v svetovni politiki bolj
skupno nastopail ko doslej.
Veliki mojster izgnan.
Po obsodbi Zanibonija, Cappelle
in tovarišev je prišel na vrsto po*
glavar italijanskih framasonov Do*
micijan Torrigiani. Med obravnavo
so se sodniki prepričali, da je eel
napad proti Mussoliniju in fašistov*
ski vladavini delo framasonske lo*
že. Zato so velikega mojstra Torri*
giania nacnkrat zgrabili in ga še
isti dan obsodili na konfinacijo za
dobo pctih let.
Prestolonaslednik Humbert
:  je doživcl v Milanu te dni nadvse
|  časten in prisrčen sprejem. Prebi*
|  valstvo  jc kar tekmovalo, kako bi
j  bodočemu    kralju    Italije    skazalo
i  večjo cast.
DNEVNE VESTI
Goriška Mohorjeva družba
bo imela jeseni za svoje ude dvoje
molitvenikov na razpolago. Oba ve*
I zana in po ceni. »Kam greš« se ime*
nuje manjši, prikladen za mladino,
stane 2 liri. »Reši dušo!«   je   večji
molitvenik z velikim tiskom za sta*
i rejše ljudi; stane 4 lire 70 stot. Po
| knjigarnah je skoro še enkrat dra*
| žji. Kdor tedaj žcli priti po ceni do
lepih mašnih bukvic, naj se vpišc v
»Gor. Moh. družbo« v    Gorici via
Orzoni 36 A in naj plača poleg čla*
narine še gori označeni zncsek.
Važno zastran procesij!
S prefekture nam poročajo važ*
ne odredbe glede dovoljenja proce*
sij in verskih obhodov. Sicer so
te odredbe žc znane, a jc dobro, da
| jih še enkrat jasno povemo, da se
odstranijo vsa nesporazumljenja..
1.  Procesijo ali kakršnokoli ver*
sko prireditev izven cerkve je tre*
ba javiti na nekolkovancm papirju
in točno oznaeiti dan, uro ter kraj,
kjer se prireditev    vrši.    Podpisan
mora biti prireditelj  ali  kdor pro*
cesijo vodi (dušni pastir).
2.  Prijavo je treba nasloviti    na
okrožno varnostno oblastvo (kves*
turo) in jo poslati preko krajevne*
ga oblastva (preko obč. načelništev,
če ni uradov varnostnega oblast*
va t. j. orožniške postaje).
3.  Zakon določa, da se mora pri*
Java poslati vsaj tri dni prej; lahko
se pa pošlje že 20 dni poprej, ni*
kakor pa  ne bolj  zgodaj, sicer  se
prijava zavrne.
4.  Krajevno varnostno    oblastvo
(orožniki ali obč. naeelnik)    mora
izdati potrdilo o prejemu prijavc in
' točno navesti dan in uro prcjema.
5.    Za    vsako  versko prireditev
(procesijo) je treba posamie spisati
prijavo (ne morda javiti dveh pro*
cesij z eno prijavo).
*    *    *
Ta toena navodila so prav umest*
na, ker so se ravno letos za veliko
noč križala mnenja glede pravilno*
sti prijav in je prišlo tu pa tarn do
neljubih nesporazumljenj.
Tečaj za šivilje.
S 25. aprilom začne   na   pobudo
zavoda za pospeševanje    obrti    in
i trgovine pettedenski tečaj za šivilje.
' Prošnje naj se   pišejo   na   navad*
nem papirju in pošljejo na omenje*
ni zavod via Morclli 37./I. Sprejme*
jo se pa le izučene šivilje, ki so
končale osemnajsto leto. Plača se le
10 lir v začetku.
Poglavje o omiki.
Pretekli teden se je pripetil nu
rihenberški postaji dogodek, ki
spominja na tiste žalostne case, ko
se je strankarska pripadnost s ko*
lom v glavo ubijala. Sluča j pa poka*
že v polni pristnosti tudi miselnost
tistih ljudi, ki radi plašijo po deželi
z »razkolom«. To*le se je pripetilo:
Na postajo pri hrumi večja družba
mladih slovenskih turistov (med
temi celo neki urednik) in turistinj.
Vraeali so se s Čavna domov v
Trst. Na postaji začno dični go*
spodki in omikane damice prepeva*
ti znano ulicno popevko: »Je ku*
har'ca mlada...« Navzoč je tudi ne-
ki gospod, domačin, zdaj nekjc na*
stavljen kot kaplan. Gospod prosi
družbo, naj neha s to popevko, ker
z njo žalijo stan, kateremu pripada.
Nie! Gospod se obrne na službujo*
čega orožnika, naj ustavi to petje.
Orožnik nekaj posreduje, a iz ju*
naških grl še bolj ori lepa pesem. Še
več! Gospodek, ki se je štel za ko*
lovodjo družbc, nahruli g. kaplana,
češ da jih je ovadil orožniku, ker
slovensko pojejo. Ko je insultirani
gospod stopil na vlak proti Gorici,
donijo še za njim klici: »Kaplan,
pozdravi Sčeka in njegovo bando!«
Ob tern prizoru je neki domačin
prav pripomnil, da takih prenašav^
cev tržaškc omike ne rabimo; če
iih tarn ne znajo izomikati, je za ta*
ke nadute gospodkc in frajle brez*
ovka potrebna.
Sneg.
|     V noči od nedelje na   pondeljek
j so dobili v Ljubljani nov sneg. Tudi
I po Gorenjskem je po mnogih krajih
padel precej yispk sneg. Snežno ka*
po so dobili tudi razni našl obmejni
hribi.
Spomenik Virgilu.
'      V Mantovi je te dni državni pod*
. tajnik    Bodrero    odkril    spomenik
staremu    latinskemu    pesniku Vir*
| gilu.
|               O Štefanu Radiču.
j V zagrebški pokrajinski zbornici
se je Radič prav nesramno skopal
nad easnikarje. Ti so mu pa vrnili
šilo za ognjilo in sklenili, da ne bo
niti en list v Zagrebu nieesar črhnil
o Radicu. Zdaj sc pa mož praska za
I usesi, ker je zaletel.
Maurice Leblanc:
Skrivnostno oko.
(Doživljaji Arsena Lupina.)
Ne daleč od ondi v ulici Mati^
gnon je imel najeto stanovanje, za
katero je izmed vse njegovih po*
magačev vedel le Gilbert. Prav z
vžitkom je odložil mokro obleko;
kljub svoji krepki odpornosti. je
skoraj odrevenel od mraza. Nato
je izpraznil po svoji navadi vse
svoje žepe in položil vse predmete
na kamin. Tedaj šele je zapazil po^
leg ključev in iistnice dotični pred<
met, ki mu ga je izročil Gilbert v
zadnjem trenutku.
Ves je osupnil.
Bil je steklen zamašek od neke
steklenice za likerje. Na njem ni
bilo nič posebnega. Kvečjemu to, da
je bil si no brušen in do polovice
pozlačen. »In ta košček stekla se je
zdel Gilbertu in Vaucherayu tako
imeniten? Zato sta umorila slugo,
se sama p'retcplaj. zgubila c'as in
zato riskirala ječo, porotno razpra,*
vo in celo rabljevo roko?«
Pretruden je bil Lupin, da bi o
tem še kaj razmišljal. Položi zama^
šek na kamin in zleze v posteljo.
Hude sanje je irnel.
Na kamnitem pločniku svojih ce*
lie klečita Gilbert in Vaucheray;
stegujeta roke proti njemu in vpi«
jeta: »Usmiljenje ... Pomoč ... po*
moč!«
Kljub vsem naporom pa se on ne
! more ganiti. Nevidne vezi ga ve*
i žejo. V trepetajočem strahu mora
S gledati zadnje priprave za njuno
; obglavljenje.
I      »Za vraga,« si misli, ko mu je pri
stisk odlegel,«  to so slaba zname*
nja. Sreča, da nismo praznoverni!%
j Razen tega imamo pa tukaj tudi
| tisto čudežno stvarco, ki bo, če so«
j dim po Gilbertovem in Vaucheray*
| evem zadržanju, s pomočjo Lupina,
premagala hudo usodo.    Kje je ta
stekleni zamašek?«
Dvigne se, da bi ga vzel s kamina
in natančneje ogledal.   Toda   glej!
Zamašek je izginil...
II.
9 — 8 = 1.
Kljub svojim dobrim odnošajem
! do  Lupina  in kljub  njegovim po*
novnim  laskavim  dokazom    prija*
teljstva napram meni,    nisem nik-
j dar mogel prodreti   eni    stvari do
dna: kako je on svojo četo orga*
niziral.
Da je obstojala, o tern ni dvoma.
Gotovi slueaji se dajo pojasniti le
s sodelovanjem številnih, udanih in
odločnih pomagačev, ki so vsi bili
pokorni eni volji. Toda, kako je ta
prišla do izraza? Kakšne posredni*
ke je imel? — Jaz ne vem, Lupin
varje svojo skrivnost in skrivnosti,
ki jih Lupin hoče varovati, ne pro*
dro nikoli na dan.
Samo eno domnevo si lahko do«
volim. Lupinova četa je omejena le
na ozek krog. 'J'o jo dela šc bolj ne*
varno. Izpopolnjuje se pa še s so*
delavci iz vseh kraljestev in vseh
družabnih slojev. Med temi sode*
lavci in med »mojstrom« posredu*
jejo le nekateri posvečeni, ki so
pod osebnim Lupinovim vodstvom.
K tern slednjim sta gotovo spa*
dala tudi Gilbert in Vaucheray.
Zato se je tudi sodni dvor do njiju
prav neponustljivo obnašal. Prvič
je roka pravicc ujela Lupinove po*
močnike, in še celo take, kojih
krivda je bila s sigurnostjo doka*
zana in ki sta kriva celo umora! Ce
bi se dokazalo, da je ta umor bil
pripravljen, potem ni bilo dvoma o
smrtni kazni; dokaz je pa bil tu:
tik pred svojo smrtjo je Leonard
po telefonu vpil: »Na pomoč, mo*
rilci! — Umorijo me!« Te obupne
klice sta čula dva eloveka, službu*
joči uradnik in eden njegovih to*
varišev, oba sta to tudi določno iz*
pričala. Na to je bil tudi polieijski
komisar obveščen in se je podal s
svojimi možmi in z vojaštvom pro*
ti vili »Marija Terezija«.
Ze spočetka je imel Lupin jasne
pojme o nevarnosti. Vojna, ki jo
je napovedal družbi, je stopila v
drug tir. Sreča se je zasuknila. To
pot je šlo za umor, za dejanje, pro*
ti kateremu se je celo njegova vest
upirala — ne več za veselo vlomil*
sko zgodbo, po kateri je on končno
zabave željno javno mnenje prido*
bil za se. Zdaj je moral ne napa*
dati, marvee se braniti in oba svoja
tovariša rešiti.
Majhen zapisek iz njegovega
dnevnika, kamor je navadno zapi*
saval svoje zadeve, nas uvede v te*
danje njegove raeune:
»Najprcj je to sigurno: Gilbert
in Vaucheray sta mi nekaj prikri*
yala. Podjetje v Enghienu, ki je
imelo za navidezni eilj izropanje
vile »Marija Terezija«, je imelo
skrit namen. Pri vsem, kar sta de*
lala, ju je vodila skrita misel; v po*
hištvu sta neprestano stikala za
steklenim zamaškom. Če hočem u*
brati pravo pot, moram si priti na
jasno glede tc točke. Gotovo je, da
ima ta skrivnostna reč iz gotovih
vzrokov velikansko vrednost...
Toda ne le v njunih očeh, ker nocoj
je nekdo drzno in spretno prišel v
mojo spalnico in je skrivnostni
predmet ukradel.«
Ta tatvina ga jc prav posebno
jezila.
(Dalje.)
»GORJSKA STRA2A«
Stran 3.
Žalosten konec.
V Parizu je umrl pretekli teden
star, reven mož v neki podstrešni
sobici. Ta je bil slavni ruski gene*
ral Katalin, ki se je vojskoval s
Turki v Armeniji. Po boljševiški
revoluciji je pobegnil s svojo hčer?
ko v Pariz. Tu je padel nekdanji
general v tako revščino, da je mo?
ral iti v fabriko kot navaden dela?
vec. Njegova hčerka je bila omo?
žena z nekim gardnim polkovni?
kom. Tudi ta si je v pregnanstvu
služil kruh kot šofer. Ko je pred
dvema letoma umrl, je moral sivi
stareek skrbeti se za obvdovelo
hčer in njene štiri otročiče. Kaj bo
zdaj z njimi?
Tako se maščujejo grehi nekda?
nje carske Rusije nad njeiiimi naj?
zvestejšimi.
Veiik strah za majhno reč.
Nekje v Ameriki imajo tri po?
polnoma krotke slone. Ko so jih ne?
ki dan prepeljali čez cesto v cirkus,
da nastopijo v predstavi, so velika?
ni ugledali sredi ceste miško, ki je
pokukala iz kanala. To grozno pri?
kazen so si velike dobričine tako
gnale k srcu, da so v neznanskem
strahu začele divjati po ulici in so
pomandrali neko žensko. Šele po
dolgem času so se umirili.
Prvi slavček na Norveškem.
Norveška, ki spada kakor znano med
najsevernejše države v Evropi, je do
sedaj pogrešala slavčka, tega našega
najljubkejšega krilatega pevca, med svo-
jo ptičjo družino. Vsi ponovni poskusi,
vdomačiti to nežno živalico v inrzlih
severnih pokrajinah, so se izjalovili.
Sedaj poročajo, da so lansko leto v
maju in juniju izsledili v bližini glav-
nega mesta Osla slavčkovo družino.
Norvežani so vsi srečni, da jiin bo v
bodoče tudi slavček gostolel.
DOBRE IN CENE
so testenine »Pekatete«. Dobre
vsled tegn, ker se izdelujejo iz pr?
vovrstnega zdroba v svcžem planin?
skem zraku; cene pa vsled tega, ker
se jako nakuhajo, tako da iih po?
trebuješ manj od drugih cenejših
testenin. Zancsljivo prave v M> kg
originalnih zavojih.
tako je le moje mnenje.« Kje se je
videla še enaka predrznost!!
5.  Ako ne veste, kaj je vaša dolž?
nost, vas poučimo, da morate vaše
laži in vase javno delovanje javno
preklicati in obžalovati. Tako rav?
najo poštenjaki.
6.  Vi se čudite, zakaj ogorčenje.
Ako ne znate, zapomnite si, da na?
rod, ki pusti sramotiti svoje velike
može, ni vreden ,da živi. Taki so
naši pojmi o narodni časti. Vi, ki
teh  pojmov nimate, bodite tihi in
zadovoljni, da vas Ijudski vihar ni
pometel iz slovenske skupnosti, ka?
kor zaslužite.
7.  Tu gre za stvar,    kjer    mora
vsakdo zavzeti stališče. Čudimo se
zato, kako morejo profesorji bogo?
slov^ja, kakor dr. Andrei Pavlica in
dr. Žigon, mirno trpeti, da »Goriš?
ka Matica«, kjcr sta imela do usta?
novitve sem veliko    besedo,    tako
brezvestno    obrekuje    slovenskega
škofa pred desettisoči   katoliškega
ljudstva. Kako se strinja to z nju?
no vestjo katoliških duhovnikov in
vzgojiteljev duhovniškega narašča?
ja, je naravnost nerazumljivo.
»Nismo imeli  namena«.
Na naš uvodnik »Sramotilci ško?
fa Mahniea« je odgovoril v nedelj?
ski »Edinosti« gospod France Bevk.
Njegov dolgi članek se da posneti
v te?le stavke:
V »Goriško Matico« je prišel spis
proti škofu Mahniču z mojim pri?
voLjenjem in jaz, Bevk, nisem imel
namena sramotiti Mahniča. Tudi
pisatelj sam ni imel takega namena.
Čudim se torej gonji, ki je nastala
iz tega. Še enkrat ponavljam, da ni
bilo slabega namena, in vsled tcga
pomirite se. —
Opravieilo, natiskano v »Edino?
sti« je skoro še hujše kakor napad
sam na škofa Mahniča. Zato naj
sledi tukaj naš odgovor:
1.  Nameni, ki jih je imela »Go?
riška Matica« nas in javnost prav
nič ne brigajo.
2.  Nas in javnost mora zanimati
samo to, kar je bilo res napisano in
tiskano ter razposlano    med   naše
ljudstvo.
3.  Napisano in tiskano pa je bi?
lo, da je eden največjih sinov slo?
venskega    naroda dr. Anton Mah?
nič bil pomagač avstrijske vladc, ki
mu  je poverila nalogo,    ponemčiti
Slovence.  »Goriska  Matica«   je o?
znanila slovenskemu ljudstvu, da jc
dr. Mahnič delal na vnieevanju slo?
venstva, da je bil izdajica lastnega
rodu. Za to delo — tako jc napisala
»Goriška Matica« — jc bil Mahnič
povišan v škofa.
4.  Navadno se imenuje taka pi?
sava predrzna laž, obrekovanje in
sramotenje. Gospodje od »Goriške
Maticc« imajo drugo ime: »Nisem
imel namena«. »Ti si sicer narodna
izdajica, toda  jaz te nočem žaliti,
Žluljenjc Stefana Radiča.
V juniju 1898. sem končal prvo
leto političnc sole z odličnim uspe?
horn. Za osnovne predmete sem si
izbral zgodovino diplomacije, pri?
merjalno civilno pravo, narodo?
slovje in finančne vede. Razen te?
ga še devet predmetov ter rušči?
no, angleščino in nemščino.
Med tcm sem zvedel, da je imela
moja zaročenku postati učiteljica v
Pragi, od koder jc bila doma. Bui
sem se, da se ne bi mogla upirati
vplivom svoje rodbinc, ki je obso?
jala moje potcpuško življenjc in
sem zato sklenil, da se brž oženim.
Predlagal sem ji, naj pusti službo,
v kateri je bila že štiri leta in ko
sem prejel ugoden odgovor, sem
pohitel v Prago, kjer sva se poro?
čila 23. septembra  1898.    Iz Prage
sem šel preko Krakoya, Lvova in
preko današnje Podkarpatskc Ru?
sije na svoj dom v Trebarjcvo. O?
pazil sem veliko spremembo v ob?
našanju svojih prijateljev in celo
rodbine — odkar sem se oženil brez
službe in brez imetja. Vsi so se ba?
li, da jim padem na ramena; mno?
gi se niso hoteli z menoj niti raz?
govarjati. Živel sem v svoji rojstni
vasi v največjem pomanjkanju ecle
štiri mesece. Obenem sem se uvc?
ril, da bo moje bodočc politično
delovanje strahovito obteženo, če
ne dovršim svojih akademskih štu*
dij. Svet bo pozabil, da sem bil iz?
kl[ueen iz vseh vseučilišč v monar?
hiji, za inozemstvo pa da nisem
imel denarja in sem torej po lastni
nemarnosti postal »faliran student«.
Zato sem na neke naeine zbral 300
kron na menico in sem v začetku
iebruarja 1899. prišel drugič v Pa?
riz; to pot z žcno. Temu se moram
zahvaliti, da sem kljub skrajni be?
di in lakoti predelal v petih mese?
cih vso tvarino in da sem spisal še
razpravo za diplomo »Sodobna Hr?
vatska in južni Slovani«. Podnevi
sem bil pri predavanjih, ponoči
sem pa narekoval to razpravo svoji
žcni, ki je cele dele na podlagi mo?
jih zapiskov prepisavala in izdelala.
Oceno dela je prevzel glasoviti pro?
iesor Anatol Leroy?Beaulieu, ki je
tako sijajno ocenil, da je izrazil, da
ni to le povsem izvirno delo, mar?
več tudi strogo znanstveno politic?
no, kakršnega nima cela francoska
književnost.
Ta ocena je bila vzrok, da si je
to moje delo dalo iz rokopisa pre?
j;isati več francoskih prvakov, med
njimi tudi predsednik zbornice in
kasnejši predsednik republike Paul
Deschanel. Nekateri teh prvakov,
ki so zvedeli za moje težko stanje,
so mi dali podporc, politična sola
pa mi je dala na temelju tega dela
in ustmenih ter pismenih izpitov
diplomo. Poleg tega mi je prisodila
celo politično knjižnico najboljših
francoskih del.
Kaj je novega na deželi?
Miren.
V petek zjutraj jc mlinar Tribu?
son Franc zapazil truplo utopljenca
pred jezom, Sporočil je to orožni?
kom, ki so takoj obvestili sodno
oblast v Gorici. Prišla je komisija,
ki je dala potegniti mrtveca na su?
ho. Nasli so pri njem L. 191.85 ter
potrdilo poštnega urada za oddano
priporočeno firmo z datumom 27. i
12. 26 na naslov Bosig Marija ? A?
merika. Pošiljalclj pbn-u pa (sodi
sc utopljcnec) je bil Venir Nicolo.
Kraj posiljatelja in poštncga urada
nečitljiv. Utopljcnec je bil star pri?
bližno 50—60 let. Pokopali so ga na
tuk. pokopališču v soboto ob 1 uri
popoldne. Neve se ali grc za samo?
mor ali nesiečo. Vsckakor je bilo
truplo približno en mesec v vodi.
Vrtojba.
Na velikonočni pondeljek smo
imeli pri nas pies. Kakor so ga ob?
sojali vsi pametni vaščani, tako ga
moramo obsoditi tudi mi. Obsodba
pa more biti bolj nepristranska kot
je bila ona v četrkovi »Edinosti«.
Treba je obsoditi one, ki so pies
otvorili, toda še bolj one, ki so ga
šele na pritisk orožnikov ob pozni
uri zakljueili. Posebno pa nič ne
pristoja kritika »kmetovalcu«, ki bi
moral najprej pogledati okrog sebe
in svoje »vile« ter urediti svoje
vzorno kmctovanje, predno se za*
ganja v ljudi, ki se nočejo pokoriti
njegovim političnim bedastočam.
Sv. Lucija.
Pri nas se je pred dvema letoma,
zbralo nekaj pridnih deklet pod
Marijino zastavo. So prav stanovit?
ne, akoravno jih napadajo od vseh
strani. To so oni nevedni ljudje, ki
mislijo, da je Marijina družba naj?
bolj ncčastna družba.
Nobena pšenica ni brez ljulke,
tudi noben človek ni brez napak.
Marijina družba je pa ravno zato
postavljena, da sc v njej mladina
očisti napak. Koliko deklet je v na?
ši duhovniji, ki bi lahko pristopile
v družbo; pa jih zadrzuje verska
nevednost in moderna olika, ki jo
svet tako ceni, a prave olike ne po?
zna. Ve dekleta pa: neustrašeno po
začrtani poti!
Plave.
V nedeljo dne 1. maja popoldne
prinesejo iz Deskel kip Matere bo?
žje, ki je edini ostal v vojni vihri.
Ker je to nekak izreden doigodek,
se bo vršil prenos slovesno, kot bo*
do sedanje razmere dopuščale. Po
končani proccsiji se bo vršila pri?
reditev prosvetnega društva z istim
sporedom kot je bil javljen.
Vabimo tedaj vse ljubitelje po?
štenih zabav, naj nas obiščejo, ker
ne bo jim žal!
Spodnja Idrija.
Kot navadno se je tudi letos v le?
pern jutru vršila velikonočna pro?
cesija ob sijajni razsvetljavi. Ni ču?
da, ako mnogi tujci, ki prihajajo k
])rocesiji pravijo, da jih vleče naj?
več razsvetljava, ki je taka, da jele
inalokje podobna. — Tudi letos je
nas posetila idrijska katoliška god?
ba, katcra je dovršeno svirala med
procesijo .
Ravnica.
Zelo slabo je preskibljeno s po^
što za našc vas in za Podgozd.
Pošto dobivamo v Grgarju, a jo
moramo sami iskati. Prej smo imeb
li poštni nabiralnik in pismonoša je
prcnašal tudi pošto za Ravnico.
Zgodi se, da danes ležijo važna pis^
ma za stranke po več dni na pošti
v Grgarju — in marsikdo je radi
tega že zamudil važne sodnijske
roke.
Nujno potrebno je. da preskrbi
poštno r-avnateljstvo tudi za Ravni-
co in Podgozd posebni poštni nabi*
ralnik in pismonošo.
Mavhinje.
Čudne reči sc gode v naši vasi.
Medtem ko so imeli drugod v cerk?
vi za velikonoč vsaj nekoliko lepše
petjc kot po navadi, je bilo pri nas
vse tiho. Pa zdaj? Ali so se mar
pevci spuntali? Ah ne! Imamo tu
nekega oblastnega Jankota, ki je
hotel priti po vsej sili tudi na koru
do veljave. Drugim peveem to ni
bilo po volji. Prišel je pa ukaz od
zgoraj, da zbor brez Janka ne smc
peti. Živijo Janko, nadpodeštat!
Vojsko.
Predraga »Goriška Straža«! Mno?
go lepega in koristnega nam prina?
saš. za to te pa tudi Vojskarji prav
radi čitamo in ti odkrijemo, kar
nami leži na srcu.
Naše mladinsko društvo se prav
pridno giblje; posebno veselje ima
za lepo petje. Fantje in dekleta so
redni pri vajah. Ne toži se jim ho«
diti zvečer tričetrt ure daleč, ko so
že trudni od poljskcga dela.
Tupelče pri Štanjelu.
Zadnjo nedeljo smo imeli pri
nas pogreb g. Äbrama, ki je poka?
zal, kako splošen ugled in spošto?
vanje je užival rajnki v naše deželi.
Zbrala sc ni samo ogromna množi?
ca Krašcvcev, temveč je prihitelo
tudi mnogo Tržačanov, Goričanov
in Vipavcev. Vsi smo čutili, da
spremljamo k zadnjemu počitku
moža, kakoršnih je, žal, vedno
manj med nami. Ob odprtem gro*
bu sta govorila iskrene poslovilnc
besede drž. poslanec dr. Wilfan in
bivši posl. g. Šček. Domači pevci so
prav z občutkom zapeli tri pesmi
in tako počastili spomin moža, ki
je toliko dobrega in koristnega sto?
ril za domačo vas in celotni okraj.
Naj počiva mirno v zemlji, katero
je tako vroče in možato ljubil!
Idrijske novice.
Prihajam iz počitnic. Rad bi za?
beležil kar sem videl, slišal, doživel.
Videl sem, da v Idriji danes tega
nikdar in nikjer ne vidiš, kar bi bilo
naravno in kar pričakuješ.
Slišal pa sem marsikaj.
Preživeli so, kakor povsod tudi v
Idriji 40 danski post, samo ne tako,
kakor drugi kristjani širom sveta.
Ker v predpustnem času ni bilo pie?
sov, so zgostili vso norijo v pust?
nem tednu, seveda ne z zaključkoro
na pepelnično sredo, ker se je pie?
salo tudi v četrtek in petek. Mladi?
na in starina, vsi so kar tekmovali,
kdo bo več deležen te norosti. Po?
tern pa je šlo naprej tudi v postnem
času. V prostorih nekdanje kazine,
katere je zasedel sedaj »Circolo di
Idrija'< so razni komi.teji (podpisa
prirediteljcv nisi nikdar videl) pri?
rcjali tekom posta plese. Sreča je le
ta, da je bilo na teh plesih več Idrij?
čanov med godci in gledalci kot
med plesavci.
Pricakovali smo raznih opomi?
njcvalnih dopisov: Mladina kam
drviš? Zapravljaš težko prisluženi
denar. — Mlado, šele razvijajočc se
življenje zastrupljaš z alkoholom,
slabim zrakom, prahom. Puščaš ta.?
ko razpaseno bolczen jetiko. Sezi
raje po dobrcm čtivu, knjigi, časo--
pisu. — Pa takih dopisov nismo vi?
deli.
Še celo tega se ni nikdo spomnil,
da bi bil ovekovečil v časopisih, kit?
ko so letos o pustnem času hodile
po mestu po dnevi, o mraku in celo
| pozno po noči otroške skupine na?
| šemljcne, se vozile v    avtomobilih,
' se ustavljale po   gostilnah....   Zares
' korak naprej.    Mladi bodo gotovo
I modernejši, kot so bili stari.   Taka
vzgoja pri otrocih v starosti, ko ho?
Stnin 4.
»GORIŠKA STRATA«
dijo komaj v otroški vrtec in nekaj
več mora roditi krasnih uspchov.
To bo resen, delaven rod, kaj?
Vendar ni vse življenje osredoto*
ccno v plesu. Oživela se je zopet
dramatika. Rudniško gledišče, ne*
kdaj tako negovano lepo opremlje*
no z lo/ami, je že davno podobno
hramu. Strop ima oprt z bruni in to
ravno posredi, tako da dober del
giedavcev ne vidi prosto na oder.
Lansko jesen je velika povodenj
poplavila tudi gledišče. Kdo se je
bridal, da bi ga posnažil? Sami
igralci so poskrbeli za to, ko so
igrali po tolikem easu zopet enkrat
v gPedišču burko »Repoštev«. Po
dolgem easu je s to igro prebila led
Kat. delav. družb^. Kmalu zatem
je ista družba podala dr. Krekov
»Turški križ«. Ni bila igi.i še po*
duna tako, kakor smo bili vajeni
nekdaj. Vendar pa je bila že dokaj
boljša, da ne rečemo, da je bila za
dane razmere prav dobra. Najbolj
je ugajal Rajbnčan Štrigalca, ki je
s svojo živahnostjo celo igro nad*
vladal. Tudi vsi drugi igralci so se
potrudili in dobro uspeli. Upošte*
vati je, da je imela prva igra le ono,
druga pa celi dve vaji na odru.
Podobno se je godilo kasneje tu*
di »idrijskim diletantom«, ki so
igrali »Vozel«. Tudi njim se je pred*
nja tako motala, da niso prišli do
odra prejel, kakor zadnje dni pred
igro. Upamo, da se bo ta nedosta*
tek dal odpraviti.
Kakor se vidi bosta tekmovala v
letošnji sezoni na odru samo Kat.
delav. družba in idrijski diletanti.
Omeniti je, da se je dobršen del
idrijske inteligencc umaknil iz jav*
nega /ivljenja celo v toliko, da ne
poseča niti ^lcdaliških predstav. To
jc najbrže pot do trdnc narodne za*
yednosti?
No pa zapustimo postne case in
poglejmo velikonoenc praznikc Do*
sti domačinov, ki jih hrani tujina,
je prišlo domov. Vreme prav veli*
konočno praznično. Naš starodav*
ni bo/ji grob sredi cerkve je bil
okicen s cvetjem, da je bilo kras.
Yeliko soboto sc je obnovil prclep,
star običa j. Mestni gasilci so s svet*
limi čeladami in zgodovinskimi he*
lcbardami obstopili božji grob in
stali ni častni straži. Tudi pri pro*
cesiji je številna četa gasilcev tvo*
rila špalir pri nebesu. Za nebesom
pa smo pogrešali oblastnikov.
da je batujski zbor glasovno še naj*
boljši. Prva pesem je bila lepše po*
dana, čeprav je Klemenčičeva po*
slušavce bolj užgala.
Nckaj prav izrednega za našc
podcželske nastope je pa bilo skup*
no petje vseh zborov. Pomislite:
preko sto grl se strne v lepo mo*
goeno melodijo. To vžge in pokaže
tudi mogočnost naše pesmi. Vodo*
pivčcvi »Vojaci na potu« so za ta*
ko močen moški zbor malce pre*
šibko izzveneli. Premrlova »Pesem
o belem dnevu« in še bolj Devova
»Vetrček po zraku gre«, obe za me*
šani zbor, sta pa res prišli do ve*
ljave. Vsi v dvorani smo zahtevali,
naj se zadnja ponovi. Taka pohvala
od hvalcžnih poslušavcev je pač
večji dokaz še vedno mladost*
no delavnemu zborovodji ter cele*
mu zboru, da je pesem zadela ob
pravo struno, kakor ee bi svoje pi*
sanje še eez pol kolone raztegnil.
Bile so morda še kake druge na*
pake n. pr. da pevec buli v note
ali da se zadere prav po fantovsko
tam, kjer je prav siguren, toda
splošni vtis smo odnesii vsi prav
lep. Seveda popolnoma gladko pae
ne gre nikjer. Toda le preko po*
manjkljivosti se zbori dokopljejo
do popolnosti.
Morda je prav, če se omenijo tu*
di tisti skriti delavci, ki so se za
koncert najbolj trudili, a so javno*
sti ostali skriti. Dobro jc vplivalo
na občinstvo, da je bilo pri koncer*
tu navzoče krajevno oblastvo. Pev*
cem in pevkam, ki so imeli le žrtve
in trud, pa naj bodo v bodrilo in
pohvalo besede, ki sta jim jih spre*
govorila ob slovesu zvezni pod*
predscdnik in zborovodja. Da se
vidimo kaj kmalu spet pri novcm
skupnem pevskem nastopu!
Rado.
Koncert v Dornbergu.
Na beio nedeljo so nekatera do*
lenjevipavska prosvetna društva
pokazala, da se znajo pripraviti tu*
di za pravo umetniško prireditev.
S koncertom pri katerem je nasto*
palo šest pevskih zborov, smo se
poslušavci prepričali o plemenitem
stremljenju naših fantov in deklet.
Slovcnska iepa pesem je prišla v
posojilnični dvorani v Dornbergu
do svoje časti!
Seveda so bili tudi nedostatki.
Nekaj navadnega je, da začne pri
nas skoraj vsaka nrireditev pol ure
kasneje. Ljudem je to že prišlo v
mcso in kri. Pa kljub stari navacfi
je točnost lepa reč.
Izven programa je pel črniški
zbor. Vedeli smo, da se je v naglici
naučil, a je pokazal, da ima dober
material. Vogrski zbor se je posta*
vil z Vodopivčevo: Ves dan je
pri oknu. Ima tudi požrtvovalnega
pevovodjo. Saksidovci so lepo za*
peli, a se jim je vidclo, da jih je
druga roka učila in druga dirigirala.
Glasovno so pa dobri. Zaloščani
naj si drugi pot izbero drugo pe*
sem, ne tako zastarelo, ki ji še roj*
stva ne vemo. Dornbcrški moški
zbor je imel prešibek tenor; pevci
naj se v bodoče spro raje en teden
po koncertu kot pa en teden prej.
Basi so previsoko začeli. Prav do*
bro je pa mešani zbor podal Ma*
vovo »Tinico«. Dornberški g. pevo*
vodja je pa prav celi dvorani ugajal
s svojim sigurnim nastopom. Mor*
RnjižBunost in umetnost.
Nove skladbe,
ki jih jc izdala Katoliška Knjigarna
v Gorici.
Katoliska knjigarna je s tern zo*
pet storila korak naprej. Cesar niti
pred vojno nismo imeli, to imamo
danes v Gorici: zavod, ki ima do*
bro voljo in ki jc tudi v stanu, ka*
kor ravno vidimo iz današnjega
slučaja, nuditi kaj več glasbcnega
gradiva našim pevskim zborom. Iz*
šla sta v imenovanem založništvu
dva zvezka (). Devovih skladb.
1.   »Dva zbora«.    a) Aj, ljubica,
zda j je dan za moški zbor in b) Tu*
rek, za mešani zbor.    Obe skladbi
sta sicer precej težki,   a oblikovno
in harmonično zelo dobro izpelja*
ni. Dobro izvežbani zbori bodo mo*
gli doseči prav lepe uspehe, poseb*
no z mešanim zborom »Turek«.
2.  »Štirje zbori«, izmed katerih je
a) mešani zbor »Svatba na poljani«,
katerega je pelo »Pevsko in glasbe*
no društvo« pri lanskcm koncertu.
Skladba je lepa, živahna in primer*
na tudi za šibkejšc zbore; b) moški
zbor »Pomladni viharji« začenja le*
po in se lepo razvija do drugega de*
la »Allegretto«, ki se pa ni posre*
čil vsled premrtve    harmonije    in
slabega vodenja glasov.    Ta del je
pojav,  da  ima založništvo    dobro
tudi tchnično težko izvedljiv, vsled
Cesar bi se ne izplačal trud, da bi
se skladba naučila.  Sledi c) šeste*
roglasni  ženski zbor  »Zajčck teče
po zcleni trati«, narodna, ki jc zelo
posrečena, lahka   in   silno cfektna
stvar — seveda za društva, ki mo*
rejo postaviti na oder šesteroglasen
ženski zbor, razpolagajoč z dobri*
mi alti. Ta zbor toplo priporočam.
In č) zadnji zbor: »Jutranje zdrav*
je«, lep, a težak mešani zbor. Zbor,
ki  se ga bo lotil, bo moral imeti
mnojio dobre volje, a uspeh ne bo
izostal.
Mnenja sem, da mora vsako iz*
med naših društev seči po teh dveh
publikacijah: prvič zato, ker mora*
mo z vsemi močmi podpirati vescli
voljo odpomoči dosedanjemu po*
manjkanju na tern polju, drugič pa
zato, ker mora vsako društvo strc*
meti po napredku. So v tch dveh
publikacijah stvari, ki so lahke in
in ki jih dancs zmoremo; so pa v
njih tudi take stvari, ki jih homo
z dobro voljo zmogli šele jutri. Na*
ša slaba stran je, da postanemo
preradi malodušni in da se ustavi*
mo sredi poti. To ni prav, ne vrzi*
mo takoj puške v koruzo. Poskusi*
mo enkrat, dvakrat in zopet in zo*
pet. Skušajmo se vsestransko iz*
popolniti in kar danes ne gre, pojde
z dobro voljo jutri.
E. Komel.
»Marija v senci naših dni«.
Šmarnice. Spisal Stanko Stanič,
duhoven. Gorica 1927.
Te najnovejše Šmarnice so zrelo
in globoko občuteno delo. V krep*
ko in poljudno pisanih berilih ob*
ravnava pisatelj najvažnejša vpra*
šanja sodobnega življenja. Prvi te*
den razkriva sedmero poglavitnih
grehov; drugi teden bodo poslušav*
ci čuli o sedmero krščanskih čedno«
stih, ki rastejo v solncu Marijinem.
V sledccih dvanajstih berilih razla*
ga šmarničar milostno življenje, ki
kipi iz sedmerih zakramentov. Po*
sebno jasno in lepo je narisana sve*
tost in veličina zakramcntalne za*
konske zveze. Na koncu knjigc se
dvignc pisatelj na višine vere, upa*
nja in ljubezni ter zaključi z jeder*
nato rekapitulacijo vodilnih misli.
— Pisatelj nam je dal delo, ki ga
odlikujejo slcdeče vrline: jasna mi*
selna gradba, prisrčen domač slog,
globoko umevanje praktičnih ver*
skih potreb sedanjega časa in. pa
velik marijanski ogenj. Knjiga ob*
scga 200 strani, stane v platno ve*
zana 8 lir, naročiš jo v Katoliški
knjigarni v Gorici. — T.
Listnica uredništva.
Brez podpisa, Renče: Opombe,
ki ste jih napisali o vaših gospo»=
darskih in izobraževalnih razmcrah,
so vsega vpoštevanja vredne. toda
priobčiti jih n€ moremo, ker so brez
podpisa.
Darovi.
Za   »Slow     sirotišče«:     Tržaška
posojilnica in hranilnica 300 L; ve«=
j leč. g. dekan Franc Marinič 50 L;
! veleč. g. Dr. Franc Žigon 5 L; pre-
plačila za »Nova pota« 32 L; poso?
jilnica v Ajdovščim 200 L. — Srčna
hvala!
VABILO
k
rednemu občnemu zboru
Kmečko-delavske gospodarske za-
druge v Dobravijah,
ki se bo vrsil v nedeljo dne 15. maja
1927 ob 2. uri^ popoldne v zadružnih
prostorih.
Dnevni  red:
1.  Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.  Čitanje revisijskega poročila.
3.  Potrjenje   računskega   zaključka "za
leto 1926.
4.  Volitev načelstva in nadzorstva.
5.  Slučajnosti.
NB. Ako bi ta občni zbor ne bil
sklepcen, se bo vršiTj eno uro pozneje
drugi občni zbor, ki bo sklepčen ne
oziraje se na Stevilo članov.
Odbor.
Posestvo eno uro od mesta Idrije.
Na Žirovnici, občina Dole, poslo*
pje v dobrem stanu 9 oralov rodo*
vitne zemlje, kjer se lako redita 2
govedi, pripravno za obdelovanje,
velik hlev, studenec, vodovod i. t. d.
jie na prodaj po nizki ceni za 20.000
lir, ker se lastnik nahaja v inozem*
stvu. — Informacije daje tudi An*
ton Mlakar na Žirovnici (po doma?
če »Bekš«.) Naslov Ivan Revcn, Z'v
ri (Jugoslavija).
Brivski pomočnik, mlad dober
brivec in strižač se išče za Opatijo.
-— Simone Atanazijevič, brivski
mojster Abbazia, Villa Artemis.
»SLOVENSKA  PISARNA«
v Buoncs Ayresu vrši sledeče po*
sle:
Daje vsakovrstnc informacije,
ustmeno brezplačno, pismeno za
Primorsko po 10 lir, katere se lah*
ko polože pri Trgovsko*obrtni za*
drugi v Trstu;
menja denar po dnevnem tečaju;
pošilja denar v domače kraje;
posreduje brezplačno pri dobavi
ali pri nakupu zemljišč v Argenti*
niji;
prodaja prekomorskc vozne kar?
te po najnižji ceni.
Naslov: »Slovenska pisarna« G.
T. Donato Alvarez 2518, Buones
Ayres, Rep. Argentina, Južna A*
merika. (V prostorih slovenskega u*
redništva lista  »Gospodarstvo«.)
Rabim 10.000 lir za vspostavitev
industrijskega podjetja na deželi. Proti
daljši|odpovedi tudi na uknjižbo. Dobre
obresti. Vsestranska varnost
Ponudbe nasloviti: Upravništvo „Go-
riške straže", Gorizia, Via Mameli 5.
Naznanjam   slav. občinstvu,    da
sem otvoril lastno kotlarsko delav*
! nico v Gorici, »Pri zvezdi« na sta«
l rem trgu. — V zalogi imam izdela*
nc kuhinjske kotle, škropilnice itd.
Alojzij Leban, prej reditelj pri stari
kotlariji.
Hlapec za trtorejo    se    sprejme.
Naslov pove uprava »Gor. Straže«.
Iščem slikarskega učenca za de=
koracijsko slikanje. Kje, pove upra*
va »Goriške Straže«.
Prodam posestvo obstoječe iz 4
gospodarskih poslopij in okoli 9
hekt. travnikov, njiv, gozdov in se*
nožeti. Cena zmerna, po dogovoru.
Reflektantje naj se obrnejo na An*
tona Mlakarja, Jazne 107 Circhina.
Delavnica »Centrale« Gorica —
Viale XXIV Maggio St. 2. — Ve*
lika delavnica za moto*cikle in bi*
cikle.
AC0L1A DELL ALABARDA
proti izpadanju las.
Vscbuje kinin in je vsled tega po^
sebno priporočljiva proti prehladu
in za ojačenje korcnin. Steklenica
po 6 lir -- se dobiva v lekarni Ca*
stellanovich, lastnik F. Bollafio,
Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici,
Via Carduci 9 pri Fiegel.
TeodL Hribar (nasi.) « GoHca
CORSO VERDI 38  ~ «  (h§#a Centr. Posoj»)
VBlihfl zsIdp češkega piefna iz znens toverns fiBQcnchart I Raymann, vs&k-
ipstno nlago za porotsncE hakjr tudi veishs izbiro mosbeyo in žcnshtga suhne.
Blago solidnol                       Cene znterne!