UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne •J :	sprejemajo.	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26’40; za • :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .• /	ob pol 11. dopoldne.	*.	*.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::	in	reklame	40	vin. — Inserate sprejema upravništvo. : .
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
"	Reklamacije	lista	so	poštnine	proste.	—...—-1 -
Štev. 278.
V Ljubljani, v četrtek dne 9. majnika 1912.
Leto II.
Proletarske žene!
, Vabimo Vas na javen ženski shod! Zakaj ■n čemu ?
Po vsej državi se snide v nedeljo 12. t. m. javnih shodih na tisoče in tisoče delavskih zena in deklet, da dvignejo svoj glas za žensko Volilno pravico, za svojo politično in socialno enakopravnost. Odkar so si delavci priborili enako volilno pravico za državni zbor, ki je oniogočiia, da se v parlamentu vsaj sliši delavski gias, da se delavstvo, prej zaničevano in prezirano, vsaj vpošteva, da se izkoriščanje delavstva vsaj nekoliko omejuje, odkar so zavedni delavci s pomočjo volilne pravice pokapali. da so politična sila, ni boj za žensko volilno pravico več prazna, akademična demonstracija. temveč je dobil popolnoma resen, stvaren, ssiotren pomen. Ženska volilna pravica je (jandanes zahteva, ki ne more več obmolkniti, dokler ne bo uresničena.
Ko je šlo socialnodemokratično delavstvo Jeta 1905. v zadnjo bitko za svoje parlamentarne pravice, je zahtevalo splošno in enako volilno pravico brez vsake omejitve. Kar je doseglo s svojim čudovitim bojem, je bilo ve-nko. vendar ni bila popolna izpolnitev njegovih Zahtev. Volilna pravica, ki je bila plod težkega K°mPromisa starih strank v parlamentu, je £elo podobna splošni, zelo podobna enaki, ni Pa ne popolnoma splošna, ne popolnoma enaka.
Največji njen nedostatek je ta, da je do-ra Polovica doraslega prebivalstva izključena, 'se ženstvo je v Avstriji brez volilne pravice v Parlament.
Ko se je vodil veliki boj za državnozborsko volilno reformo, še ni bil dozorel čas. Pra-,'1Ca koraka vedno le vzpored z močjo; se-?anii volilni zakon je izraz one moči, ki jo je "Jelo socialistično delavstvo v letih 1905 in ..j ■K>. V armadi, ki se je takrat bojevala za vo-|>lno pravico, še ni bilo ženskih čet, vsaj ne ‘°Iikih, da bi se bile mogle uveljaviti v onem Velikem boju. Vprašanje ni bilo, če se hoče delavstvo potegovati tudi za žensko volilno Pravico ali ne. temveč če se more. Nobena pravica pa se ne doseže brez onega, za kogar ‘^a veljati. Dokler ne stopi žena sama na plan, *° ženske pravice pravljica, prav tako kakor e bo delavstvo nikdar svobodno, če se ne usVobodi samo.
v Volilna pravica moških delavcev je pa eni \el>kega pomena tudi ža ženske. V Ve .1,1 ,.0Zlru imajo delavski zastopniki veliko k-ik spoz.nania za opravičene ženske zahteve, tint°r Privilegirani poslanci; dejansko se je to krat- ° v raznih slučajih. Socialni deino-d ?tJe so z veliko vnemo nastopili za varstvo ženi v tovariiah in drugih podjetjih, proti inskemu nočnemu delu, za ženske društvene ravice i. t. d. In kadar se bo končno odločeno o ženski volilni pravici, bo socialna demokracija v parlamentu glavno jedro armade, 1 Pojde v boj za popolno enakopravnost, v Enaka moška volilna pravica je bila pogoj nske. Ali zdaj, ko je prva dosežena, postaja uga od dne do dne resnejša. Zato imajo žene ]j£2°, da stopijo v boj. Moški sodrugi jim o n 0. Pomagajo, ali namesto njih ne morejo javiti dela. Vsakdo mora svojo nalogo iz-Slti sam.
2	1 udi slovensko delavsko ženstvo ne sme
že-*’. tein važnem delu. Organizacija, ki n ,Zlvi in se razvija, se mora zavedati svoje ^ °^e in jo resno in krepko vršiti.
V ta namen bo
v nedeljo. 12. t. m.
kakor v mnogih mestih v Avstriji, tudi v Ljubljani
javen ženski shod
v areni „Marodnega doma,“
ki ima postati manifestacija za žensko volilno pravico in za ženske politične pravice sploh.
Zavedne žene. bodisi da same opravljajo delo po tovarnah, delavnicah, trgovinah, pisarnah ali kjerkoli, bodisi da imajo može, ki morajo z delom svojih rok in s težkimi skrbmi preživljati svoje družine, so v svojem lastnem interesu dolžne, da se udeleže tega shoda, da pa tudi agitirajo zanj.
Seveda ne bo v pondeljek še vpeljana ženska volilna pravica, če se v nedeljo sprejme primerna resolucija. Tudi moškim delavcem niso na prvi klic prinesli volilne pravice na krožniku. Trdega dela in dolgega boja je bilo treba. Ali ko je bil dovolj nasekan, se je zrušil hrast_ privilegija.
Žene, ki se v nedeljo zbero na svojem shodu, morajo biti pripravljene na boj, brez katerega ni nobene zmage. Predvsem morajo smatrati nedeljski shod za manifestacijo, ki ima zdramiti speče in pomnožiti armado. Tega dela pa se lahko pogumno lotijo, zakaj njih boj bo že lažji od onega, ki so ga morali voditi moški delavci. Zakaj ženske bodo imele zaveznika, ki se je že izuril v boju in se naučil zmagovati.
Poročila za strankin zbor naj se vpošljejo vsaj do 10, t. m. tajništvu izvrševalnega odbora na naslov uprave „Zarje“.
Naš zbor.
Ob binkoštih se snidejo delegatje naše stranke na posvetovanje. Določen je že dnevni red. Seve: provizoričen! Zato se oglašam, da se — če je le mogoče — dnevni red še izpopolni, in sicer s točko: zadružništvo in soc. demokratična stranka.
Na Slovenskem imamo močna konsunnia društva. V Ljubljani obstoji konsumno društvo za Ljubljano in okolico, ki razteza svoj delokrog po vsem Kranjskem — ima svoje prodajalne v Ljubljani in okolici, na Jesenicah in v Tržiču. V Idriji, v Zagorju, v Trbovljah, v Hrastniku, v Nabrežini, v goriški okolici, v Borovljah, v Trstu in okolici so konsumna društva. kjer so večinoma delavci včlanjeni in katerim stoje socialni demokratje na čelu. Naša stranka pa se do danes sploh še ni izrazila, kakšno je njeno stališče napram tem zadrugam. Imamo tudi dvoje denarnih zadrug — to sta Delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani in Gorici — ki tudi živita, ne da bi se bila stranka izjavila, kakšno je njeno stališče v tem pogledu.
Dvoma ni, da je potrebno, da se strankarski zbor precizno izjavi ter da pristašem stranke direktivo. Mislim, da bo to brez vsake velike debate in da se bo direktiva glasila: Dolžnost slehrnega^ delavca je. biti član konsumnih društev. dolžnost slehrnega socialnega demokrata je. delovati z vsemi kriplji za razvoj onih kon-sumnih društev, ki podpirajo stremljenje stranke. — Glede denarnih zadrug bo veljala ista parola po geslu »svoji k svojim« — delavski prihranjeni denar v delavske roke!
Ne bi škodovalo, če se med strankinim zborom vrši posebna konferenca, ki naj se peča glavno z ureditvijo denarne centrale — tako. da bo likvidirala obstoječa denarna zavoda ter se na mestu obeh ustanovil en sam s podružnicami po vseh krajih, kjer je to mogoče. Denarnega zavoda stranka in njena podjetja potrebujejo.
Dalje: sočasno ob strankinem zboru naj se vrši tudi konferenca občinskih odbornikov socialnih demokratov v svrho ureditve postopanja soc. demokracije v občinskih zastopih.
Imamo že župana socialnega demokrata, precej obč. svetovalcev tako, da je res potreba, da začnemo redno delovati na polju občinske politike. »Naši zapiski« bi morali otvoriti rubriko »občinska politika« in morali bi biti glasilo naših občinskih odbornikov.
Prosim tozadevne diskuzije v »Zarji« ter sklicanja te konference.
Anton Kristan.
Zborovanje bolniških blagajn.
Delavsko socialno zavarovanje in zavarovanje samostojnih.
Drug težak pomislek — izvaja dr. Ver-kaut — je ta: Doslej so bili zavarovani le mezdni delavci, za njih prispevke jamčijo; sedaj naj bodo zavarovane tudi osebe, ki so gospodarsko tako šibke, da ne zaposlujejo nikogar razun sebe. Že sedaj imajo nekatere blag. v Galiciji, z izterljivostjo prispevkov jako žalostne izkušnje; ali se zanašajo tisti, ki hočejo samostojne zavarovati po šabloni delavskega zavj kovanja, na prisilno rubež.
Zoper združitev obojnega zavarovanja govori tudi starostna sestava delavstva in samostojnih. Med samostojnimi je 35.9 odstotkov oseb starih nad 50 let, v vsej industriji pa le 14 odstotkov. Delavstvo naj torej plačuje za 36 odstotkov nad 50 let starih samostojnih o-seb. To bi ne bilo več zavarovanje, temveč Čisto navadna levja pogodba, pri kateri bi bilo delavstvo grdo ociganjeno. — Vlada pravi, da bi odpadlo na 10.000 samostojnih na leto 255 rent, na 10.000 nesamostojnih pa le 15 rent; vsled tega bi zavarovanje 2,700.000 samostojnih več veljalo nego 7,300.000 delavcev. Da popravi to vpijočo krivico, določa vlada za samostojne le starostno rento, in ne tudi invalidne rente. Ampak dočim dobe delavci pravico do starostne rente stoprav po tridesetih letih jo dobe samostojni že po 500 oziroma 200 tednih .In po ovinkih je tudi samostojnim priznana pravica do invalidne rente; le da so v poslednjih treh letih opravljali vsaj štirideset tednov mezdno delo, kar v poljedelstvu ne bo težko dokazati.
Vsied teh določb je vse zavarovanje v nevarnosti; delavstvu hočejo navaliti bremena, ki jih ne more in ki jih ni dolžno nositi. Vlada sama je priznala, da razmere govore za posebno organizacijo zavarovanja samostojnih in da je le iz varčevanja priključila zavarovanje samostojnih delavskemu zavarovanju; to pa ne drži, zakaj zavarovanje samostojnih se da izvesti tudi brez organizacije. Zakaj imamo obrtni kataster, zemljiško knjigo, in davčne urade, ki bi z davki hkrati lahko pobirali tudi zavarovalne prispevke.
V prvotnem načrtu, ki pa ni bil nikoli objavljen, ni bilo zavarovanja samostojnih; o-krajni uradi so bili pač določeni, ampak sestavljeni napol iz delavcev in podjetnikov.
e^lLE ZOLA:
Nato je prišlo zavarovanje samostojnih
7,300.000	so pridružili 2,700.000 samostojnih in jim priznali eno tretjino zastopstva. Delavski zastopniki reprezentirajo bolniško zavarovanje, podjetniki nezgodno zavarovanje, kaj predstavljajo somostojni. Zavarovani so in najnaravnejše bi bilo, da bi vsi zavarovanci dobili polovico mandatov. Neumljivo je, zakaj ne dobi tretjino mandatov tista skupina, ki največ vzame in vplača od 300 miljonov le 28 miljo-nov.
Pri vsem vprašanju gre za koristi miljonov ljudi, ki se svoje žive dni mučijo z delom. Vsi, ki imajo kaj pameti poreko:	Proč s to
predlogo! Na dan s pametnim zavarovanjem za delavce in za samostojne! (Viharno odobravanje.)
O okrajnih uradih
je poročal sodrug Eldersch: Industrijsko delavstvo in podjetništvo, nezgodne zavarovalnice in obrtne zadruge so ponovno izjavile, da je vladna predloga zgrešena v svojih osnovah. Ampak vlada dosledno ignorira ta izvedeniška mnenja zanašajoč se, da mora parlament požreti nje predlogo, ker nima tehničnih pripomočkov v rokah, da bi njeni predlogi pro-tipostavil drug načrt.
Okrajni uradi so največja upravna spaka, popolnoma nesposobni za lokalne zavarovalne posle. Za to so bolniške blagajne mnogo primernejše, ker stoje v neposrednih in neprestanih stikih z zavarovanci. Z okrajnimi uradi hoče vlada konfiscirati delavsko samoupravo in birokratizirati delavsko zavarovanje. Očetje te predloge o socialnem zavarovanju uganjajo najostudnejšo razredno politiko in sedaj spoznavajo tudi meščanske stranke, da so vladni predlogi o okrajnih uradih nesprejemljivi. Okrajne urade bomo pobijali, ker smo mnenja, da če se vzlic temu ustanove sem prepričan, da se bodo tudi bolniške blagajne postavile v bran za svoj obstanek. In če pojde v tem boju eno ali drugo po zlu, ne bodo bolniške blagajne, temveč okrajni uradi. (Živahno pritrjevanje.)
Nato se je pričela
razprava o poročilih.
Dr. Puecher (Trst): V južnih krajih prihajajo poleg malih kmetov v poštev tudi lastniki malih barčic; od onih se bodo dali prispevki le težko izterjati. Vlada izjavlja, da hoče s socialnim zavarovanjem izvršiti delo socialnega miru. ampak če se delavstvu nalaga breme, da plačuje za druge, se le neti ogorčenje razreda nad razredom. Drugo zlo načrta je državna rentna blagajna. Ne trdim, da tiči iredentizem in trializem globoko v srcu primorskega prebivalstva, ampak preveč ljubezni za Avstrijo v teh krajih le ni; prebivalstvo je Avstriji tuje in na socialno - politično solidarnost se ni zanašati. Če bodo zahtevki zavrnjeni in če pride zadeva na Dunaj v odločitev, se bodo usipale kletvine, za katere dunajskega prebivalstva in dunajske birokracije ne zavidam. Primera s strokovno organizacijo je nedopustna, zakaj tisti, ki bodo tudi zavarovani, imajo le malo smisla za solidarnost z ostalim delavskim ljudstvom v državi. Socialno zavarovanje skušajo spraviti pod birokraško upravo. Kaj to pomeni, Vam lahko povem kot zastopnik tržaške okrajne bolniške blagajne, ki je bila sedem let v birokraških rokah in je v tem času priromala na rob propada. Najznačilnejše za to upravo je, da je pred pisarno stal vedno stražnik in da je blagajna opravljala svoje posle le s policijsko pomočjo. Zakaj delavstvo je ču-
Rim.
v . !n v neusahljivi mrzlici razgovorljivosti, sin Z*’ ki ga ie seži£ala< Pravil, da je mon-njor Mani gotovo deloval za Benedetino raz-ljiv° -Jezuiti so bili vkljub svojemu sprav-jj yernu duhu vedno nespravljivi napram Ita-J1, bodisi da niso hoteli obupati nad novo gojitvijo Rima, bodisi da so hoteli pričakati ie N ° Se I)0kr°t!c s pravim zmagovalcem. Tako fiti ani. ki ie bil že dolgo zaupnik done Sera-^ e; Pomagal, da se je njena nečakinja vrnila c*a se ie Pospešil prelom s Prado, čim je
p	*'*	jv	t	Viv/11 J. o * * uuu, ^ Ul l J w
'edeta izgubila mater. On je navajal Be-
li
MaI	--0^	. W •••MVVl ■ V/ tl JV	■*— v
ie l°’ ^a s‘ Jc vze^a tetinega izpovednika, ker iztisniti abbeja Pisonija. patriotičnega žen'	Spovednika mladega dekleta, obdol-
Vetf^P' .d‘l ie povzročil to poroko. Novi izpo-iasrn •Je jezuit pater Lorenzo. lep mož, k;,,. '	dobrohotnih oči, čigar izpovednica v
]e ‘ e‘l Loiiegjja Germanica je bila vedno ob-iievr l5il() je kakor dognano. da je ta umri) yV ‘Hil°čil vso zadevo: Kar je župnik sto-ljj0 a 'talijo, je imel pater razdreti zoper ita-
(W„A,'r kitko da je Nani, ko je na tak način žanit Prelom, za trenotek navidezno izgubi! razn"aitJe’ pa	da ie Prišla prošnja za
b 'Poroko v nevarnost? In zakaj se zdaj zopet doim Vei11’ za*<aj ie dal kupiti Palmo, povedel dimi ^rafi»o na Plan. Pa pritisnil celo na kar-vse n ko,.lciiskc kongregacije? Tukaj, kakor v 2akv' S Cllner ,se ie bavil, so bile temne točke; konJ,- °n..ie bil predvsem mož dalekosežnih Siti p'riaciJ’- Misliti pa se je dalo, da želi pospe-stoi-i^“edetino poroko z Darijem zato, da se žbj. ,nec Knusnemu opravljanju v beli dru-inia’t Zakai dolžili so nečaka in nečakinjo, da strjc? Y Palači sami. pred očmi prizanesljivega Da ? kardinala, eno samo posteljo. Mogoče ua ie bila ta za denarno ceno in pod pri-
tiskom očitnih vplivov dosežena razporoka le nameravan, najprej zavlačevali, a zdaj pospešen škandal, ki naj bi škodoval kardinalu samemu. ker se ga morajo morda jezuiti zaradi kakšnega bližnjega dogodka iznebiti.
»Zelo verjetno se mi zdi to mnenje, tembolj ker sem nocoj zvedel, da je bil papež bolehen.« je zaključil don Vigilio. »Pri štiriin-osemdesetletnem starcu je nenadna katastrofa pač mogoča; papež ne more biti več nahoden, ne da bi se razburil ves sveti kolegij in vsi prelati in da bi se razvnele vse bojne strasti... -Jezuiti so vedno nasprotovali kandidaturi kardinala Boccanere. Zaradi njegove visoke stop-nje. zaradi njegove nepopustljivosti napram Italiji bi morali biti sicer vneti zanj; ali misel, da bi si postavili takega gospodarja, jih vznemirja; zdi se jim. da je njegova uglajenost ne-včasna. da ima nasilno vero, negibčnost, neokretnost, ki bi bila prenevarna dandanes, v dobi diplomatičnosti, kateri tudi cerkev ne moje uiti... Nič bi se ne čudil, če bi ga poizkušali pripraviti ob spoštovanje in onemogočiti njegovo kandidaturo z najskrivnostnejšimi sredstvi.«
Pierre se je uplašil in lahka groza ga je spreletela. Nalezljivost neznanega, v mraku spočetih temnih spletkarij, je še močneje učinkovala sredi nočne tišine, v tej obtiberski palači. sredi z legendarnimi žaloigramj napolnjenega Rima. In nenadoma, z enim skokom se je obrnil sam k sebi, k svojemu osebnemu slučaju.
»Ali jaz, kaj naj bi jaz pri tem! Zakaj se zanima monsinjor Nani navidezno zame? Kako je zapleten v proces, ki so ga napravili moji knjigi?«
Don Vigilio je naredil široko kretnjo.
»Oh, to se ne ve nikdar, to se ne ve nikdar natančno! — Za gotovo lahko povem, da o vsej stvari ni vedel ničesar, dokler niso bile
ovadbe tarbskega, poitieskega in evreuškega škofa že v rokah patra Dangelisa, tajnika indeksa. Nadalje sem izvedel, da se je potem trudil, ker bi bil rad ustavil proces, ker ga je nedvomno smatral za nepotrebno in nediploma-tično reč. Ali če začno pri kongregaciji s kakšno zadevo, je skoraj nemogoče, da bi se zatrla. tembolj ker je moral zadeti ob patra Dangelisa. ki je kot zvest dominikanec strasten nasprotnik jezuitov. Tisti trenotek je naročil kon-tesini. naj piše vikontu de la Choue, da se pridete zagovarjat in da sprejmete gostoljubnost te palače.«	š
To razkritje je Pierra do dobrega razburilo.
»Ste li gotovi, da je tako?«
»O, povsem gotov. Slišal sem ga v pondeljek. ko je govoril o Vas, in povedal sem Vam že. da Vas navidezno prav natančno pozna, kakor da ie izvršil temeljito preiskavo. Po mojem mnenju je prečital Vašo knjigo in se globoko zamislil ob njej.«
»1 orej mislite, da soglaša z mojimi idejami? Da je odkritosrčen in da brani samega sebe. ko se trudi, da bi obranil mene?«
»O ne. ne. na noben način ne! — Vaše ideje gotovo preklinja kakor Vašo knjigo in Vas. Treba je vedeti, kako zaničuje slabotne, kako sovraži reveže, kako ljubi moč in vlado, kako se vse to skriva za njegovo laskavo Iju-beznjivostjo. Lourdes bi Vam še prepustil, dasi tiči v tem čudovito vladno orožje, ali nikdar Vam ne odpusti, da ste na strani malih tega sveta in d<i se izrekate zoper posvetno go-spodstvo. Če bi le slišali, s kakšno ljubeznivo okrutnostjo se roga gospodu de la Choue, ki ga imenuje elegično žalobno vrbo novega kato-Iičanstva!«
Pierre se je z obema rokama prijel za glavo in obupno stiskal senci.
»Zakaj torej, zakaj? Prosim Vas, povejte
mi! Zakaj me je dal poklicati sem, zakaj ine je hotel imeti v tej hiši, da lahko popolnoma razpolaga z menoj? Zakaj me vodi že tri mesece po Rimu na izprehode, zakaj me goni, da butam ob zapreke, zakaj me hoče utruditi, ko mu je bilo tako lahko doseči, da zatre indeks mojo knjigo, če mu je na poti? Seveda ne bi bil kar tako mirno gledal vso stvar, zakaj namenjen sem bil, da se ne podvrženi, da glasno priznam svojo novo vero. bodisi tudi zoper sklepe Rima.«
Črne oči v rumenem obrazu dona Vigilija so žarele.
»Lj, mogoče, da prav tega ni hotel. Saj ve. da ste zelo inteligentni, zelo sanjarski. in pogostoma sem slišal od njega, da se proti inteligenci in sanjarstvu ne kaže meni nič tebi nič bojevati.«
Ali Pierre je vstal in ni niti več poslušal; kakor da ga gonijo zmedene misli, je hodil po sobi gorindol.
»Prosim Vas. vse moram vedeti in razumeti. če hočem nadaljevati boj. Vi boste tako ljubeznjivi, pa me temeljito poučite o vseh osebnostih, ki so v zvezi z mojim procesom. Jezuiti, povsod jezuiti! Moj Bog, saj vidim, da imate morda prav. Ali pojasniti mi morate posamezne stopnje... Na primer ta Forparo?«
»Monsinjor Fornaro? O, on je vse, kar človek hoče. Ali tudi njega je vzgojil Collegiurn Romanum, in prepričani bodite, da je jezuit. Jezuit po vzgoji, po svojem položaju, po svoji častihlepnosti. Zdaj gori za tem, da postane kardinal, in če postane danes ali jutri kardinal, bo gorel za tem, da postane papež. Vsi so kandidati za papeštvo. že od semenišča sem.«
tilo, da se zavod ne upravlja v njegovem interesu. Izpremenile so se razmere stoprav sedaj, ko so interesentje dobili upravo zopet v svoje roke. Evidence po okrajnem uradu, evidence po dosluženih feldvebljih si ne morem predstavljati. Za mornarje in ribiče je vlada predložila posebne zakonske načrte, ki razširjajo bolniško in nezgodno zavarovanje na te sloje. Ti zakoni bi bili lahko prav naglo rešeni, ampak vlada ima v pomorski plovbi vse druge skrbi. Pomorščake postavlja za stavkokaze, pa-robrodnim družbam deli podpore, četudi jih je parlament odrekel. Pred nekaj leti je ponesrečila »Imperatrix« na krečanski obali in petdeset mornarjev je poginilo; za nesrečne rodbine je moralo zbirati delavstvo. Proti temu, da postanejo zavarovanja deležni tudi samostojni plovci in ribiči, nimamo nič, le to zahtevamo, da delavstvo ne bo plačevalo za druge.
Nacher (Lvov) se izreka proti izjemnemu stališču za Galicijo, ki ga gališko delavstvo že itak prehudo čuti.
Lustig (Praga) se izjavlja zoper okrajne urade, Pick (Dunaj) zoper plačilno mejo Scherbaum (Dunaj) izraža željo, da se iz aktivne službe izstopivšim železničarjem omogoči, da ostanejo prostovoljni člani svojih blagajn. Zizda (Floridsdorf) opozarja na nevarnost, ki grozi upravi socialnega zavarovanja od certifikatistov. Sulimami (Dunaj) omenja, da so si tiskarji in litografi v svoji organizaciji ustvarili svoje invalidno zavarovanje, nego ga nudi državno zavarovanje. V interesu osta-delavstva, ki ne more slediti naši organizaciji, zahtevamo uvedbo zavarovanja za slučaj onemoglosti.
Čobal (Zagorje): Vladna predloga ne ubija le zavarovanja za slučaj starosti in onemoglosti, temveč prav močno ogroža tudi bolniško zavarovanje, vsaj v južnih deželah, ki industrijsko niso še tnočno razvite. Zakon, ki meša delavsko zavarovanje z zavarovanjem samostojnih, je v praksi neizvedljiv. Pred tremi leti je poslanec dr. Krek skušal pridobiti kmete in obrtnike za zavarovanje. Mož je pri klerikalcih priljubljen in kot duhovnik uživa ugled; pa bi ga bili kmalu pretepli, da ga ni vzel v zaščito dekan. Kaj bo s plačevanjem prispevkov, ko je že tedaj nastalo tako razburjenje. Od kmetov in obrtnikov se prispevki ne bodo dali izterjati in stroške bo nosilo industrijsko delavstvo. Zato pravimo: Eiolje nič kot zavarovanje, ki je dosedanjim zavarovancem le na škodo. Vsem poslancem, ki so jim mar delavske koristi pravimo, naj to predlogo odklonijo. (Odobravanje.)
Pavelec (Iglava) protestira proti sklepom češko - narodnih bolniških blagajn, ki se izrekajo za vladno predlogo.
Macialek (Lvov) se zreka proti okrajnim uradom, Fey-Felber (Dunaj) proti plačilni meji.
S tem je razprava končana.
Ljubljana in Kranjsko.
— V ljubljanskem občinskem svetu se polagoma vdomačijo manire, ki so najbolj znane iz avstrijskega parlamenta. Odigrali so se že večkrat hrupni prizori, kar nazadnje še ne bi bila največja nesreča. Sicer se motijo tisti, ki mislijo, da so kravali demokratičnega značaja, ali pa da se radikalnost izraža v kričanju. Ali včasi nekoliko razburjenosti bi se pretrpelo, ker morajo biti živci v javnem življenju dandanes sploh zelo utrjeni. Toda od hrupnega razpravljenja pa do onih scen, ki so se parkrat uprizorili v ljubljanski mestni hiši, je jako velika razdalja. Nastope, pri katerih se uveljavlja navadna surovost in ob katerih se dviga gnus, bi morala vsaka, zlasti vsaka demokratična stranka energično odkloniti, zakaj demokracija ni frakarstvo, pa tudi ne pobalinstvo.
— Vodja liberalne stranke dr. Ivan Tavčar je jako blaga duša. V soboto je na shodu pri Kankrtu prav genljivo zatrjeval, da ni bil nikdar sovražnik delavskega stanu in da se je sam porodil iz revščine. To je zelo lirično, premajhna; platonična razmerja so prišla dandanašnji ob veljavo. Z vsem svojim dobrim ali za delavstvo je vendar vsa ta ljubezen srcem je dr. Tavčar vendar član in načelnik stranke, ki po svoji organizaciji, po svoji strukturi, po svojih ciljih ne more in ne sme biti delavska. S stranko, ki ni delavska, pa ni delavstvu prav nič pomagano. To bi bilo voditelju liberalne stranke takoj jasno, če bi se nekoliko poglobil vsaj v sociologijo — niti ne zahtevamo, da bi študiral socializem. Ce bi dr. Tavčar le vedel, kakšno funkcijo imajo razredi v človeški družbi, pa bi si prihranil lepe fraze, s katerimi je v soboto pital Šišenčane. Toda kakor smo prepričani, da se ne bo ničesar več učil. tako smo tudi uverjeni. da bomo ob prvi priliki zopet slišali enake dolgočasne ljubezenske izjave.
— Iz Šiške. V soboto se vrši važen shod strankinih pristašev pri Anžoku. Kdor še ni dobil vabila, naj ga pride iskat v lokal železniške organizacije.
— (irolovsko pooblastilo je postalo liberalcem po končanih volitvah neprijetno in zoprno in skušajo se ga otresti na vse načine. Se v snočneni »Narodu« poskušajo. To pa ne pojde! Zakaj ko je narodnjaški kandidat g. Ke-lec priromal z omenjenim pooblastilom, je bilo na volišču precej ljudi, ki so uživali ta prizor; poleg tega pa je tudi v volilnih aktih natanko zapisano, kdo je volil s pooblastilom grofice Lichtenbergove. — Liberalna hvaležnost je kratka: Najprej izvabljajo volilcem pooblastila; po končanih volitvah pa zatajujejo potegnjene volilce po neslavnih manirah apostola Petra.
— Delavska tiskovna družba v Ljubljani
prosi vse kolporterje — v Trstu, v Nabrežini, Celju itd. — da obračunajo, da bo likvidacija preje zivršena!
—Ljubi svojega bližnjega. Jz Kamnika nam pišejo: Spalekova tovarna za ključavničarske izdelke na Porovem pri Kamniku je prišla v konkurz. V ustavljeni tovarni so bili zaposleni tudi člani kovinarske organizacije. Vsled tega vlada med klerikalci veliko veselje. Vsled poloma je prizadeto in udarjeno delavstvo, ki ne trobi v njih rog in to je za to popačeno Kri-
stusovo armado dovolj, da pljune na vrhovni nauk svojega učenika. Kaj jim mar, da je nezgoda zadela tudi klerikalno delavstvo. Svojih protidelavskih občutkov jim sedaj ni treba brzdati, ker ni nobenih volitev pred durmi. Da jim veselje nekoliko skalimo, naznanjamo, da v kratkem ustanovimo podružnico »Vzajemnosti«.
— Avtomobil in junec. Včeraj se je po Ljubljani raznesla vest, da je na Viču avtomobil nekega oficirja povozil otroka. Ta govorica na srečo ni bila utemeljena; nastala pa vendar ni poplnoma brez pomena .Neznan avtomobilist, ki je drvil po tržaški cesti proti Viču, kakor da vozi za stavo z ekspresnim vlakom, je povzročil, da se je splašil junec, ki ga je neka kmetica gnala s sejma, pa je odskočil v cestni jarek in si zlomil noge. Gospoda, sta sedela v avtomobilu, se nista niti zmenila za nezgodo, ki sta jo povzročila.
— Jesenice. V nedeljo ob 3. popoldne smo imeli pri »Jelenu« na Savi javen ljudski shod, ki je bil dobro obiskan. Shod smo priredili namesto majske prireditve. Žalibog delavci na Jesenicah še nismo tako daleč, da bi 1. maj obhajali, kakor bi sezavednim delavcem spodobilo. Zato je naša dolžnost da s tem večjo vztrajnost joširimo naše ideje in delamo na to, da bo vsakokratni 1. maj tudi jeseniško delavstvo polnoštevilno zbrano pod rdečo zastavo revolucionarne socialne demokracije. Za enkrat si moramo pač pomagati, kakor nam je ob naših razmerah mogoče. Na shodu sta govorila so-druga Vek. Mrak in Zugwitz. Prvi je razložil smisel in pomen 1. maja. Ta dan demonstrira delavstvo po vsem svetu, kamorkoli so prodrle ideje socializma, moč in plodnost dela. Slovenci smo proletarski narod. Ako se hočemo kot narod dvigniti na višji nivo kulture in civilizacije, potem moramo pred vsem dvigniti slovenski proletarijat, ki tvori 90 odstotkov slov. naroda. Naš cilj ni samo ta, da se bo delavec lahko pošteno hranil, da bo lahko stanoval v poštenih, človeka vrednih stanovanjih, da se bo lahko pošteno oblekel; mi hočemo, da bi delavec uživalkulturo, da bo tudi sam kulturo ustvarjal. A kako naj mu bo to mogoče v mlakuži njegove materialne in duševne bede? Boljše gmotne razmere in krajši delovni čas sta zategadelj kardinalni zahtevi bojujočega se proletariata. In 1. maj je demonstracija za te delavske zahteve, 1. maj je simbol našega boja po človeka vrednejšem življenju. Sodrug Zugvvitz pa je v svojem govoru primerjal nekdanje razmere na Jesenicah z današnjimi razmerami. Sicer socialistično delavstvo na Jesenicah tudi danes še ni tako močno, kakor bi lahko bilo, vendar imamo zaznamovati stalen napredek, ki nam je porok, da bo tudi za nas Jeseničane prišel kmalu čas, ko bomo lahko primernejše obhajali praznik mednarodnega proletarijata, ki ga nam noben papeški dekret odvzeti ne more. Apelira na jeseniško delavstvo, da se čim tesneje oklene zlasti svoje strokovne in gospodarske organizacije. II koncu je apeliral še predsednik sodrug Golobič na delavce, da naj postanejo člani naše »Vzajemnosti«. Njeni prispevki so tako neznatni, da jih pač vsak delavec lahko zmore.
— Tržič, Sobotna veselica naše podružnice »Vzajemnosti” se je nad vse dobro obnesla. Salon pri Kavčiču je bil natlačeno poln moškega in ženskega občinstva in tudi sosedni prostori so bili polni. Pred začetkom veselice je sodrug Vek. Mrak iz Ljubljane govoril o pomenu mednarodnega delavskega praznika. Izrazil je željo, da bi čim prej prišel oni čas, ko se bo tudi večina tr-žiškega delavstva zavedla pomena 1. maja ter ga dostojno proslavila Letos smo ga slavili na praznik sv. Florijana, delajmo na to, da ga bomo tržiški delavci obhajali takrat, ko ga obhaja zavedni proletarijat vsega civiliziranega sveta. Na-vzočni so z zanimanjem sledili govornikovim besedam in sklenili so v srcu, da se od sedaj naprej še tesneje oklenejo naše organizacije, ki je naš edini spas. — Po govoru se je razvila prav animirana zabava s plesom in šaljivo pošto. Bile so to za tržiške delavce prijetne urice, ki se jih bomo vsikdar z veseljem spominjali. Ni nam treba posebej naglašati, da tudi miljonski sklad ni ostal pozabljen.
— Škrlatinka v župnijah Soteska in Toplice na Dolenjskem je zelo razširjena. Ze več otrok je umrlo na njej. Zdaj napada ta nalezljiva bolezen tudi odrasle ljudi. Ravno v petek dne 3. t. rn. so pokopali 251etnega fanta, ki je umrl na njej. Morali so ga takoj odnesti v mrtvašnico. Kljub temu, da je mnogo ljudi bolnih se oblasti nič ne zmenijo za to. Stvar se menda iia lašč prikriva. Na Toplicah se je tudi pojavil »tifus« v neki hiši. En bolnik je že umrl na lijern, trije pa še ležijo bolni. Kaj bo, če se ta nevarna bolezen raznese, ker se od oblasti nič ne stori v njeno omejitev.
— Poglobovanje v Gruberjevem kanalu se je končalo minulo soboto. Trajalo je 3 leta in 3 tedne. Struga je dva metra poglobljena. Zdaj podirajo zatvornico na Prulah. Parni bager na ladji je že začel či stiti Ljubljanico.Bodoči teden začno graditi zatvornico ob Krakovskem nasipu. Sodijo, da se bo poglobovala glavna struga Ljubljanice 6 let. Cesta za Gradom (Gruberjeva cesta) bo dodelana ni izročena prometu v osmih tednih.
— Umrli so v Ljubljani: Valentin Semeja, čevljar, 31 let. — Ivana Dolenc kuharica, 26 let. — Marija Globočnik, žena tovarniškega delavca, 27 let. — Vladislav Benegalija, krojaškega pomočnika sin, 14 dni.
— Nesreča. V torek se je delavec Alojzij Ocepek iz Roviš ob Savi pri sekanju drv v desno nogo tako usekal, da so ga morali pripeljati v deželno bolnico
— S trebuhom za kruhom. Z južnega kolodvora se je odpeljalo v Ameriko 70 Macedon-cev, 86 Slovencev in 30 Hrvatov.
— Našlo se je gimnazijsko izpričevalo. Dobi se v našem uredništvu.
— Izgubljeno in najdeno. Zasebnica Amalija Udovič je izgubil črno usnjato denarnico s 7 K denarja. — Gospa Bukovec je izgubila črn svilnat robec. — Služkinja Terezija Grad je izgubila cekin za 10 K. — Pleskarski mojster Franc Zgonc je izgubil ovratnico z zlato iglo. —
Kontoristinja Marija Vlašek je izgubifa črno denarnico z vsebino 10 K drobiža, rokavice in robec. — Šolski učenec Josip Hkavec je našel veliko žogo.,
— Trpinčenje živali. Te dni sta se na nekem dvorišču na Dunajski cesti dva voznika prerekavala, kateri ima močnejšega konja ,ter napravila stavo za 10 kron. Nato sta vpregla vsak svojega konja v voz naložen z opeko, ga zavrla in ubogo žival začela mučiti tako, da so se ljudje zgražali nad takim postopanjem. Preskrbljeno je, da dobita za to tudi zasluženo plačilo.
Idrija.
— Katoliška strokovna zveza eraričnih delavcev v Idriji je uprizorila v nedeljo 5. t. m. zopet javen shod pri Didiču. Na shod je prišlo kakih 60 ljudi, med pisači in pazniki par klerikalnih delavcev in nekaj socialnih demokratov. Poročal je Gostnčar. Povedal je. da so za zboljšanje plač rudniških delavcev govorili v državnem zboru tudi socialni demokratje, oso-bito poslanec Glockl. »Naša moč«, katere je bil urednik še ne nedavno Gostinčar, pa je pisala. da niti ust niso socialni demokratje odprli za rudarje. Shod je bil brez pomena, kajti preden se je zaključil, ni bilo več 30 ljudi v dvorani. Zato so tudi običajne zaupnice in glasovanja odpadla. Druge nesreče ni bilo.
— Socialnodemokratična slavnost 1. maja pojenjuje. piše »Slovenec« od sobote. Bilo je bolj klaverno kot lani. Ze prejšnji večer se je pokazalo, da moč sodrugov peša, zastav in razsvetljave je bilo malo in tudi drugi dan je bilo pri sprevodu par sto ljudi manj kot druga leta. Tudi trgovine so bile zaprte razun onih dveh nemškega nacionalca urarja in češkega radikalca bukvoveza. Mi bi se ne čudili, če bi take otročarije kvasila »Naša moč« ali »Domoljub«, kajti komaj leto dni je. ko sta ta dva resnicoljubna katoliška lista pisala o slavnosti lanskega 1. majnika, da je bilo na predvečer le par hiš razsvetljenih in par zastav obešenih, pri sprevodu pa le par sto ljudi in še med temi polovico žensk. O sveta naivnost! Lani par sto, letos pa ravno toliko manj, kako se je letos sploh mogel sprevod vršiti brez ljudi? Po pravici bodi povedano, da če bi klerikalci pri politični manifestaciji v ldrji spravili tako število zdravih in čilih mož. mladeničev in žena skupaj kot so jih sodrugi na dan 1. maja, da potem izdajo sedem posebnih izdaj v klerikalnih časopisih, ki bi opevali njih manifestacijo. Ne hvalimo se in smo bili v poročilu kratki, kako se je izvršil v Idriji 1. maj, povemo samo še to, da se zavedamo odkod prihaja jeza v »Slovenca«, 64 parov mladeničev članov »Splošne mladinske zveze« gospodo straši, ki se zaveda bodočnosti. Pa to nas ne ovira, prvi majnik je v Idriji vsako leto veličastnejši. dasi so posebno letos skušali pro" slavo od raznih strani ovirati, kar smo si dobro zapomnili in bo prišlo prav. Tudi meh in hlačnica Iv. Kavčiča, s katero je s svoje hiše kot proletarec in oče družine, ki ga bo morda britko obžalovala, skušal sramotiti vesoljni delavski praznik, bosta našla svoje mesto, če ne drugje v tem. da se bo vsak zaveden delavec z gnusom izognil človeku, ki zaničuje vse, kar je delavskega in hoče potem še nastopati v imenu delavskih teženj.
— Seja odbora podružnice »Unije« bo v soboto dne 11. t. m. ob 9. zvečer. Odborniki, udeležite se!
— Neverjetni ljudje. Kolikokrat smo našim klerikalcem na naših in na njih shodih že povedali, da se glede na limito idrijskih delavcev ne da nič ukreniti, ker je vlada odpravo limite že v celoti sankcionirala. Treba je sedaj le med delavstvom tesne složnosti, da se nedo-statki novega opravilnika odpravijo. Temu klerikalci hote ali nehote niso hoteli verjeti, ker smo mi trdili. Poklicali so samega državnega poslanca Jožeta Gostinčarja, seveda sedaj. ko so se ljudje že pomirili, da jim on razloži. kako je z žitom. In res jim je povedal, v nedeljo dne 5. maja 1. 1912 med deveto in deseto uro v hotelu g. Didiča na javnem shodu, da se glede na žito res ne da nič storiti, ker vlada vstraja pri tein, da mora stara reč odpasti. Sedj so vsi neverjetni Logarji. Lapajneti in Kavčiči zadovoljni z novim opravilnikom, ker je Jože res enkrat resnico povedal. Le Jakob Kristan je bil na shodu še mnenja, da mora staro in novo imeti. Mož ni prazne glave, škoda, da ni on poslanec.
— Občni zbor podružnice »Unije« avstrijskih rudarjev v Idriji bo v nedeljo dne 12. t. m. ob 10. dopoldne v društvenih prostorih. Člani se vljudno vabijo k polnoštevilni udeležbi.
— Občni zbor ženskega društva »Vede« bo v nedeljo dne 12. t. m. ob 1. popoldne v društvenih prostorih. Pridite v obilnem številu !
— Skupna seja odbora »Obč. kons. društva« bo v nedeljo dne 12. t. m. ob 8. zjutraj v društveni pisarni. Vabi se k polnoštevilni udeležbi.
—Važna seja društva »Naprej« bo v nedeljo dne 12. t. m. ob 7. zjutraj v pisarni »Obč. kons. društva«. Noben odbornik naj ne manjka!
— Glavna seja občinskega odbora bo v
petek dne 10. t. ni. ob 6. zvečer v mestni dvorani. Dnevni red je važen, zato se je nadejati polnoštevilne udeležbe.
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljana, 8. maja 1912.
(Nadaljevanje včerajšnje seje.)
Zupan dr. Tavčar otvarja sejo in konsta-tira sklepčnost.
Poročilo stavbnega odseka.
Poročevalec obč. svetnik Štembov.
Uvedejo naj se pogajanja z gospodom Repičem zaradi regulacije Kolizejske ulice; prav tako naj se uvedejo pogajanja zaradi regulacije Karunove ulice. Dovoli se 500 K za napravo brvi za pešce čez Gradašico. Na koncu Kopališke ulice se napravijo pralne stopnice do Gradašice. Zaradi trebljenja jarkov v trnovskem predmestju se preskrbi načrt sistema, po katerem se bo voda redno odvajala. Uve-
dejo naj se pogajanja za odkup sveta v svrho regulacije Jeranove ulice. Tri prošnje za napravo perišč in dohodov k Ljubljanici in Gruberjevemu kanalu se izroče komisiji za osuševanje barja.
Obč. svetnik Štefe opozarja, naj se stopnice k Gruberjevem kanalu razširijo, drugače da je človek v nevarnosti, če pade po stopnicah, da se napol ubije, napol pa utone. (Smeh.) Zeli še nekaterih izprememb ob Gruberjevem kanalu in Gruberjevi cesti.
O Gruberjevem kanalu izražata želje obč. svetnika Bahovec in Likozar.
Obč. svetnik Ložar želi, da se Gruberjeva cesta razširi.
Obč. svetnik Kos izraža želje, zaradi naprave perišč.
Župan dr. Tavčar pojasnjuje, da ima komisija pomisleke zaradi stopnic k Gruberjevem kanalu. Vsa zadeva zaradi stopnic se mora prepustiti komisiji. Ce se bo izkazala P°' treba po raširjenju Gruberjeve ceste, se lahko napravijo hodniki.
Poročila policijskega odseka.
Poročevalec obč. svetnik dr. Pipenbachef. Poročevalec poda kratko poročilo o delovanju gasilnega in reševalnega društva v 1. četrtletju 1912.; poročilo se vzame v vednost.
Obč. svetnik dr. Zajc opozarja župana, da se ne bodo zaračunavale previsoke cene za prevoz z rešilnim vozom, kar se je baje že godilo.
Zupan dr. Tavčar pravi, da mu ni o tern znan noben slučaj.
Prizivu gospoda Jaklja zaradi predpisa pasjega davka se ne ugodi. Kopanje na Pasjem brodu se prepove iz higieničnih in nravstvenih ozirov; zaradi kopanja vojakov naj se stopi z vojaško oblastjo v dogovor glede na podelitev drugega kopališča.
Obč. svetnik Kristan: Ko se je v javnosti zvedelo za nameravano odpravo kopališča na Pasjem brodu, so bili zlasti širši delavski sloji zelo konsternirani. Nov prostor za kopanje se mora vsekako pridobiti. Drugače bi utegnil nastati vtisk, da se je to zgodilo iz šikane. Zategadelj predlagam, da magistrat poišče nov prostor za kopanje.
Poročevalec se strinja z dodatnim predlogom obč. svetnika Kristana.
Z ozirom na negotovost, ali ostane pol}' cija še mestna, se sklene, da se za zdaj stražnica na Dolenjski cesti še ne ustanovi; naroči pa naj se stražnikom, da kolikor možno Pa' truljirajo po Dolenjski cesti, somišljeniki proti temu na primernem mestu protestirali.
Obč. svetnik Likozar protestira proti trditvi obč. svetnika Steleta, da bi ne bila na Dolenjski cesti zadostna varnost.
Obč. svetnik Štefe še enkrat zagovarja potrebo po stražnici na Dolenjski cesti in pravi, da bo policija boljša če bo v rokah države. ,
Župan odgovarja, da na Dolenjski cesti n> tako hudo z napadi in vlomi, kakor je trdil obe. svetnik Štefe.
Na predlog dr. Zajca se sklene konec debate.
Poročevalec dr. Pipenbacher se^predvsejn obrača proti trditvi obč. svetnika Štefeta da pride policija v boljše roke, ko bo državna.
Dr. Zajc: »Saj tega ni trdil! To ni res! Gospod župan, napravite red!« (Velik hrup Prl klerikalcih.)
Zupan dr. Tavčar-- »Konštatiram, da je g°' spod občinski svetnik Štefe to trdil in poročevalec ima pravico, da odgovarja na to!«
Dr. Zajc: »Saj ne more resnice slišati!«
Zupan dr. Tavčar: »Kdo je ne more slišati!«
Dr. Zajc: »Tistile tam!« (Kaže na poročevalca dr. Pipenbacherja.)
Dr. Triller: »Gospod doktor, Vaše vede' nje je nedostojno akademično izobraženega moža!«
Župan pokliče dr. Zajca k redu. Po posvetovalnici vrešče jezni glasovi, a se kmalu unH'
rijo.	.
Obč. svetnik Rothi poroča o dobavi leo*j na Kernu. Predlaga da se pridobivanje ledu na Kernu za mestno ledenico začasno opusj1’ porabijo naj se za to jarki na Pasjem brodu in se v ta namen primerno preurede. ^ sprejme.
Novo poslopje za III. mestno deško ljudsko šolo.
Poročevalec obč. svetnik Dimnik. laga, da se sezida novo poslopje ze III. mestu deško ljudsko šolo s šestimi razredi v kohzeJ skem okraju, nakupi naj se potrebno stavbisC in poslopje naj se tako sezida, da se lahko njem nastani meščanska šola.	...
Obč. svetnik Jeglič priporoča v resolucij razbremenitev šentjakobske dekliške šole.
Poročevalcev predlog se sprejme, Pra tako tudi resolucija obč. svetnika Jegliča.
Poročila mestne elektrarne in vodovoda. .
Poročevalec obč. svetnik Reisner. j,r° :c splošne avstrijske družbe ozkotirnih železn^ na Dunaju za pomembo voznega reda elektric ne cestne železnice v Ljubljani ter za reV'zlL tarifov se ne ugodi. Pač pa se povabi zaS nika železnice na posvetovanje o premer ^ voznega reda ni tarifa. Za Ljubljano na) uvedejo premični pasovi.
Obč. svetnik Kristan je za ustmeni dog. vor z dr promet
110 izpeljana. micz,e at mum iauun>< stvo naj bi se uvedli naročilih listki; s nejšimi jutranjimi listki n dovolj pomaga^ Naj bi se torej pri reformi upoštevalo tuui lavstvo.	.	se
Poročevalec Reisner:	V	Orlovi	ul
napelji vodovod; ulica se razsvetli z iz -ceste z dvema žarnicama. Mestnemu mag■ * ugj tu se naroča, naj se sestavi komisija, ki I Q vodovodno vprašanje za Barje in por . na tem. Stroški za vodovod so jiroracunj jn
163.000	kron. V notranje prostore Koiezu zunaj se uvede električna razsvetljava • vrše pogajanaj z lastnikom zaradi plačii • Qj.0 svetli se ceste v Mestni log od ceste
iljl
lic
Č-
j«
p:
bi
se
o-
ja
it-
v-
e-
io.
e-
se
ke
a-
iči
o
na
in
Z'
z-
ko
<3o Zelene poti. Napelje se električna razsvetljava po Delarnski ulici. Na cesti na Kodeljevo se napravi še ena žarnica med hišnima številkama 1. in 3.
Razni samostojni predlogi se odkažejo pristojnim odsekom.
Nujni predlogi
Obč. svetnika Štefe in dr. Zajc predlagata,
<la protestira obč. svet proti nasilju na Hrvaškem in izreče simpatije Hrvatom. ^
Predlog je utemeljeval dr. Zajc.
V imenu nemške stranke je zjavil obč. svetnik Painmer, da zadeva ne spada pred občinski svet in da se nemška stranka vzdrži glasovanja.
Nujnost se sprejme z vsemi brez nemških glasov.
Podžupan dr. Triller obžaluje, da nista stopila predlagatelja v dogovor z drugimi strankami zaradi protesta, kakor bi bilo parlamentarno. Kljub temu se pridružuje izjavi.
I udi v Ljubljani se je sklical shod proti nasilju, a ga je vlada prepovedala. Stavlja dodatni Predlog, ki obsoja neodločnost nekaterih jugoslovanskih poslancev v parlamentu, ko je obravnaval o nasilju, obsoja pa tudi pisavo dela slovenskega časopisja o hrvaških dogodkih.
Obč. svetnik Kristan: Ker gre za to, da se ■doseže mogočnost izjave, se ne morem strinjati z dr. Trillerjem. Način, kakor se je vložil predlog, res ni bil lep. V takem slučaju ne kaže delati navadne kupčevalske politike, am-Pak gledati bi se moralo na mogočnost izjave. Zakonolomstvo se mora obsojati v vsakem slučaju. Vsaka krivica se mora obsoditi. Naš Protest še ojači bližnje sosedstvo s Hrvati. Kar se je na Hrvaškem zgodilo, bi se utegnilo 2goditi tudi pri nas. Tudi pri nas se je v ma-lem uvajal absolutizem povsem hladnokrvno, ^ tembolj neobhodno potrebno, da protestirajo proti takemu absolutizmu in pokažemo, da se hočemo v takem slučaju postaviti v bran. Prve stopnje sedanjih škandaloznih razmer so Se že preje opažale. Takemu nasilju se da priti v okom samo z močno dmokracijo. Da se doseže složna izjava, bom glasoval za nujni Medlog in bom zatrl razne pomisleke.
Obč. svetnik Štefe polemizira z dr. Trilarjem, zaradi njegovega dodatnega predloga.
Obč. svetnik dr. Triller pravi, da ni imel namena uganjati strankarstvo. Postopati pa je fiioral tako zaradi nelojalnosti, s katero je bil Predlog vložen.
Nujni predlog dr. Zajca in Štefeta se sprejele z vsemi brez nemških glasov, dodatni pred-log dr. Trillerja pa z liberalnimi glasovi.
Za mestne delavce.
Obč. svetnik Kristan'- Na zadnji gremi-Jalni seji je poročal gospod župan o deputaciji mestnih delavcev, ki je bila pri njem s svojimi željami. Gospod župan je podal tudi neko številko za stroške, ki je potem krožila tudi po časopisju. Tista številka pa je neverjetna. Zategadelj prosim, da bi dal župan proučiti, koliko je mestnih delavcev, kako je njih delovni čas in koliko bi veljalo, če bi se jim izpolnile njih želje po izboljšanju gmotnega položaja, ^erujem, da ima mestna občina finančne težave, ali za tako nujne socialne zadeve se mora najti rešitev.
Vprašanja so stavili še občinski svetniki Novak, Štefe, Ložar in Rojina.
Župan je zaključil sejo po 9. in naznanil,
bo tajna seja danes teden. Prihodnja javna seja pa bo 19. t. m. z edinim dnevnim redom 0 kanalizaciji Gruberjevega prekopa.
Štajersko.
— Požar V nedeljo 'dne 5. majnika popoldne je nastal iz neznanega vzroka v 1 rbo-^eljski bolnišnici ogenj. Pogorela je lesena ^ninata, v kateri je bil vzidan kotel j za vodo. °2enj so kmalu omejili.	.
4	— Strela je udarila. V Strmi pri Laškem
Jr2u je udarila v nedeljo popoldne strela v Me-*etovo hišo, ki je popolnoma pogorela.
— Ponesrečen strojnik. Iz Ljubna poročajo: ) Plavžu je ponesrečil 291etni, oženjeni strojnik “‘hard Lobeinvcin. Padel je iz neke plošče 5 ^etrov globoko. Dobil je težko poškodbo na glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico.
— Kolesar povozil otroka. V nedeljo je po-J;ozil vPtuju Jernej Spenšek filetno deklico.
tej priliki je dognala mestna policija, da je ^Penšek ukradel kolo v Brežcah pri Ptuju. ^Penška so izročili okrajnem usodišču.
— Posledica neprevidnosti. Iz Gornjega Slada poročajo:	Posestnikov sin Florijan it°jkl je pred kratkim imel v roki revolver, ‘vavnal je tako neprevidno, da se je revolver prožil. Krogla mu je šla v trebuh. Po strašnih ^ukah je umrl.
> . — Poskušen samomor. Iz Ljubna poro-ajo; v pondeljek opoldne je skočila —letna uharica L Riegler v Muro. Dva mesarska Pločnika sta skočila za njo. Po dolgem trudu ?e jima je posrečilo, da sta potegnila kuharico ' vode, čeprav se je močno branila. Vzrok .°skušenega samomora je prepir in odpoved s‘uzbe.
kami je na dnevnem redu tudi volitev delegata na strankin zbor v Ljubljani. Priporoča se obilna udeležba. — Politični odbor.
Trst.
— Ljudski oder v Trstu vabi vse zavedno ženstvo na važen ženski shod, ki bo v nedeljo 12. t. m. ob pol 4. pop. v Delavskem domu, ul. Madonnina 15, pritličje. Sodruge prosimo, da privedejo seboj svoje žene, sestre in tovarišice. Treba je, da se tudi naše žene poprimejo resnega dla v povzdigo in napredek ženstva. Treba je, da povedo tudi slovenske žene tržaške svojo besedo glede na zahteve zavednega ženstva. V nedeljo torej in v Delavski dom.
— Ples »Lege nazionale« v sv. Križu. Pod tem naslovom priobčujejo naši narodnjaki dopise v »Edinosti« in »Novem času« in delajo na tak način za imenovani ples lepo brezplačno reklamo. Tak dopis je objavil v »Edinosti« pretečenega tedna g. Štolfa in je v dopisu obrekoval po stari narodnjaški navadi kriške socialne demokrate, pa pripovedoval, da sem tudi jaz v odboru za imenovani plese »Lege«. Kar se tiče kriških sodrugov. bi pripomnil samo. da ne potrebujejo narodnega poduka o socializmu in narodnemu vprašanju. Glede na očitanje o mojem sodelovanju za imenovanj ples povem samo. da je puhlo in brezpametno, kakor je puhel ves dopis g. Štolfe. Delavci so danes precej odvisni od delodajalcev. K tem nesrečnikom pripadam tudi jaz. V »Legini« šoli v Križu sem podučeval začasno risanje. Sedaj izdelujem za »Lego slike, kakor si jih Lega želi. 'lo je moj zaslužek, ki si ga ne bom dal jemati od nobenega in v tem obstoji tudi moje sodelovanje pri plesu. Na tej »Legini« veselici bodo kupčevali z vinom kriški narodni pevci. Ako ni greh za narodnjaka, da se ne sramuje dobička iz »Leginih« rok, čemu bi se moral ravno jaz odreči zaslužku iz ravno istega vira. Dodal bi še. da se zgodi tudi meni enako kakor drugim slovenskim slikarjem. Ako bi moral živeti od dela, ki mi ga dajo Slovenci, bi moral že davno gladu poginiti. S tem, dase s ponosom prištevam med socialne demokrate, da sem član socialno demokratične stranke in da sprejemam delo od Neslovencev, menim, da nisem postal ne Turk in tudi ne zatajil svoje narodnosti. Mari ne sprejemajo tudi tržaški narodni odvetniki in narodni voditelji dela od Neslovencev? Kdo jim zaraditega kedaj kaj očita? Ko me je povabilo svoj čas društvo »Skala«, naj sodelujem pri narodni veselici, sem ponudbo radovoljno sprejel in nastopil kot igralec pri predstavi. Mislil sem si. da storim tako koristno delo v prid izobrazbi, za katero delam v družbi s vojimi somišljeniki vedno in po svojih močeh. V zahvalo so mi bili napadi od strani narodnjakarskih hujskačev, ki se smejo ponašati poleg svoje strankarske zagrizenosti tudi s precejšnjo dozo duševne revščine. ki ni nikakor na čast maloštevilne kolonije kriških narodnjakov. Bolj hvaležno delo bi bilo. ako bi si prevzeli razni narodni listi nalogo. da te ljudi kulturno povzdignejo, kakor pa da napadajo osebe, ki imajo samo ta greh, da se zavedajo svoje razredne naloge. Končno bi še priporočal, naj primejo za ušesa raje one zagrizene narodnjake, ki se ne sramujejo^ pošiljati svojih otrok v italijansko »Legino« šolo, čeravno imamo v Križu dobro slovenko šolo. Sv. Križ pri Trstu. Albert Sirk.
— Sv. Križ pri Trstu. Neki tukajšnji krčmar in trgovec je dan pred prvim majnikom telefoniral v Hans Wiidijevo kamnoseško delavnico v Nabrežini proseč uradnika, naj se za božjo voljo ne izplača delavcem za prvi maj predujem na račun zasluženega denarja, češ da so delavci itak preveč »zapufani«. Naš gospod narodni trgovec in krčmar si je mislil, da delodajalci kar obsipavajo delavce s cekini. Poštenjakovič bi bil pa rad ostal nepoznan in ni hotel povedati uradniku svojega imena. Toda izvedeli smo. da se gospod, ki je izvršil to brezobraznost piše V. Bezin. vzor tržaške na-rodnjakarije. Temu gospodu priporočamo, naj se pobriga raje za svoj »puf«, ki je gotovo večji od »pufa« vseh kriških delavcev.
— Slovenščina najrodoljubnejšega lista. V »Edinosti« z dne 7. maja 1912 čitamo: Svet. Arcli je predlagal, da se prošnja izroči mestnemu odboru v poročilo. Govornik se huduje na vlado, ker še ni potrdila proračuna. Sv. Cer-niutz se je pridružil hudstvu svet. Arclia
— Blagoslov draginje. Pred deželnim sodiščem v Trstu se je začel pioces proti babici
Koroško.
n — Otrok ponesrečil. V bližini Beljaka je posrečil 31etcn otrok, ki je stal ob prihodu vla-r1 Pred železniško zatvornico, ki se zapira av-ip^atično. V hipu, ko se je zatvornica dvignila, j: vtaknil otrok glavo med omrežje pregraje in } vzdignil obenem s pregrajo. Z velikim tru-m so rešili otroka iz omrežja. Na glavi ima ‘Hat:
Državni zbor.
Dunaj, 9. maja.
Vlada predlaga državnemu zboru načrt, po katerem bi se imele kompetence nekaterih ministrstev izpremeniti. Vzrok je ta, da se je svoj čas ustanovilo ministrstvo za javna dela kar tako, kakor si je želel Gessinan, ki je hotel imeti vsakovrstne predmete pod svojo komando, le da bi nenaravno povečal svoj vpliv. Tekom časa se je pokazalo, da je celo ministrstvo nerabna krparija, kar so trdili socialni demo-kratje že takrat, ko se je ustanovilo. Zdaj bi radi popravljali, a kar predlaga vlada, je zopet le slaba krparija. Vsled tega se je razvila o tem predmetu obširnejša debata, tako da se danes ni moglo zaključiti prvo čitanje. Sodrug Wi-narsky j pri tej priliki pojasnil stališče socialnih demokratov v važnih vprašanjih, ki so v zvezi s tem predmetom.
Nadaljevala se je tudi razprava o nujnih predlogih o reformi hišno najemninskega davka in nemški nacionalci so jamrali, ker jih je pustil Stiirgkh pri tej stvari na cedilu. Kakor smo svojčas poročali, je ministrski predsednik izjavil, da se vlada čisto nič ne ogreva za odpravo ali za znižanje hišnonajemninskega davka, češ da bi bil to profit le za hišne posestnike, ne pa za najemnike. Da je taka izjava grofa Stiirgkha neprijetna njegovim nemškim na-cionalcern, je razumljivo; zato pa vendar ne bodo potegnili svojega srca iz hlač, temveč bo-d oše nadalje tarnali in ihteli kakor okregani šolski pobje.
Včerajšnji hrupni dogodki so dali povoda pogajanju, ki je imelo namen, da bi se vse afere vsled onih škandalov sumarično spravilo s s sveta. Kakor kaže, je pa za to malo upanja. Nemški nacionalci so prišli zopet v zadrego, pa so si hoteli pomagati z navadnim kršenjem opravilnika. Proti temu so pa socialisti odločno protestirali in končno je predsednik priznal, da je »položaj nejasen«. Storjena napaka pa !e še ni popravljena.
Seja se je pričela ob 11. dopoldne.
Na dnevnem redu je vladna predloga, s katero se ima izpremeniti
delokrog nekaterih ministrstev.
Ministrski predsednik grof Stiirgkh razlaga načela vladne predloge. Novi predpisi za ministrstvo za javna dela majo namen osredotočiti tehnične zadeve kolikor mogoče na tem mestu, na drugi strani pa se ima to ministrstvo rešiti onih reči, ki so bolj primerna za druga mesta. Tako se imajo ministrstvu za javna dela dodeliti vodocestne stavbe. Trgovinskemu ministrstvu se imajo dodeliti skoraj vse obrtne zadeve, učnemu ministrstvu pa varstvo domačih spomenikov.
Soc. dem .Winarsky:
Ko s eje ustanovilo ministrstvo za javna dela, so se napravile največje napake. Socialisti so že takrat opozarjali, da ne pojde, da bi se najrazličnejše zadeve spravljale pod eno streho. Danes se hočejo napake deloma popraviti, ali obenem se hočejo storiti
nove napake.
Obrtni pouk pripada učnemu ministrstvu, ne pa trgovinskemu, kakor predlaga vlada. Ce že hočete reformirati, tedaj rešite naučne zadeve verskega balasta. Pospeševanje obrtnega pouka je obenem pospeševanje obrti. Kar se danes imenuje pospeševanje obrti, ni po-gostoma nič druzga, kakor
protežiranje posameznih podjetnikov;
če se združi to »pospeševanje« in pa obrtni pouk pod eno kapo, se je bati, da se bo pospeševala sedanja obrt na račun in škodo bodočnosti. — Socialisti so že pogostoma zahtevali, da se odpravi škodljivi
večerni in nedeljski pouk vajencev,
ki jemlje tem mladostnim delavcem edine ure počitka. Vse zaman! Miinistrstvo za javna dela sistematično
preganja proste mladinske organizacije
Pod naslovom »Dobrodelnost«(!) so ustanovili celo vrsto klerikalnih in nacionalnih mladinskih organizacj, in ministrstvo jih subvencionira. (Kakor pri nas deželni odbor!)
Grajalni odseki.
Na kraju seje predlaga baron Fuchs (kršč. soc.), da se grajalnim odsekom podaljša rok. Obenem prosi predsednika, da pojasni, če se
čas. na podlagi disciplinarne preiskave, odstavljen. Disciplinarno obsodbo je potrdil tudi najvišji sodni dvor. Vzlic temu ga je imenoval prejšnji ban Tomašič zopet za advokata in Čuvaj ga postavlja sedaj celo za javnega kraljevega notarja.
Reka. 8. maja. Pred nekaj dnevi so »Nar-Novine« priobčile zaupnico Čuvaju, ki mu jo je baje poslal občinski zastop v Novem. Uradni list je dodal tej zaupnici poziv, naj slede še druge občine temu zgledu, češ da je bil Novi od nekdaj opozicionalen, pa je prišel sedaj do prepričanja, da je opozicija ljudstvu škodljiva. Bivši poslanec Mažuranič je poslal na to nekemu politiku v Zagreb naslednjo brzojavko: »Objavljena zaupnica v »Narodnih Novinah«, je bila odposlana brez vednosti občinskega zastopa in je zbudila v Novem splošno presenečenje in ogorčenje.« Tako sleparijo Čuvajevi zalumpani mameluki. Ni čudo! Tukaj velja: Kakršen gospodar, takšen hlapec.
Izguba pasivne volilne pravice dr. Iviča. Budimpešta. 8. maja. Delegata dr. Ivica, ki je pristaš vladne stranke, je imenovala hrvaška deželna vlada za koncipista višjega razreda. Po obstoječem volilnem redu na Hrvaškem izgubi s tem dr. Ivic pasivno volilno pravico. V vladnih krogih so mnenja, da je izgubil dr. Ivič le pasivno volilno pravico za hrvaški sabor, ne pa za državni zbor. Dr. Ivič se je hotel svoj čas habilitirati na zagrebški univerzi. a profesorski zbor filozofične fakultete je zavrnil njegovo habilitacijsko delo.
OGRSKE HOMATIJE.
Iz zbornice.
Budimpešta, 9, maja. Na včerajšnji seji je zbornica nadaljevala debato o nastopnem govoru ministrskega predsednika Lukacsa. Lu-kacs je v odgovoru na izvajanja govornikov prišel tudi na debato o absolutizmu na Hrvaškem v avstrijskem parlamentu. Med drugim je dejal, da mora odločno protestirati proti izjavi ministrskega predsednika grofa Sttirg-kha o hrvaških zadevah. Po Lukacsevem govoru se je zbornica odgodila z ozirom na politični položaj in se je predsedniku naročilo, naj skliče svoječasno sejo. ki določi dnevni red. Posvetovanje.
Dunaj. 9. maja. Včeraj je došel sem ogrski dežehiobrambni minister Hazaj in je imel razgovor s Stiirgkhom in deželnobrambnim ministrom Georgijem. Predmet razgovoru je bila brambna reforma.
KONFERENCA PRI JUSTHU. Budimpešta, 8. maja. V stanovanju strankinega predsednika Justha je bila zaupna kon-fernca, katere se je udeležilo 25 poslancev. Med poslanci in Justhom se poraja soglasje. Konferenca je sklenila, da se naj prično z vlado nova pogajanja.
VOLILNA REFORMA NA OGRSKEM. _ Budimpešta, 8. maja. Po novem volilnem načrtu ministrskega predesdnika Lukacsa se poviša število volilcev na dva in eno četrtino miljona. Volilna pravica bo splošna in enaka, v mestih in industrijskih krajih tudi tajna. Vo-ilna reforma se bo obravnavala paralelno z brambno predlogo. Tri seje na teden so odločene za brambno predlogo, tri za volilno reformo. Oba načrta se predložita sočasno ma-gnatski zbornici in v sankcijo.
BOLEZEN ČRNOGORSKEGA KRALJA. Cetinje, 8. maja. Črnogorski kralj je težko obolel na trganju po udih. Zdravniki smatrajo njegovo stanje za prav resno.
NAPAD NA INŽENIRJE.
Cetinje, 8. maja. Francoske in turške iriže-ženirje, ki trasirajo progo Donava-Adrija, so napadli Albanci. Inženirji so moral bežati. Mnogoštevilne albanske čete se potikajo ob progi, zato ne morejo zopet pričeti z delom.
SPOPAD NA MEJI.
Bukarešta, 8. maja. Pri Tulceji so se spopadli rumunski mejni stražniki in ruski orožniki. Na obeh straneh so streljali. Dva rumunska vojaka sta bila ustreljena.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Poslovnik in frakcije.
Berlin, 9. maja. Na včerajšnji seji se je sprejela sprememba poslovnika, kakor ga je predlagala komisija; izpreminjevalni predlogi so bili odklonjeni. Prav tako se je sprejel predlog komisije, da mora obstajati vsaka frakcija
Ani Bajčevi in devetini drugim ženam, med j jma v0]jtj en grajalni odsek, ali njih dvanajst. | v parlamentu najmanj iz petnajst članov, ki so katerimi je več poročenih, zaradi zločinov splavljanja. Obtoženke zagovarja sedem odvetnikov. Več zdravnikov je pozvanih, da po vedo svoje izvedeniško mnenje. Obtoženke priznavajo krivdo, pravijo pa, da so splavile plod, ker se vsled gmotnih skrbi niso upale preživeti mnogoštevilne rodbine. Tiste obtoženke, ki niso poročene, navajajo za vzrok splavljenja strah pred sramoto oziroma rodbino. Med zaslišavanjem so se dogodili mučni prizori, ker je več obtoženk napadel krčevit plač.
ne poškodbe.
Goriško.
l — Delavsko Izobraževalno društvo v Sol-
^»redi v soboto U. maja 1912. ob osmih ^ečer v dvorani gosp. Alojzija Mozetiča jav-Qu Predavanje. Predava sodrug dr. Dermota ^ narodnostnem vprašanju v avstrijski socialni Žit« okraciji. Vstopnina 10 vin. Delavci, udele-te se predavanja v častnem številu! pQ. Podgora. V nedeljo 12. maja ob 1. po-Po irxe bo važetl sestanek sodrugov, ki so člani “uCne organizacije. Med drugimi važnimi toč-
Vestnik organizacij.
Centrala »Vzajemnosti" v Ljubljani ima danes v četrtek točno ob 8. zvečer jako važno izredno sejo, katere naj se zanesljivo udeleže vsi odborniki. Kdor bi bil zadižan, naj to takoj javi po dopisnici na naslov: Zveza „Vzajemnosti’ v Ljubljani
Vaja pevskega zbora ..Vzajemnosti" je danes, četrtek, točno ob 8. zvečer in ne v petek, kakor je bilo pomotoma naznanjeno.
Kovinarji imajo v nedeljo 12. t m. ob pol 10. dopoldne mesečni shod v salonu pri Levu , Marije Terezije cesta Dolžnost vsacega kovinarja je, da pride na shod, na katerem se pomenimo o naraščajoči krizi v kovinski industriji na Kranjskem.	,	Odbor.
Pevska podružnica ..Vzajemnosti41 priredi drugo ne-deljo dne 19 t m. popoldanski izlet k ..Dolničarju* v Šmartnem ob Savi. - Natančneje o izletu objavimo prihod-
n** ltobčnl zbor ženske organizacije „Vzajemnosti“ bo v četrtek 23. maja ob 8. zvečer pri Petriču. Dnevni red na-
znanimo pravočasno.
Podružnicam in zaupnikom »Vzajemnosti" na Kranjskem naznanjamo, da dobe članske knjižice za nove člane, znamke in druge stvari, čim se vrne blagajnik centrale so-drug Lehpamer z Dunaja, kjer se mudi na kongresu avstrijskih bolniških blagajn. Prosimo torej potrpljenja.
Dr. Diamant (soc.) vpraša predsednika, če bo dal voliti še 11 odsekov, kakor se razume po opravilniku.
Dr.Gross (vodja nem .nac. stranke) hoče, da ostane en sam odsek.
Predsednik Sylvester meni, da so tisti oddelki, ki so volili samo po enega člana, ne pa celega odseka, dali temu članu mandat za vse slučaje.
D. Renner in Seitz protestirata proti falsi-ficiranju opravilnika. Ker hoče dati Sylvester Grossov predlog na glasovanje, zapuste socialisti zbornico.
Predsednik prekine sejo. Čez četrt ure prosi predsednik tretji oddelek, ki je volil dvanajst članov v grajalni odsek, da naj voli samo enega.
Prihodnja seja v petek.
Po seji je tretji oddelek volil dr. Lieber-manna (soc. dem.) v grajalni odsek.
ZADNJE VESTI.
PORAZ KRŠC .SOCIALCEV.
Inomost, 8. maja. Pri volitvah v zvezo rajf-ajzenskih posojilnic so bili kršč. socialisti poraženi. Za načelnika zveze je bil izvoljen bivši konservativni poslanec dr. Iollinger.
ABSOLUTIZEM NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 8. maja. V današnjem uradnem listu je objavljena naredba v delitve javnega notarjata v Karlovcu. Odvetnik dr. Kramer je imenovan za notarja. Dr. Kramer je bil svoj
lahko tudi hospitanti.
PRUSKA ZBORNICA.
Nova šovinistična postava.
Berlin. 9. maja. Na dnevnem redu včerajšnje seje pruske zbornice je bilo prvo branje zakonskega načrta o ojačenju nemštva v nekaterih delih dežele. Poljedelski minister pl. Schoriemer je izvajal, da je postava »potrebna« proti Poljakom in Dancem, ki se baje vedno bolj širijo na škodo nemške posesti. Poljakom je zlasti štel v greh. da so na Vestfalskem glasovali za socialne demokrate pri zadnjih volitvah.
BERLINSKI NADŽUPAN.
Berlin, 9. maja Berlinski podžupan Kirsch-ner je ponovil svojo prošnjo za odpust. Danes je nova volitev; izvolitev Wermutha za nad-župana smatrajo za gotovo.
NEMIRI PRI VOLITVAH.
Pariz, 8. maja. Kakor poročajo listi s Korzike, so bili tam veliki nemri ob volitvah. V Aja-cciu je bilo ustreljenih 12 moških. Iz drugih krajev poročajo, da so bile usmrtene 4 osebe, med temi ena ženska.
PARIŠKI APAŠI.
Porotni škandal.
Pariz, 9. maja. Pariški porotniki so oprostili tri mlade apaše, ki so v predmestju Sceaux udrli v vilo bogate zasebnice in jo skušali zadaviti, da bi jo oropali. BLe Gaulois* se norčuje iz porotnikov, da so zato izrekli oprostilno sodbo, ker so se bali apaškega maščevanja.
I
I
,SLAVIJA
V7 A TFMNTO 7 A V A ROV AT MA RAMTfA V PI3AGT ki ie naJvečji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje V	i-jlvlial	V/	£j2\	V	AllU V	xl	.D/ilNAsurs.	V	A	priporoča	ter	vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne
pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA ,SLAV!JA‘ ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Življenske police banke .Slavije* so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 54 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom življen-skega oddelka K 2,495-719. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109.353-861. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP „SLAVIJE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.
TURČIJA.
Bombni atentat na most.
Solun. 9. maja. Blizu postaje Gevgelija orientalske železnice so vrgli bolgarski četaši bombe, ki so eksplodirale in poškodovale most.
IT ALIJ ANSKO-TURŠKA VOJNA.
Dardanele.
Carigrad, 8, maja. Slabo vreme zelo otežuje dela za odstranitev min v Dardanelah. Ožina r.ajbrže še en teden ne bo prosta.
Turško poročilo z Roda.
Carigrad, 9. maja. Listi poročajo, da bo Su bi bej združil razkropljene turške čete na Rodu, Posamični turški oddelki vodijo gerilno vojno. Živil in municije imajo baje za eno leto.
Turški vjetniki,
Rim, 9. maja. Iz Roda poročajo 7. t. m.: Torpedni razdiralec „Ostrov“ je vjel v pristanišču Lindosa valija z Roda in dva njegova tajnika. Štirje turški častniki in 28 rednih vojakov se je udalo našim prednjim stražam. V mestu je mirno.
Italijansko brodovje.
Carigrad, 9. maja. Kioski kajmakam poroča : Italijanska prevozna ladja je plula predvčerajšnjem v smeri proti Rodu. V obližju križarijo torpe-dovke; drugače se ne opaža nikako gibanje italijanskega brodovja.
Napad na Italijane.
Rim, 9. maja. »Agenzia Stefani" poroča iz D e r n e : Oddelek alpinov je odšel na poizvedovanje desno od G i a r a b e. Oddelek so napadli Beduini iz skrivališča. V boju je bil ubit turški častnik in Beduin.
Izgon Italijanov.
Carigrad, 9. maja. Listi poročajo, da se bo današnji ministrski svet posvetoval o izgonu Italijanov iz Carigrada in pokrajin.
Osumljen vohunstva.
Atene, 9. maja. Poročila iz Smirne potrjujejo, da so prijeli kapitana Makrija s parnika „Texas“, ker ga sumijo vohunstva v prilog Italijanom. Ameriški in grški konzul sta se pri valiju
pritožila zaradi aretacije, toda brez uspeha. Iz Carigrada je dospel v Srni no ameriški vojaški ataše s tolmačem, da izvede preiskavo v zadevi.
MAROKO.
Ojačenja.
Pariz, 9. maja. V Maroko so odšla močna ojačenja. tako da bo od 10. t. m. 43.000 vseh francoskih vojakov v Maroku.
REVOLUCIJA V MEHIKI.
Poraz upornikov.
Novi Jork. 9. maja. Iz Torreona poročajo, da je general Aubert pri Canon de Carmenu porazil upornike. Padlo in ranjenih je baje okolo 100 upornikov.
POVODENJ OB MISISIPIJU.
17 oseb je utonilo.
Baton Rouge, 9. maja. V Misisipiju je utonilo 17 oseb.
Obupen položaj.
Novi Jork, 9. maja. Ob Misisipiju je položaj obupen. Dežuje neprestano. Vsled pomanjkanja čolnov je utonilo mnogo ljudi. Več ljudi je umrlo lakote.
Odgovorni urednik Fran B s r 11.
[sdafa ir,	»abžfca	Sana
Tiska Učiteljska tiskarn« v Ljubljani.
„N ARO DNA KAVARNA".
Danes in vsak dan
dunajski damski orkester.
Začetek ob pol 9, zvečer. Vstop prost.
FRAN KRAPEŠ, kavarnar.
Dva valenca
se sprejmeta v kovačnico za izdelovanje vozov pri Matiji Terlep, Sp. Šiška, Sv. Jerneja cesta 38.
&
*o7
C/J
O)
>
o
M
J*
C$
H
cd
o
C/0
CtS
C2
c3
03
Cu
QJ
Senčnat Trrt ixx -prelila: salon.
M
Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzela 6. maja staroznano
Perlesovo restavracijo*
Kuhinja izborna. Vina pristna. Vedno sveže pivo. Kava, čaj in razne žgane pijače.
Sprejemajo »e abonentje n« liraiio.
CioNlilnu je odprla vsak dan ©1» 5. url zjutraj.
Za obilen obisk se vljudno priporoča
Iranka Matjan, restavraterka.
-H
O
o<
3
p
-ta
o
C/3
r-K
-t
NK
cr
Zaprto kegljišče in velik prostor za balincanje.
■
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, postaja Dolenjske železnice Straža-Toplice.
Akroterme (toplice z tnehko vodo) 38° C, kopališče z zdravilno pitno vodo, Izredno učinkuje proti trganju, protinu, ishiji, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Veliki kopalni bazini, posamezne in močvirske kopeli. Udobno urejene tujske, igralske sobe in sobe za družbe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in cena prehrana. Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte pošilja brezplačno in daje pojasnila Kopališka uprava.
h:
St. 13192.
Razglas.
Po naročilu c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 18. aprila t. L, št. 8372 se opozarja prebivalstvo mesta Ljubljane, da je letos takozvano hroščevo leto.
Podzemeljski ogrci rjavega hrošča so napravili zadnja leta po nasadih, njivah travnikih, vrtovih, gozdih in vinogradih veliko škodo, ker so izpodjedali korenine; zdaj pa objedajo hrošči mladozeleneča drevesa, rastline, trte, zlasti pa sadno drevje ter pokončavajo vse bodoče pridelke.
Zato je v živo korist ljudstva, da pokončuje rjavega hrošča z vso silo in na vse načine. Najlažje se pokončujejo hrošči v zgodnih jutranjih in dopoldanskih urah, dokler še ni gorkega solnca in dokler sede hrošči leni po vejah in rastlinah.
Ob tem času je najuspešneje otresati jih v rjuhe ter jih zmetati v vreče, ki naj se na to pomešani z neugašenim apnom namočijo ali skuhajo in posuše na solneu. Na ta način pokončani hrošči so tečna piča perutnini.	JUHI
Opozarja se prav posebno, da je treba hrošče pokončavati najbolj prve pomladne tedne, ko začno letati in pa ko nehajo frčati, ker je tedaj med njimi največ babic.
Deželni odbor plača stroške za neugašeno apno in njegovo vožnjo ter daje prispevke za rjuhe in vreče, ki so za nabiranje rjavih hroščev potrebni.
Račune je predložiti mestnemu magistratu do konca junija t. 1. da jih odpošlje deželnemu odboru.
Ljubljansko prebivalstvo se poživlja v lastnem interesu, da pomaga pokončavati škodljivega hrošča in da k temu poslu navaja in vzpodbuja tudi mladino.
Mestni	ljuiToljs
dne 25. aprila 1912.
Zupan:
dr. Ivan Tavčar, 1. r.
:nc
Sladni čaj
Kri!
Moč!
tovarniška znamka
Sladin
dosežejo, dobe tisti, ki uamesto kave, čaja, kakava, sladne kave, puro, somatoze, sanatogen, redilnih soli, mesnih izvlečkov, zabele za juho, moke za otroke i. t. d. — pijo „SLADIN“, to je dr. pl. Trnkoczyja sladni čaj Prihrani se pri mleku in sladkorju. Prekosi vse redilne pomočke. Prihrani 50 odstotkov pri denarju 7VLv gospodinjstvu. To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma.
Zavitki po četrt kilograma stanejo 50 vinarjev, zahteva naj se tudi pri KA°I	Tnk-><^v*»’'ro!.r€]i f trgovcu. Sladni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno
OT/ Jo jT* liti CfcIIM.c8.• sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trn-Sikkoczy; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., Josefstad-JNdJDOlJSl Zctjlllt* terstrasse 25; III., Radeckyplatz 4; V., Schonbrurmer-—~—, strasse 109; v Gradcu: Sackstrasse 3. — --------------------------------------—---------- ■
i
:se®:
RAZGLAS.
Članski prispevki in dajatve na podlagi dnevnih mezd, določenih z razpisom mestnega magistrata ljubljanskega z dne 30. januarja 1912. 1. št. 42160.
II.
III.
IV.
V.
VI. VJI.
Vin.
IX.
x.
XI.
aIIi
xiii.
XIV.
XV.
XVI.
XVII.
A. Za delojemalce:
Za vajence, praktikante in volonterje
do 2 do 2 do 3 do 3 do 3
v .
K 60 K 90 K 20 K 50
K 80
Določena
dnevna
mezda
"K 'l v
Tedenski prispevek || Mesečni prispevek
delojemalca
K ! v
1
1
2
2
2
3
3 o
4
80
20
50
80
10
40
70
K . . v . . K 80 v K 20 v K 60 v
— j 80
1	130 1 60
2	ri
2 40 2 80
3
3
i20
60
26
30
34
37
41
44
48
10’
tej
19
24
29
34
38
43
cx
o
Q-
<D
o
CD
O
N O
i S
ed
>C/3
ca
O g
Cu
<D
o
a) za moške v
-a
N
H
c
Za delojemalce, kojih dnevna mezda ne presega 2 K Za delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	do	2 K 30
Za delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	30	v
Za delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	60
Za delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	90
Za delojemalce	£	dnevno	mezdo	nad	3	K	20
Up!	z	dnevno	mezdo	nad	3	K	50
Z delojemalce	z	dnev-	■««*>	**	»	K	80
B Za delojemalke f
Za vajenke, praktikantke lit volontcrk« i..............
Za delojemalke z dnevno mezdo dd 1 K 60 v ...
Ja detojčtnaike	z	dnevno	mezdo	nad	1	K	60 v	do 2
Za delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	do 2	K 40
Za de'o|em&lke	2	dnevno	mezdo	nad	2	K	40 v	do 2
Za delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	80 v	do 3
Za delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	3	K	20 v	do 3
Za delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	3	K	60 v	. .
Ti nastavki so stopili z dnem 1. marca 191
Pri preračunanji blagajničnih prispevkov se .	#
Načelstvo okrajne bolniške blagajne v Ljubljani
delodajalca
k i v
delojemalca
K
delodajalca
K Tv
O)
E
OJ
7:
-C
6
11
13
151
!
17
19| i 21 i
! 221 I 24'
S 52 j 94 i 14 ! 30 46 :61 77 92 08
26 47 57 65 73 82 j 89; 96: 04 1
e
cj
C!
cj
t—
J*
O
(M
Bolnisčina i p0grebščina (dnevna) 1	°
10 j 12 151 17 19 22
; 42' ; 68 i 83 |04 125 146 166 87
21 34 42 52 I 63 173 ; 83 | 94
c
>
CD
r—«
•3
V 5
'♦“* cn bD O
£ O T2 gO O
c* %
CD
r.:
T3
n
rX
</)
a>
M
b) za ženske v
/S
	K	' v f	K i	V
I. mezdni vrsti		 1	60 i	20		j
II. „	1	00 O	36 i		
HI. n	1	32 j	44		
IV. ,	1	50	50	—
V. „ „	1	68	56	
VI. „	1	86	62	
VII. „	2	04 1	68	
VIII. „	2	22 1	74	—*
IX „	2	40 i 1	80	
X.		48	16	*
XI.			78	26	
XII.			96	32	—-
XIII.	1	20	40		
XIV.	1	44	48	•	
XV.	1	68	56			
XVI. „	1	92	64	
XVII.	2	16	72	
12. 1. v veljavo in ostanejo veljavni, dokler jih ne spremeni obrtna oblast.	nrpxnn
nedelje ne vpoštevajo in se za celi mesec trajajoče delavsko razmerje šteje povprečno
26 mezdnih dni.
LinS lanska kreditna banka v l|®M|ani
l*	Stritarjeva,	aliea	štev.	53,	(lastna	liiša).
I
i
t
Del. glavnica: K 8.000.000.
Rez. fond s K 800
nad 000.
____________________    Stritarjeva,	ulica	štev.	(lasiua
PočLiuža-ice tt Sipljeta CeloTrcv*, TrsSarajev-va,	in
, -I  4 4-Tlr^ mnnmi For iih nhrp«t.mfi Hfl (lllft vlOffG DO Čistili 4 /2/o.