Št. 296 (16.333) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. • x ^ov predhodnik PARTIZANSKI ovembra 1943 v vasi Zakriž - X nc ciklostil. Od 5. do ! 7. septemb-c so je tiskai v tiskarni ‘Dober- aob* v OJvk.. p" • " T,6bušl, od 18. sep- •',bra 194^ u . ~'G)~ v v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pa .ua. Jo 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.____________________________ TRST - UL Montecchi 6 - Tel. Oti 7786300 GOMCA-Drevaed 24 maggiol-Tel. 0481533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ 1500 UR sp«; POSTOMA PLAČANA V GOTOVN CARSO SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA last. Giraldi R. OKRASNE PECI VGRADNE PECI ZA KAMINE NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 tel. 040/200238 TOREK, 15. DECEMBRA 1998 Krim v odnosu volikev s politiko _______________BLIŽNJI VZHOD / ZGODOVINSKI DAN_____ Palestinski narodni svet odpravil vse protiizraelske člene iz ustave Negotovost predstavlja samo Netanjahujeva kočljiva politična pozicija Vojmir Tavčar bi se formalno zdm-v1 v stranko, bi bili naj-očnejša italijanska pol-bcna sila in bi razpola-|ab z absolutno večino. 0 Je glavni podatek dru-6e8a kroga nedeljskih Pravnih volitev, na kate-so volilci izbirali zu-Paae pomembnih mest, jj avih motorjev »seve-avzhodne gospodarske akornotive« kot so Bre-1a, Vicenza in Treviso in Predsednika Pokrajine ki morda nima veh-(l pristojnosti, a je ven-ar pokrajina, kjer imajo j/0) sedež vse najpomem-aejse državne in politi-016 ustanove. Po dosedanjih podatkih 6 v odločilnem balota-Uem krogu oddala svoj jC.as manj kot polovica vo-abiih upravičenčev (ude-®2ba je v vsedžavnem poprečju le za spoznanje Presegla 47 odstotkov), v /j11111 pa je bila udeZeba . ubija. Ce pomislimo, da Ti w.V osemdesetih letih v st v V0^*° veC kot 80 od-otkov upravičenčev in i a i V audemdesetih letih elezba presegala 90 od-^otkov, je na dlani, da Preživlja italijanski politi-tau sistem hudo krizo. Izkušnje evropskih de-°kracij kažejo, da z ve-Piskhn sistemom udele-a upada in da je v dru-Setn krogu običajno manj olilcev kot v prvem, ven-jjr to za stranke ne more tolažba. Nedvomno je ,. ’ da preštevilne volitve 'dijanski državljan je Poklican na voliSCe veC °t enkrat na leto) odvra-a)o občane od volišč, toko res pa je tudi, a so prav v tem primeru se stranke apelirale na , ce, naj glasujejo, a so atotele na gluha usesa. ovsod je udeležba v pri-eriavi s prvim krogom Padla kar za nekaj odsto-s °v- Absentizem ni zato ^Ino odraz ravnodusno- 1 ki izhaja iz prepriCa-!a’ da temeljne vrednote l180 v dvomu, kdorkoli it°i-Zniagal, absentizem "ganskih volilcev je vi-eh veliko veC odraz odpora do politike, Id ne zna ec ustrezno odgovoriti ,.a Ysak°dnevne potrebe Judi in se zdi vse bolj od-aljena od družbe. Skro-”toa udeležba je samo poti,- a to’ ^ar je pred kra-J"lm Pokazal tudi izje-uo skromen prispevek a finansiranje vseh ank in kar kaže vse veje nezanimanje mladih a Politiko. Tudi v zrelih evropskih demokracijah sentizem upravičenčev ai odraz »dobrega zdraha« za politiko, v Italiji Pa je znamenje zakrbljujo- Ce patologije. GAZA - Ameriškemu predsedniku Billu Clintonu je uspelo ohraniti pri Življenju sporazum iz Wye Plantationa, saj je Palestinski narodni svet včeraj slo-vestno ukinil vse protiizraelske Člene iz svoje ustanovne listine. Netanjahu je. torej lahko zadovoljen, a kaj, ko je na odstrelu, saj naj bi mu v ponedelje izglasovali nezaupnico, kar bi ponovno zamrznilo bližnjevzho-dni mirovni proces. In prav to so to noC poskušali preprečiti na tristranskem srečanju Arafat-Clinton-Neta-njahu na mejnem prehodu Erez. Vsekakor pa že sedaj lahjko trdimo, da je bil Clintonov obisk v Gazi zgodovinski. Na 24. strani V NEDELJO NA OPENSKEM STRELIŠČU ---------------------j------------------------------ Počastitev žrtev 2. tržaškega procesa Po spominski svečanosti so v Prosvetnem domu odprli razstavo o taborišču na Rabu TRST - Na openskem strelišču je v nedeljo potekala spominska svečanost ob obletnici ustrelitve Finka Tomažiča in tovarišev. Na svečanosti, ki ji je predsedovala Živka PersiC in na kateri so nastopili openski pevci in trebenski godbeniki, sta letos govorila Stojan Spetič in Giorgio Marži. Po počastitvi spomina petih žrtev drugega tržaškega procesa na strelišču, ki Se vedno Čaka na spodobno spomeniško ureditev, so se udeleženci podali v Prosvetni dom, kjer je Knjižnica Finko Tomažič in tovariši pripravila zanimivo in pretresljivo razstavo o italijanskem taborišču na Rabu. Na 5. strani Glavna Osvobodili značilnost v Trstu absentizem ugrabljenega volilcev malega Roma JLJM - V tekmi za TRST - Pripelja- predsedstvo Pokra- li so ga s Kosova, jine Rimn je zrna- po Italiji je moral gal prestavnik Pola beračiti, vendar se svoboščin Silvano je s prijateljem Moffa, ki je z 51 odločil, da zbezi odstotki premagal in se vrne domov. kakdidatko leve V Trstu pa so ga sredine Pasqualino zasačili in s silo Napolitano. Bolj spet odpeljali proti kot sam izid voli- jugu Italije, vendar tev pa je preseneti- je 11-letni Rom la izredno nizka uspel poklicati bo- udeležba. V vsedr- diši v Trst kot ob- Zavnem poprečju vestiti karabinjerje. je v drugem krogu Predsinocnjim so glasovalo nekaj več ga osvobodili, vce- kot 47 odstotkov raj zjutraj pa so upravičenčev. Ab- prijeli Se njegova sentizem volilcev ugrabitelja, moške- skrbi stranke, ki ga in Zensko, ki iščejo vzroke za ta- naj bi tudi prihaja- ko ravnanje. la s Kosova. Na 2. strani Na 4. strani OPČINE / 10. KONGRES Andrej Berdon je prevzel krmilo Slovenske skupnosti OPČINE - Stranka Slo- riški predstavnik stranke venske skupnosti je na 10. Damjan Terpin. Za predse-deželnem kongresu (foto dnika stranke je bil potrjen KROMA) krepko prenovi- Bernard Špacapan, medla svoje vodstvo. Za nove- tem ko je bila za podpred-ga tajnika je bil izvoljen ti- sednico izbrana Maja La-Zaski občinski svetovalec pomik, ki tudi sodi v mlaj-Andrej Berdon, podtajni- so generacijo članov SSk. sko mesto pa je prevzel go- Na 3. strani Servisna konferenca o k raškem parku TRST - Na včerajšnji servisni konferenci na sedežu deželne uprave je predsednik Kraške gorske skupnosti Lavrenčič predstavil predlog programa za kraški park. Svoja staliSCa so predstavili tudi zastopniki krajevnih uprav, kot tudi agrarnih skupnosti, jusarjev in srenj. Na 3. strani Doberdob: 40-letnica pevskega zbora Jezero GORICA - Moški pevski zbor Jezero v Doberdobu je v soboto zveCer s slavnostnim koncertom pod taktirko dirigenta Marjana Pavlice praznoval 40-letnico delovanja. Na večeru so se spomnili dirigentov in pevcev, ki so štiri desetletja sodelovali v zbom. Pevcem so Čestitali župan, predsednica zadružne banke, predstavniki drugih zborov, ZSKD pa je zbom Jezero podelila spominsko priznanje. Na 22. strani Možnosti dežele v Evropski uniji TRST - Kakšne možnosti nudi FJK razširitev EU in kako jih je mogoCe uresničiti je bila osrednja tema posveta, ki ga je včeraj organiziral sindikat Cisl. Razprava se je predvsem osredotočila na infrastrukture, o tem je govoril tudi minister Treu. Na 25. strani MojtpiC 1*CAJsC/)tx » ženska e moška o otroška e in športna oblačila za letošnjo jesen-zimo NAJVEČJA IZBIRA KRZNA v Furianiji-Julijski krajini TAX FREE 1DUSSI ČEDAD Trg Picco 14 Božično žrebanje % Kupuj v trgovinah na Opčinah ki izobesajo ta znak in vprašaj po srečkah božičnega žrebanja 1998! Žrebanj!' 1 Golf 4 Volksviagen 1.4 Air ■i i - ? Scooler Sonic Špice Apriiia ,, 8 nakupnih bonov . Polton I * * lat . po 1 milijon Ut S* 1 B6NC6 01 (RIDIJO COOPiMIlVO Oil CARSO ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA ^ Ulica Ricreatorio, 2 - Opčine (Tret) - Tel. 040 21491 vttvivo RIM / UPRAVNE VOLITVE Absentisti so zdaleč najmočnejša »stranka« Volila je manj kot polovica upravičencev - Zaskrbljenost strank RIM - Čeprav je v prvem krogu zaostajal za 4 odstotke za predstavnico leve sredine Pasqualino Napolitano, je zastopnik Pola svoboščin Silvano Moffa v drugem nadoknadil zaostanek in prehitel tekmico ter je bil izvoljen za predsednika Pokrajine Rim z 51, 1 odstotka glasov. Izid tekme za predsedstvo Pokrajine Rim je bil najbolj pričakovam med nedeljskimi volilnimi izidi. Desni sredini je uspelo prodreti na pokrajini (v prejšnjem mandatu jo je upravljal predstavnik Oljke) in zasaditi svoj klin v stvarnost, v kateri je doslej prevladovala leva sredina, ki ima predsednika deželne uprave in rimskega župana. Bolj kot sam izid volilne tekme pa je presenetil podatek o udeležbi, saj je v Rimu oddalo svoj glas v balotažnem krogu komaj 43 odstotkov upravičencev, medtem ko je v vsedržavnem poprečju udeležba presegla za spoznanje 47 odstotkov. V ostalih mestih je leva sredina zmagala v Brescii (Mina Martinazzolija bo nasledil Levi demokrat Paolo Corsini), v Pizi (Paolo Fontanelli je gladko premagal tekmeca občanske liste Carla A. Dringo-lija) in v Sondriu ( Alcide Molteni je premagal Fran-cesca Venosto), medtem ko je v Vicenzi zastopnik Pola svoboščin Enrico Hullvveck premagal predstavnika Oljke Giorgia Salo in tako po dolgem času iztrgal levi sredini upravo mesta. V Trevisu pa je bil potrjen za župana predstavnik Severne lige Gian-carlo Gentilini. »Župan-šerif« je gladko premagal predstavnika Oljke Dome- nica Lucianija. Tudi v teh mestih je bila volilna udeležba v drugem krogu znatno nižja kot v prvem, nikjer pa ni bila tako nizka kot v Rimu. Absentizem volilcev (na teh upravnih volitvah je bil še bolj izrazit kot pred nekaj tedni) je izzval veliko zakrbljenost v predstavnikih vseh strank, še najbolj pa v voditeljih leve sredine, ki so bili najbolj prizadeti. Ocene o vzrokih absentizma so različni, toda tako voditelji levice kot sredine so soglašali z nujnostjo uvedebe »dneva volitev« po ameriškem vzorcu, v katerem bi združili razne volitve. Pol svoboščin je v svojih ocenah podčrtal predvsem volilni zmagi v Rimu in v Vicenzi, toda tajnik Levih demokratov VValter Veltroni ga je takoj zavrnil, da »za demokracijo ni lep dan, če se poda na volišča manj kot polovica upravičencev«. Vodja Hrasta je zelo zaskrbljen, ker narašča »odpor ljudi do politike, ki ne zna več ustrezno odgovoriti na potrebe ljudi«, zdravilo proti absentizmu pa je po njegovem mnenu Oljka, ki je kot zavezništvo vendarle predstavljala doslej »dodatno vrednost«. Veltroni je še dodal, da je treba vsekakor korenito zmanjšati število vsakoletnih volilnih preizkušenj. S tem soglašajo tudi ostali voditelji tako v levosredinskem zavezništvu kot v Polu svoboščin, predstvanik Zelenih Al-fonso Pecoraro Scanio pa je napovedal, da bo v kra- tkem predložil ustrezen zakonski predlog. Podobno zahtevo je že pred časom naslovil na parlament rimski župan Fran-cesco Rutelli skupaj s kolegi številnih drugih italijanskih mest. Po oceni politikov pa preštevilne volilne preizkušnje niso edini vzrok absentizma. Nasprotniki večinskega sistema so enega od vzrokov nakazali prav v večinskem sistemu, drugi pa dodali še, da je »krivec« pravzaprav večinski sitem v dveh krogih. nekateri pa navajajo kot vzrok dejstvo, da manjkajo strankarske liste, kar naj bi tudi odvračalo volilce. Kakršen koli je razlog, pa je v nedeljo za vse zabrnel opozorilnio zvonec, ki ga stranke ne smejo prezreh. SINDIKATI / VRSTA STAVK Spet »črn teden« v javnih prevozih Po posredovanju ministra preklicali dve stavki - Predlogi za omejitev števila stavk MADRID / INTERVJU MASSIMA D'ALEME »Papež je upravičeno kritiziral komunizem« Kritika se nanaša na »duhovno praznino« v komunističnih državah - Cossutta se ne strinja MADRID - »Papež je imel prav, ko je kritiziral komunizem zaradi duhovne praznine, ki jo je ustvaril v Ustih državah, kjer so vladah komunisti.« Tako je izjavil ministrski predsednik Massimo D’Alema v daljšem intervjuju, ki ga je včeraj objavil španski dnevnik »El Pais«. »Ni nobena skrivnost, da nisem veren človek,« je še dejal, »vendar zelo občudujem papeža. Mislim, da je ena velikih osebnosti tega konca stoletja. Bil je protagonist padca komunizma, a je takoj tudi kritiziral kapitalizem.« »V sodobnem svetu,« je še dejal, »je pomembno, da katohška cerkev ohrani kritičen pristop do mehanizmov, ki tlačijo ljudstva in obsojajo države v razvoju, ker tako zadržanje predstavlja spodbudo za politiko!« Priznal je, da je po dveh mesecih vladanja nekoliko utrujen, vendar je obenem prepričan, »da levica v Italiji lahko še dolgo zdrži in pripelje do kraja sedanjo zakonodajno dobo.« Izrazil je tudi prepričanje, da bi tudi danes zmagala na volitvah, »ker desnica ni v stanju, da ponudi alternativo.« Glede na Prodijevo vlado je pojasnil, da njegova namerava uresničiti drugo fazo, tisto, ki bo po evru ustvarila delovna mesta: »Razlike so v tem, da novo vlado označuje večina, ki je nekoliko bolj pomaknjena proti sredini, vendar ne proti desni, ker desnico v Italiji zastopa stranka Gianfranca Finija,« in ne bivši demokristjani. Pristavil je, da ne posveča nobene pozornosti nenehnim polemikam v Italiji: »So del italijanske idiosinkrazije, in nič drugega. Resnično pomembni dogodki so tisti,« je nekoliko polemično pristavil, »ki se jih italijanski časopisi zavedejo šele potem, ko so se zgodili. Na žalost imamo v Italiji časopise, ki ne informirajo, iščejo senzacije. To kritiko pa izrekam iz ljubezni do tiska in ne zaradi nasprotovanja.« Na D’Alemov intervju se je že odzval Armando Cossutta, ki se ni strinjal s pozitivno sodbo o papeževi kritiki domnevni »duhovni praznini« v komunističnih državah, po njegovem mnenju bi bilo bolje govoriti o demokratični praznini, o ločitvi med vladajočim razredom in prebivalstvom, o pretirani birokraciji. Glasnik Ccd Marco Follini pa je izrazil zadovoljstvo ob D’Alemovih stališčih, vendar »soglašati s papežem je plemenito, a skoraj samoumevno. Veliko bolj neprijetno bi bilo nekdanjim nasprotnikom priznati, da so imeli prav.« RIM - Včeraj so od 10. do 18. ure stavkah delavci milanskih letališč Linate in Malpensa (na telefoto Ap čakajoči potniki), ki so vpisani v avtonomnem sindikatu SULTA. S tem se je pričel niz stavk, ki se bodo v tem tednu zvrstile v različnih sektorjih javnih prevozov, tako da mnogi že govorijo o »črnem tednu javnih prevozov«. Danes bodo od 18. do 23. me stavkah strojevodje sindikata COMU, ob isti uri pa naj bi se pričela tudi 48-uma stavka postajena-čelnikov UCS. V petek bodo ves dan, od polnoči do polnoči, stavkah uslužbenci na avtocestah sindikata FISAST-CISAS, kakor tudi zaposleni pri reševalnih službah na avtocestah v Laciju, Umbriji, Markah in v Abmcih. Po prvotnih napovedih bi bil moral biti ta teden še cali 24-umo stavko, ki bi bila morala pričeti sino ob 21. uri. Kontrolorji letov sindikatov SULTA in PAV pa so preklicati stavko, ki so jo bili napoved za danes od 11. do 15.ure: rv. • . 1 ___tUCU za danes od 11. do 15. ur®: To je treba pripisati tu« posredovanju ministra z prevoze Tiziana Treua. M1 nister pa je nekatere siav označil za nezakonite, posebej 48-umo stavko p® stajenačelnikov. Slednje F delno prisilno vpoklical službo, zaradi česar t> stavka trajala le 24 ur. Medtem se nadaljuje P vna razprava o tem, kai\ PIEMONT / UMRLI POVELJNIK, PILOTA IN SPREMLJEVALEC V megli helikopter karabinjerjev ob drevo Pred petnajstimi leti je v podobni nesreči umrl takratni poveljnik karabinjerjev TURIN - Včeraj dopoldne se je takoj po vzletu zrušil helikoper karabinjerjev; v požaru so umrli poveljnik karabinjerjev v Piemontu general Franco Romano (na telkefoto Ap) In trije člani posadke. Vzrokov nesreče še niso ugotovili, sodne in vojaške oblasti so uvedle preiskavo. Kraj, kjer se je pripetila nesreča, je prekrivala gosta megla, helikopter pa je trčil v drevo: vprašanje je, če je šlo za pilotovo napako ali pa za okvaro, zaradi katere je helikopter strmoglavil prav na drevo in se vnel. Razbitine so razstresene nekaj sto metrov okrog kraja, kjer je treščil ob tla. Helikopter vrste A-109 je odletel s prista-jališča v kraju Volpia-no ob 10.20, nesreča pa se je pripetila takoj zatem. Vse območje je bilo ovito v gosto meglo, tako da ni očividcev, čeprav se je nesreča pripetila le slab kilometer daleč od pristaja-lišCa in karabijerske vojašnice. Kaže, da je helikopter trčil v krošnjo drevesa z rotorjem, ki ga je odtrgalo od trupa, tako da je leteči stroj silovito strmoglavil ob tla, nato pa se je še vnelo gorivo, da so bili vsi štirje potniki na mesti mrtvi. Brigadni general Franco Romano je poveljeval karabinjerskim silam na območju Piemonta in Doline Aosta; čez nekaj dni bi bil star 60 let. Helikopter je upravljal 38-letni pilot major Paolo Gattalini, drugi pilot je bil 36-letni marešalo Gennaro Amiranda, v kabini pa je bil še 33-letni marešalo Giovanni Monda. Helikopterji vrste A-109 so italijanske proizvodnje, in sicer načrt in proizvod tovarne Augusta. Gre za zelo preizkušen stroj: prvič je poskusno poletel leta 1971, serijska proizvodnja pa se je začela pet let pozneje, torej pred 22 leti. Glavni in repni rotor poganjata turbini s 420 konjskimi silami, lahko leti s hitrostjo do 300 kilometrov na uro do višine 5 tisoč metrov. Pred petnajstimi leti je v podobnih okoliščinah umrl takratni poveljnik karabinjerjev v Piemontu. General Mario Sateriale se je peljal na vojaške vaje, ko je sredi goste megle verjetno zaradi okvare na motorju helikopter padel in so v požaru izgubili življenje tako poveljnik kot oba elana posadke. - FIRENCE-BOLOGNA / PRIMER ZASTRUPLJENIH PANETONOV? Zaprli obrat blizu Verone Zasegli »sumljive« panetone, šlo pa je za »proizvodno z napako« FIRENCE - Kazalo je že, da bodo včeraj preklicali alarmn, ki sta ga povzročila zastrupljena panetona. Vendar pa so se tako v Firencah in Bologni včeraj morali ponovno soočiti z možnostjo zastrupitve priljubljenih slaščic blagovnih znamk grupe Nestle: finančni stražniki so v pokrajini Lecco zasegli več »sumljivih« panetonov, v Scandicciju pri Firencah pa so karabinjerji zasegli panetone v preluknjanih emabalaZah iz lepenke (vseakakor je bil celofan, v katerega so bili najprej panetoni zaviti, cel). Takoj so uvedli podrobnejše preiskave, vendar pa sodniki mislijo, da gre za poskuse imitacije ekoatentata organizacije Alf. V Scandicciju so na panetone Motta na prodaj v veleblagovnici Sidis postali pozorni, ko se je moški, ki je zaužil pa-neton, počutil slabo. Najprej še sam ni prehodni slabosti posvečal pozornosti, ker pa mu je bilo spet slabo, ko je v drugo pojedel kos panetona, se je zatekel po zdravniško pomoč. Moškega so sprejeli v bolnišnico, ostanke panetona pa podvrgli podrobnim analizam. Glede na dejstvo, da je bil prvi, celofanski ovoj cel, preiskovalci sklepajo, da panetoni niso bili zastrupljeni, temveč da gre za »napako v proizvodnji«. Pravilnost taksnega sklepanja so kasneje potrditi. Včeraj so tudi sklenili, da bodo tovarno Nestleja v kraju San Martino Bu-on Albergo (Verona) do nedavnega zaprli, zaenkrat do božiča, brez dela bo torej 100 redno in 400 sezonsko zaposlenih. V trgovinah in skladiščih se je namreč nakopičilo okrog 6 milijonov neprodanih panetonov. Ekoatentat pa je imel še vrsto drugih posledic: tako je na primer misijonarski tednik Nigrizia obsodil zastrupitev panetonov, zagovarjal pa je bojkot družbe Nestle, ker z drugimi tovrstnimi pripomore, da letno umre p01' drugi milijon otrok. Grupa Nestle -kot tudi druge tovrstne - vsiljuje pr°' dajo mleka v prahu za dojenčke v državah, ki nimajo najosnovnejših higj' enskih pogojev. Revija kot tudi mis>' jonarska agencija Misna sta izrekla kritične pripombe na račun medijev, ki ob tej priložnosti niso opomnili na miroljubni bojkot Nestleja, organizi' ran v 80 državah. Sicer pa so kritične pripombe na novinarsko poročanje letele tudi ob zastrupitvi, češ da so bili mediji preveč alarmistiCni. V zagovor je nastopil tum tajnik novinarske sindikalne federacije FNSI Serventi Longhi, ki je ob tokratnem primeru zavrnil obtožbe, izjavi pa je, da mediji večkrat pretiravajo. _________OPČINE / NA DESETEM DEŽELNEM KONGRESU_ SSk je prenovila vodstvo Andrej Berdon novi tajnik Bernard Špacapan potrjen za predsednika, Damjan Terpin podtajnik SKGZ / SEJA DEŽELNEGA VODSTVA Osnutek zaščite v razpravi na seji deželnega sveta Deželni svet SKGZ se bo sestal prihodnji ponedeljek v Gorici OPČINE - TržaCan A: Berdon je novi d jeBii tajnik in Goriče amjan Terpin pa no deželni podtajnik. Sl enska skupnost je r ■ deželnem kongre; Poskrbela za generacijsl Prenovo svojega vodiln §a kadra, ki bo pripelj anko v novo tisocletj a predsednika je bil p r)en Bernard Spacapa deželno podpreds aorco pa Maja Laporni i tudi izhaja iz mlaj generacije strankinih v rteljev. Kot vidimo pr sPreniemb in novos 1 so dozorele med r zpravo, takorekoc v z njem trenutku, kar p ®eni, da niso bile vn Prej načrtovane. Berdon, ki je prevz iGStn „ n____ uucuism s\ 6c> svojo politici Pa je začel v vzh krnskem rajonske] ^ Je odvetnik, odvetnik tudi Ter] na podtajniškei stu nadomestil Iva karja. Terpin je sve rtiCno udejstvoval e' v mladinski ; stranke. Po sobotnem uv on nedeljski del k 11UV1I1 V organov. Debata ji Slavnem osredoto ^a problema: z Zakon in vloga st manjsinski ter = atvarnosti. Besed kla tudi o organiz; Problemih, pri ce Se skoraj vsi strir ^orajo odslej ime yiogo pokrajinski ln strukture sl aredtem ko je dosi el bremen padel zelne organe. “*uiica uomenii Pa. Stranka ga ca. vztraja pa r Popravkih in r t)ah’ saj manjši: “mejemau i f°n zascitneg Jevnikar je dc Masellijev osn on naravo sku] ologa slovensl ne in izrazil \ komunisti. Nj do zaščite je r Cen, čeprav j pfGrl ^ i . la tala SSk poj Podobno. E Stranka n Popuščati j na sestavni skega narod stališče, da gega JC Pri tem o velike tud zhke v m: )e Prišlo c oh sobot p°dpreds( na. čigar si n in o uso rodnega i predmet ostrih ktirik in pripomb. Glede Narodnega doma je bilo rečeno, da nihče nima pravice, da v imenu Slovencev komurkoli ponbuja to stavbo. Levi demokrati so pri tem naredili vse sami in popolnoma zanemarili dogovarjanje v manjšini, kar je nesprejemljivo in priča, kako nekateri v resnici pojmujejo odnose v narodni skupnosti. Slovenska skupnost mora nujno okrepiti svojo organizacijsko strukturo, da bo lahko učinkoviteje kos novim nalogam. Doslej je skoraj vse delo slonelo na posameznikih in na njihovi požrtvovalnosti, pri čemer so vsi di-skutanti izpostavili velik trud dosedanjega tajnika Martina Breclja. Stranka je precej razočarana nad dogajanji v Oljki, kjub vsem težavam pa ostaja levo-sredinska perspektiva trenutno edina realna. Med razpravo je bilo si-šati tudi precej spodbudne besede o novem dialoga med SKGZ in SSO. Predsednik kongresa Rafko Dolhar je povedal, da so na skupščino pravočasno uradno povabili tudi novo stranko komunistov in da ni prišlo do njene diskriminacije, kot izhaja iz dopisa, ki ga je le-ta poslala kongresu. Za kroniko naj še dodamo, da je skupščino SSk pozdravil tudi deželni tajnik Ljudske stranke Ivano Strizzolo, ki je omenil dobro sodelovanje in marsikatere skupne politične poglede med strankama. o-n Novi tajnik Andrej Berdon Podtajnik Damjan Terpin TRST - Zaščitni osnutek za Slovence v Italiji zadeva celotno našo skupnost in ga je treba zato obravnavati in oceniti v čim širšem okviru. To je mnenje deželnega vodstva Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je sklicalo razširjeno sejo deželnega sveta (prisotni bodo tudi člani treh pokrajinskih svetov), ki bo v ponedeljek, 21. decembra, ob 20. uri v mali dvorani goriškega Kulturnega doma. Tako kot velja za druga vprašanja vsemanjšinske-ga značaja, je tudi tokrat slovenska narodna skupnost pristopila k Maselli-jevemu osnutku z različnimi ocenami, ugotavlja SKGZ in meni, da ja »njen laični del v osnovi ocenil kot dobro izhodišče na nadaljnjo razpravo, v krogih SSk in SSO pa so bile ocene manj pozitivne«. Ponedeljkovo srečanje bo zato priložnost za analizo problematike, ki je v teh dneh v središču pozornosti tudi zaradi nekaterih ocen in izjav strank in komponent naše manjšinske organiziranosti in Suše deželne stvarnosti. Vodstvo SKGZ se je dotaknilo tudi nekaterih vsebinskih vprašanj zakonskega osnutka, ki zadevajo problematiko individualnih in kolektivnih pravic ter same simbolike. Kar zadeva avdicije v Rimu, so na seji podčrtali pomembnost skupnega nastopa županov in drugih upraviteljev ter neprimernost sestave odposlanstva, ki je predstavljajo slovensko manjšino. Takšna sestava, kakršna se je predstavila pred Maselli-jevo komisijo, je v bistvu bila poskus delegitimira-nja skupnega zastopstva. Neresno in žalostno je, da so se na avdicijah predstavile tudi samozvane »krovne« sestave. Ravno tako ni dobro, da posamezne ustanove, ki so članice obeh krovnih organizacij, sodelujejo na takšnih in drugačnih srečanjih in s tem šibijo manjšinsko zastopstvo. Zaradi povedanega bo potrebno čimprej poiskati nove koordinate manjšinskega predstavništva. SKGZ se bo čez nekaj dni srečala z vodstvom levih demokratov, da bi skupaj ocenili zaščitni zakonski predlog ter seveda tudi nekatere sugestije, pokrajinskega vodstva LD. Na seji so ocenili za neprimerno istočasnost tiskovne konference LD in obiska manjšine v Rimu ter se niso strinjali s tezo o dveh nacionalizmih, ki naj bi bili podlaga za dosedanje napetosti in sovraštvo. Specifično, kar zadeva Narodni dom, pa so člani deželnega vodstva izrazili mnenja, ki so si bila v nekaterih pogledih tudi različna. Splošna pa je bila ocena, da se bo treba zelo resno zamisliti nad uporabnostjo tega poslopja, ki mora ob upoštevanju njegove zgodovine in simbolike nuditi priložnost za nove izzive v smeri kulturnega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja. Problematika manjšinskega zakona gotovo predstavlja izziv in nekakšem izpit za našo skupnost, ki mora biti usmerjena v jutrišnji dan in se obenem ne sme odpovedati svojemu zgodovinskemu spominu. ZDRAVSTVO / PROTESTIRAJO PROTI SKLEPU DE2ELE, KI JO HOČE ZAPRETI V Čedadu ljudje zasedli bolnišnico V objektu bodo ostali, dokler ne bo spet opremljen z najnujnejšimi službami ČEDAD - Ljudski odbor, ki deluje proti zaprtju čedajske bolnišnice, je naposled uresničil napovedano grožnjo. Včeraj ob desetih zjutraj je na povsem miren način prišlo do zasedbe prostorov sanitarnega objekta. Člani odbora so se namestili v veži bolnišnice in bodo tam stalno prisotni v nekajurnih izmenah, dokler ne pride v zvezi z načrtovano bodočnostjo objekta do odločilnih sprememb. Glede zahtev, ki jih postavlja odbor, v bistvu ni nobenih novosti. Spet je poudarjena osnovna ugotovitev, da bolnice zaradi objektivnih potreb porebilvalcev čedajskega območja in Nadiških dolina ni mogoče ukinjati ah drastično oklestiti njenih dosedanjih funkcij. Bolnica mora biti ponovno opremljena za akutne primere z oddelki kot sta medicina in kirurgija. Včeraj zjutraj je bila pred bolnišnico manifestacija, ki so se je poleg številnih županov udeležili tudi mnogi občani in dijaki čedajskih bcejev. V imenu protestnega odbora je njegov predstavnik Lebo De Angelis navedel razloge, zaradi katerih je zaprtje objekta v nasprotju z duhom vsedržavnih zakonov, kar je še hujše ob ugotavljanju velikih socialnih težav tega območja. De Angebs je pozval pohti-ke, ki sestavljajo deželno vlado, naj v tem smislu naredijo korak nazaj. Odobravanje manmifestantov pa so poželi posegi krajevnih upraviteljev, še zlasti župana iz Praprotnega Cevolattija, ki je dejal, da je pripravljen demostrativno odstopiti, če se zahteve občanov ne bodo uresničile. Danes ob 16. mi bo srečanje krajevnih upraviteljev s pristojnim deželnim odbornikom za zdravstvo Arii-sem. Včeraj pa sta v zvezi s položajem čedajske bolnišnice z interpelacijo posegla deželna poslanca stranke italijanskih komunistov Bruna Zorzini Spetič in Paolo Fontanelli. Poslanca ugotavljata, da bi zaprtje bolnišnice prizadelo nepopravljiv udarec slovenskemu prebivalstvu Nadiških dolin in furlanskemu prebivalstvu širokega območja vzhodne Furlanije. Zorzinijeva in Fontanelli pozivata deželno vlado, naj pristane na vabilo krajevnih upraviteljev, da se o tem perečem vprašanju razpravlja na skupnem sestanku ob prisotnosti predsednika deželne vlade, odbornikov in načelnikov svetovalskih skupin, (du) Lara Komar druga na natečaju miss Alpe Adria OPATIJA - Mlada Bazovka Lara Komar je osvojila drugo mesto na lepotnem natečaju za miss Alpe Adria, ki se je odvijal konec preteklega tedna v Opatiji. Z naslovom najlepše iz dežel skupnosti Alpe Adria se je okinčala 16-letna Madžarka Sabina Stedra, občinstvo pa je z največjim aplavzom nagradilo prav drugouvrščeno bazov-sko dekle, ki je bila izvoljena za miss Hit Casino. Na tekmovanju je zabeležila lep uspeh tudi Larina mlajša sestra Elisa, ki je bila na italijanski izvedbi natečaja v Gorici izvoljena za italijansko miss Alpe Adria, njegova sestra Lara pa se je takrat uvrstila na tretje mesto. DEŽELA FJK / SERVISNA KONFERENCA Kraška gorska skupnost predstavila dokument o kraškem parku V ospredju tudi vprašanje o protivrednosti za sinhrotron pri Bazovici TRST - Na sedežu deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine se je včeraj dopoldne odvila servisna konferenca o kraškem parku, ki jo je sklical deželni odbornik za gozdove in parke ter za krajevne uprave Pozzo. Udeležili so se je zastopniki občinskih uprav, tržaške in goriške pokrajine, predstavniki Kraške gorske skupnosti, agrarnih skupnosti, jusarjev in srenj. Odbornik je uvodoma naglasil, da je treba iskati rešitve, ki naj privedejo do zaključka že predolgega procesa nastajanja kraškega parka. Predsednik Kraške gorske skupnosti Mario Lavrenčič je predstavil zajeten predlog za razvoj parka, ki izhaja iz ugotovitve, da je treba temu parku posvetiti posebno pozornost zaradi njegovih posebnosti, ki so povsem drugačne od ostalih deželnih parkov. S temi ugotovitvami sta se strinjala tudi pristojni odbornik in ravnatelj odborništva. Med osno- vnimi smernicami, ki jih je predstavil Lovrenčič, je tudi večje upoštevanje interesov in stališč agrarnih skupnosti, jusarjev in srenj pri načrtovanju in upravljanju parka: za premostitev nekaterih trenj s temi ustanovami, naj deželna uprava uredi problem odnosov, kot je bilo nakazano že pred časom. Predsednik KGS je v svojem dokumentu predlagal tudi, naj dežela skliče predstavnike krajevnih uprav in ostale zaintere-sirane, ki so podpisali programski dogovor iz aprila 1991 za protivrednosti ob razlastitvi za sinhrotron pri Bazovici: takratne obveznosti je treba končno udejaniti, in tudi to spada v celovito korekten odnos javnih ustanov do Krasa in parka. Predstavniki posameznih občin so predložili vrsto predlogov: naj omenimo devinsko-nabrežin-skega za dve novi območiji, in sicer eno vzdolž meje, drugo pa ob morju pri Botanjku, dolinskega za posodobitev načrta za Glinščico, miljskega pa za vstop te občine v načrt Kraškega parka. Ta in druga, vprašanja bodo rešena v okviru odobritve dokončnega zakonskega določila za nastanek kraškega parka, je bilo rečeno na srečanju. Med problemi, ki so prišli na površje na včerajšnjem srečanju, je tudi še vedno velik interes tržaške pokrajinske uprave za planiranje in vodenje Kraškega parka, ki pa so ju že dodelili Kraški gorski skupnosti. Dolinski župan je naglasil, da je predlog, ki ga je predstavil predsednik Kraške gorske skupnosti Lovrenčič, izraz sodelovanja z občinskimi upravami, za tržaško občino, ki sicer v glavnem soglaša z vsebino načrta, pa bo treba pristopiti s postopnostjo in po preverjanju k posameznim delom načrta za udejanjenje kraškega parka. Tudi zastopniki agrarnih skupnosti, jusarjev in srenj so predlo- žili svoj dokument, v katerem se zavzemajo, da bi bili bolj soudeleženi pri vodenju nastajajočih struktur, in to ne samo posvetovalno. To je potrebno tudi v sami fazi nastajanja parka, zato so predlagali, da bi zamrznili določila servisne konference za prihodnjih 6 mesecev, medtem pa bi morali priznati vlogo teh predstavniških organizacij. Zastopnika agrarnih skupnosti, jusarjev in srenj Grgič in Milič sta tudi naglasila vprašanje neizvajanja določil dogovora o protivrednosti za škodo, ki jo je kraška skupnost utrpela zaradi razlaščanj ob gradnji sinhrotrona, kot tudi vlogo kraškega človeka pri vzdrževanju kraškega ozemlja. Deželno odborništvo bo sedaj razposlalo predlog KGS vsem pristojnim ustanovam za poglobitev in za morebitne pripombe, nato pa bodo po dokončni odobritvi in po odobritvi programskega dogovora končno pričeli izvajati načrt kraškega parka. NOVICE TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / NA S1NOCNI SEJI DELO / PRVA JE BILA VČERAJ. O umetnostnih stikih med Italijo in Slovenijo Jutri ob 17.45 bo v dvorani Baroncini pri Assicura-zioni Generali (Ul. Trento 8) konferenca prof. Va-nie Gransinigh, ki bo načela vprašanje »umetnostnih stikov med Italijo in Slovenijo v modemi dobi«. Tradicionalno židovsko petje V okviru manifestacij »Shalom« bo židovsko združenje Yashar v sodelovanju z deželno turistično ustanovo jutri ob 15.30 organiziralo koncert zbora Habima, ki ga vodi David Casab. Koncert, ki je odprt javnosti in ki predstavlja novo srečanje z židovsko tradicijo in kulturo, bo v prostorih bivših miramarskih konjušnic, kjer je tudi razstava »Ceste sveta«. Slednja bo odprta do 10. januarja 1999. Predavanje o Svevu V konferenčni dvorani filozofske fakultete v Ul. Lazzaretto Vecchio 8 (1. nadstropje) bo Marco Mar-chi, docent italijanske literature na univerzi v Firencah, predstavil svoje delo »Vita scritta di Italo Svevo«. Knjiga je izšla pr izaložbi Le Lettere iz Firenc, v njej pa najdemo antologijo in avtobiografijo, ki ju je uredil na podlagi odlomkov Svevovih del. Predstavitev, za katero je poskrbel arhiv in dokumentacijski center deželne kulture, bo jutri ob 17. V Revoltelli tudi slovenski film V avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 bo jutri ob 20.30 na vrsti Četrti in obenem zadnji veCer IX. mednarodne revije »Kino & gorovja«, ki ga pod pokroviteljstvom Dežele FJK, Pokrajine in Občine Trst prireja »Lega Montagna UISP« (italijansko združenje šport za vse). Predstavili bodo dva filma, in sicer »Joumey for life« Marjete KersiC Svetel (produkcija Televizija Slovenija) in »Una šalita tra le Giulie« Giorgia Gregoria (produkcija Videoest). Prvo delo prikazuje zimsko prečenje slovenskih gora, od Tolmina do Maribora, ki ga je opravil Urban Golob, mlad slovenski alpinist, ki je preživel raka in ki je svojo ekspedicijo posvetil skladu za otroke, ki so oboleli za rakom in hemofilijo. »Una sahta tra le Giulie« pa je poetični opis Julijskih Alp. Ob koncu bodo podelili priznanje »Scabiosa Tranta«, namišljeni gorski cvet Juliusa Kugyja, ki ga je letos izdelal slikar Lojze Spacal (v prejšnjih izvedbah so si ga omislili Vittorio Basaglia (v železu), Pavel Hrovatin (v kamnu) in Bogomila Doljak (v lesu). CD-Rom o Petrarci v Trstu V avditoriju muzeja Revoltella bodo v Četrtek, 17. decembra ob 17.30 predstaviti CD-Rom »Petrarca v Trstu« (Poccolominijev izbor o Petrarci v kanjigar-ni Attilio Hortis). Predstavitve so bodo udeležiti Laura Casarsa, Anna Rosa Rugliano, Fulvia Vatto-vani Sforza in Gabriella Parodi Travaglia. Srečanje z Del Čampom V prostorih knjigarne Minerva v Ul. San Nicolo 20 (I. nadstropje) bo danes ob 18. uri govor o tržaškem tenisu, ki ga v svojem delu »Cenfanni di gesti bian-chi a Trieste« opisuje Franco Del Čampo. Knjigo bodo predstaviti tržaški odbornik za šport Roberto Damiani, deželni predsednik Združenja športnega tiska Augusto Re David ter Roberto VVeber. Odobrili kriterije za štiri parkirišča Pobuda za poimenovanje po žrtvah fojb Niz stavk v obratu Alcatel v tržaški industrijski coni Delavci nasprotujejo oddaji dejavnosti zunanjim podjetjem Tržaški občinski svet je sinoči odobril dva sklepa, s katerima je praktično prižgal zeleno luC za izgradnjo štirih novih podzemskih parkirišč, in sicer med Rušim mostom in cerkvijo sv. Antona Novega, pod Trgom Vittorio Venelo pred glavno pošto, pod Trgom Puecher in pod Drevoredom XX. septembra na višini križišča z Ul. Volonta-ri Giuliani. Za odobritev obeh sklepov je glasovalo 22 svetovalcev, 3 so bili proti, 5 pa se jih je vzdržalo. Gre za uresničevanje splošnega načrta o mestnih parkiriščih, ki ga je občinski svet odobril že oktobra 1996. Parkirišča bodo gradili in potem upravljali zasebniki, sklepa, ki ju je sinoči odobril občinski svet, pa zadevata kriterije, ki naj bi jih pri tem spoštovali. Spomnimo naj, da so občinski svetovalci o zadevi na dolgo razpravljali minulo sredo in da sta bila sklepa tedaj tudi zaradi nesoglasij v upravni večini začasno umaknjena z dnevnega reda za poglobitev v ustrezni komisiji. To se je potem dejansko zgodilo, a kljub temu so nesoglasja v upravni večini ostala. Med tremi svetovalci, ki so glasovali proti odobritvi obeh sklepov, sta bila tudi sam načelnik skupine Oljke Giorgio De Rosa in svetovalec Zelenih-Oljke Alberto Russignan. Tržaški občinski svet je na svoji sinočnji seji odobril še nekaj drugih sklepov, med temi sklep o pristojbinah za razne servise na pokriti tržnici, ter sklep o pristojbinah, ki naj bi jih podjetje ACEGAS zahtevalo za pregled o ekonomičnem delovanju centralnih kurjav. Pristavimo naj, da je sinoči skupina svetovalcev iz vrst opozicije in večine predstavila osnutek resolucije za preimenovanje stopnišča Scala dei Giganti, ki se dviga z Goldonijevega trga na grič sv. Justa, po žrtvah fojb. Osnutek resolucije je sestavil svetovalec LpT Piero Camber, podpisali pa so ga še svetovalci Šerpi (NZ), Sardos Alčbertini (FI), Marži (CCD), Gerbini, Kulterer in De Carli (Lista Illy), Russignan (Zeleni-Oljka) in Andolina (Levi demokrati-Oljka). O zadevi bo občinski svet razpravljali na eni svojih prihodnjih sej. Delavci tovarne Alcatel v tržaški industrijski coni so včeraj popoldne stavkali za eno uro ter blokirali vhod v obrat. Podobne protestne akcije nameravajo izvesti vse dni v tem tednu, in sicer izmenično po oddelkih. Na tak način nameravajo delavci prote- [HPRI DELU / ŠPORTNA PALAČAh] Padel po visokih stopnicah in si zlomil roko ter kolk Med delom v novi športni palači se je včeraj poškodoval 37-letni Mario Černe, ki so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico, okreval naj bi v mesecu dni. Černe, ki je doma iz Milj, Ul. dei Meccanici 29, je skupaj z delovnim tovarišem sledil žerjavu, s katerim so dvigovali material, ko je nenadoma izgubil ravnotežje. Padel je po sopnicah stadiona, ki so precej visoke: kaže, da si je zlomil roko in kolk. Na kraj je poleg osebja službe 118 prišla tudi policija, prihitelo je tudi osebje zdravstvenega podjetja (oddelek za nesreče pri delu). Srečanje o Barkovljah Na sedežu Levih demokratov v Ul. San Spiri-dione 7 (BI. nadstropje) bo danes javno srečanje na temo »Barkovlje 2000: med načrti in sanjami«. Posegel bo Giorgio De Rosa, načelnik svetovalske skupine Oljke v tržaškem občinskem svetu. SOLSTVO / TRŽAŠKA POKRAJINA Dnevi za tvojo bodočnost za letošnje maturante Dijakom petih letnikov višjih srednjih šol se ob zaključku višješolskega študija zastavlja tradicionalno vprašanje: kam po maturi? Nekateri si že med šolanjem na višjih srednjih šolah odločijo za to ali ono šolsko smer, mnoge pa tudi po opravljenem zrelostnem izpitu razganja negotovost. Tržaška pokrajina bo letos priskočila absolventom na pomoč s prireditvijo Dnevi za tvojo bodočnost, ki jo bo organizirala jutri in v Četrtek na tržaški Pomorski postaji. Dijake bo seznanila z različnimi možnostmi za zaposlitev, za poklicno izobraževanje in za univerzitetni študij. Po predvidevanjih organizatorja naj bi se prireditve udeležilo kakih 5 tisoC mladih, med katerimi bodo tudi dijaki, ki obiskujejo italijanske šole v Sloveniji in na Hrvaškem. Pri pobudi, ki so jo predstavili včeraj na Pokrajini ob prisotnosti pokrajinskega odbornika za šolstvo Enrica Sbriglie in tržaškega šolskega skrbnika Uga Manninija, sodeluje tudi tržaško šolsko skrbništvo. stirati proti vodstvu podjetja, ki je enostransko odredilo, da pred3 nekatere svoje dejavno sti z zaposlenimi vre zunanjim podjetje.®' Konkretno gre za 25 de lavcev, ki skrbijo za sk ladišCe in za vzdrževanje. Pristavimo naj, da je v Trstu pri Alcatefu skupno 330 zaposlen®-Toda problem zadeva vse obrate Alcatela v Ita liji, ki skupno zap0' slujejo kakih 6 tisoC ljudi. V okviru postopnega oddajanja dejavnosti zu nanjim podjetjem je ta hip kakih 270 zaposle nih v fazi »preselje vanja«. K vsemu temu je treba dodati, da je os rednje vodstvo družbe Alcatel Italia najavilo, da je kakih 1.500 do 2.000 delovnih mest pod vprašajem zaradi krize. Stavkajoči delavci zatevajo, naj vodstvo podjetja prekrice eno-stranko oddajanje dejavnosti in zaposlenih v njih zunanji® podjetjem, kakor tudi zahtevajo pojasnila poj3' snila o grozečih odpustih iz službe. Pri te® jih seveda podpirajo sindikati kovinarjev CGIL. CISL in UIL. NTKB / NA SOLI P. VORANCA UGRABILI SO GA V TRSTU Izdaten knjižni dar dolinskim šolarjem Darilo zajema lepo število slovenskih knjig leposlovne in znanstvene vsebine Na šoli P. Voranca v Dolini se v letošnjem šolskem letu dogaja marsikaj, ki v polni meri združuje prijetno z zanimivim in koristnim. Osvobodili malega Roma Sam je poklical agente - Zaprt je bil v hotelu v Montesilvanu Včeraj je bilo še posebno slovesno, kajti šolo sta obiskala predstavnika NTKB. Učenci OS P. Vo-ranc so prejeli v imenu vseh otrok, ki obiskujejo šole dolinskega didaktičnega ravnateljstva, dragocen knjižni dar. Darilo zajema kar lepo število slovenskih knjig leposlovne in znanstvene vsebine. Vsaka šola didaktičnega ravnateljstva bo prejela po nekaj izvodov darovanih knjig. S tem darilom je pobuda knjižničarke didaktičnega ravnateljstva pri NTKB naletela na hvalevreden odziv, ki se kaže v izdatnem prispevku za nakup knjig. Tudi te knjige bodo prispevale k notranjemu bogatenju učencev, z njihovo pomočjo pa se bodo pripravljali tudi na tekmovanje v branju za priljubljeno bralno značko. Po pozdravu gospe ravnateljice Ksenije Dobrila, je zahvalo prijaznima gostoma izrazila tudi uCenka Jasna in sicer takole: »UCenci na naši šoli radi beremo. Že v prvem razredu smo spoznali, da je knjiga kot ptica, ki nas na svojih krilih nosi v svet. Samo odpremo jo, pa nas že popelje v neznane dežele, v trenutku smo na prostranih savanah, v neprehodni džungli, ali pa na vrhovih strmih gora. Ne da bi se premaknili, lahko opazujemo zanimive živali ali pa se v mislih pogovarjamo z ljudmi, ki živijo daleC od nas in ki so lahko tudi zelo drugačni od nas. Njihovo življenje spoznavamo, njihove težave in njihovo veselje - neizmerno bogastvo nam ponuja knjiga. Mi to vemo, zato se veselimo vsake nove knjige, ki obogati našo skromno knjižnico. Z vašo velikodušno pomočjo se je to zgodilo tudi danes, zato se vam v imenu vseh svojih sošolcev prisrčno zahvaljujem za tako dragoceno darilo kot so knjige in vam obljubljam, da jih pri nas ne bo pokrival prah in da bomo pridno in z zanimanjem listali po njih«. Iz hotela v kraju Montesilvano, kjer so ga skrivali skupaj z neko prostitutko, je 11-letni Imer poklical penzion v Terezijanski Četrti v Trstu, kjer je še do nedavnega prebival, ter karabinjerje. Uspel je govoriti z nekim gostom, ki je obvestil kvesturo, od koder so se nemudoma obrnili do kolegov v Pescari in tudi do karabinjerjev. Malega Imerja in žensko so agenti osvobodili, pripeljali ga bodo v Trst, kjer ga bo zaslišal namestnik državnega pravdnika Frezza, ki se ukvarja z njegovim žalostnim primerom. Jugoslovanskega Roma in njegovega prijatelja, 20-letnega Lala Kolomparja, je tržaška policija ustavila 6, decembra letos. Povedala sta, da prihajata iz Cosen-ze, bežala sta, skušala sta uiti nekemu moškemu in neki ženski, ki sta ju izkoriščala za beračenje po ulicah. Želela sta domov, vendar sta bila brez dokumentov in v pričakovanju, da jih dobita, ju je policija namestila v nekem penzionu. V torek, 8. decembra zvečer sta se namenila na železniško postajo, vendar sta ju zasačila omenjeni moški in ženska, bila sta oborožena, grozila sta jima ter ju prisilila, da sedeta v dostavno vozilo. Odpeljali so se na avtocesto, na počivališču pri Gonarsu so se ustaviti, Kolomparja so poslali kupit nekaj pijače. To pa je bila le pretveza, ko se je vrnil, ni našel veC nikogar, vozilo je odpeljalo. Ustavil je izvidnico cestne policije ® povedal, kaj se je pripetilo, začelo se ] iskanje, ki pa tedaj ni obrodilo sadov. Imer je doma iz Kosovske Mitroviče, v Italijo je prišel oktobra letos. Ni jasno. Ce so ga k odhodu prisilili ati pa ga )e družina enostavno prodala. Prepeljati so ga z gumenjakom, na katerem je bit veC deklet, ki jih je prav tako Čakala tragična usoda na pločniku. Izkrcali so g3 v Salentu, beračil je po Apuliji, Bazi' likati in Kalabriji (spomnil se je na Lec-ce in Cosenzo), dokler ni srečal rojaka, omenjenega Kolomparja, s katerim s*3 se namenila domov. Njuna pot se J končala v Trstu, kjer so ju ugrabiti, njegovega prijatelja pretepli, njemu pa zve zali roke in noge ter ga odpeljali v R®1, kjer naj bi ga nameravati odstopiti nekaterim Romom. V pričakovanju na dog® vor so ga namestili v hotelu v Montesn vanu, kjer je bila zaprta tudi neka p® stitutka. ... Karabinjerji so Imerja osvobodit predsinoCnjim okrog 22. ure, nakar so Čakali na ugrabitelja. Prijeti so ju včeraj zjutraj: okrog 11. ure sta se pripeljala z avtomobilom golf (ki je bil ukraden), k0 aretaciji sta povedala, da sta tudi onau va s Kosova, moški naj bi imel 27 1® ’ dejal je, da se piše Agron Xhemajli, žen ska naj bi bila stara 33 let, izjavila je, n3 ji je ime Vesna Petrovič. TRST Torek, 15. decembra 1998 ŠOLSTVO / VIŠJE SREDNJE SOLE_ Nadaljuje se zasedba šol Sporočilo staršev in odprto pismo dijakov TRADICIONALNA SVEČANOST NA OPENSKEM STRELIŠČU Kdaj bodo uredili spominski park mini? Slavnostna govornika Stojan Spetič in Giorgio Marži Slovenski višjesolci nasujejo z zasedbo šolskih jj°slopij liceja Franceta reserna, trgovskega teh-jj)Criega zavoda Žige Zoisa t Poklicnega zavoda Jože-Stefana. V nedeljo so se recali s starši, ki so po t6čanju izdali sledeče sPorocil0. Tiskovno sporočilo tarsev dijakov “Starši zbrani na seji z Paškim zasednim odbo-i0m dne 13. 12. 1998 javljamo, da: i T Ugotavljamo resen in rekten pristop pri vo-Qeniu zasedbe šol 2, Strinjamo se z obliko ftesta, ki so jo dijaki iz-atr, obenem pa izražamo askrbljenost za posledice, jih taka oblika protesta PriUaša in bremenijo jjf^dvsem najaktivnejše 3. Zahtevamo, da dijaki dobijo primerna pismena jamstva od pristojnih oblasti, kar bi omogočilo zaključek protesta in ponovno vzpostavitev normalnega stanja 5. Smo bili seznanjeni z izjavo profesorskega odbora zavoda J. Stefan in z njim v celoti soglašamo ter ga podpiramo.« Starši dijakov slovenskih višjih srednjh šol! Včeraj na višjih srednjih šolah ni bilo rednega pouka. Na liceju F. Prešerna in na zavodu J. Stefana sta ravnateljstvo in tajništvo sicer delovati, na šolah pa so imeli nekatere posamične lekcije. Tudi danes bodo nekateri profesorji predavati dijakom, seveda izven rednega šolskega programa. Na zavodu Z. Zoisa sta biti tako tajništvo kot ravnateljstvo zaprti. jOLSTVO / SEJA DEŽELNE KOMISIJE Programska konferenca Prihodnji teden o avtonomiji Q ^onierenca b: ^Ceraj razpravlja Il0Cem ustroju Užaskem. Ugotc Podkomisije . °končale svoje 111 izdelale svojih j?0v’ zato je bilo °’ da se bo spel 2? Zaključni seji z. decembra. Prav v okviru P°v za avtonomij 60 jutri ob 19. u ®,notni šolski od Revnem redu je a Uačrta o sov avtonomnih šola naj bi ne Povijali na pok programski konferenci. Na Goriškem so tak načrt že izdelali in ga predložili tehnični komisiji. Danes se bo medtem sestala deželna komisija za vprašanja slovenskih šol. Na dnevnem redu ima odmeve na obisk italijanskega in slovenskega ministra za šolstvo v Trstu in smernice o reorganizaciji slovenskega olstva v zvezi v avtonomijo. Po vsej verjetnosti pa bo govor tudi o vprašanju univerzitetnega izobraževanja slovenskih učiteljev, ki še posebno zanima slovensko šolstvo v Italiji. Zaradi zasedbe šolskega poslopja so imeli profesorji liceja Prešerna svojo sejo v prostorih pedagoškega liceja A.M. Slomška, medtem ko so roditeljski sestanki na zavodu Z. Zoisa odpadli. Višješolci so včeraj izdali sledeče Odprto pismo dijakov javnosti »Dijaki slovenskih višjih srednjih šol smo se odločili, da natanko seznanimo javnost o situaciji na naših šolah. Kot smo že poročali, smo v četrtek, 10. decembra, zasedli šolo, nakar pa smo se odločili za samourpavo. Da bi ne prišlo do nesporazumov smo hoteli razjasniti stališče vseh dijakov, oziroma velike večine teh, ki so bili za tako obliko protesta. Nihče ni bil namreč na noben način k temu prisiljen, vsak je lahko izrazil svoje stališče v obliki volitev. Ko smo uvedli samoupravo smo ponovno povprašali vse dijake za mnenje; možnosti sta bili dve: uvedba rednega pouka, torej prekinitev protesta, ali nadaljevanje slednjega. Soglasno je bilo določeno, da vztrajamo na naših stališčih. Vsak dijak je imel torej možnost, da se je odločil za sodelovanje pri samoupravi ali pa ne, sedaj pa si pričakujemo, da bo prisotnost dijakov, ki so glasovali za (skoraj vsi) popolna in obvezujoča. Nihče ni in ne bo nikogar silil, kajti samo po sebi umevno je, da vsak posameznik spontano sodeluje pri tem protestu, saj gre za prihodnost šol, manjšine in sploh pravice do šolstva.« Dijaki slovenskih višjih srednjih šol. Pred sedeminpetdesetimi leti so svinčenke fašistične milicije pretrgale življenje Finka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala, petih mladih junakov, obsojencev na Drugem tržaškem procesu. Po dolgem, polstoletnem obdobju demokratične Italije pa opensko strelišče še zdaleč ni podobno spominskemu »parku miru«, ki ga antifašistične organizacije zahtevajo že ves povojni čas. Nedeljsko spominsko svečanost, ki jo vsako leto prirejajo borčevske organizacijej, je letos povezovala Živka Peršič, medtem ko sta bila slavnostna govornika sen. Stojan Spetič in Giorgio Marži (na spodnji sliki). »Štirje junaki so bili še zelo mladi, ko so jih tukaj ubijali - in pravili so jim teroristi, kot se navsezadnje še danes pravi “tero-sristi” borcem za svobodo lastnega ljudstva«, je svoj govor uvedel bivši senator. V nadaljevanju se je Spetič zaustavil ob dejstvu, da današnji svet še zdaleč ni podoben idealizirani zamisli padlih junakov, saj tretjina človeštva »s polnim trebuhom še vedno izkorišča trpljenje in sirotno življenje velike večine ljudi, katerim uničuje tudi naravna bogastva«. V svojem govoru je Spetič tudi jasno odklonil vsako enačenje boja naših ljudi z nacionalističnimi težnjami in s tem v zvezi je navedel primer slovenskih mater, ki so bežečim italijanskim vojakom dajale obleke lastnih sinov. »In vendar v Trstu še ni spomenika padlim partizanom, pa če- prav imamo demokratičnega župana...« je podčrtal Spetič in dodal, da je naša skupnost večkrat že pokazala svojo odprtost in s tem v zvezi obsodil vsak poskus podži-ganja novih sporov prav v trenutku, ko se odloča o zaščitnem zakonu, ki naj bi postavil temelje našega skupnega življenja v naslednjem stoletju. Procesi poltič- nega in gospodarskega združevanja Evrope bodo namreč v kratkem vendarle ponovno povezali vso Primorsko in Trst bo tako pridobil svoje zaledje, medtem ko so zadnji ostanki fašizma in nacionalistične zavrtosti čedalje bolj osamljeni. V tem okviru pa mora biti »zaščitni zakon sredstvo spodbujanja struktur organiziranega sožitja in ne le seznam manjšinskih opravic«, je dejal Spetič, ki se je v zaključku svojega govora spomnil še tržaških dijakov, ki ta trenutek zasedajo šole in na ta način »poveličujejo upor kot sredstvo osveščanja in nadaljnega napredka«. Italijanski govornik Giovanni Marži se je v svojem razmišljanju navezal na pomen Drugega tržaškega procesa, s katerim so hotele fašistične oblasti zadušiti vsak poskus upiranja legaliziranemu terorju. Proces je bil namreč prirejen pompozno, uokvirjala pa ga je skrbno pripravljena medijska kampanija, ki je že sama zase jasno napovedovala končni izid dobesedne farse. Nedelsjko spominsko svečanost je dopolnilo polaganje vencev s strani borčevskih in druž-beno-političnih organizacij ter nastop Moškega pevskega zbora Tabor in trebenske godbe Viktor Parma, (igb) ''CTrAZSTAVA NA POBUDO OPENSKE KNJIŽNICE / V NEDELJO PO SVEČANOSTI NA STREL1ŽCU SO JO ODPRLI ~h Pretresljiva pričevanja o taborišču na Rabu Spominski svečanosti na ^Pikelcu« je v nedeljo po-P°ldne sledila otvoritev razstave o italijsnkem koncentracijskem taborišču na Rabu, i° je v Prosvetnem domu Pripravila knjižnica »Finko tornažič in tovariši« v sode-tovanju z VZPI za Opčine-Ba-jre-Ferluge-Piščance. Otvoritev razstave je spremljal bo-8at kulturni program ter go-v°r Hermana Janeža (na sPodnji sliki), ki je bil kot °trok interniran v najkru-tejšem italijanskem koncentracijskem taborišču. »Ko pal je mrak na domo-v)Oo, po vseh vaseh so jih lo-^ti in sem gonili kot živino; ker svoj rodni dom ljubili, ornirat so na Rab prišli«, je v svojih verzih pričal nabrežin-pesnik in interniranec Igo Uruden. In Janeževo pričevanju o življenju v rabskem taborišču Kampor je dobesedno okamenelo občinstvo, ki je oo zadnjega sedeža napolnilo opensko prosvetno dvorano. »Kaj sem storil, da so me otroka prignali v koncentra- cijsko taborišče?«, se je v svojem pričevanju spraševal Janež. V dolgem pripovedovanju se se je nato bivši inetr-niranec s tresočim glasom živo spominjal na kalvarij tisočih otrok, ki jih je okupator sovražil enako kot odrasle. Na Rabu so bili otroci še najprej razdeljeni na tri starostne skupine, od dojenčkov, ki so se rodili prav taborišču, pa do šoloobveznih. Tudi otroci so bili podvrženi strogi, nečloveško kruti disciplini in pretepali so jih za vsako malenkost. Matere so nemalokrat rodile kar v šotoru, novorojenčki pa so nato podlegali lakoti in boleznim. Večji del Janeževega poročila je tako zadeval prav otroke, oz. svojevrstno otro-ško gledanje in pojmovanje grozot. Na Rab so malčki prihajali večkrat že psihično in moralno uničeni, saj so mnogim umorili starše kar pred očmi, požgali so jim domove in vse imetje. Vse nasilje je v otrocih vzbujalo neverjeten odpor tudi do vsakodnevnega odhoda na kopanje v Kamporski zaliv, kateremu so se upirali: bali so se vode in oddaljitve od mater. Pot v Kmaporski zaliv je vodila mimo kmetij in vi- nogradov, kjer so s trt viseli sočni grozdi, ki se jih sestradani otroci seveda niso smeli dotikati. »Se posebej tragična je bila noč z 29. na 30. september 1942, ko je med neurjem voda poplavila vse območje ženskega taborišča -se je spomnil Janež - ko niti jok in vpitje obupanih mater ni omehčalo ledenih src črnosrajčnikov«. »Človek, ki je začel vojno, mi je uničil mladost, zdravje, uničil mi je dom in vzel mi je starše«, je dejal Janež, ki se je v zaključku svojega razmišljanja vprašal, ali je tak »človek« sploh vreden tega imena... Pričevanju Hermana Janeža je sledil borbeni kulturni spored (na gornji sliki), ki so ga oblikovali MePZ Lipa (v sklopu katerega se je še posebej izkazal solist Damjan Locatelli), Mladinski pevski zbor Bazovica, godba na pihala Viktor Parma-" ter skupina recitatorjev. Grudnove, Balantičeve, Radoševe in Vipotnikove poezije, ki pričajo o življenju in smrti v taboriščih, je zbral Drago Gorup, ob njem pa so jih recitirali še mladi Miran Sosič, Kostanca Filipovič, Lidija Sosič, Loris Tavčar in Armando Skerlavaj. Razstava dokumentov in slik o Rabu je pripravila openska knjižnica v sodelovanju z ljubljanskim Združenjem borcev ter Hermanom Janežem, na ogled pa bo do sobote, 19. decembra, vsak dan od 16. do 19. ure. Sicer pa knjižnica sporoča, da je ogled razstave po predhodnem dogovoru možen tudi izven omenjenega urnika, (igb) BAZOVICA / OBLETNICA ŠZ ZARJA V NEDELJO V BARKOVLJANSKI CERKVI Tričetit stoletja vaške športne dejavnosti Priznanja najzaslužnejšim, v programu nastopili mladi SMRTNA KOSA Zapustila nas je Minka Pahorjeva V visoki starosti preko 90 let je včeraj preminula Minka Pahorjeva, zgledna slovenska primorska zamejska učiteljica in raziskovalka nemile usode slovenskega šolstva in Solnikov na Primorskem v letih fašističnega nasilja. Vse svoje dolgo življenje do poslednjih fizičnih in umskih moči je posvetila prav temu poglavju naše zgodovine in svoje izsledke takorekoč na znanstveni ravni strnila v svojem življenjskem delu-zbor-niku Primorski učitelji 1914-1941, ki ga je leta 1994 izdal odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Gre za izjemno pomembno delo, ki bo sedanjim in bodočim rodovom slovenstva pričalo o požrtvovalnem boju slovenskega primorskega učiteljstva za pravico uživanja temeljne pravice vsakega naroda, vsakega človeka, da se izobražuje v lastnem jeziku. Minka Pahor je bila po rodu Vipavka iz Podrage, kjer se je rodila 1. aprila 1908. Po opravljenem učiteljišču v Tolminu je najprej službovala v raznih primorskih krajih, po zaprtju slovenskega šolstva z zloglasno Gentilejevo reformo pa se je, kot na stotine slovenskih primorskih učiteljev, umaknila v begunstvo v Jugoslavijo, službovala v Prekmurju in na Štajerskem, opravila še dodatni maturitetni izpit v Mariboru, ob poučevanju pa delovala še pri Sokolu in pri vodenju šolskih kolonij Rdečega križa. Okupacija Slovenije jo je zatekla v Trbovljah, od koder se je z mladoletnima sinovoma Milošem in Samom, potem ko so Nemci njenega moža Draga izgnali v Srbijo, prebila v rodno Podrago, se tam vključila v Osvobodilno fronto in bila tudi zaprta in obsojena na zaporno kazen, kateri pa se je izognila zaradi kapitulacije Italije. Takrat je postala pratizanska učiteljica. Februarja 1944 jo je prosvetni odsek PNOO imenoval za šolsko nadzornico za vipavsko-ajdovsko okrožje in skrbela je za organiznanje šolske mreže. Po koncu vojne je Minka z možem Dragom (po vrnitvi iz Srbije je bil na Primorskem okrožni šolski nadzornik za Srednje primorsko okrožje), bila pri MOS imenovana za referentko za osnovne šole, učila je na Opčinah, po nekajletni prisilni prekinitvi pa še v Rojanu, pri Sv. Ivanu in nazadnje do upokojitve 1.1973 na Katinari. Vmes je delala na šolskem oddelku Slovensko-hrvaške prosvetne zveze, vodila počitniške kolonije, organizirala šolske oddaje na tržaškem radiu, sodelovala v odboru Zveze društev za telesno vzgojo, pri prosvetnem društvu na Opčinah, pri Antifašistični ženski zvezi in v odboru Sindikata slovenske šole. Izdala je tudi besedilo za slovenske šole Moje obzorje in učno knjigo za italijanski jezik Primi passi. Po tem šolskem obdobju je Minka Pahorjeva postala sodelavka Odseka za zgodovino NSK v Trstu. Posvetila se je zbiranju dokumentarnega gradiva o slovenskem šolstvu v Italiji, ki prestavlja danes nenadomestljiv vir za zgodovinarje in raziskovalce. Minke Pahorjeve, požrtvovalne, marljive in borbene slovenske Solnice, verne pričevalke malodane celo stoletje trajajočega obdobja na področju slovenskega šolstva na Primorskem zdaj ni več. Ostalo" pa bo njeno delo trajne vrednosti, za katerega ji dolgujemo hvaležen spomin. Jože Koren Sobotno slovesnost ob petinsedemdeseti obletnici ustanovitve športnega združenja Zarja je označila predvsem poe-vezanost med vsemi vaškimi komponentami. Tako sodelovanje dodatno podkrepuje vidna prisotnost mladih v ba-zovski vaški stvarnosti. Večji del proslave so dejansko oblikovali mladi. Bodisi otroški pevski zbor A.M. Slomšek (na. gornji sliki) pod vodstvom Zdenke Križ-mančič, kot mladinski pevski zbor Bazovica se namreč lahko ponašata s široko sestavo. Pevci iz Mladinskega zbora so pod vodstvom Kenije Brass na oder stopili v Zarjinih dresih in v večglasni različici zapeli društveno himno ob harmonikarski spremlja- Priložnostni govor je podal predsednik SZ Zarje Mirijam Žagar, ki je poudaril mnoge rezultate društva kot živega tvorca vaške stvarnosti od nastanka do današnjih dni. Delo, ki so ga leta 1923 začeli v ilegali, se je nadaljevalo po osvoboditvi, višek pa doseglo v šestdesetih letih. Velik dosežek predstavlja za Bazovico izgradnja nogometnega igrišča, za katerega je prispevala vsa vas. Jamstvo za prihodnost predstavlja povezovanje s kulturo, šolo in ostalimi organizacijami in vlaganje v mlade sile. Žagar je nato italijanskemu občinstvu na kratko orisal zgodovino društva; dejansko je sam avtor knjige o preteklosti ba-zovskega društva, ki je izšla pod pokroviteljstvom ZSSDI in Zadružne kraške banke. Zbrano gradivo je v soboto predstavil Ivan Brass, ki je z drugima dvema bivšima Zarjinima predsednikoma Sergijem Kraljem in Aldom Francom prejel priznanje za razvoj športa v Bazovici. Slavljencem so nato čestitali številni gostje, med katerimi deželni predsednik ZSSDI Jure Kufersin in predstavniki Gospodarske zadruge Bazovica, SD Primorje, SD Sloga, združene ekipe Zarje - Gaje, KD Lipa, Mladinskega krožka Ba- vi domačina Karla Kranjca. V sklopu Mladinskega krožka Bazovica nastaja prava dramska skupina, ki se je preteklo sezono že predstavila z narečno veseloigro. Za tokratno priložnost so pod mentorstom Tatjane Turco prikazali glavne postaje Zarjine pretekle poti pod geslom ”Ah či so tiste caj-te” (na spodnji sliki). SD Zarja so ustanovili leta 1923, korenine pa segajo že v leto 1912, ko je nastalo tamburaško društo Zarja. S sklicevanjem na tak izvor delovanja so prireditelji na svoj praznik povabili tamburaše iz boljunskega SKD F. Prešeren pod vodstvom Ervina Žerjala. Ker pa je to bil predvsem športni praznik, so večer uvedle borove gimnastičarke. zovica, NK Kras, SZ Gaja, KD Slomškov dom in vaški župnik. Prireditev je posebno popestrila nekoliko različna točka: na odru se je predstavilo deset vaških športnih ljubiteljev, ki so za slavnostno priložnost sestavili ”Zarjin” moški pevski zbor pod vodstvom Kenije Brass. Za njimi je zapel MePZ Lipa, ki ga vodi Tamara Ražem, slovesnost pa je sklenil skupni nastop vseh pevcev moškega spola, ki pojejo v bazoviških zborih. Tudi Bazovica je tako proslavila svojo pomembno obletnico in jo oplemenitila s prepletanjem športne dejavnosti in kulturnega udejstvovanja, ki je prvi vedno stalo ob strani in iz katere je pravzaprav zrastla. JPč Uspeh revije zbora J. Gallus N nedeljo, 13. decembra, je v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah potekala 8. Zbrovska revija, ki jo je priredil zbor Jacobus Gallus pri Glasbeni matici (na arhivskem^ posnetku). Revija je postala že tradicionalna pevska prireditev, ki pritegne veliko število ljubiteljev zborovskega petja. Tako je bilo tudi letos, saj je barkovljansko cerkev napolnilo res številno občinstvo. Tudi letos so na reviji nastopili trije pevski zbori. Poleg samega prireditelja revije, zbora Jacobus Gallus sta nastopila še Komorni mešani zbor Izola in Mešani pevski zbor Frančišek Borgia Sedej iz Steverjana. Zbor Jacobus Gallus je, kot ponavadi, nastopil prvi, potem ko je na začetku v imenu domače skupnosti prisotne pozdravila Vera Poljšak. Pod vodstvom Janka Bana je izvedel najprej moteta Jacobusa Gallusa Fac-ta est cum angelo multi-tudo in Giorgia Federica Ghedinija Hodie Christus natus est, nato pa še štiri ljudske božične v priredbi Ubalda Vrabca: Svitej se svitej, Ura je polnoč, Vstan Jurca in Možem za nov’ let’ talamo. Komorni moški zbor Izola, sicer maloštevilen, a ubran pevski sestev, je pod vodstvom Oskarja Trebča zapel Gallusova moteta Praeparate corda vesta in Ecce quomodo moritur iustus, zatem pa še Očte nač Pjotrea Iljiča Čajkovskega. Opero (Gospodi pomiluj in Njej svjet) Ste-vana St. Mokranjca, Ave verum Corpus Wolfanga Amadeusa Mozarta in Večerni ave Antona Foersterja. Kot zadnji pa je pred občinstvo stopil Mešani pevski zbor F. B. Sedej iz Steverjana, ki je pod vodstvom Bogdana Kralja in ob orgelski spremljavi Aljoše Starca zapel najprej skladbo iz pravoslavne liturgije Ste-vana Mokranjca Tebe pojem, Marijino Sonce že zahaja Josefa Gruberja in adventno Rosite nebese Matije Tomca, nato še vr- sto božičnih skladb v prl' redbi oz. uglasbitvi slovenskih avtorjev. Te dan je usega veseja Pavleta Merkuja, Bila je noč Ubalda Vrabca, Božična noč Zorka Hareja, Božična noč Milka Renerja in Ra-duj človek moj Leopolda Cveka. Nedvomno so poslušalci bili deležni lepega in prisrčnega pevskega večera, ki je pričaral vzdušje bližajočih se božičnih praznikov, k čemur je nedvomno prispevala tudi sklepna skupna izvedba Gruberjeve Svete noči-Zato je nastop zborov občinstvo tudi nagradilo s toplim aplavzom. Za pevce pa se večer ni končal z izvedbo zadnje pesmi-pač pa se je nadaljeval na družabnosti ob bogatem prigrizku in kozarcu vina. kjer seveda tudi pesem m izostala. Na koncu se prireditelj revije, zbor Jacobus Gallus, zahvaljuje vsem, kj so omogočili oz. podprl1 njeno izvedbo. To so seveda barkovljanska župnijska skupnost ki je dala na razpolago domač0 cerkev, in sledeča podjetja: Cvetje Elena in Agraria Micilnik iz Trsta, Gostilna Suban iz Trnovce ter uvozno-izvozn° podjetje Velox iz Trta. (iž) Mlada vojaka kradla na Drevoredu XX. septembra Mladeniču se je zelo mudilo, vendar ga ni čakal nujen opravek, le hitel je na bolj varen kraj. Zato se tudi za klice, naj počaka, sploh ni zmenil. Daleč pa ni prišel in sedaj tako njega kot njegovega prijatelja verjetno čaka kopica nevšečnosti. Mestna redarja, ki sta bila službeno na Drevoredu KK. septembra, je nekdo opozoril, naj ustavita fanta, ki je s stojnice verjetno odnesel usnjen jopič. Agenta sta se pognala za njim, jopič je spustil iz rok, vendar ni nič pomagalo, kmalu sta ga dohitela. Odpeljala sta ga na okrajni sedež mestnih redarjev v Ul. Giulia-kjer so ugotovili, da ima 19 let in je doma iz Latine. Osumili so ga kraje. Istega prekrška s° osumili tudi njegovega 19-letnega prijatelja, ki pa je doma iz Milana m ki se je kar sam predstavil. Mladeniča so zatem odpeljali na Kras, saj oba služita vojaški rok: izročili so ju pristojnim v kasarni. Se prej so ju soočili s prodajelcem pri stojnice, na kateri sta kradla: prepoznal ju ie in dejal, da se mora S® odločiti, če bo proti njima tudi zakonsko postopal. Praznik esperantistov Smo v času številnih praznikov in proslav. Praznični dan so v nedeljo imeli tudi člani espe-rantskega združenja v Trstu. Zbrali so se najprej na Trgu Unita (navzoči so bili tudi predstavniki esperantistov iz Slovenije in drugih krajev dežele) in potem skupno odšli v cerkev nemško-katoliške skupnosti v Ul. Giustinelli v Trstu, kjer je pater Ammer daroval mašo v spomin na Ludviga Lazarja ustanovitelja oziroma začetnika esperantiz-ma. Maša je bila v esperantu, kot je bilo tudi petje nekaterih pevk zbora KD Ivan Grbec iz Skednja z nekaj božičnimi pesmimi v esperantu. Sledila je slovesnost na sedežu esperantistov v Ul. Crispi 43, kjer je imela kratek nagovor predsednica združenja Edvige Ackermann. Sledila je družabnost z gastronomskim tekmovanjem, na katerem je s svojimi polnjenimi dateljni zmagala Laura Lukač. N.L. TREBČE / TRIDNEVNO PRAZNOVANJE Odmevna prireditev ob stoletnici SKD Primorec Osrednji petkovi prireditvi je sledil dvodnevni Kulturni maraton , Pozno zvečer v ne-,1° se je v Trebčah Zaključil praznik, s kate-1111 je slovensko kultur-0 društvo Primorec Počastilo stoletnico dejanja. Prireditev pod Pokroviteljstvom ZSKD, "j1 i® trajala kar tri dni, je oživela velik uspeh, za ar gre zasluga predv-^ern članom domačega ofustva, ki so v organiza-'jo tako pomembnega Praznovanja vložili vse sv°je sile. O osrednji prireditvi v Petek zvečer smo že po-r°cali. Na kratko smo ornenili tudi drugi del Programa celotne prire-aitve, to je Kulturni ma-raton, ki se je začel ob 4' Uri v soboto in se na-aljeval ves nedeljski Popoldan z nastopom zborov, dramskih in ple-saih skupin, godb' na Prhala z obeh strani Jbeje, predvsem pa je po-ekal ob množični prisotnosti občinstva. , V enem samem član-ku ne bi mogli zajeti vse-|.a> kar smo videli na kulturnem maratonu. u so se v soboto pred-stavih otroci na njim na- menjenemu ex tempo-reju, tu je nastopila Baletna skupina 15. februar iž Komna, ki jo vodi Anka Kocjančič. Nastopilo je tudi godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč, ki ga vodi Lean-der Pegan. Sledil je nastop Egona Tavčarja, dobrega godca na diatonično harmoniko, ki je v svoji kategoriji prejel že vrsto visokih priznanj. Sobotni maraton je zaključil nastop Tržaškega partizanskega zbora P. Tomažič, ki ga je vodila Pia Cah; zapel pa je vrsto partizanskih in borbenih, slovenskih in italijanskih pesmi in ob velikem navdušenju navzočih zaključil nastop z pesmima »Vstajenje Primorske« in »Na juriš«. Kot recitatorki sta sodelovali Tjaša Ruzzier in Matejka Grgič, kot solist pa Roberto Birsa. Po kulturnem programu se je sobotni večer nadaljeval z nastopom Kraškega okteta, ki je poskrbel za zabavo in ples. Drugi del Kulturnega maratona se je začel v nedeljo že zgodaj po- V Ljudskem domu so uredili bogato razstavo o pretekli dejavnosti društva poldne. Zopet so bili otroci tisti, ki so začeli prireditev z animacijo, ki jo je v imenu društva Lonjer-Katinara vodila Jana Pečar. Nastopila je nato plesna in vokalna skupina SKD Vigred iz Sempolaja. Njej je sledil nastop Mladinske dramske skupine »Jaka Stoka« s Proseka-Konto-vela, ki je v režiji Suzi Bandi odigral igro »Butalci«. Sledila je revija mešanih pevskih zborov. Od prijavljenih je zaradi bolezni odpadel Mešani zbor »Višava« od Ferlugov. Nastopili pa so Mešani zbor »Slovan« s Padrič, ki ga vodi Sveto Grgič, Vokalna skupina »Primorec - Tabor«, ki jo vodi Matjaž Sček in Mešani zbor »Skala« iz Gropade, ki ga vodi Herman Antonič. Nastop je dokazal raven zborovske dejavnosti pri nas. Zborom je sledil nastop Baletne skupine SD Mladina iz Križa, ki jo vodi Anka Kocijančič. Na vrsti je bil nato nastop Vaške godbe iz Komna, ki jo tudi vodi dirigent Leander Pegan. Nastop je ogrel poslušalce, kot jih je nato razveselil nastop Gojencev Godbeniške šole V. Parma iz Trebč, na katerem so nastopili Sofija Kralj -piccolo, Roberta Coretti -alt sax, Gregor Žnidarčič - trobenta ter Sara Maga-gnato in Boris Sosič v duu na rog-tenor. Kulturni maraton je zaključil nastop Dramske skupine SKD Tabor z Opčin »Rusa riga črjez uograde«, ki jo je napisal Ivan Artač, režiral pa Igor Malalan in je doživela že več uspešnih nastopov. Kdor je sledil prireditvi od začetka do konca in imeli še priložnost, da si ogleda tudi bogato fotografsko in dokumentarno razstavo v dvorani Ljudskega doma, lahko zatrdi, da je praznik zelo lepo uspel. Povedati pa je še treba, da so Treben-ci počastili to pomembno obletnico še z bogato brošuro in razglednicami, ki pričajo o življenju in delovanju šole, društva in tudi Godbenega društva v vasi. Neva Lukeš VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 15. decembra 1998 KRISTINA Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 3.54 in zatone ob 14.39 futri, SREDA, 16. decembra 1998 ALBINA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,2 stopinje, zračni tlak 1030 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 79-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 11,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Davide Radosavljevič, Andrea Del Re, Elia Carta, Sara Maurizio, Sa-mantha Valenti, Mattia Bregant, Erič Cantoni, Sean Pel-legrin, Nicole Turina. Umrli so: 73-letni Albino Bura, 64-letni Ernesto lob, 95-letni Marino Valenti, 94-letna Olga Madussi, 92-letna Giuseppina Curellich, 92-let-ni Antonio Paro vel, 84-letni Mario Castagna, 88-letna An-na Giassi, 88-letna Stefania Pelan, 81-letna Germana Benci, 85-letna Palma De Ni-gris, 90-letna Maria laksetic, 75-letni Gioacchino Serafi-no, 82-letni Mario Rotta, 90-letni Giuseppe Cecchi, 77-letna Alessandra Zanchi. I : LEKARNE Od ponedeljka, 14. do sobote, 19. decembra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 040 631785), Ul. Fabio Sevefo 112 (tel. 040 571088), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253). Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom: Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severa 112, Ul. Combi 17, Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (tel. 040 302800). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 573012 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do r VČERAJ PREDSTAVITEV n Začenja se niz občinskih Božičnih poti Od danes tudi prireditve v pomembnejših kavarnah Danes se v mestu začenjata dva niza prazničnih prireditev, o »kavarniškem nizu«, za katerega sta poskrbela Podjetje za turistično promocijo in zadruga Bonavventura-gledališče Miela sta poročali ob predstavitvi, včeraj pa so na županstvu predstavili še Božične poti. Kot je povedal občinski odbornik za kulturo Damiani, se bodo manjše prireditve zvrstile po raznih centrih (v občinskih rekreacijskih središčih, v domih za ostarele, v zaporu in drugih) kot tudi na trgih in ulicah. Gre za pestro ponudbo glasbenih srečanj (nabožne glasbe, narečne in narodno-zabavne glasbe), malih gledaliških predstav in priložnostnih zabavnih srečanj. Prireditve bodo razvrščene po celem mestu oz. občinskem teritoriju, osrednji dogodek pa bo v nedeljo, 20. decembra v mestnem središču, ki ga bodo zaprli za promet. V zvezi z drugim omenjenim nizom pa velja še enkrat podčrtati, da se navezuje na tržaško kavarniško tradicijo. Danes popoldne bodo prve manjše predstave v kavarnah Br Torinese (ob 17. uri), Stella Polare (ob 19. uri) in San Marco (ob 21. uri). V Nabrežini bodo v četrtek odprli umetno smučišče V četrtek, 17. decembra bodo otvorili novo nabrežinsko umetno smučišče »Neve Sole«, ki bo od 2. januarja dalje odprto tudi za javnost. Smučišče, ki so ga pred nedavnim prenovili in prilagodili novim varnostnim predpisom, uporablja »Smučarska šola Nabrežina«, edina šola v Italiji za smučanje na umetnih prograh, katero urando priznavata in pooblaščata italijanska federacija zimskih športov FISI in avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina. Predstavitev smučarske dejavnosti in naknadne možnosti za javno uporabo smučišča bo opisal v četrtek, 17. t.m., ob 11.30 v Kamnarski hiši »Igo Gruden« v Nabrežini predsednik smučarskega kluba Sci Club 70, Livio Manzin. Srečanja se bodo udeležili župan devinsko-nabrežinske občine Marino Vocci, odbornica za šport Marizsa Skerk, predstavniki dežele in pokrajine, predstavniki tržaške ustanove za pospeševanje turizma (APT) in Kraške gorske skupnosti. Sledil bo nastop članov neposredno na smučišču. Ul PRIREDITVE ZDRUŽENA DRAMSKA SKUPINA IZ BREGA in NIŽJA SREDNJA SOLA SIMONA GREGORČIČA DOLINA vabita na BOŽIČNICO, ki bo 18. in 19. decembra 1998, ob 20. uri, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Program: L. F. Baum: Čarovnik iz Oza (glasbena igra v dveh dejanjih) - režija Stefan Job; OPZ F. Venturini Domjo -zborovodka S. Žerjal (petek); združena otroška pevska zbora GOS F. Venturinija in OS P. Voranca Dolina (sobota); bogat srecolov za EVROSOLO ’99. SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabi v petek, 18. decembra, ob 20. uri, v društvene prostore v Ricmanje na prireditev ob 20-letnici otvoritve Babne hiše in 30-letnici razvitja društvenega prapora. So.delujejo otroci vrtca in uCenci GOS Ivan Trinko Zamejski, Mladinski pihalni orkester iz Ricmanj, ki ga vodi Marino Marsic in združeni MePZ Slavec-Slo-venec pod vodstvom Danijela Grbca. SKD PRIMORSKO vabi ob zaključku svojega jubilejnega leta na PRIJATELJSKO PEVSKO SREČANJE v soboto, 19. decembra 1998, ob 20. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. Sodelujejo MePZ Primorsko, Lovski pevski zbor Dekani, OKZLD Koper in MePZ Divača, dirigent Anton Baloh. GODBENO DRUŠTVO »VIKTOR PARMA« Trebče prireja BOŽIČNI KONCERT, v soboto, 19. t.m., ob 20.30, v Ljudskem domu v Trebčah. Toplo vabljeni! KD L GRBEC - Skedenj-ska ul. 124, prireja BOŽIČNI KONCERT, v nedeljo, 20. decembra 1998 ob 18.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Skednju. Sodelujejo: Komorni moški zbor Izola -zborovodja Oskar Trebeč, Pevsko društvo Rainer Maria Rilke - zborovodja Barbara Corbatto, ZPZ L Grbec - zborovodja Ksenija Kos. Prispevki so namenjeni skladu Lucchetta, Ota, D'Angelo in Hrovatin za Center v ul. Valussi. Vljudno vabljeni! NEW SVVING QUAR- TET - slavnostni koncert ob 30-letnici delovanja bo pri nas v nedeljo, 20. decembra 1.1. ob 18.30 v Sportno-kul-turnem centru v Zgoniku. Predprodaja vstopnic pri odbornikih KD RdeCa zvezda, v uradu ZSKD (tel. 040-635626), v baru Šport Boris v BrišCikih in v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Pridite, enkratna priložnost za Čudovito praznično doživetje! KD KRAŠKI DOM in OS A. GRADNIKA - Repenta-bor vabita v nedeljo, 20. decembra ob 17. uri na ogled igrice M. C. Machado »Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna«, v priredbi in režiji Stane Milic. Nastopajo vsi osnovnošolci. Prireditev, ki bo v Kulturnem domu na Colu, spada v sklop praznovanj ob 25. obletnici poimenovanja šole in 125-letnici ustanovitve repentabrske šole. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na odprtje razstave SAŠA OTA fotografska ©pys v četrtek, 17. decembra 1998 ob 18. uri v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah Sodeloval bo tercet Ver laetum Fotografije bodo na vpogled do 30. decembra VABLJENI! 34/- SiumzniMSim SmtLM® (iiUitDMJS©! MARKO SOSIČ BALERINA BALERINA Igra Lučka Počkaj, režija Branko Završan V nedeljo, 20. t. m. ob 17. uri v Ljudskem domu v TREBČAH TK IRT Vabimo Vas na odprtje razstave I frnimm 1 LMM)I!<( Sodelujeta Martina Feri in Paolo Bembi V sredo, 16. t.m. v Tržaški Knjigarni KINO ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La cena«, r. Ettore Scola, i. Vittorio Gasman in Stefa-nia Sandrelli. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The opposite of sex«, i. Cri-stina Ricci EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 19.30, 22.00 »He got game«, r. Špike Lee. AMBASCIATORI - 15.30, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Mulan«, risani film, prod. Walt Di-sney. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Al di la dei sogni«, r. Vincent Ward, i. Robin VVilliams, Guba Gooding. NAZIONALE 2 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »The Aven- gers - Agenti speciali«, i. Ralph Fiennes, Uma Thurman, Sean Connery. NAZIONALE 3 - 15.20, 17.40, 20.05, 22.30 »II negoziatore«, i. Kevin Spacey. NAZIONALE 4 - 15.45, 18.45, 21.45 »Sal-vate il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon. Prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Sogni di donne bagnate« - Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.30, 18.20, 21.30 »L’uomo che sussurrava ai caval-li«, r. in i. Robert Redford in Kristin Scott Thomas. ALCIONE - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Gat-to nero, gatto bianco«, r. Emir Kusturica. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST Evropska komisija - Evropski socialni sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo ["^1 Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina Uiv Deželno ravnateljstvo za poklicno usposabljanje V tem tednu se je začel tečaj TEHNIKE PRODAJE (380 ur), ki je namenjen brezposelnim nad 25. letom starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, _________________tel. 040/566360 - vsak dan, razen sobote,________________ CAMERA DI COMMERCIOINDUSTRIA ARTIGIANAT0 E AGRICOLTURA-TRIESTE TRŽAŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA POSEBNO PODJETJE ZA BENCIN PO ZNIŽANI CENI Koristnike obveščamo, da bodo zaradi tehničnih razlogov okenca Posebnega podjetja za bencin po znižani ceni (Borzni trg 14) V ČETRTEK, 17. DECEMBRA 1998 POPOLDNE ZAPRTA VZDRŽEVANJE RAČUNALNIŠKE OPREME : MŠ*fc. ”«* VSI VRSTE USLUG INFORMACIJSKEGA INlENIRINGA INTEGRACIJA SISTEMOV TEHNIČNA PODPORA IZPOSOJA AVDIOVIZUALNIH PRIPOMOČKOV MA ČKOLJE 45 - 34018 DOUNA (TS) rwm 040/232151 atpromo@tin.it ^ 0335/8045700 CONSULTING TUL ALBERT Slovenski Klub prireja v Gregorčičevi dvorani T6KMOVANJE-POKUŠNJO DOMAČIH BOŽIČNIH SLAŠČIC Vabljeni vsi danes, 15. decembra ob 20.30! E3 ČESTITKE H SOLSKE VESTI Končno se je rodila prvorojenka Alexa Mami Danieli in očku Dionisiu prisrčno Čestitajo kolegi in vodstvo SDGZ Na tržaški univerzi je diplomirala iz političnih ved Karmen Guštin Iskreno ji Čestita Dekliški pevski zbor Vesna Nasi dragi noni Olgi za njenih 85 voSCimo dobrega zdravja in Cim veC priložnosti za petje v veseli družbi Janko in Darko, Vera in Laila, Marjanka, Ivana in Barbara Danes proslavljata stric Mauro in teta Rožica pomembno obletnico. 25 »srebrnih« poljubčkov jima pošilja mala Tamara Na tržaški univerzi je 10. t.m. diplomirala KARMEN GUŠTIN. Iskreno ji Čestitamo Salvo, Nevenka, Nataša in Vesna. Danes praznuje okroglih 70 let gospa MARIJA KOBAL iz Trsta. Da bi bil njen nastop vedno tako mladosten in da bi se ji uresničile vse želje, ji iz srca voščita prijateljici Violeta in Neri-na. Končno je prišla mala ALEXA in osrečila mamo Danielo in očka Dionisia. Z njo se veselijo vsi Bandljevi, Erik in Matej pa želijo, da bi se kmalu igrala z njima. SreCni mamici Danieli in očku Dionisiu se je pridružila mala ALEXA. Iz vsega srca Čestitajo in voSCijo obilo sreče in zdravja vsi Komarjevi iz Loga. PEDAGOŠKI LICEJ A.M. SLOMSEK vabi starse na Solo (Ul. Caravaggio 4), v petek, 18. decembra 1998: ob 17. uri na sestanek za umestitev razrednih svetov in pogovor o morebitnih problemih v posameznih razredih; ob 18. uri na roditeljski sestanek. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča cenjene starse, da predvidena roditeljska sestanka, ki naj bi se vršila danes, 15.12. in jutri, 16.12.1998, odpadeta zaradi okupacije Sole. Novi datumi bodo naknadno sporočeni. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. H] OBVESTILA OSNOVNI SOLI Karla Destovnika Kajuha in Primoža Trubarja ter otroški vrtec iz Gropade vabijo v OS Karla Destovnika Kajuha na odprtje BOŽIČNEGA SEJMA, ki bo danes, 15. decembra 1998 ob 13.30. Prodaja božičnih izdelkov se bo nadaljevala Se v naslednjih dneh v obeh šolah v Šolskem umiku. SKD CEROVLJE- MAVHINJE vabi vse elane in simpatizerje na 8. redni občni zbor elanov, ki bo danes, 15. decembra ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v društvenem sedežu v Mavhinjah. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na predavanje o arheološki podobi Boljunca. Predaval bo g. Stanko Flego danes, 15. decembra ob 20. uri. SLOVENSKI KLUB (Ul. S. Francesco 20) prireja danes, 15. decembra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani tekmo-vanje-pokusnjo domačih božičnih slascic. Vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK 1. MAJ prireja jutri, 16. decembra, ob 19.30, slavnostno sejo v spomin na tov. Giorgia Cancianija v Ljudskem domu v Pod-lonjerju. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - TRŽAŠKA FEDERACIJA prireja v Četrtek, 17. decembra, ob 20. uri, na pokrajinskem sedežu v Ul. Taraboc-chia 3, solidarnostno manifestacijo s kurdskim narodom. Prisoten bo Ramon Mantova-ni iz državnega vodstva SKP. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi juhi, 16. t.m., ob 18.30, lOBVESCAMO_____________ cenjena kulturna društva, športna društva in druge organizacije, da sprejemamo BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, ah po telefonu na št. 040-7786333, od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure in ob sobotah, od 10. do 13. ure, do 19. decembra na otvoritev razstave TRIJE MLADI LIKOVNIKI. SD KONTOVEL obvešča, da bo redni občni zbor danes, 15. decembra, ob 20.30 v drugem sklicanju, s sledečim dnevnim redom: 1. predsedniško poročilo, 2. blagajniško poročilo in odobritev proračuna, 3. razno. KD LONJER-KATINARA v sodelovanju z ZSKD prireja SKLOP SREČANJ IZDELOVANJA ROČNIH DEL za odrasle. Prvi dve srečanji bo vodila Magda Tavčar, danes, 15. in v petek, 18. decembra 1998 z začetkom ob 19.30 v lonjerskih društvenih prostorih. Ce se srečanj mislite udeležiti, pokličite Vesno (tel. 040-910850 ob uri kosila). ZSSDI obveSCa, da bo pisni del natečaja za delovno mesto uradnika juhi, 16. decembra 1998 s pričetkom ob 17. uri na DZL F. Prešeren, Str. di Gura-diella 13/1 v Trstu. ZBOROVSKEMU DELO- VANJU bo posvečena seja razširjenega pokrajinskega odbora ZSKD jutri, 16. t. m. ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni pevci in zborovodje včlanjenih zborov in elani pokrajinskega odbora. KD FRAN VENTURINI - v Kulturnem centru Anton Uk-mar-Mbo je odprta fotografska razstava o 30-letnem društvenem delovanju s sledečim urnikom: danes in v petek, 18. t.m., od 19. do 21. ure, jutri, 16. in v četrtek, 17. t.m.,od 18. do 20. ure, v soboto, 19. t.m., od 14.30 do 17. SKUPINA SHALOM, SLOVENSKI KULTURNI KLUB, MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI vabijo v soboto, 19. t.m., ob 20. uri, na PREDBOŽIČNI DOBRODELNI PLES, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (UL Brandesia 27). Igrala bo skupina FLOATING POINTS. Izkupiček večera bo sel v dobrodelne namene. SKD VIGRED vabi v društvene prostore v Sempo-laju na božično razstavo ročnih del primernih za darila in knjig v četrtek, 17. inv petek, 18. decembra, od l/. do 20. ure ter v soboto, 19. decembra, od 15. do 17. ure. Obenem obveSCa, da so na razpolago društveni koledarji pri odbornikih društva, na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20 in v'knjigarni TerCon v Nabrežini. TABORNIKI RMV vabijo elane in prijatelje na občni zbor, v nedeljo, 20. decembra 1998, ob 10. uri v Stan-drežu. Taborniki s Tržaškega se bomo zbrali, (v kroju) ob 9. uri na Proseku pred spomenikom. ZSKD v sodelovanju s postajo Radia Opčine vabi vsa društva, da se z voščili in prazničnimi posvetili oglasijo v oddaji, ki bo v soboto, 19. t. m. od 16.45 dalje. Ce Želite sodelovati pri svojevrstni obliki Zrna v eter, pokličite v tem umiku na tel. St. 040-212658! SPD PRIMOREC -TABOR sklicuje v petek, 18. decembra, ob 20. uri, v Ljudskem domu v Trebčah, izredni občni zbor za spremembo statuta. SKD VIGRED, OSNOVNA SOLA STANKO GRUDEN, OTROŠKI VRTEC SEMPOLAJ vabijo v petek, 18. decembra ob 18. uri na trg v Sempolaju, na skupno BOŽIČNICO. Ob tej priložnosti bomo zbirali igrače za manj srečne oboke. KSŠT (Klub slovenskih Studentov-Trst) vabi v soboto, 19. decembra 1998 vse elane in simpatizerje na REDNI OBČNI ZBOR: volitve novega odbora in predstavitev programa za leto 1999. Ce bi radi zvedeli, kakšna presenečenja vam KSST pripravlja za zadnje leto v tem tisočletju, obvezno pridite v klub, Ul. Mazzini 46. Začetek ob 20.30, sledila bo zakuska in zabaven večer! POZOR. POZOR, rezervirano za oboke! V soboto, 19. decembra od 15.30 do 19. ure Zadružni center za socialno dejavnost vabi vse otroke, majhne, srednje in velike, na sedež TPK Sirena, Miramarski drevored 32 na barkovljanskem nasipu na VELIKI BOŽIČNI DIRENDAJEV ŽIVŽAV. Za informacije pokličite na tel. St. 040-360324 od 10. do 12. ure. KD LONJER-KATINARA prireja vsakoletni OTROŠKI DIRENDAJ v nedeljo, 20. decembra v lonjerskem društvu od 10. do 17. ure. Kdor se namerava Zabavati z nami naj poklice na St. 040-912787 (Breda) ali 040-910178 (Jana). SLOVENSKA KULTUR-NO-GOSPODARSKA ZVEZA vabi vse elane Deželnega ter beh Pokrajinskih svetov na sejo, ki bo v ponedeljek, 21. decembra, ob 20. uri v mali dvorani goriskega Kulturnega doma. Dnevni red: ZAŠČITNI ZAKON ZA SLOVENCE V ITALIJI. V TRGOVSKEM CENTRU DL GIULIA je na ogled fotografska razstava elanov Šestih fotokrožkov s Tržaškega v sklopu vsedržavne zveze FIAF. Sodeluje Foto Trst ’80. PREDSEDNICA DRUŠTVA UILDM - Unione italiana lotta alla disbofia muscolare v Trstu, vabi elane in prijatelje na otvoritev večnamenske Športne dvorane, ki bo v petek, 18. decembra, ob 10. uri na Opčinah, Bazoviška ulica 29/27. Otvoritev je posvečena spominu na Federi-ca Milcovicha, ustanovitelja društva UILDM na državnem nivoju ob desetletnici njegove smrti. Častni gostje bodo msgr. E. Ravignani in predstavniki Občine Trst. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV, ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA, DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV, PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU s sodelovanjem KROŽKA KRUT prirejajo badicionalno NOVOLETNO DRUŽABNOST, v torek, 29. decembra 1998 ob 17. uri v gostinski Soli v Izoli - Restavracija Riviera. Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu KRUT-a, Ul. Cicerone 8. Prevoz z avtobusom. UČENO 4. IN 5. RAZREDA COS FINKO TOMAŽIČ v Trebčah pripravljamo raziskavo o mlekaricah na Krasu. Zbiramo pričevanja, spomine, fotografije in predmete. Vse, ki bi nam radi pomagali, prosimo, naj tel. na St. 040-214300 ali naj se javijo na šolo v Trebčah St. 33, od 8.15 do 15. ure. TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča obiskovalce, da je v teku v decembru PROMOCIJA SLOVENSKE KNJIGE. SK BRDINA obveSCa, da je se nekaj prostorov za bivanje y Bellevueju od 22. do 26. decembra t.l. Vpisovanje se zaključuje. Inf. na tel. st. 040-212859. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRODAM FIAT PUNTO ELX letnik '94, 33 tisoč prev. km, cena po dogovoru. Tel. 040-200415, v večernih urah. PRODAM v okolici Milj dvonadstropno samostojno hišo, 180 kv.m z garažo in 1000 kv.m ograjenega zemljišča. Tel. 040-272577, ob uri obedov. GRADBENO PODJETJE isce zidarja in zidarskega pomočnika. Tel. 040-818141 ali 0336-455458. DAJEM V NAJEM stanovanje v predmestju Trsta, pri Domju, za nerezidenCne, primemo za studijo, laboratorij ali urad (tri sobe, kuhinja, kopalnica, svetlo podstrešje, ogrevanje samostojno)'. Tel. na St. 040-828861 ob uri obedov. PRODAM 2 samca in 2 samici boxerja z rodovnikom, z odrezanimi repi in cepljeni. Tel. St. 040-2024033 po 20.30 ali 040-225398 od 11. do 17. ure (razen ob torkih). PRODAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na St. 040-200882. PRODAM 2 gumi Pirel-li P2000, 165/70R13,tu-bless, v dobrem stanju, in 2 gumi Hankook Radial 884, 165/70R13, skor3) novi. Tel. St. 040-220l75_ SUHA drva prodaja knf tija Aleš Komjanc v Števen nu. Tel. na St. 0481-3902^ v večernih urah. GLASBENIKA ali mMi)5" glasbeno skupino isce Eut restavracija v Palače hoj6 za božično kosilo in Silve strovanje. Tel. 0481-821° fax 0481-31658. PODJETJE isce osebje za razširitev svoje upravno 1 nanene strukture oz. z ojacenje trgovske dejavnos ■ Od kandidatov se zahtev univezitetna izobrazba iz govskih in sorodnih ved > vsaj enoletno delovno prakso oz. diploma višje sredn) Sole z vsaj štiriletno delovn prakso. Prošnje, s priložene fotokopijo diplome 1 kratkim življenjepis0111' lahko pošljete na urednisjv0 Primorskega dnevnika, L • Montecchi 6, 34137 Trs . pod šifro »Diplomiran*’ najkasneje do 21.12.1998- OSMICA pri PiSCanciF Silvano Ferluga vabi na pokušnjo odprtih in stekle-nicenih vin. OSMICO je odprl Dam)£F Glavina v Lonjerju St. 255-Poleg belega in rdečega vina je poskrbljeno tudi za do-mati prigrizek. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak * * * * v Samatorci, St. 22. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briscak v BriSCah. KMEČKI TURIZEM. )e odprl Osbouska Zagradec 1-Zaprto ob Četrtkih. OSMICO je odprla Mavri- ca v Medje vasi st. 10. OSMICA v Borštu, David-OSMICO so odprli pn Batkovih, Repen 32. PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih m sobotah. Tel. St. 220722. PRISPEVKI Ob obletnici Pinkove smrt1 in na isti dan 80-obletnice rojstva njegove sestre Danice por-Vuk daruje sestrična Ivanka Tc> matic Colja 50.000 lir za COS Pinko Tomažič v Trebčah. V spomin na Marijo Por; tot daruje Mira Sarton 10.000 lir za popravilo SKD Barkovlje. V spomin na mamo Ivko Paskovic por. Sullini daruje sin Anton z družino 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Po dolgem trpljenju nas je zapustil naš dragi Cesare Abram Žalujoča žena Firmina, hčerki Patrizia in Oriana, zeta Maurizio in Umberto, vnuk Mauro ter sestra Stefania Pogreb bo jutri, 16. d®" cembra, ob 10. uri, lZ mrtvašnice glavne bolniS-niče (Ul. Pieta), v na- abrežina, cembra 1998 tje Zimoloj Sporočamo, da bo p°' greb našega dragega Antona Parovela jutri, 16. decembra, 10. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v mackoljansko cerkev. SVOJCI Mackolje, 15. decembra 1998 Ob smrti drageg3 Antona Parovela izreka svojcem iskreno sožalje SKD Primorsko Mackolje na slikah ZGORAJ: Jure Košir si je po daljšem času z izvrstno vožnjo spet prismucal mesto na stopničkah zgoraj desno: Jadran Nuova kreditna je v Istrani odigral najboljšo letošnjo tekmo, Christian Arena pa je bil najboljši strelec SPODAJ: Zamejske nogometne enajsterice v tern kolu niso bile preveč uspeš-ne' Mladost pa je doživela prvi poraz. SPODAJ DESNO: Odbojkarski C-ligaši (na sliki igralci Mirne Eurospin) so tokrat pri moških in ženskah v sedmih tekmah zabeležili prav toliko zmag. Primorske novice Regionalni RTV center Koper [Radio Koper Capodistria - Modri val, TV Koper Capodistria) Novi Matajur Primorski dnevnik Deželni sedež RAI za FJK - slovenski sporedi Z5ŠDI vabijo na zaključno prireditev ob izboru najboljših športnikov Primorske noč čonoTNii/ 'oo Ul lD Dl UK 11 lil I ->u Prireditev bo v četrtek, 17. decembra, ob 17. uri, v dvorani Stadiona 1. maj v Trstu, Vrdelska cesta [Strada di GuardiellaJ Vabljeni DANES V PRILOGI Loris Manič zadovoljen v novi sredini Loris Maniš, ki je lani nastopal pri 01ympii v C ligi, letos zelo uspešno igra kot »libero« kar v Bi ligi pri Adria Volley. Čeprav je novo prvenstvo zelo zahtevno, pa se Mania odlično znajde v novem klubu. Stran 12 Zoff ni sklical Roberta Baggia Za jutrišnjo ekhsibicijsko tekmo Italija - Ali Starš, v okviru proslav ob 100-letnici italijanske nogometne zveze, trener Dino Zoff ni sklical Roberta Baggia, kar bo gotovo sprožilo nemalo polemik. Stran 14 Torkov intervju: Sonja Doljak Bivša Krasova namiznoteniška igralka, ki je visoko ponesla ime društva po vsej Italiji, še vedno pozorno sledi domačim športnim dogajanjem. Stran 18 Paolo Soavi: »Vesna je del mojega življenja« Kapetan Vesne Paolo Soavi je v nedeljo v Marami igral svojo 300. tekmo s kriškim moštvom. Soavija, ki je eden glavnih Vesninih stebrov, odlikujeja predvsem velika požrtvovalnost in predanost društvenim barvam (»V esna je del mojega življenja«), Stran 18 10 Torek, 15. decembra 1998 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA / V 13. KOLU Zelo slab obračun naših ekip: le Vesna iztržila točko v Moranu Zarja/Gaja visoko izgubila v gosteh proti vodilni Palmanovi (0:3) Še hujši poraz je doživelo proseško Primorje proti ekipi Latte Carso Maranese - Vesna 0:0 VESNA: De Rota, Ban-del, Lovullo (Laghezza), Sambaldi, Soavi, Cok, Lakoseljac, Germani, Pellachier, Sannini, Ap-polonio. V Maranu je Vesna osvojila dragoceno točko, Čeprav bi lahko tudi zmagala. Glede na to da je ekipa Marane-seja zadnja na lestvici, je seveda Se kako potrebovala točke. Že od vsega začetka je bilo srečanje dokaj izenačeno in razburljivo, Vesna pa je imela v 8. minuti izredno priložnost za zadetek. Lovullo je bil namreč sam pred vrati in z razdalje enega metra nevrjetno poslal žogo mimo vrat. Akcije so se vrstile ena za drugo, tako da se gledalci gotovo niso dolgočasili. Gostitelji bi lahko v prvem polčasu povedli, saj so imeli na razpolago enajstmetrovko. Vesnin vratar De Rota pa je žogo ubranil. Tudi v drugem polčasu je bila tekma zelo izenačena. Obe ekipi sta imeli nekaj priložnosti za gol. V 35. minuti je Vesna ostala v desetih, ker je zaradi prekrška (kot zadnji mož) sodnik izključil Soavija. Ob konsu srečanja je spet stopil v ospredje Vesnin vratar De Rota, ki je ubranil moCan strel domačega napadalca in tako rešil svoje moštvo pred porazom. Kriško vodstvo še vedno zaskrblja domača tekma s Palmanovo, ki so jo zaradi zasneženega igrišča v Križu preložili na kansejši datum. Palmanova je v ložila rekurz z zahtevo, da ji zveza dosodi zmago, tudi kriško društvo je seveda vložilo rekurz, da se tekma ponovi. Mario Lando (Primorje) v akciji med domačo tekmo proti Caprivi. (Foto KROMA) Palmanova Zarja/Gaja 3:0 (2:0) STRELCI: Jacuzzi v 16. min. (11-met.), Pa-gnucco v 28. min. in Pa-viotti v 40. min. d. p. ZARJA/GAJA: Faletti, Dussoni(Laurica), Lorenzi, Ispiro, Štrukelj (Ka-riš), Cotterle, Sclaunich, Kalc, KrižmanCic, Giorgi, Deste (Tognetti). Proti prvouvršCeni Palmanovi je združena ekipa Zarje/Gaje utrpela letošnji najhujši poraz. Domači igralci so bili tokrat kar dobro razpoloženi in niso dopustili našim, da pridejo do izraza, saj niso niti enkrat resno zaposlili domačega vratarja in tako je bil poraz na koncu neizbežen. To je bilo Čutiti že na začetku tekme, ko so igralci Palmanove stisnili naše nogometaše na svojo polovico igrišča. Takoj je bilo jasno, da Tulova obrambna vrsta tokrat ne bo dolgo zdržala pritiska. Igrala je neorganizirano in dokaj nervozno. Gostitelji so povedli z najstrožjo kaz- nijo, potem ko so naši branilci »zrušili« na tla v kazenskem prostoru napadalca domačih Pinosa. Naša enajsterica po prejetem golu ni znala učinkovito reagirati in domači so imeli vedno pobudo v svojih rokah. Na sredini polčasa jim je tudi uspelo izid podvojiti po napaki naše obrambne vrste in tekme je bilo že po prvem polčasu konec. Kljub nekaterim menjavam, ki jih je izvedel trener Tul v drugem polčasu, se stanje na igrišču bistveno ni spremenilo. Nasprotno: domači so sredi polčasa še tretjič zatresli Falettijevo mrežo. Upajmo, da bodo v bodoče rezultati za naše fante bili ugodnejši, seveda v pričakovanju zmage za tri točke. Poraza tokrat ne gre dramatizirati, saj je ekipa iz Palmanove glavni kandidat za napredovanje. Edina pozitivna nota na tem srečanju je morda le ta, da je po dolgem okre- vanju zaigral v vrstah Zarje/Gaje »Brežan« Mitja Laurica. (d.gr.) Primorje - Latte Carso 0:4 (0:1) PRIMORJE: Spadaro, Bazzara, Crocetti, Guštin, Lovrečič (Bralni), Dagri, Štolfa, Batti (Massai), Pe-scatori, Lando (Pahor), Tommasi. Proseka enajsterica je tokrat utrpela visok poraz proti solidnemu Latte Carsu, ki nedvomno ni odigral najboljše tekme, metem ko »rdeCe-mme-ni« potrjujejo težave, ki jih imajo, ko ne igrajo na domačem igrišču. Pro- seška Rouna je namreč še vedno pokrita s snegom, tako da se je tekma odvijala v Vižovljah. Primorje je tokrat štelo kar precej odsotnih, kar se je na sredini igrišča poznalo. Poleg tega, pa se je tekma za domaCe moštvo začela na najslabši način, saj so gostje povedli s prostega strela že po nekaj minutah igre. Primorje je skušalo reagirati in se je po začetnih težavah povsem enakovredno borilo z nasprotniki, vendar ni utegnilo biti dovolj učinkovito v napadu. Najnevarnejše priložnosti je imelo s Štolfo, ki pa je najprej z volejem in potem z udarjenim strelom ni utegnil resno ogrožati nasprotnikovih vrat. Tudi gostje so imeli svoje priložnosti, vendar je bil vratar Spadaro Spadaro vedno na mestu. V drugem polčasu pa so nasprotnici utegnili pritisniti Primorje v svojo polovico igrišča, držali so tekmo v rokah in so pokazali, da sodijo med najbolje organizirane ekipe prvenstva. »RdeCe-rumeni« pa so igrali odprto in so skušali nadoknaditi zaostanek, toda so se na tak naCin odkrili v obrambi. Gostje pa so izkoristili vsako napako in visok poraz je Promocijska liga IZID112. KOLA Aguileia ■ Monfalcone 1:1, Capriva ■ Gra-dese 2:0, Cividalese - Manzano 1:0, Latte Carso - Maranese 2:1, Ludnico - San Canzian 3:0, Ponziana - Primorje 3:2, Vesna - Palmanova odi., Zarja/Gaja -Muggiaodl.. LESTVICA Palmanova 11 7 3 1 19:8 24 Ludnico 12 6 5 1 21:13 23 6 5 5 5 5 3 4 2 3 3 1 2 1 1 Cividalese Aquileia Gradese Primorje Latte Carso Zarja/Gaja Muggia Monfalcone Manzano Ponziana Vesna Capriva San Canzian 11 Maranese 12 4 2 14:6 22 3 4 18:12 18 3 4 25:19 18 3 4 16:16 18 3 4 14:15 18 5 2 12:9 2 5 11:12 8 2 14:12 4 10:11 5 13:19 2 8:9 7 3:10 5 5 10:19 4 7 1028 PRIHODNJE KOLO Gradese - Ponziana, Manzano - Capriva, Maranese - Vesna, Monfalcone -Ludnico, Muggia - Aguileia, Palmanova - Zarja/Gaja, Primorje - Latte Carso, San Canzian - Cividalese. 1. amaterska liga IZID112. KOLA Aielb - Pro Romans 2:3, Edile - Pro Fiumi-celk) 52, Futura - Trivignano 3:1, Gonars -San Giovanri OD, Juvenčna - Union 0:3, Opidna - Isonzo odi., Pro Cervignano - Ruda 2:1, Sovodnje - San Lorenzo 1:0. LESTVICA Futura 12 8 3 1 25:8 27 Union 12 7 3 2 17:7 24 San Giovanni 12 6 5 1 16:8 23 Pro Romans 12 6 4 2 23:11 22 ProCetvignano12 6 3 3 15:12 21 San Lorenzo 12 5 4 3 17:13 19 Sovodnje 12 5 4 3 11:11 19 Isonzo 11 5 3 3 13:5 18 Trivignano 12 4 3 5 14:19 15 Edile Adr. 12 4 2 6 18:19 14 Opidna 11 4 0 7 22:19 12 Juventina 12 3 3 6 10:22 12 Gonars 12 2 5 5 16:21 11 Ruda 12 2 4 6 12:21 10 Aiello 12 1 3 8 8:19 6 Pro Fiumiceilo12 0 5 7 829 5 bil tu. E. Braini PRIHODNJE KOLO Isonzo - Gonars, Pro Fiumicelb - Aielb, Pro Romans - Sovodnje, Ruda - Edile, San Gbvanni - Futura, San Lorenzo - Ju-ventina, Trivignano - Pro Cervignano, Union - Opidna. 1. AMATERSKA LIGA / 13 KOLO Sovodenjci povsem zadovoljili V Romansu so igrali neodločeno So- ■ Spet smola Juventine Pro Romans -vodnje 1:1 (1:0 STRELEC ZA SOVODNJE: Interbartolo v 39. min. d.p. SOVODNJE: Zoff, Bregant, F. Devetak, Interbartolo, F. Sambo, Černič, Zotti, Cescutti (Peteani, E. Sambo), Marassi, M. Fajt, Condolf. Sovodenjci so iztržili dragoceno točko na neugodnem gostovanju v Romansu. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno. Že v prvem polčasu so imeli Sovodenjci nekaj zelo zrelih priložnosti za zadetek, niso pa imeli sreče pri zaključevanju na vrata. Po drugi strani pa so gostitelji imeli kar precej sreče, saj so povedli po hudem spodrsljaju sovo-denjske obrambe. V drugem polčasu so že itak okrnjeni Sovodenjci (odsotni so bili Flornein, Devetak in Po-lesello) že po 10 minutah ostali brez Fabia Samba, ki ga je zelo pristranski sodnik nerazumljivo izključil. Kljub temu pa se Sovodenjci niso dali in še naprej napadali. Svoje napore so kronali pet minut pred koncem tekme, ko so izenačili z Interbar-tolom. Marassi je preigral dva branilca, podal do In-terbartola, ki je z lepim strelom ukanil domačega vratarja. Glede na okrnjeno postavo in močnega nasprotnika, je treba vse Sovodenj ce pohvaliti za dobro igro in predvsem za zvrhano mero požrtvovalnosti. San Lorenzo - Juventi-na 2:1 (2:1) JUVENTININ STRELEC: Lazzara. JUVENTINA: Cantarut, Kaus, D. Trampuš, Gom-scek, Rupil, Bastiani (Kobal), Gismano (Screm), Calandra, Lazzara, Braida (Ballaben), Gambino. Smola se še naprej drži štandreško moštvo, ki tudi v Slovrencu si ni zaslužilo poraza. Juventina je bila namreč solidnemu San Lorenzu povsem enakovreden tekmec in imnela tudi nekaj lepih priložnosti, da bi stanje vsaj izenačila. Spet pa so bili Standrežci neučinkoviti v napadu, kar jih je na koncu tekme tudi drago stalo. Položaj na lestvici pa postaja iz kola v kolo kočljivejši.. WS£“ dEULKE ZBIRA B. RUPEL Črna nedelja za naše enajsterice, ki so v 11 tekmah (srečanje Monebello -Zarja/Gaja B so odložili) izobojevale le dve zmagi in dva neodločena rezultata. Skupno so odnesle le osem točk, ker je dosedaj najskromnejši izkupiček v letošnji sezoni. V promocijski ligi je delno zadovoljila le Vesna, ki je v Maranu igrala neodločeno in to že devetič v tem prvenstvu. Kljub temu da so Križani doživeli le dva poraza (Primorje in Latte Carso) imajo po nedeljskih rezultatih za petami le dve ekipi. Popolnoma odpovedala pa sta Primorje in Zarja/Gaja. ProseCanom niti okrnjena postava ne sme biti opravičilo za bledo predstavo, ki so jo spet pokazali v gosteh. Zaradi poledenelega igrišča na Proseku so igrali v Vižovljah in doživeli peti praz v sedmih tekmah v gosteh. Tudi združena ekipa Zarje/Gaje je v zadnjih nastopih nekoliko razočarala, saj je v štirih tekmah zbrala le eno samo točko. Naj omenimo, da je v »modro-rumenem« dresu v nedeljo debitiral Brežan Mitja Laurica, ki je lani igral v vrstah Primorja. V tem tednu je v promocijskih ligi prišlo tudi do zamenjav trenerjev. Pri Monfalconeju je Gallino zamenjal Medeot, pri Maraneseju pa je Zimola nadomestil Dian ti. V 1. amaterski ligi se nadaljuje rakava pot Juventine, ki s sednim porazom tone vedno nižje na lestvici, tako da po dveh zaporednih izpadih ji grozi še tretji. Sovodenjci pa so v Romansu ohranili celo kožo z golom, ki ga je v proti koncu srečanja dal Interbartolo, ki že štiri sezone ni dosegel zadetka. Zadnji gol je dosegel 20.3.94 na tekmi Sovodnje - Sa-grado (1:1). To je bil za Sovo-denjce osmi zaporedni pozitivni nastop. Slabe in dobre vesti smo zabeležili tudi v 2. amaterski ligi. Čeprav so Trebenci igrali v gosteh (Nabrežina) zaradi zasneženega igrišča, so nasuli prvouvršCeni Me-deuzzi kar pet golov in sedaj so na tretjem mestu lestvice s tremi tockmi zaostanka za vodilno Pro Farro. Po desetih uspešnih nastopih je Mladost letos prvič izgubila in s tem je tudi naslov zimskega prvaka, ki so ga dejansko imeli že v rokah, vprašljiv. Doberdobci so zadnji domači poraz zabeležili 22. marca letos v derbiju s Primorcem 2:1. Vedno bolj pa zaskrblja položaj Brežanov, ki imajo pred seboj kar 12 ekip. LESTVICA STRELCEV NAŠIH EKIP 6 golov: Pescatori (Primorje), Giorgi (Zaja/Gaja), Vrše (Zarja/Gaja B); 5 golov: Lando (Primorje), Caiffa (Mladost), Policardi (Primorec); 4 gole: Marassi (Sovodnje), Canelli (Breg), Mania (Mladost), Floridan (Kras); 3 goli: Pellaschier (Vesna), Gambino, Braida (oba Juventina), Srebernich, Blanos, Naperotti (vsi Primorec), Sila, Paoli (oba Breg B), Vengust (Kras); 2 gola: Štolfa (Primorje), Sannini (Vesna), Ispiro (Zarja/Gaja), F. Sambo, M. Fajt (oba Sovodnje), Asselti, Vuk (oba Breg), Croci (Mladost), Blanos, Bosco, Sincovich (vsi primorec), De-lise, Mauri (oba Breg B), Coccoluto (Kras), Pitacco, Cocevari, Kalc (vsi Zarja/Gaja), Kuk (Primorje B). 2. amaterka liga SKUPINA D IZID110. KOLA Breg ■ Roianese 1:1, Campanelle - Mia*5* 0:1, FincanCeri - Chiarbola 1:0. Medea-Tone 2:1, Poggk) • Staranzano 3:3, fVP® to ■ Vila 1 D, Torviscosa • Tuniaco 32 LESTVICA 10 8 2 0 17:7 » 10 6 4 0 13:5 “ 10 6 3 1 17:10 21 10 6 1 3 13D ’ 10 4 2 4 15:12 * 10 2 6 215.13 ‘ 10 3 3 4 13:16 2 9 3 2 4 14:14 .« 3 2 5 13:13 3 2 5 8:15 2 4 4 8:11 10 10 3 0 7 7:13 - 9 1 5 3 9:12 8 10 0 2 8 10:22 2 PRIHODNJE KOLO Chiarbola - Porpetto, Mladost - Medea-Roianese • Poggio, Staranzano - ^ scosa, Tone - Fincantieri, Isonzo - Car1' panelle, Villa - Breg. ________ Mladost Fincantieri Medea Torviscosa Poggio Staranzano Roianese Tuniaco Villa Campanelle Chiarbola Porpetto Breg Tone 10 10 10 10 2. amaterska liga SKUPINA E IZID110. KOLA Azzuna Go - Villanova 1:0, Azzuna Prej11 - Portuale 2:0, Como - Aurora 1:1, M®" deuzza - Mariane 0:0, Piedimonte - Mor3' ro 3:1, SanfAndrea - Pro Fana odi.. 53' vorgnanese-Primorec 09. LESTVICA Pro Fana 9 6 Medeuzza 10 6 Mariano 10 5 Azzuna Prem. 10 6 0 2 1 Portuale Primorec Azzuna Go SantAndrea Como Piedimonte Moraro 5 2 5 2 2 2 4 1 4 3 3 3 2 5 2 3 4 3 2 5 2 4 4 2 2 6 149 20 15:10 20 11:3 18 14:10 18 15:8 17 15:10 17 9:5 17 14:12 13 9:10 11 10:16 10 8:11 8 7:14 8 8:19 6 5:17 4 Aurora Buon. 10 1 5 4 SavorgnaneselO 1 3 6 Villanova 10 0 4 6 PRIHODNJE KOLO Aurora - Savorgnanese, Mariano - SanfAn drea Moraro • Azzuna Go, Portuale • P" monte, Primorec - Medeuzza, Pro Pa113' Azzuna Villanova-Como. ________ 3. amaterska liga SKUPINA G IZID110. KOLA Fogliano - Centra US 1:1, Kras - CGS odi., Romasna - Breg 0:1, Sagrado - San Vito 4:0, Venus - Monteb* 1:3, Verme-gliano - Union 4:1, Zarja/Gaja b ni igrala- LESTVICA Vermegliano Romana Fogliano Breg Sagrado CGS Kras Zarja Gaja B 9 Montebello 10 Centra US 9 San Vilo (-1) 9 Venus 9 Union 9 2 0 1 2 2 2 2 2 2 3 4 0 3 3 0 5 0 9 22:7 23 169 12 19:11 17 12:7 17 159 17 17:6 16 11:7 12 18:16 12 18:19 1' 8:11 1° 10:17 10 525 0 7:34 0 PRIHODNJE KOLO Breg - Fogliano, Centro US - Venus, Montebello - Zarja/Gaja, San Vito Kras, CGS - Vermegliano, Union - °o mana, Sagrado ne igra. 3. amaterska liga SKUPINA F IZID110. KOLA Primorje B - Santamaria odi., Grado Terzo 0:3, Audax - Onlagnanese 1:1,0" stions - Malisana 1:0, Pieris • Fossaior1 3:3, Portuale B - Villesse odi., Begliar10 Strassoldo 1:0. LESTVICA Terzo Castbns Santamaria Audax Pieris Malisana Begliano Grado 8 2 0 7 3 0 2 0 3 2 2 3 1 4 4 4 5 4 Onlagnanese 9 15 3 Primorje B 8 2 2 4 Fossalon 9 Strassoldo 10 Villesse 9 Portuale B 9 7 2 3 9 24:7 46 23:5 24 20:4 23 199 18 23:12 17 12:12 13 12:16 1° 10:20 8 8:15 8 9:17 8 8:11 7 10:17 6 1 3 5 1 0 8 1120 7:26 PRIHODNJE KOLO Villesse - Begliano, Fossalon -le, Malisana - Pieris, Onlagnanese. Castions, Terzo - Audax, Sanlamana Grado, Strassoldo - Primorje._, 2. AMATERSKA LIGA / Vil KOLU MLADINSKE LIGE / NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM Prvi poraz Doberdobcev Primorec dosegel 5 golov Mladost je izgubila doma proti Medei - Trebenci povsem nadigrali vodilno Medeuzzo - Spet poraz Bregove ekipe Bregovi začetniki so se razigrali Dosegli so šest golov - Naraščajniki: Primorje le izenačilo - Najmlajši: poraz Sovodenjcev SKUPINA D Mladost - Medea 0:1 (0:0) MLADOST: S. Gergo-®t, Gorjan, Pellicani, ^in, Sitš, Marušič, Cro-CL Fontana, Caiffa, Ma-Oia, P. Gergolet. , Doberdobsko Mladost j® v 11. kolu doletela hladna prha. Poraz, ki ga naši nogometaši doživeli proti Medei, ltr|a se grenkejsi Pdokus, ker so ga doži-Veli na domačem igrišču ln ker je bil tudi povsem Uslužen. . Ve se, da vse ekipe ^rajo proti vodilnim na Vso moc. Tega »pravila« so se držali tudi nogometaši Medeie, ki so od vsega 2aCetka igrali zelo polet-ho in takoj prejeli pobudo v svoje roke. Dober-d°bci pa niso znali vsilili nasprotniku svojega tempa igre. Gostje so zagospodari-J1 na sredini igrišča in rrneli tudi veC priložno-sti za gol od naših pred-stavnikov, ki so bili na tej tekmi okorni in brez Vsakršne iniciative. Tudi v drugem polca-Su so gostje diktirali tempo igre in dosegli Zmagoviti zadetek prav °b izteku srečanja. Ve-selje v gostujočem tabo-ru je bilo seveda veliko, razočaranje med domačimi igralci in na-vtjaci je bilo dokajšnje, Sai so si v Doberdobu nadejali, da bodo ohranili nepremagljivost vsaj d° konca leta. Sama sreCa je, da dru-gouvrsceni Fincantieri ni v celoti izkoristil spodrsljaja Mladosti, saj je 6 izenačil z zadnjeu-VrSCenim Torrejem. Srebernich, eden boljših v Primorbevih vrstah. Villa - Breg 2:1 (1:0) BREGOV STRELEC: Canelli v 65. minuti. BREG: Gregori, Tede-schi, Paoletti, Švab, Bot-teri, Vuk, JurinCiC (Biondi), Messina, Doz (Alcini), Canelli, Asselti (Praselj). Brežani nadaljujejo s povprečnimi predstavami in so tudi izgubili. »Plavi« so igrali salabo v prvem polčasu, medtem ko so v nadaljevanju reagirali, zaigrali nekoliko bolje in si zapravili vrsto ugodnih priložnosti. Prvi polčas je potekal ob premoči domačinov, ki so poleg zadetka zapravili Se več priložnosti. Brežani so po zaslugi Canellija v drugem polčasu izenačili. Prav Canelli je zgrešil Se lepo priložnost, medtem ko je Messina zadel prečko. Dvajset minut pred kocem srečanja pa je Villa dosegla drugi zadetek, ki je pokopal vsa upanja Brežanov. SKUPINA E Primorec - Medeuzza 5:0 (3:0) STRELCI: Policardi (11-m.), Blanos, Sorren-tino, Sincovich, Nape-rotti. PRIMOREC: Martel-lani, Procentese, Le-gisa, Srebernich, Paro-vel (Giraldi), Policardi, Sincovich (Cisilin), Sorrentino, Blanos (Bulic), Bosco. Trebenski Primorec je nepričakovano popolnoma »uničil« vodilno Medeuzzo, saj je bilo že z vsega začetka popolnoma jasno, da bo zmaga ostala v Trebčah, čeprav je tokrat Primorec igral domaCo tekmo v Nabrežini, ker je trebensko igriSCe Se zasneženo. 2e po petnajstih minutah igre so »rdeCe-be-li« vodili z 2:0. Prvi zadetek je za naše dal Policardi v 6. minuti iz enajstmetrovke, nato pa je podvojil Blanos. Reakcije s strani gostov skorajda ni bilo, tako da je imel Primorec pred koncem polčasa Se Cas za tretji gol, ki je podrl Se žadnja upanja gostov. Drugi polčas je bil le gola formalnost, saj so »rdeCe-beli« imeli stalno pobudo v svojih rokah in dosegli Se dva zadetka, najprej s Sin-covichem in nato Se z Naperottijem. S to zmago se Primorec bliža samemu vrhu lestvice in že naslednjo tekmo ga Čaka nevaren nasprotnik iz Mariana, ki ima dve točki prednosti pred trebensko enajsterico. MLADINCI Izidi 11. kola: Chiar-bola - Zaule 1:1, Costa-lunga - Domio 3:1, Opi-cina - Pro Romans neod., Turriacco - Lucinico 0:4, Vesna - Fogliano 2:3, Zarja/Gaja - Montebel-lo/Don Bosco 5:0. Vrstni red: Zarja/Gaja 28, Opici-na 22, Lucinico 20, Co-stalunga 19, Pro Romans 18, Domio 16, Chiarbola 15, Fogliano 13, Zaule 10, Vesna, Montebello/Don Bosco 6, Turriacco 3. Prihodnje kolo: Zarja/Gaja - Pro Romans, Costalunga - Vesna (30. 1. 1999) NARAŠČAJNIKI NA TRŽAŠKEM Chiarbola - Primorje 1:1 (1:0) STRELEC ZA PRIMORJE: Grgič iz 11-m. PRIMORJE: Belicič, Guštin, Kapun, Švara, Pilat, Zornada, Martini (Merlak), Škabar, Pau-letic (Strajn), Grgič, Giraldi. Združena ekipa Primorja je tokrat popustila na vsej Črti, saj je neodločen izid Se preveliko darilo za igro, ki so jo naši prikazali. Prvi polčas je bil Se posebno slab, saj so naši prepustili pobudo domačinom, ki so tudi povedli, tako da se je prvi polčas končal v korist domačinov. V drugem polčasu so »rumeno-rdeCi« imeli nekaj veC od igre in konCno jim je uspelo izenačiti z Grgičem, ki je dobro ivzedel enajstmetrovko. Do konca tekme se rezultat ni spremenil, našim pa je ostalo le zadoščenje, da so uspeli izenacitiu, kar pa ni nic _______________3. AMATERSKA LIGA / V 10. KOLU____________ Krašovci z dobro igro premagali nevarni San Vito Prvi gol je dal Andrej Majcen, ki se je vrnil na igrišče po treh letih - Primorje in Breg sta ostala praznih rok SKUPINA F (0 O)*18880^0 " Primorie p 2:0 PRIMORJE B: Murri, Ferfolja, 'anco, Gherbassi, Tence, Bukavec, hniili, Kuk, Špacapan, Tonchella IGstrouska), Pussini (Radina). Primorjaši so v Strassoldu hrzali le en polčas. S samega ZaCetka je zgledalo, da bo našim UsPelo iztržiti vsaj točko, kar bi seveda zelo zadovoljilo trenerja ranzota. Ekipi sta si bili precej enakovredni, obe pa nista imeli I iko priložnosti, tako da sta bi-a oba vratarja praznih rok. V nrugem polčasu pa se je slika na igrišču nekoliko spremenila, tako da so domačini prevzeli pobudo v svoje roke, »rumeno-rdeCi«pa so precej popustili. Strassoldo je tako dosegel v drugem polčasu dva zadetka, Pro-secani pa si niso ustvarili veliko priložnosti, tako da je bil poraz neizbežen. Za konec pa Se majhna zanimivost, saj navijači Primorja ne krivijo za poraz njihove igralce, a lepo sodnico, saj jih je skoncentrirala in niso mislili veC na potek same tekme. (j.g.) Breg B - Fogliano 2:3 (2:1) BREGOV STRELEC: Paoli v 10. in 29. minuti. BREGB: M. Ota, Pines, Cave-don, Luisa, Paoli, Sibilja, Fiori-do, Blau (Armani), Mauri, Ker-mac, Delise, Babudri, Sila. V borbeni temi je, žal, druga Bregova ekipa ponovo izgubila. Povedati pa je treba, da je imel trener Tommasi Se pred tekmo težave pri sestavi ekipe. Prav zadnji trenutek ni bil na razpolago vratar, tako da je moral obleci majico številka ena Marko Ota, ki sicer igra kot branilec. Kljub trem zadetkom, pa je Ota dobro opravil zanj neobičajno nalogo. Plavi so prvi prešli vodstvo po zaslugi Pao-lija in prostega strela. Gostje pa so kmalu izenačili a pred odmorom je bil ponovno uspeSen Paoli tokrat z glavo. V drugem polčasu' so gostje igrali nekoliko bolje in dosegli dva zadetka. (E. B.) SKUPINA G San Vito - Kras 1:2 (0:0) KRASOVA STRELCA: Majcen in Floridan. KRAS: Scrignar, Vengus (A. Bratovich), Chies, Rizzitelli, Fratepietro, Bastianelli (Dagri), Mosca, Norbedo (Cotidfe), Coc- coluto, Vascotto (A. Majcen), Floridan. Krašovci so z dobro igro zasluženo premagali San Vito, Čeprav so naleteli na zelo pristranskega sodnika, ki gotovo ni bil naklonjen Krasovi ekipi. Premoč krasovcev je bila očitna že od prve minute. Že v prvem polčasu bi lahko krasovci pvoedli, saj so zadeli kar dve vratnici. Tudi v drugem polčasu so gostje imeli pobudo v svojih rokah in so zasluženo povedli z Andrejem Majcenem, ki se je spet vrnil na igriSCe po skoraj treh letih. Bil je namreč poškodovan. Svoj povratek na teren pa je proslavil na najboljši način, s tem da je dosegel gol. Gostitelji so nato izenačili. Kljub pristranskemu sodniku pa je Krasu uspelo doseči zmagoviti gol s Floridanom. Za zmago in požrtvovalno igro je treba pohvaliti prav vse Kraševe igralce. V prihodnjem kolu bo Kras igral proti Sagradu. Tekmo bodo igrali v Zagraju, ker je igrišče v Repnu Se vedno pokrito s snežno odejo. Na sliki KROMA: krasovci (v temnejših dresih) v akciji spodbudno, saj sodi Chiarbola med slabše enajsterice prvenstva. Ostali izidi 11. kola: Esperia - Zaule 3:1> Mont./D.Bosco B - Domio neod., Muggia -Mont./D.Bosco A lil, Opicina - Cgs neod. Vrstni red: Latte Carso 30, Primorje 19, Muggia, Mont./D.Bosco A 16, Opicina, Chiarbola 12, Cgs 11, Domio 10, Esperia 7, Mont./D.Bosco B 5, Zaule 0. Prihodnje kolo: Muggia - Primorje. NAJMLAJSI NA GORIŠKEM Sovodnje - San Can-zian 1:3 (1:2) STRELEC ZA SOVODNJE: Cescutti. SOVODNJE: BernetiC, Visintin, Galliussi, M. Roner, Cescutti, Špacapan (Sundas), B. Roner ( Primožič), Francescotto, Ferlež, T. Devetak, I. Devetak (Terpin). Po dobrem začetku, ko je tudi Cescutti povedel gostitelje v vodstvo, so gostje prevzeli pobudo v svoje roke. Nasi nogoem-tasi so izgubili premoč na sredini igrišča in pustili nasprotnim napadalcem, da so se razigrali. San Canzian je tako dal dva gola in pri stanju 2:1 za goste se je konCal prvi polčas. Tudi v drugem polčasu so pobudo imeli gostje, ki so dosegli Se en zadetek po napaki naše obrambe ter tako slavili konCno zmago. Pred koncem prvenga dela bodo Sovedenjci igrali v prihodnjem kolu pri Staranzanu, ki sodi med slabše ekipe v tem prvenstvu. (P. Špacapan) NA TRŽAŠKEM Izidi 11. kola: Cgs - Esperia 4:1, Domio - San Luigi 0:4, Muggia - Opicina 1:1, Ponziana -Mont./D. Bosco 5:1, Roianese - Chiarbola 2:1, Zarja/Gaja - Costalunga neod., Zaule - Trieste Calcio 3:6. Vrstni red: Muggia 25, Zarja/Gaja, San Luigi, Cgs, Trieste Calcio 21, Roianese 17, Ponziana 16, Opicina 15, Zaule 14, Chiarbola 13, Esperia, Domio 10, Mont./D.Bosco 2, Costalunga 0. Prihodnje kolo: Muggia - Zarja/Gaja. ZAČETNIKI NA TRŽAŠKEM Altura - Breg 0:6 STRELCI: Mihelčič 2, Batti, Cheber 2, Siccardi. BREG: Slavec, Ghezzo, Claudio, Merlak, Stoka, Cozzutto (Siccardi), Zen-naro, Mihelčič, Cheber, Klun (Romano), Batti. Po neodločenem izidu s Costalungo, ko so »plavi« med tednom igrali zaostalo srečanje, so naši mladi ponovno prišli do izdatne zmage, saj so prepričljivo premagali Al turo. Junaka tekme sta bila ponovnokapetan Mihelčič (na sliki) in »bomber« Cheber, ki sta dala oba po dva zadetka. Ze v 4. minuti igre je Mihelčič moCno streljal izven kazenskega prostora naravnost pod prečko, nato pa je hitri Batti še podvojil po lepi solo akciji. Na začetku drugega polčasa se je razigral Cheber, ki je spretno izkoristil dve nasprotnikovi napaki v obrambi. Zadnja dva gola sta dosegla Se Mihelčič in Siccardi, ki je odlično zaključil predložek Ghezza. S to zmago so se Brežani nekoliko oddaljili od drugouvrščene Muggie, ki je remizirala in tako je pot do osvojitve prvega mesta v skupini olajšana. NASI STRELCI MLADINCI: 6 golov: Manzin, Ban (Zarja/Gaja), 4: Škerlj (Zarja/Gaja), 3: Urdih (Vesna), 2: Berce, Furlani (Zarja/Gaja), Mil-lo, Martincich (Vesna), 1: Biagini, Rubimbura, Tom-madin, Grando, Scherbi, Šušteršič (Vesna), Zottich, D. Gregori, Longo, Oblatti (Zarja/Gaja). NARAŠČAJNIKI: 6 golov: Giraldi, Strajn (Primorje), 5: Padovani (Sovodnje), 4: Cernjava, Pahor, Pauletic (Primorje), Pellegrino, D. Tomšič (Sovodnje), 1: StjepanoviC, Todde, Mauri (Sovodnje), Gregori, Martini, Tul, Škabar, Grgič (Primorje). NAJMLAJSI: 13 golov: A. Kante (Zarja/Gaja), 5: A. Milic (Zarja/Gaja), 4: Pipan (Zarja/Gaja), 3: Vojnovič (Zarja/Gaja), 2: Strajn (Zarja/Gaja), Cescutti, Tadej Devetak (Sovodnje), 1: Ivan Devetak (Sovodnje), Balde, BernetiC (Zarja/Gaja). INTERVJU / LORIS MANlA DEŽELNE LIGE / ŽENSKE Vloga libera mi je všeč, raje pa igram toikača Prvenstvo zahtevno - Treniramo tudi 2-krat dnevno Naši predstavniki vedno bolj uspešni Naslednji teden na sporedu dva tržaška derbija - Po novem letu Val - Olympia V ekipi novonastalega društva Adria Volley, kateremu je Val odstopil svojo Bi ligo in večino igralcev, ki so lani igrali v prvi postavi (pri Adrii Volley sodeluje Val skupaj s tržaškim Rigut-tijem in trziškim Finvol-leyem), sta edina Slovenca Aleš Feri in Loris Mania. Aleš se je v Bi ligi preizkusil že lani, Loris, ki je lani uspešno igral z Olvmpio Agrario Terpin v C ligi (na sliki) , pa prvič igra na tako visokem nivoju. Prvenstvo je začel v novi vlogi libera in se vsakič zelo dobro izkazal, po poškodbi Paola Cole pa uspešno igra tudi kot tolkac. Glede na to, da v bistvu stalno igra, je s svojo izbiro, da se preizkusi v bolj zahtevnem prvenstvu, nedvomno zelo zadovoljen: »Na začetku nisem bil povsem prepričan, tako da sem dolgo časa premišljeval, Ce bi prestopil v vrste Adrie ali ne. Pri Olvmpii sem se s fanti namreč zelo dobro razumel, poleg tega pa nisem vedel, Ce bom imel pri Adrii veliko možnosti za igranje. Na koncu sem se odločil, da se le preizkusim v BI ligi in izkazalo se je, da je bila moja izbira pravilna, saj sem imel doslej že veliko možnosti, da se izkažem.« Ob Tanji Masten, ki igra v Manzanu, si ti edini Slovenec, ki se je preizkusil v vlogi libera. Kakšna se ti zdi ta vloga? Vloga mi je kar všeč, čeprav igram seveda rajši kot tolkac. Vsekakor pa je zame glavno to, da igram, vloga libera pa ti v bistvu omogoča, da si stalno na igrišču, Čeprav ne smeš napadati in servirati. Nekateri govorijo, da se libera ne splača uporabljati, po mojem pa je koristen. Nikakor pa se ne strinjam s trditvijo, da je libero nepopoln igralec. Na treningih namreč ne vadim samo sprejema in obrambe, temveč delam iste vaje, kot vsi ostali igralci. Razlika je samo na tekmah, ko paC vsak igra v vlogi, ki jo trener določi. Treniraš pa gotovo precej več kot lani? Treninge imamo vsak dan, dvakrat na teden pa celo dvakrat na dan (določeni jutranji treningi pa niso namenjeni vsem). Zadnje Čase sem osebno prisoten le na večernih treningih. Ob zelo uspešno opravljeni diplomi Čestita svoji igralki Saški Ažman Odbojkarsko društvo Bor Kakšno se ti zdi prvenstvo? Prvenstvo je izredno zahtevno. Nivo je izredno visok in se s C ligo, v kateri sem lani igral, sploh ne da primerjati. Moji letošnji soigralci pa mi pravijo, da je tudi v primerjavi z lansko Bi ligo, raven precej višja. Posamezne ekipe so se precej okrepile, tako da bi bila ponovitev lanske uvrstitve, Čeprav je letos ekipa boljša, že velik uspeh. Seveda pa upam, da bomo odigrali Cim vidnejšo vlogo v tem prvenstvu. Slediš kaj tudi go-riškim C ligašem? Sledim v glavnem samo 01ympii, ker igrajo tam moji prijatelji. Upam, da bojo Cim prej popravili svoj položaj na lestvici. Mislim pa, da bo njihova končna uvrstitev odvisna predvsem od njih samih. Ce bodo dobro trenirali in igrali, se lahko še nekoliko povzpnejo na lestvici. Letošnje Valove ekipe ne poznam, SoCa pa je po mojem zelo dobra ekipa, ima nekaj zelo dobrih igral- cev, kot na primer Mitjo Ferija. Ne vem pa, kakšne so možnosti goriških šesterk v letošnjem prvenstvu, ker ne poznam njihovih nasprotnikov. Misliš, da bo v bodoče slovenska goriška odbojka premogla svojega predstavnika v kaki državni ligi? To je težko napovedati, mislim pa, da bi si slovenski odbojkarji zaslužili nastopanje v kaki državni ligi, tako da resnično upam, da se bo to kmalu zgodilo. (T. G.) Tudi za ženske C ligaše je bilo 8. kolo izredno uspešno, saj so vsi gladko slavili. Največ težav je imela prav prvouvršCena Sloga Nuova Kreditna, kateri je skromni Fiume Veneta celo odšCipnil en set, medtem ko so valovke s presenetljivo lahkoto odpravile tržaški Virtus, ki je imel pred sobotno tekmo na lestvici le eno točko manj kot Ambro-sijeva in ostale. Tržaška šesterka je po porazu z va-lovkami zdrknila nekaj mest navzdol, saj sta jo prehitela Tarcento in 01ympia, ki je brez težav premagala pepelko v ligi. Presenečenji kola predstavljata izredno gladka zmaga Tolmezza nad Vi-vilom in zmaga Fincantie-rija nad Tarcentom, ki je tako še dodatno zaostal za vodilnimi ekipami. Na lestvici imajo Čače-ve varovanke še vedno dve točki prednosti pred Porcio in tri točke pred Volleyem ’93, s katerim se bodo pomerile v naslednjem kolu. Za slogaši-ce bo mestni derbi nedvomno izredno težka preizkušnja, prepričani pa smo, da lahko z dobro igro Vendarle strejo odpor Tržačank, ki so tudi med favoriti za napredovanje. Pet točk manj od slogašic imajo igralke Vala Side-rimpes, ki se nahajajo na odličnem petem mestu, prihodnji teden pa imajo možnost, da proti skromnemu Staranzanu osvojijo nove tri točke. 01ympia Kmečka banka, ki je po DEŽELNE LIGE / MOŠKI Po porazu Buie z II Pozzom slogaši sami na 2. mestu Tudi Val in Soča tik pod vrhom C lige - Slabše v D ligi Osmo kolo je bilo za naše predstavnike v C ligi izredno uspešno, saj so vsi osvojili nove tri točke. Slogaši so premagali skromni Fiume Veneto, Soča je brez večjih težav premagala Itely iz Fojde, va-lovci so strli odpor tržaškega Pre-venireja, ki je letos očitno precej slabši kot lani, 01ympia pa je slavila proti Rojaleseju. Mirna Eurospin je po tem kolu sama na drugem mestu in edina Se ohranja stik z vodilnim II Pozzom, ki je z dokaj lahko zmago nad Buio (do tega kola je drugo mesto delila s slogaši, poleg tega pa je openski Sesterki zadala edini prvenstveni poraz) še enkrat potrdila, da je v letošnjem prvenstvu edini pravi favorit za napredovanje. Slogaše Čakata sedaj dve predvidoma lažji tekmi, 16. januarja pa bo na vrsti najtežja preizkušnja: dvoboj z II Pozzom. Predvidoma lahka tekma Čaka v naslednjem kolu tudi igralce Soče Unitecno, ki so na lestvici takoj za slogaši. CotiCevi varovanci stalno dokazujejo, da kljub zelo skromnim začetnim napovedim (kot edini cilj so si zastavili obstanek) spadajo v sam vrh letošnje C lige. Takoj po novoletnem premoru pa bo na sporedu derbi med Sočo in 01ympio. Igralci 01ympie Agrarie Terpin se po negotovem začetku, ko so sicer igrali proti še-sterkam, ki so na prvih mestih, poCasi vzpenjajo na lestvici, naslednji teden pa jih Čaka verjetno nepremostljiva ovira, II Pozzo, po novem letu pa bi morali le doseči zgornjo polovico lestvice, kamor tudi spadajo. Po zamenjavi trenerja (na trenerski klopi je Luzarja zamenjal Jerončič) pa bolje igra tudi Val Imsa. V soboto so bili za zmago najzaslužnejši prav najbolj izkušeni igralci v vrstah valov-cev, ki so zaigrali tako, kot se od njih pričakuje. Sedaj Čakajo Flo-renina (na sliki) in ostale tri srečanja, na katerih morajo obvezno osvojiti po tri točke (težave bi jim lahko povzročal mogoCe le Itely, tudi ta pa bi moral biti slabši od njih), Ce hočejo ohraniti visoko mesto na lestvici (za tretjeuvršCenima Buio in Sočo zaostajajo le eno točko). 10. kolo pa ni bilo uspešno za naše moške D ligaše, saj je Naš prapor podlegel NPT, ki nikakor ni nepremagljiva ekipa, Bor pa ni izkoristil priložnosti za prvo zmago in je po nekaj dobrih nastopih spet zaigral pod svojimi sposobnostmi. Borovci so tako sedaj sami na zadnjem mestu, Brici pa si 9. mesto delijo z Majanom. Plave Čaka naslednji teden mestni derbi z Riguttijem, pri katerem igra tudi borovec Iztok Furlanic, Orlovi varovanci pa bodo igrali s Torriano, ki ima na lestvici tri točke vec. Manuela Tomšič (Val) zmagah v zadnjih kolih moCno popravila svoj položaj na lestvici, se bo srečala s Tolmezzom, ki ima dve točki veC, ni pa nepremagljiv. V primeru zmage bi se Vanja Černič in tovarišice še bolj približale prvim mestom na lestvici, obenem pa bi se valovke lahko povzpele Moška C liga IZIDI 8. KOLA Mirna Eurospin • Fiume Veneto 3:0 (15:4, 15:12,15:6), Val Imsa - Prevenire 3:0 (15:13,15:12,15:10), Vivil - Prala 3:0 (15:1,17:15,15:11), Buia - II Pozzo 1:3 (9:15,15:5,10:15,7:15), Agraria Terpin-Rojalese 3:1 (15:4,15:2,1:15,16:14), Soča Unitecno - ltely 3:1 (15:8,11:15, 15:10,152), Eltor-Club Attura 3:2 (15:4, 15:13,10:15,8:15,15:11). LESTVICA II Pozzo 8 8 0 242 24 Mirna Eurospin 8 7 1 21:5 21 Buia 8 6 2 19:8 18 Soča Unitecno 8 6 2 19:8 18 Val Imsa 8 6 2 19:11 17 VmI 8 5 3 18:12 14 ltely Fojda 8 4 4 14:14 12 Agraria Terpin 8 4 4 16:16 11 Eltor Natisonia 8 3 5 10:18 8 Prevenire 8 2 6 11:19 7 Club Altura 8 2 6 11:21 7 Rojalese 8 1 7 6:22 4 Rume Veneto 8 1 7 522 4 Demar Prala 8 1 7 722 3 PRIHODNJE KOLO Mirna Eurospin • Rume Veneto, Val Imsa - Prevenire, Vivil - Prala, Buia ■ II Pozzo, Agraria Terpin - Rojalese, Soča Unitecno -ltety, Eltor-Club Altura, Moška D liga IZID110. KOLA Naš Prapa - NPT 1:3 (153,9:15, 5:15, 2:15), Porcia - Pallavolo TS 2:3 (9:15, 4:15,17:15,15:1,10:15),Turjak-Bor 3:1 (15:5,6:15,15:5,15:11), Casarsa-Maja-nese 2:3 (15:11,9:15,10:15,15:11, 12:15), Maniago - VBU 0:3 (7:15, 7:15, 2:15), Torriana - Buffet Toni 3:0 (15:7, 15:4,16:14), Como - Rigniti 0:3 (14:16, 13:15, 7:15), Azimut - Mossa 0:3 (3:15, 5:15,8:15). LESTVICA Pallavolo Trieste 10 10 0 30:7 28 Rigutti 10 9 1 29:7 27 VBU 10 8 2 243 24 Maniago 10 7 3 24:12 22 NPT 10 8 2 25:14 21 Mossa 10 7 3 24:13 21 Torriana Gradišče 10 6 4 23:15 19 Buffet Toni S. Sergio 10 6 4 23:15 18 Majanese 10 6 4 20:18 16 Naš Prapor 10 5 5 20:19 16 Como 10 3 7 1124 8 BCC Turjak 10 2 8 827 5 Porcia 10 1 9 1128 5 Casarsa 10 1 9 1027 5 Azimut Rozzol 10 1 9 627 3 Bor 10 0 10 8:30 2 PRIHODNJE KOLO Naš Prapor - NPT, Porcia - Pallavolo TS, Turjak - Bor, Casarsa - Majanese, Maniago - VBU, Torriana - Buffet Toni, Como -Rigutti, Azimut - Mossa. na Četrto mesto (oziroB13 tretje mesto, Ce bodo slo gašice v soboto boljše 0 Volleya ’93). Po noVO nem premoru pa se hod slogašice pomerile še drugim mestnim tekme cem Virtusom, na spore du pa bo tudi derbi me Valom in 01ympio, ki letos verjetno izredno iz® V D ligi je Bor FriuleM' ort spet izgubil, vendar jegov poraz ni pred tavljal nobenega pr®8® eCenja, saj je II Pozzo, ki b doslej izgubil sam0 va seta, že dokazal, da 5 najboljši v ligi-rihodnjim kolom (derbi S. Andrea) se za bo avke začenja serija pred' idoma lažjih tekem, Ba aterih morajo plave ab olutno zmagati, da s® ddaljijo od nevarnih vo a. Od naslednjega kola alje pa bodo Cellove va Dvanke igrale brez svoje anetanke Saške AžrnaB, ženska C liga IZIDI 8. KOLA SGM - Staranzano 3:0 (15:7,153, Favento - Val Siderimpes 0:3 (6:15,7.15, 9:15), Terme Arta - Vivil 3:0(15:11,15-8, 15S), Centa-Rncančeri 23 (12:15,1», 11:15,15:4,14:16), Farra-Porcia m (15:12,13:15, 9:15,12:15), Čedad-Kmečka Banka 0:3 (3:15,7:15,1T15)' Fiume Venelo - Nuova Kreditna 131 15:10,6:15,7:15,13:15). LESTVICA Nuova Kreditna 7 6 1 20:9 P Vivil Carfriulana 7 5 2 17:8 Domovip Porcia 7 6 1 18:10 5 SGM Consulting 7 4 3 18:12 P Simac Centa 7 4 3 16:12 P Terme Arta Tolmeč 7 5 2 16:12 L Val Siderimpes 7 4 3 16:12 2 FavSnto 7 4 3 16:14 Kmečka Banka 7 4 3 14:11 Fincantieri 7 3 4 13:13 10 Furlanina Rume Ven. 7 2 5 12:18 Staranzano 7 1 6 9:19 Farra 7 1 6 6:20 5 Publiuno Čedad 7 0 7 3:21 v PRIHODNJE KOLO SGM - Staranzano, Favento - Siderimpes, Terme - Vivil, Centa - Rncanfai, Faira- Po|I,a' Čedad-Km. Banka, Fiume V,-N. Kr(ritrB__ nska D liga IZID110. KOLA ičnik 3:2(11:15,15:8,15:]!' 10), Cus - Gonars 0:3 (4:'1' II Pozzo-Bor Friulexpod4-a 1,15:6), Tecnoinox - DLF I5,16:17), Cervinjan - Cassac-12,15:5, 12:15,152), W rtignacco 3:0 (15:12,153 np. Disc. - Paluzza 2:3 (9:15 i, 15:13,13:15), Spilimbergo 1(16:14,15:9,12:15,153)- LESTVICA Pozzo 10 10 ionars 10 9 attecPn 10 9 poit. ClubCervinjantO 8 mmezetaBagn.ArsatO 7 LFBelfrutta Videm 10 iorocco Ločnik 10 10 10 10 7 5 6 4 4 Iser Martignacco 10 3 or Friulexport pilimbergo mana Gradišče Andrea Comp.Disc.10 2 us Videm 10 1 ;cnoinox Pn 10 1 0 30:2 30 1 28:6 26 1 28:7 26 2 26:10 24 3 22:10 21 3 23:13 20 5 20:18 17 4 21:21 15 6 16:1814 6 1222 U 7 1124 8 8 1124 8 8 1124 7 8 826 7 9 627 3 9 627 3 PRIHODNJE KOLO Sattec - Morocco, Cus - Gonars, II Pozzo - Bor Friulexport Tecnoinox - DLF, Cervinjan -sacco, Bagn. Arsa - Martignacco. Comp-us'' - Paluzza, Spiimbeigo-Torriana____ Pokrajinska članska prvenstva /1 zenska divizija ŽENSKA MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM Brežanke boljše od mlajših Kontovelk Po tej zmagi Breg na prvem mestu - Mlade slogašice prebile led - Kontovel še na dnu Pri deklicah so Kontovel, Breg in Sloga na vrhu Kontovel in Sloga na prvem mestu tudi pri mladinkah Povratni derbi med Borom in Slogo spet osvojile slogašice Breg Alta Trade - Kon-ovel Nuova kreditna 3:1 U5;10, 3:15,15:7,15:9) n BREG ALTA TRADE: • Zeriali, Laurica, S., •Ul M. Sancin, U. in I. sttirosso, Sturman, Ma-g®11. Kosmina, Rodella, Svi KONTOVEL: Bogateč, ,ara, Battigelli, Buka-^®c' Milic, L in V. Sossa, ‘aic, Vitez, Hrovatin Brvi letošnji derbi v 1. stiski diviziji na baškem je v Dolini ®sVojil Breg Alta Trade. 0niačinke so se morale Pošteno potruditi, da so Htsle do zmage, saj se Oritovelke niso zlahka Ptedale.Tekma je bila za-tttiiva in tudi razburlji-a> saj sta se ekipi večk-izmenjavali v vodst-I ’ na koncu pa je prev-adala šesterka, ki je na-Mila manj napak. Obe ekipi sta zaceli ®kmo dokaj previdno. V Prvem setu so Konto-olke z dobro igro vodile r° fezultata 5:0, do-OtttCinke pa so jih kmalu °hitele in osvojile set. V j/Ugem setu so imele rezanke težave s spreje-Jti°m in kontinuiteto §re, kar so Kontovelke .koristile in brez težav ^tlačile stanje v nizih, r, nadaljevanju pa so rezanke zaigrale bolj Požrtvovalno. Izvedle so ekaj učinkovitih napa-°v in spravile Konto-alke v težave. Pripravile fo Veliko dobrih akcij, °rile so se za vsako žo-8° in brez večjih težav ^di zmagale. i Pohvaliti je treba ce-oRto Bregovo ekipo, saj ao vse pokazale borbenosti trud ter voljo do Ulage, pohvalo pa za-Ožijo tudi gostje. (Lela) Sloga Pizzeria Veto -Juiia3:0 (15:1,15:0,15:6) SLOGA PIZZERIA VE-4 Cauter 9+0, Ferluga +3> Gantar 2+1, Milic +1. Obad 6+5, Mara °ssi 5+0, Tanja Sossi 0+0,TinaSossi. po dveh porazih so v retjem kolu mlade slo-§aSice prišle do svoje pr-6 zmage. Za Julio nastopajo starejše igralke (med Prtii tudi bivši slogašici ara Perini in Tatiana Daniela Zeriali in Federica Sancin (Breg Alta Trade) MLADINKE SKUPINA A Bor - Sloga Pizzeria Veto 0:3 (3:15,2:15,6:15) BOR: Posar, Smotlak, FrandoliC, Husu, Ciacchi, Furlani, Carpani, Zompi-chiatti, Dose, Sancin, Bevi-lacqua, Ščuka. SLOGA PIZZERIA VETO: Coretti, Crissani, Kalc, Obad, Prestifilippo, Žagar, I. in T. Sossi, Pohlen, Bogateč, Kralj. Tudi v povratnem derbiju so brez težav slavile slogaSi-ce, ki so tako še enkrat pokazale, da so za borovke premočen nasprotnik Tekma je bila povsem enosmerna, slo-gašicam pa se za zmago ni bilo treba dosti potruditi, saj so se borovke že vnaprej vdale v poraz. Ce bi plave igrale, kot znajo, bi lahko dosegle kako točko veC. Izid 6. kola: Oma - Altura A 0:3. Ostala izida 7. kola: S. Andrea - Oma 3:2, Altura A - Npt 3:0. Vrstni red: Sloga Pizzeria Veto 21, Altura A 15, S. Andrea 13, Oma in Bor 7, Npt 0. SKUPINA B Kontovel - Sgt 3:0 (15:6, 15:5,15:4) __________PEČKI__________ Slogaši premagali večnega tekmeca Trieslino Volley Tensi) ki pa tokrat niso mogle niC proti razigranim domačinkam. Sloga Pizzeria Veto je odigrala res dobro tekmo z zelo malo napakami. Naj kot zanimivost povemo, da so naše igralke v treh setih zgrešile samo dva servisa. Slogašice so bile boljše čisto v vseh elementih in so prva dva seta spravile pod streho brez vsakršnih težav. V tretjem je Julia povedla s 6:1, to pa je bilo tudi vse, saj so se naše igralke takoj zbrale, spet zaigrale zelo zbrano in z delnim izidom 14:0 tudi povsem zasluženo zaključile tekmo v svojo korist. (INKA) Ostala izida: Altura -Pallavolo Ts 3:1, Virtus -Npt 3:1, tekmi Sgt - Cus in Prevenire - Killjoy so preložili. Vrstni red: Altura in Breg Alta Trade 7, Sgt 6, Cus, Pallavolo Ts, Virtus 5, Sloga Pizzeria Veto 4, Prevenire 3, Kil-ljoy in Npt 2, Kontovel Nuova Kreditna in Julia 1 (Sgt, Cus, Prevenire in Killjoy s tekmo manj). APS Triestina Volley B - Sloga Multinvest 1:3 (15:5, 6:15,14:16,13:15) MULTINVEST: Furlan, Jozza, Negrini, Paulin, Petrelin, Privileggi, Rebecchi, Stopar. Slogaši so v tem kolu premagali še eno oviro, svoje večne nasprotnike iz ekipe Triestina Vol-Iey. V prvem setu so naši fantje sicer povedli s 5:2, potem pa popustili na vsej črti in postali lahek plen nasprotnikov. V drugem nizu se je slika popolnoma spremenila, saj so igralci Multin.vesta domačine nadigrali. Naslednja dva pa sta bila izredno borbena in napeta. V obeh sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu. V tretjem pa je v končnici Triestina Volley povedla celo s 14:9 in 14:12. Vendar so slogaši odločno reagirali in nadoknadili zamujeno. V četrtem nizu so igralci Mulinve-sta znali ohraniti mirne živce, tudi ko je sodnici tekma povsem ušla iz rok (pri stanju 14:13, torej praktično na koncu tekme, je na primer poslala vso publiko iz telovadnice) in so tudi zasluženo osvojili svojo tretjo zmago. Naslednjo tekmo bodo Slogini dečki odigrali že danes popoldne proti ekipi SGT. (INKA) Ostala izida: Rigutti -Volley Club Ts 3:0, Ts Volley A - Sgt 3:0, Virtus prost. Vrstni red: Rigutti 12, Sloga Multinvest 9, Volley Club Ts 6, Virtus, Ts Volley A, Ts Volley B 3, Sgt 0. KONTOVEL: Švara, Battigelli, Bukavec, Starc, Sossa, Vitez, Hrovatin, Milič, Milkovič, Santini. Tudi v povratnem delu so Kontovelke brez težav odpravile skromno šesterko Sgt. Nasprotnice v primerjavi s prvim delom niso pokazale nobenega napredka, tako da je bila tekma zelo kratka, Kontovelkam pa se v bistvu sploh ni bilo treba truditi, saj je bila razlika med ekipama prevelika, da bi bila lahko njihova zmaga pod vprašajem. Osteh izid: Pallavolo Ts -Altura B 3:1, Virtus - Breg Comec bo danes ob 18.45 na šoli Visintini. Vrstni red: Kontovel 18, Virtus 16, Pallavolo Ts 15, Altura B 8, Breg 3, Sgt 0 (Virtus in Breg Comec s tekmo manj). DEKLICE SKUPINA A Izidi: Ricreatori - Volley ’93 3:0, Altura B - Virtus 3:0, tekmo Npt - Sloga Pizzeria Veto so odigrah sinoči. Vrstni red: Virtus, Ricreatori, Altura B in Sloga Pizzeria Veto 6, Volley ’93 in Npt 0 (Sloga Veto in Npt s tekmo manj). SKUPINA B Breg - Oma A 3:1 (7:15, 15:9,15:4,15:8) BREG: Capponi, Pletter-sech, Spetič, Zerjul, Blasevi-ch, Žerjal, Križmančič, Pe-rac, Berdon, Berzan. Brežanke so tudi proti igralkam Ome A dokaj prepričljivo slavile, čeprav se tekma zanje ni začela najbolje. Zaradi določenih odsotnosti so namreč na igrišče stopile v precej spremenjeni postavi, zaradi česar so imele na začetku težave zaradi neuigranosti. Ko so se uigrale, so končno zaigrale, kot znajo, in prevzele vajeti igre v svoje roke. Bor - Altura A 3:0 (15:8, 15:8,17:15) BOR: Furlani, Husu, Ciacchi, Bevilacqua, Zom-pichiatti, Cantatore, Legovi-ch, Degrassi, Savarin. Borovke so proti skromni, a izredno borbeni Alturi A, zaigrale dobro in popolnoma zasluženo osvojile nove tri točke. Zmaga plavili ni bila nikoli pod vprašajem, do konca pa je bil izenačen samo zadnji set, domače igralke pa so bile v odločilnih trenutkih prisebnejše, tako da so se lahko na koncu veselile druge zmage. Ostali izid: S. Andrea -Sgt A 0:3. Vrstni red: Sgt A, Breg in Bor 6, Oma A in S. Andrea 3, Altura A 0 (Breg in Sgt A s tekmo manj). Skupina C Kontovel - Oma B 3:0 (15:2,15:3,15:1) KONTOVEL: Sossa, Starc, Vitez, Hrovatin, Milkovič, Santini, Šemi, Vi-sintin, Tegacci, Antonini, Zuzič. Kontovelke so nove tri točke osvojile v pičlih šestintridesetih minutah, saj jim je bil nasprotnik pov- sem nedorasel. Po tej zmagi ostajajo Kontovelke same na prvem mestu. O tekmi sami ni kaj povedati, saj so mlade Kontovelke z zelo dobro in zbrano igro nasprotnika popolnoma nadigrale. Za dober nastop zasluži pohvalo Lorena Tegacci. Sloga - SGT B 3:0 (15:6, 15:5,15:11) SLOGA: D’Ercole, Križman, Manola, Mazucca, Pangerc, Racman, Sobani, Sossi, Starec, Veljak. Včeraj popoldne so mlade slogašice prišle do svojih prvih treh prvenstvenih točk. Slo je za srečanje enako mladih odbojkaric, saj spadajo tudi igralke SGT še v kategorijo naraščajnic. Slogašice so dokazale da so boljše, saj so svoje nasprotnice po tehničnem znanju absolutno prekašale. V prvem setu je sicer trema imela glavno vlogo in gostje so povedle s 6:1, vendar so se naše igralke zbrale in nanizale 14 zaprednih točk. V enakem slogu so nadaljevale tudi v drugem setu, v tretjem pa so bile dalj časa v vodstvu gostje, a so jih na koncu slogašice prehitele in povsem zasluženo osvojile gladko zmago. (INKA) Izid 2. kola: Oma B, Sgt B 3:2, o tekmi 3. kola med Al-turo C in Slogo A smo že poročali. Vrstni red: Kontovel 9, Pallavolo Ts in Altura C 6, Sloga A 3, Oma B 2, Sgt BI. Borove mladinke (od leve): Smotlak, Husu, Požar, Frandolič in Furlani ŠPORT Torek, 15. decembra 1998 NOVICE Dušan Kobe novi trener . Kraškega zidarja SE2ANA - Zadnje mesto v 1. slovenski košarkarski ligi Kolinska in le tri zmage v 14 dvobojih so zahtevale spremembo na trenerskem stolčku Kraškega zidarja. Igorja Medena, ki je Sežance vodil od začetka sezone, bo zamenjal Dušan Kobe, bivši trener Postojne. Igor Meden je tudi pri naših košarkarjih društvih zelo dobro poznan, saj je vrsto let treniral pri Kontovelu. Duggary bi poskusil še v Juventusu? MARSEILLE - Turinski Juventus še naprej mrzlično išče zamenjavo za svojega napadalca Alessan-dra Del Piera, ki zaradi poškodbe že nekaj časa ne igra. V zadnjem času so se pojavile govorice, da se zanimajo za nakup francoskega reprezentanta in igralca 01ympiqua iz Marseilla Christopha Dug-garyja, kar pa so pri francoskem klubu zanikali. "Iz Torina se nam zaenkrat ni javil nihče. Tudi če se bo, bo moral ponuditi veliko denarja, " je dejal trener nekdanjega evropskega prvaka Rolland Cour-bis, ki odličnega nogometaša še kako potrebuje. Če trener noče slišati o morebitnem prestopu Dug-garyja, pa nogometaš razmišlja drugače: "To bi bilo fantastično. Res je, da nimam dobrih izkušenj s prestopi v tuja moštva, toda zakaj ne bi poskusil še enkrat, " je dejal 26-letni napadalec, ki je v tujini doslej neuspešno nastopal za Milan in Barcelono. Owen športnik leta v Veliki Britaniji LONDON -Dan pred 19. rojstnim dnevom je bil britanski nogometni zvezdnik Michael Owen na radijski postaji BBC izbran za športnika leta 1998. Napadaleca Liverpoola in državne reprezentance so poslušalci izbrali z veliko prednostjo pred atletoma Denisom Lewisom (sedmeroboj) in Ivvanom Levvisom (400 m). Poslušalci so izbrali tudi najboljšo ekipo leta, to pa je postal letošnji angleški nogometni prvak Arsenal. Owen je pretekli konec tedna zastreljal kazenski strel in s svojim moštvom izgubil z 0:1 v dvoboju z VVimbledonom, neuspešen pa je bil tudi Arsenal, ki je v velikem derbiju prvih dveh ekip z lestvice prve angleške lige, kljub vodstvu z 2:0, izgubil srečanje proti Aston Villi z 2:3. Olano se še ni odločil MADRID - Aktualni kolesarski svetovni prvak v vožnji na čas in letošnji zmagovalec "vuelte" Spanec Abraham Olano še ni podpisal pogodbe s španskim moštvom ONCE, s katerim naj bi se o prestopu iz Banesta dogovoril po svetovnem prvenstvu v Valkenburgu. "Naši pogovori z Ola-nom so se nepričakovano zavlekli. Izvedeli smo, da se pogovarja z nekaterimi drugimi moštvi in pri tem smo popolnoma nemočni. Če se bo odločil za druge, bomo njegovo odločitev spoštovali, čeprav še naprej verjamemo, da se nam bo pridružil, " je dejal menedžer moštva ONCE Pa-blo Anton Idroquilis, ki je dvakratnemu svetovnemu prvaku (v cestni vožnji je bil najboljši leta 1995 v Kolumbiji) za podpis dvoletne pogodbe ponudil 2, 2 milijona dolarjev. Več so pripravljeni plačati pri baskovskem moštvu Euskadi, ti pa nimajo tako dobrih kolesarjev, ki bi Olanu pomagali do novih uspehov. In prav to je glavni razlog, da se svetovni prvak ne more odločiti. ALPSKO SMUČANJE / NOČNI SLALOM ZA SVETOVNI POKAL V SESTRIERU Slavil Jagge, Košir po dveh letih in pol spet na stopničkah Najboljši slovenski smučar osvojil tretje mesto - Grubelnik deseti SESTRIERE - Slovensko moško alpsko smučanje se po dolgem času lahko veseli novih stopničk za zmagovalce. Jure Košir je namreč na nočnem slalomu v Se-strieru zasedel tretje mesto, hitrejša od Mojstrančana sta bila le Norvežan Finn Christian Jagge, ki je dosegel svojo drugo zaporedno zmago v tem italijanskem smučarskem središču, in zmagovalec zadnjega slaloma v Aspnu Avstrijec Thomas Stangassinger. Košir je za Norvežanom - prednost si je privozil na prvi progi, jo do vmesnega časa na drugi že zapravil, vendar se je v spodnjem delu čudežno vrnil, zaostal le 18 stotink sekunde, za Avstrijcem pa 12 stotink sekunde. 2e po prvi vožnji je bil na tretjem mestu, toda slovenski navijači v Sestrieru so se bali, da se bo ponovil Park City, ko je bil po prvi vožnji drugi, nato pa v drugo priložnost zapravil in močno zdrsnil po razpredelnici. Toda tokrat se ni ponovil ne Park City, ne Aspen, kjer je bil slab (po njegovih besedah je bil krivec za to trening brez počitka) in ne lanski Sestriere, ko je na prvi progi dosegel najboljši čas, v drugi pa odstopil. Tokrat je Jure pokazal tako dobro tehnično kot tudi psihološko pripravljenost in se odličnega izhodišča ni ustrašil. V drugem nastopu je glede na razmere (luknje) smučal vsaj enako dobro kot v prvem, tako da se je na koncu po več kot dveh letih in pol (zadnjič je na stopničkah stal marca leta 1996 v Hafjellu) lahko veselil svoje 18. uvrstitve med prve tri. Na stopničke je čakal dolgo časa, a potrpljenja ni izgubil, tako kot ni izgubil tudi želje, da doseže drugo zmago v svetovnem pokalu. »Ko gledam na semafor in vidim majhne razlike, sem kar malce razočaran, da Rezultati sinočnjega slaloma 1. Finn-Christian Jagge (Nor) 1:51,92 (53,67 - 58,25); 2. Thomas Stangassinger (Avt) 1:51,98 +0,06 (53,96 -58,02); 3. Jure Košir (Slo) 1:52,10 +0,18 (54,28 - 57,82); 4. Pierrick Bourgeat (Fra) 1:52,88 +0,96 (54,41 - 58,47); 5. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 1:53,43 +1,51 (54,79 -58,64); 6. Christian Mayer (Avt) 1:53,56 +1,64 (55,15 -58,41); 7. Giorgio Rocca (Ita) 1:53,76 +1,84 (56,17 -57,59); 8. Lasse Kjus (Nor) 1:53,78 +1,86 (55,85 -57,93); 9. Tom Stiansen (Nor) 1:53,79 +1,87 (56,07 -57,72); 10. Drago Grubelnik (Slo) 1:53,91 +1,99 (56,19 - 57,72); 11. Harald Strand-Nilsen (Nor) 1:53,96 +2,04 (56,40 - 57,56); 12. Sebastien Amiez (FRa) 1:53,97 +2,05 (55,05 - 58,92); 13. Kevin Page (Fra) 1:54,03 +2,11 (55,78 - 58,25); 14. Martin Hansson (Sve) 1:54,10 +2,18 (56,31 57,79); 15. Markuš Eberle (Nem) 1:54,13 +2,21 (56,18 - 57,95); 16. Fabrizio Tescari (Ita) 1:54,74 +2,82 (55,73 - 59,01); 19. Matjaž Vrhovnik (Slo) 1:54,92 +3,00 (56,23 - 58,69) Finn Christian Jagge je bil v seštevku dveh voženj najhitrejši (AP) nisem zmagal. Toda tudi tretje mesto je odličen rezultat, ki sem ga dolgo pričakoval. Zdaj moram zadržati stik z vrhom, priložnosti za zmago bo še dovolj. Vsak uspeh ti Stanje svetovnem pokalu Skupni vrstni red: 1 Stepnan Eberharter (Avt) 368 točk; 2 Christian Mayer (Avt) 342; 3 Lasse Kjus (Nor) 313; 4 Hermann Maier (Avt) 280; 5 Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 279;9 Jure Košir (Slo) 146; slalom: 1 Thomas Stangassinger (Avt) 316; 2 Finn Christian Jagge (Nor) 186; 3 Pierrick Bourgeat (Fra) 176; 4 Sebastien Amiez (Fra) 142; 5 Christian Mayer (Avt) 124 itd. vlije dodatno moč in voljo,« je na cilju dejal 26-letni Gorenjec, ki mu proga na prizorišču zadnjega svetovnega prvenstva ustreza. Ti so lahko videli še dva odlična rezultata Slovencev. Drago Grubelnik je s tretjim časom druge vožnje z 19. mesta po prvi vožnji napredoval za devet mest in se drugič zapored uvrstil med najboljšo deseterico, Matjaž Vrhovnik pa je zasedel 19. mesto. »Naši nastopi so me razveselili, čeprav sem jih potihem pričakoval. Koširju je forma nezadržno rasla. Telesno je bil odlično pripravljen že v ZDA, toda tam mu je manjkala psihološka pripravljenost, že pred današnjim nastopom pa sem videl, da ima tokrat tudi to. Vrhunec smo si- cer načrtovali za na,s^®. dnjo tekmo v Kranjsk’ gori, kjer pričakujem V° novitev uspeha. Vese,-me, da je dozorel tu 1 Grubelnik, na katereg3 bodo morali tekmeci na naslednjih tekmah resn računati,« je bil ponos611 trener slovenskih slal° mistov Janez Smitek-Rene Mlekuž, ki j6 P0 poškodbi prvič tekm6 val, Mitja Kunc in Mit)3 Valenčič bodo mora 1 počakati na naslednjo priložnost, saj so v prV1 vožnji naredili klasicn0 slalomsko napako (p°' vozili količek) in odsto pili. . . Med italijanski!111 smučarji pa je nepri^f kovano zablestel Giorg10 Rocca, ki se je z drugi111 časom druge vožnje pre bil na sedmo mesto, pa tem ko je bil po prveD1 teku na 17. mestu. NOGOMET / JUTRI OB STOLETNICI ITALIJANSKE NOGOMETNE ZVEZE TEKMA Z OSTALIM SVETOM iHMOK / PODKUPNINSKA AFERA}' Dino Zoff pripravil nekaj novosli, v obrani vreli pa ni Roberta Baggia RIM - Ob 100-letnici italijanske nogometne zveze bo jutri na sporedu tekma med italijasko reprezentanco in pa ekipo All-stars, ki jo bodo sestavljale tuje nogometne zvezde, ki igrajo v Italiji in drugod po svetu. Dino Zoff je za to priložnost poklical v selekcijo igralca Rome Del Vecchia, igralca Fiorentine Coisa in pa Nesto, obrambnega igralca Lazia, ki se v reprezentanco vrača po poškodbi na svetovnem prvenstvu v Franciji. Poleg tega da bo za svetovne zvezde zaigral tudi vratar Interja Pagliuca, pa nedvomno odmeva dejstvo, da med izbranimi ni Roberta Baggia, ki je na zadnjih tekmah pokazal, da se vrača v izredno formo. Selektor reprezentance Dino Zoff pa je s tem v zvezi izjavil, da trenutno Roberto Baggio ni v stanju odigrati celega sreča- nja, saj je do sedaj odigral le nekaj minut na tekmo. Zaradi tega ga ni poklical v reprezentanco. Vsekakor pa se je selektor z Baggiom o tej stvari že pogovoril, tako da ni nobenih problemov. Naj omenimo še zanimivost, da bo igralce obeh moštev v sredo zjutraj sprejel papež. ITALIJANSKA REPREZENTANCA: Vratarja: Buffon (Parma) in Peruzzi (Juventus); Branilci: Cannavaro (Parma), Pessotto (Juventus), Maldi-ni (Milan), Negro in Nesta (oba Lazio), Panucci (Real Madrid), Toricelli (Fioren-tina); Vezni igralci: Albertini (Milan), Bachini (Udine-se), D. Baggio (Parma), Cois (Fiorentina), Di Francesco in Tommasi (oba Roma), Fuser (PArma); Napadalci: Chiesa (Parma), F. Inzaghi (Juventus), Del Vecchio in Totti (oba Roma). WORLD-STARS: Vratarja: Pagliuca (Ita/In-ter), Shorumnu (Nig/Zii-rich); Branilci: Dunga (-Bra/Jubilo Ivvata), Hierro (-Spa/Real Madrid), West (-Nig/Inter), Nyathi (Juž. Afrika/Cagliari), Cafu (-Bra/Roma), Thuram (-Fra/Parma); Vezni igralci: Guerrero(Spa/Atlh. Bilbao), Zidane (Fra/Juventus), Rui Costa (Por/ Fiorentina); Napadalci: Ronaldo (Bra/In- ter), Battistuta (Arg/Fioren-tina), Joao Pinto (Por/Benfi-ca), VVeah (Lib/Milan), Su-ker (Hrv/Real Madrid), Bi-erhoff (Ger/Milan), Heman-dez (Meh/Necaxa), Salas (-Cil/Lazio). Predsednik Samaranch grozi z izključitvami, če so obtožbe utemeljene Sum o podkupninah izrekel Hodler LAUSANNE - Predsednik Mednarodnega olimpijsk6" ga komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch je javno obljubil izldjučitev vseh tistih elanov olimpijskega komiteja, ki so biti povezani s podkupovalno afero, če je do nje tudi zares prišlo. Samaranch je presenečen nad obtožbami, ki jih je navedel švicarski predstavnik v MOK in nekdanji predseo-nik Mednarodne smučarske zveze Mark Hodler, vendar jih bodo resno preučiti in nato postopati v skladu s predpisi. MOK bo zaščitil svojo integriteto ter hkrati integriteto celotnega olimpijskega gibanja, tudi če bo za to potrebna temeljita čistka v lastnih vrstah. Spanec je tudi izrazi1 obžalovanje, da je Hodler obtožbe takoj posredoval javnosti, namesto da bi o tem najprej obvestil MOK. Hodler je v svoji izjavi povedal, da je bilo v zadnju1 desetih letih podkupljenih vsaj od pet do sedem odstotkov izmed 115 članov komiteja. Samarancha je ob" tožil, da mu je želel zapreti usta, kar pa je slednji že zanikal. Po besedah dolgoletnega predsednika MOK je °a Hodlerja zahteval le to, da o tem ne govori javno, ker sta za to zadolžena samo predsednik MOK in generalni direktor Francois Carrard in da nikoli ni niti pomišljal o Hodlerjevi izključitvi iz izvršnega odbora MOK. Samaranch je zavrnil kakršnokoli možnost, da bi Sal Lake Cityju odvzeti organizacijo olimpijskih iger 2002. Prestolnica zvezne države Utah je namreč dodem3 13 spornih štipendij za šolanje, v vrednosti 400.000 ameriških dolarjev, ki so jih med drugim dobiti tudi sorodniki štirih afriških članov MOK. MOC MANJŠINE JE V DNEVNIKU! Da bo lahko Primorski dnevnik v času, ko se Evropa spreminja, vse bolj odraz prisotnosti Slovencev v Italiji, da bo tudi v prihodnosti nezamenljiv spremljevalec našega življenja, bodimo # strnjeni okoli svojega " edinega dnevnika. k Pridruži se nam! Naroči se na Primorski šemi! Naročnina ostane nespremenjena: Prednaročnina za leto 1999 znaša (do 31. januarja) 330.000 lir. Vsi naročniki bodo imeli pravico do naslednjih ugodnosti: • vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom • brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu. • za novoporočence v letu 1999 bo naročnina brezplačna PREDNAROČNINO LAHKO PLAČATE DO 31. 01. 1999 • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) in Gorici (tel. 0481 533382) • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r. št. 0404860 Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 8446/00 Zadružna banka Doberdob: t.r. št. 1910-2 Zadružna banka Sovodnje: t.r. št. 504-6 Vsem članom Zadruge Primorski dnevnik bomo še vedno nudili 10% popust za vse male oglase in druge objave, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom Torek, 15. decembra 1998 KOŠARKA ______C LIGA / NUOVA KREDITNA USPESNA TRETJIČ ZAPORED_ Jadranovci po prepričljivi zmagi pod vrhom lestvice S prostimi meti (15:18) sta v končnici odločila Pregare in Rauber H KOMENTAR JADRANOVEOA TRENERJAh Argumenti za »četrto« razvojno pot košarke Za nedeljsko tekmo v Istrani lahko z veseljem povem, da je bila najbolje odigrana tekma do sedaj, saj nam je letos prvič uspelo tekmo speljati od prve do zadnje minute »enakomerno«, brez pretresljivih padcev. Dobra obramba, natančna izpolnitev vseh taktičnih zamisli, ki smo si jih zadah pred tekmo ter uravnovešen napad z velikim številom dobro izdelanih metov naj bi vedno bile znaeilnosti nase igre, saj s tako igro zelo te*ko izgubiš, kar potrjuje tudi nedeljska tekma. Kljub temu, da smo opravičeno vsi zadovoljni s tem zadnjim nastopom, pa moramo le ostati z nogami trdno na tleh, kajti v soboto gostimo ekipo Castel-franca, ki nam je v lanski sezoni zadala zgodovinski poraz (-30 točk), katerega osebno se danes nisem »prebavil«. In kolikor poznam svoje igralce, sem prepričan, da ga tudi oni niso. Vesel sem, da je v javnosti zaslediti odzive na moja razmišljanja in prepričanja, kajti, kot sem *e zadnjič pov-daril, je to tudi moj namen. Se posebno vesel sem, ker se je na temo zdru*evanja sil v našem košarkarskem prostoru odzval eden najpomembnejših »akterjev« v vlogi odbornikov, ki ga osebno zelo cenim. V svojem razmišljanju je Renato Stokelj ponudil tudi četrto mo*no razvojno pot nase košarke (v svojih prejšnjih komentarjih sem izrazii mnenje, da so mo*ne poti samo tri) in sicer, začasno zamrznitev Jadrana in potenciranje dela na področju matičnih društev, kar je bilo letos poleti v bistvu *elja dveh naših najpomembnejših društev, to je Bora in Kontovela. Trije glavni argumenti oziroma razlogi v prid tej razvojni poti naj bi bili šibek odbomiski kader, anagrafeka starost ključnih igralcev in pomanjkanje mlade perspektivne zamenjave. Glede na to, da so ti argumenti realen odraz dela do vključno prejšnje sezone in da je v letošnji prišlo do nekaterih bistvenih izboljšav na področju odbomiskega kadra, ki je najpomembnejši faktor za dobro delovanje vsakega društva, bi rad te argumente nekoliko podrobneje analiziral. Res je, da je v zadnjih letih celotno breme »odbomist-va« Jadrana slonelo na treh ljudeh (Ban, Vidoni in *erjal), ki so to »funkcijo« opravljali poleg svojega dela in povsem prostovoljno. Ko se je zaradi delovnih obveznosti moral odmakniti se Vidoni, je celotno breme padlo na ramena Bana in *erjala, kar je postajalo za njiju nevzdr*no. Ker sta se dobro zavedala, da tako ni mogoče nadaljevati, in da je na tak način obstoj Jadrana postavljen pod velik vprašaj, sta veliko dela vlo*ila v restrukturiranje društva in pridobivanje novih moči. To jima je zelo dobro uspelo in menim, da je Jadran danes organiziran tako kot le redko katero društvo nase lige, čeprav smo po proračunskih sredstvih predzadnji v ligi (na slabsem je samo se Don Bosco). Prihod Borisa Viteza in Andreja Vremca (ki deli odbomisko delo s trenerstvom pri Poletu) med odbornike, *e dolgoletna, zelo pomembna pomoč zdravnika *erjala, pomoč, ki nam jo nudi maser in fizioterapevt Franco Bertani (oba nesebično pomagata tudi igralcem iz drugih naših sredin), je privedlo do tega, da lahko trener in njegov pomočnik skrbita predvsem za strokovno delo. Anagrafeka starost ključnih igralcev je nedvomno zelo pomemben faktor tudi pri motivaciji: starejši igralci so navadno tudi manj motivirani, predvsem, če za sabo ne vidijo konkurence. Bistvo uspeha in napredka vsake skupine ljudi je v njeni dinamiki. To pomeni, da mora biti v tej skupini nenehno prisoten pretok ljudi. V skupini mora vladati zdrava konkurenca - mlad, ambiciozen igralec prisili Starejšega k boljšemu delu, če hoče le-ta obdr*ati svoje mesto. *al pri nas te dinamike *e nekaj let ni in tudi ka*e, da je se nekaj časa ne bo. Upam si trditi, da je to splosen pojav v vseh naših članskih sredinah. Gre namreč za izredno statične skupine ljudi, kjer igralci izkoriščajo dejstvo, da zamenjave nimajo. To vodi v precej manjšo motivacijo skupine, kar pogosto privede do anarhije, ki s časom lahko postane neobvladljiva. Kar se tiče pomanjkanja mlade perspektivne zamenjave pa bi povedal naslednje. Prav zaradi vseh do sedaj navedenih faktorjev in zaradi nase finančne nekonkurenčnosti na trgu igralcev, je društvo Jadrana pred letošnjo sezono ponudilo dokaj revolucionaren in izzivalen predlog: s člansko ekipo, ki bi jo sestavljali najboljši kadeti in mladinci ter tisti članski igralci, ki si *elijo vsakodnevnega dela, nastopiti v figi ni*je (C2 liga) in s tem skusati nekaj dolgoročno zgraditi. To bi hkrati pomenilo preoblikovanje statične skupine v dinamično, kar je predpogoj za vsak napredek. Iz raznih razlogov pa do uresničitve tega predloga ni prišlo. Zaradi »prostorske stiske« sem se danes omejil samo na analizo argumentov za ponujeno četrto mo*no razvojno pot, prihodnji teden pa bi rad spregovoril o svojih pogledih na to, kam bi nas morebitna zamrznitev Jadrana lahko pripeljala in kakšen je moj pogled na potenciranje dela na področju matičnih društev. Walter Vatovec Gasparini Istrana - Jadran Nuova Kreditna 63:71 (25:32) GASPARINI: Pizzolato 17 (3:4, 7:13, 0:2), Toniolo, De Gasperi 4 (4:4, 0:1, 0:3), Sanesi 17 (1:2, 5:12, 2:3), Costanti-ni 14 (2:4, 6:6, -), Pellegatti (-, 0:1, 0:1), Lorenzetto 12 (0:1, 6:12, -), Riccato (-, 0:8, -), Gasparini n.v. TRENER: Rebella-to. SON: 27. PON: Lorenzetto v 36’ in De Gasperi v 39’. Nuova Kreditna: Arena 21 (5:9, 8:12, 0:1), Černe 5 (1:4, 2:4, -), Pregare 17 (9:10, 4:6, 0:1), Franco 1 (1:2, -), Rau- ber 13 (6:8, 2:2, 1:3), Grbec 3 (1:2, 1:3, 0:2), Hmeljak 11 (1:3, 5:9, 0:1), Valente, Slavec in Guštin n.v. TRENER: Vatovec. SON: 15. PON: nihče. SODNIKA: Romboli in Giovannetti iz Forlija. ISTRANA (TV) - Tudi v Istrani se je Jadranova zmagovita serija nadaljevala, saj je naša združena ekipa dosegla tretjo zaporedno zmago in se tako prebila na visoka mesta lestvice. 2e v uvodnih minutah srečanja so jadranovci pokazali veliko zbranost in takoj povedli za 8 točk (13:5 v 5’) in to prednost praktično obdržali do konca polčasa. V tem delu so »plavi« igrali zelo dobro v obrambi, kjer so domačinom dovolili le 25 točk, praktično onesposobili Pizzolata in temnopoltega Sanesija, ki sta skupno dosegla le 11 točk, ter bili zelo toCni v napadu, kjer so metali z visokimi odstotki (14:23 iz igre). Tudi prvi del drugega polčasa je potekal po vzoru prvega (od 4 do 8 točk prednosti), nakar so si jadranovci priigrali 10-12 točk prednosti in brez prevelikih naporov zmagali, čeprav so v končnici z izjemo Pregarca in Rauberja bili nekoliko netočni pri izvajanju prostih metov. Pri jadra-novcih so bili tokrat za stopničko boljši od drugih Arena, ki je ob enaindvajsetih točkah dodal še 10 pridobljenih osebnih napak in 10 skokov, Pregare (6 skokov in 4 pridobljene žoge), Rauber (13 skokov) in Hmeljak za običajno igro v obrambi, medtem ko so domačini drago plačali zelo nizke odstotke pri metu in Jadranovo premoč pri skoku (38:27). Ja-dranovce pa Čaka že v soboto nelahka naloga, saj bodo v zadnji tekmi leta 1998 gostili peterko iz Castelfranca. (Kaf) OKNO V PRVENSTVA / LEPI ZMAGI CICIBONE IN KONTOVELA Zadovoljstvo v našem taboru OK tudi Jadran in Breg - Bor in Dom sta se tokrat dobro upirala The besi.. Priznanje gre tokrat D-ligašem, ki so si po številnih začetnih težavah opomogli in so v soboto (Q-dbona Prefabbricati Marsi-ch) oziroma v nedeljo (Kon-tovel Nord Est) z odlično igro strli odpor sicer nerazpoloženih nasprotnikov. Ci-cibona je naletela na »zaspano« SGT, medtem ko igra Starčeva ekipa iz tekme v tekmo bolje in se trdno drži prvih mest na lestvici. Visoka ocena gre tudi Jadranu Nuova Kreditna za pomembno zmago v gosteh, Bregova peterka v promocijskem prvenstvu, ki se je med tednom obogatila z novim »doktorjem«, pa res ne pozna zastojev in je zanesljivo prva na skupni lestvici. C2... Bor Radenska in Dom Kmečka Banka sta ostala ponovno praznih rok, ta teden pa ne zaslužita oznake »najslabšega«, saj sta se žilavo upirala vodilnima na lestvici. Na Stadionu l.maja v Trstu je nastopila še nepremagana ekipa iz Gradišča, ki je po zaslugi nekaterih »zvezd« prvenstva C2 lige v drugem polčasu vendarle strla odpor zbranih borovcev. V Kulturnem domu v Gorici pa je svojo moč pokazala peterka iz Manzana, katero sta Musiel-lo in Sartori popeljala do zmage v zadnjih minutah tekme. Starting five... V najboljšo peterko bi tokrat uvrstili nekaj zmagovitih protagonistov iz D lige, med katerimi so tokrat izstopali Stefan Persi (23 točk, 10:14 pri metu iz igre), Marico Uršič (21 točk, 9:9 iz igre), Jan Umek (26 točk) in Pavel Križman (25). Med uspešnimi jadranovci naj izberemo tokrat Christiana Areno (21 točk, 8:12 za dve todd, 10 skokov in 10 pridobljenih osebnih napak), vključitev med pov- sem enakovredne menjave pa zaslužijo David Pregare, Sandi Rauber, Renzo Di Cecco in Alberto Velinsky. Next week.. Jadran bo v soboto sprejel v goste solidni Castelfranco, ki ima enako število točk kot Vatovčevi fantje. Domovci bodo v C2 ligi odpotovali v Codroipo, Bor pa se bo v mestnem derbiju v gosteh pomeril s Servolano. V D ligi se bo Kontovel v pomembni tekmi za vrh spopadel s prvouvrščenim Dragom, Cicibona pa na tujem z Interjem 1904. V promocijski ligi Momogio - Breg. Najboljši strelci naših ekip C LIGA: Christian Arena 160, Sandi Rauber 136, David Pregare 123. C2IIGA: Renzo Di Cecco (Dom) 186, Fabrizio Campa-nello (Dom) 150, Marko Corsi (Dom) 112, Mauro Simonič (Bor) 105, Viktor Tomšič (Bor) 103. D IIGA: Stefan Persi (Cicibona) 171, Stefan Turk (Kontovel) 137, Marko Uršič (Cicibona) 124, Jan Umek (Kontovel) 97, Pavel Križman (Kontovel) 74 PROMOCIJSKA LIGA: Borut Klabjan 93JDanijel Gulič 76, Paolo Kralj 72. DRŽAVNI KADETI: Niko Stokelj (Bor) 211, Emanuel Lovriha (Bor) 152, Alen Semec (Kontovel) 143. C LIGA IZIDI 9. KOLA 'Caorle - Castelfranco 73:79, Amid Baske! - Roncade odi., Bassano - Ardita 95:99, Rovigo - Don Bosco 75:92, Cone-gliano - Gasparini 76:67, Jadran N.Kre-ditna - Italmonfalcone 90:79, Verdeta Gallo-Reyer 96:78. LESTVICA Verdeta Gallo Ardita Roncade Gasparini Castelfranco N.Kreditna Italmonfalcone Conegliano Amid Basket Rovigo Don Bosco Caorle Reyer Mestre Bassano 9 7 2 773:720 9 6 3 741:677 8 6 8 5 9 5 9 5 9 5 9 4 8 4 601:555 616:572 651:655 642:646 622:627 699:655 560:563 8 4 4 625:662 9 4 5 634:672 9 3 6 601:673 9 2 7 628:686 9 1 8 704:734 PRIHODNJE KOLO Roncade - Bassano, Castelfranco - Ardita, Gasparini - Jadran N.Kreditna, Reyer -Rovigo, Conegliano - Arniči Basket, Don Bosco - Caorle, Verdeta Gallo - Italmonfal- C2LIGA SKUPINA A IZID111. KOLA Codroipese - Interni uggia 86:64, Gemo-na - Intermek 72:65, Pagnacco - Porcia 66:64, Staranzano - Centro Sedia 63:62, Dom Kmečka Banka - Ronchi 69:85, Barcolana ni igrala LESTVICA Staranzano Centro Sedia Gemona Adi Ronke Pagnacco Intermek Codroipese . Porda Barcolana 1 836:670 18 1 760:621 18 2 796:673 16 3 726:708 4 672:714 5 715:718 6 738:768 6 656:697 2 8 680:725 Dom Kmečka B.10 1 9 697:855 Intermuggia 10 0 10 657:783 PRIHODNJE KOLO Dom Kmečka Banka - Centro Sedia, Gemona - Ronchi, Intermuggia - Pagnacco, Porda - Barcolana, Staranzano - Codroipese, Intermek ne igra. D LIGA SKUPINA A IZIDI 8. KOLA Duke Pub - Soul Team 7591, Goriziana -Cidbona Marsich 80:79, Inter - Romans 69:61, Libertas-CusTS 56:70. LESTVICA Goriziana Soul Team CusTs Duke Pub Inter 1904 Cicibona MarsicS Romans 8 8 8 0 729:644 8 7 1 666:589 8 6 2 637:589 8 4 4 628:628 8 2 6 526:552 2 6 557:591 2 6 562:631 Ubertas 8 1 7 513:594 PRIHODNJE KOLO Romans - Soul Team, Cidbona Marsich -Duke Pub, C us - Inter 1904, Libertas -Goriziana. PROMOCIJSKA UGA IZIDI 5. KOLA Al Gioiello - Lantema 70:67, Breg - Speč-ch 80:61, Metal Ecol. - Adriatica prek., Vulcania - Skyskrapers 84:89, San Vilo -Stella Azzurra 95:60, Mediterranea ni igrala. SanVto Vulcania Breg Adriatica Skyskrapers Metal Ecol. Spetich Stella Azzurra Al Gioiello Mediterranea Lantema LESTVICA 4 0 352:261 4 1 404:331 4 1 390:325 3 1 317:294 4 3 1 335:318 2 2 0 167:160 5 1 4 331:345 5 1 4 332:381 4 1 3 247:324 3 0 3 166:228 5 0 5 320:394 PRIHODNJE KOLO Mediterranea - Adriatica, Spetich - San Vito, Vulcania - Metal Ecol., Skyskrapers -Breg, Stella Azzurra - Al Gioiello, Lantema ne igra. C2UGA SKUPINA B IZID111. KOLA Bor Radenska - Robur 73:103, Santos -San Daniele 59:60, Arte - Hala 55:62, Portogruaro - Servolana 90:79, Vis - Pom 76:78, Latisana ni igrala. LESTVICA Hala Gradišče 10 10 0 781:658 Latisana San Daniele Pom Portogruaro Robur Servolana Santos 8 2 794:775 7 3 737:703 6 4 735:690 6 4 730:690 5 5 791:738 5 5 762:725 4 6 701:744 Bor Radenska 10 2 8 681:770 Vis Spilimbergo 10 1 9 629:735 Arle 10 1 9 671:784 PRIHODNJE KOLO Bor Radenska - Hala, Arte - Servolana, Vis - San Daniele, Portogruaro - Pom, Santos - Latisana, Robur ne igra. D LIGA SKUPINA B IZIDI 8. KOLA Termoidraulica - Chiarbda 83:74, Kontovel - Gradese 52:54, Lega Nazionale -Drago Basket 65:79, Scoglietto - Senatom 71:80. LESTVICA Drago Basket 8 6 Isonzo Senators 8 6 Chiarbola 8 5 Gradese 8 4 Kontovel 8 4 Termoidraulica 8 4 ScoglieHo 8 3 L.Nazionale 8 0 2 6719:561 2 592:553 3 615:588 4 539:507 4 466:470 4 552:578 5 570:571 8 499:624 PRIHODNJE KOLO Chiarbola - Kontovel, Drago - ScoglieHo, Senators - Termoidraulica, Gradese - Lega Nazionale. Jadran Nuova Kreditna v številkah Igralec Točke Meti Skoki Žoge Asist. Učinek Osebne napake Minute 2 točki 3 točke Skupno PM Obram. Napad Izgublj. Prid. ARENA 21 8:12(67%) 0:1 (0%) 8:13(62%) 5:9(56%) 2 8 4 3 0 29 2-10 35 ČERNE 5 2:4(50%) 0:0 (0%) 2:4 (50%) 1:4 (25%) 0 2 4 0 5 4 2-3 40 PREGARC 17 4:6(67%) 0:1 (0%) 4:7 (57%) 9:10(90%) 0 6 5 4 3 24 3«5 28 VALENTE NV 0:0 (0%) 0:0(0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0 0 0 0 0 0 M 0 SLAVEC NV 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0 0 0 0 0 0 0-0 0 GUŠTIN NV 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0 0 0 0 0 0 00 0 FRANCO 1 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 1 1 0 1 0 3 1-1 6 RAUBER 13 2:2(100%) 1:3 (33%) 3:5 (60%) 6:8 (75%) 3 10 1 1 1 24 3-3 39 GRBEC 3 1:3 (33%) 0:2 (0%) ]:5 (20%) 1:2 (50%) 0 0 1 0 0 -1 0-2 14 HMELJAK 11 5:9 (56%) 0:1 (0%) 5:10(50%) 1:3(33%) 2 3 3 1 1 6 4-2 38 SKUPNO 71 22:36 (61%) 1:8 (13%) 23:44 (52%) 24:38 (63%) 8 30 18 10 10 89 15-28 200 Gasparini Istrana 63 24:53 (45%) 2:9 (22%) 26:62 (42%) 9:14(64%) 10 17 5 9 2 45 28-15 200 D LIGA / PO ZMAGI NAD CHIARBOLO KADETI / PRVIČ USPEŠNA OBA NAŠA PREDSTAVNIKA V DRŽAVNEM PRVENSTVU Kontovel Nordest zdaj tik pod vrhom Kontovelci so se oddolžili za spodrsljaj v prejšnjem kolu - Domačini igrali zelo grobo Kontovelci prepričljivo, Bor s precejšnjo težavo V deželnem prvenstvu se nadaljuje zmagovita pot Jadrana, derbija med Borom in Domom pa zaradi sodnikov ni bilo Chiarbola - Kontovel Nordest 74:89 (36:49) KONTOVEL: M. Emili, Spadoni 4, Paoletic n.v., Turk 12, Umek 28, T Emili 10, Križman 28, Starc, Čeme 4, Godnič 3. TRENER. K. Starc. TRI TOČKE: Križman 2, Umek 2. SON: 24. Kontovelci so se z zanesljivo zmago pri Chiarboli lepo oddolžili za neroden domači poraz v prejšnjem kolu. Se bolj pomembno pa je dejstvo, da so naši tega nasprotnika dohiteli na lestvici. Isto število točk pa ima še nekaj drugih ekip, tako da je tik pod vrhom prav gneča. Na sami tekmi smo bili Priča zelo agresivni igri, ki se je na strani gostiteljev večkrat prevesila v prave grobosti. Konto- Pavel Križman velci so kljub temu ohranili mirno kri, kakor tudi sodnika, ki sta prekrške domačih kaz- novala, tako da jih je na koncu kar pet moralo z igrišča zaradi petih osebnih napak. Vsekakor so Kontovelci že na začetku zaigrali zelo učinkovito. Dobro so krožili z žogo, tako da so metali z izdelanih položajev. Takoj so si priigrali prednost 13 točk, ki so jo sicer domači zmanjšali na same Štiri točke. Ob koncu prvega polčasa pa so znova potisnili na plin in se ponovno oddaljili. V drugem polčasu so tako le držali prednost in zmagali brez večjih težav. Čeprav je treba za zmago pohvaliti celo ekipo, sta bila tokrat najboljša Jan Umek in Pavel Križman, ki sta bila v napadu nerešljiva uganka za domačo obrambo: (B.S.) H PROMOCIJSKA LIGA / BREG OK Skoki »dolinskih puščic« so bili tokrat višji tudi od visokih »Skyscrapersov« Skyscrapers - Breg 88:102 (45:43) BREG: Kralj 3 (1:4, 1:3, 0:1), Berdon 10 (7:10, 0:1,1:1), Schiulaz 15 (4:10, 4:9, 1:3), Gulič 19 (3:7, 8:10, -), Klabjan 21 (9:12, 6:8, -), Bogateč 11 (1:4, 5:7, 0:2), Vodpivec 6 (-, 3:3, -), Gobbo 7 (2:2, 1:2, 1:1), Barini 6 (6:10, -, -), Klanjšček 4 (2:2, 1:2, -). TRENERJA: Colombo in Salvi. SON: 32. TEH. NAPAKA: Kralj v 15’. PON: Kralj v 35’ in Gulič v 39’. Brežani so proti »nebotičnikom« slavili svojo peto zaporedno zmago. Čeprav s prikazano igro niso povsem prepričali tehničnega vodstva. V prvem polčasu so namreč igrali nezbrano v obrambi, v prenosu pa zgresih preveč podaj, izgubili kar precej žog, metali s slabimi odstotki proste mete in s tem dopustili nasprobuku, da je dosegel kar 45 točk in zaključil prvi polčas z dvema točkama prednosti. V drugem polčasu pa so se stvari počasi spremenile. Z dobro obrambo mož-moža in z velikim Številom skokov v obrambi so »plavi« razvili precej protinapadov in jih uspešno zaključili. Utrujeni nasprotniki niso tako veC uspeli držati ritma plavih puščic. Počasi so popustili in tako kljub sistematič-nim osebnim napakam dopustili Brežanom prosto pot do zmage. Najzaslužnejša igralca sta bila tokrat kapetan Klabjan in »sky« Gulič, ki sta s 24 skoki v obrambi hermetično zaprla pot do koša nasprotnikovim centrom in se obenem izkazala z izdatno bero osebnih realizacij v napadu. Dosedanja uspešnost Brežanov pa je nedvomno sad odličnega vzdušja, ki se je vzpostavilo med igralci, trenerjema in vodstvom. (D.S.) DRŽAVNO PRVENSTVO Kontovel La nuova edile-Alloys Italmonfalcone 93:63 (47:32) KONTOVEL: Sibelja, Šušteršič 15 (1:3; 7:10; 0:1), Doglia 24 (2:3; 8:12; 2:3), Kocjančič 15 (2:4; 5:6; 1:1), Nabergoj 6 (1:2; 1:4; 1:1), Rogelja 5 (1:2; 2:4; 0:1), Budin (-; 0:2; • -), Semec 13 (3:5; 5:10; -), Žagar 1 (1:2; 0:3; -), Gregori 14 (2:2; 6:6; 0:1). Trener: Vatovec SON: 26 PON: Doglia (35’) Za dve točki: 34:57 Za tri točke: 4:8 PM: 13:23 TRI TOČKE: Doglia 2, Kocjančič in Nabergoj 1 Kontovelci so na domačih tleh zanesljivo odpravili peterko iz TržiCa in se usidrali na sredini lestvice. Gostje so držali korak z Vatovčevimi varovanci le v prvih 10 minutah, zatem pa so Doglia in soigralci pritisnili na plin in zlahka pridobili 20 točk prednosti. V drugem delu so naši le še večali vodstvo in brez večjih težav visoko zmagali. Razen v uvodnih minutah tekme je ekipa zaigrala zanesljivo, slabšega nasprotnika pa je nadigrala tako v obrambi kot z dobrimi odstotki pri metu v napadu. V Kontovelovem taboru je bil spet najboljši playmaker Vasilij Kocjančič, ki je potrdil odlično formo. Ob njem so visoke izkupičke točk zabeležili Se najboljši strelec Doglia (24 točk, 10:15 v metu iz igre), Šušteršič, Gregori in Semec. V prihodnjem kolu bo Kontove-lova ekipa igrala v Portogruaru. Bor Friulexport-FiumiceIlo 84:80 (44:45) BOR: Floridan 7 (3:6; 2:2; -), Miloševič 4 (2:2; 1:6; 0:3), Gaburro 26 (4:5; 8:11; 2:5), Stokelj 27 (11:20; 5:8; 2:2), Jevnikar 3 (3:4; 0:1; -), Premru 1 (1:2; 0:1; -), Družina (-; 0:2; -), Krmec (-; 0:1; -j, Lovriha 16 (1:2; 6:12; 1:1), Romano (-; 0:2; -). Trener: Furlan SON: 30 Za dve točki: 22:46 Za tri točke: 5:11 PM: 25:41 TRI TOČKE: Gaburro in Stokelj 2, Lovriha 1 Borovi kadeti so v nedeljo v 11.kolu državnega prvenstva zabeležili drugo zaporedno zmago. Gle- de na nizko kakovost nasprotnika bi morali naši zmagati z večjo lahkoto, a v resnici so skozi vseh 40 minut igrali »mehko« v obrambi, tako da so si sami po nepotrebnem zagrenili življenje. Nasprotniku so dopustili veliko lahkih prodorov in odbitih žog pod svojim košem, tako da je v prvem polčasu Fiumicello stalno vodil. K sreči so Svetoivančani vsaj v napadu metali dokaj razpoloženo in natančno, kar jim je po odmoru dovolilo, da so povedli in pridobili nekaj točk prednosti. Tekma se je odločila prav v zadnjih minutah, ko so naši najprej povedli s 6 točkami naskoka, zatem pa po naivnem izgubili tri zaporedne žoge in 30 sekund pred koncem omogočili gostom, da so se približali na sami dve točki (82:80). Gostje so v svojem zadnjem napadu imeli tudi možnost, da izenačijo, a so zapravili obe priložnosti. Na nasprotni strani pa je Iztok Floridan dve sekundi pred zvokom sirene hladnokrvno zadel dva prosta meta in zapečatil izid na končni 84:80. (nš) OSTALI IZIDI: Amici del Basket PN-Intermuggia Latterie Friulane 101:81, Pall. GO CariGo-UBC Latte Carso UD 71:73, Pall. TS Lineltex-Don Bosco Civica Romanelli 60:65, Vis Spilimbergo-Dentesano Santa-maria 40:94, Chiarbola Conca d’Oro-Bofix Portogruaro 55:66. VRSTNI RED: Santamaria 22, Don Bosco in UBC UD 20, Amici del Basket PN, Pall. TS in Inter-muggia 14, Kontovel La nuova edi-le in Pall. GO 10, Bor Friulexport, Chiarbola in Portogruaro 8, Italmonfalcone 4, Fiumicello 2, Vis Spilimbergo 0. DEŽELNO PRVENSTVO Goriziana-Jadran 61:81 (22:32) JADRAN: Mi. Suhadolc 10, Ma. Suhadolc 5, Ferfolja 20, Pavat 3, Guštin 21, Ferluga 3, Vidali n.v., Jerman 2, Švab 8, Piccini 9. Trener: Vremec Na drugem zaporednem gostovanju v Gorici so Jadranovi deželni kadeti spet zmagali, tokrat proti ekipi US Goriziana. Ze na začetku je bilo jasno, kdo bo zmagovalec. Jadranovci so namreč takoj povedli in vodstvo obdržali do konca srečanja. Naši sicer niso igrali najbolje, vendar jih goriski košarkarji niso uspeli resneje ogroziti. Poskušali so sicer z občasno consko obrambo, ki pa za Jadranovce ni predstavljala večje ovire. Za zmago moramo pohvaliti celo ekipo, ki je igrala sicer dobro v napadu, v obrambi pa ni bila vedno dovolj zbrana. Vsi, ki so stopili na igrišče, so pokazali nekaj borbenosti, strelsko pa sta bila najbolje razpoložena Guštin in Ferfolja. To je že Četrta zaporedna zmaga, peto tekmo pa bodo naši odigrali še pred božičnimi prazniki. (MM) Derbija deželnih kadetov med Borom Friulexport in Domom Agorest v soboto na Stadionu 1. maj ni bilo, ker se sodnika nista predstavila na igrišču. Prisotnost igralcev sta trenerja Porporati in Grbac izkoristila za izvedbo prijateljske tekme, o datumu odloženega srečanja pa ni se nic znanega. DEŽELNI NARAŠČAJNIKI / JADRAN PORAZEN PRI DON BOSCU DEČKI / PRVI PORAZ BORA (POLOM V TRŽIČU) Kontovel je v Miljah potrdil, da ne misli igrati podrejene vloge Odločilna izvrstna igra Budina, ki je bil ob Ražmu in Turcu najboljši v Krečičev! ekipi - V derbiju Lige prijateljstva Kontovel boljši od Jadrana Kontovelci presenetljivo premagali favorita SGT Odločilno prednostjo Krečičeva postava po zaslugi Raima in Rogelje pridobila v zadnjem delu srečanja Intermuggia-Kontovel 67:90 (35:43) KONTOVEL: Trampuš 4, Nabergoj 3, Matiacic 5, Stoka, Ražem 25, Turco 25, Budin 22, Zavadlal 6. Trener: Krečič TRI TOČKE: Budin 1 Kontovelci so v Miljah dosegli pomemben uspeh v boju za višja mesta na lestvici deželnega prvenstva naraščajnikov. Kreciceva ekipa je s solidno igro stalno vodila, le v začetku drugega polčasa je prišlo do padca koncentracije, tako da so domačini zaostanek nadoknadili. Naši fantje pa so se pravočasno spet opogumili in predvsem po zaslugi Gregorja Budina (22 točk) ponovno prešli v vodstvo ter tekmo dobili. Omeniti gre, da je bil v domačih vrstah izključen najboljši igralec Carbo-ni, kar je nedvomno olajšalo delo Kontovelcem. Za nase je bila to tretja zmaga v sti-nh tekmah, upati pa je, da bo Krečiče-va ekipa z Ražmom in Turcom na čelu nadaljevala po tej poti in se naprej uspešno iz tedna v teden beležila nove zmage. Jadran-Don Bosco 45:111 (21:53) LIGA PRIJATELJSTVA Onstran meje se nadaljujejo živahni boji v treh starostnih kategorijah Lige prijateljstva. Ta teden je bil med letniki 1986/87 (propaganda) na sporedu derbi med Jadranom in Konto-velom, v katerem so zanesljivo slavili Kontovelci. Rezultati: Letniki 1985 SKUPINA A: 4. KOLO- Vipava-Ajdovščina 54:44, Tolmin-Nova Gorica 23:43. 5. KOLO- Ajdovščina-Nova Gorica 23:61, Tolmin-Vipava danes. VRSTNI RED: Nova Gorica 10 toCk (4 tekme), Vipava 7 (4), Tolmin 5 (4), Ajdovščina 5 (5). SKUPINA B: 4. KOLO- Prestranek-Sežana 74:43, Plama-pur-Vilhar Postojna 56:29. 5. KOLO- Plama-pur-Prestranek 40:52, Vilhar Postojna-Sežana 34:50. VRSTNI RED: Pretsranek 10 (5), Sežana 8 (5), Plama-pur 7 (5), Vilhar Postojna 5 (5). Letniki 1986/87 SKUPINA A: 5.KOLO- Sežana-Kontovel 63:40; 6.KOLO- Kontovel-Ajdovščina neodi-grana; 8.KOLO- Sežana-Vipava 58:37; 9.KOLO- Vipava-Ajdovščina 41:31, Kontovel-Jadran 75:26 Kontovel: Bufon 8, Bukavec 14, Turco 4, Colja 2, FrandoliC 16, Vesco-vi 14, Rogelja 7, Hrovatin 8, Antoni 4. Trener: Briscik Jadran: Gej 2, Longo 6, Jevnikar, Bandi, Foraus, Sosič 6, Mahne-Kalin, Puzzer 4, Marušič 2, Pregare, Langella 2, Boneta 1. Trener: Vremec 10.KOLO- Ajdovščina-DivaCa 52:32. SKUPINA B: 5.KOLO- Globočnik Postojna-Loga-tec neodigrana; 6.KOLO- Pretranek-Plama-pur 69:49; 7.KOLO- Globočnik Postojna-Pretranek 69:31, Logatec-Pla-ma-pur 50:28, Pivka-Sežana2 53:31. VRSTNI RED: Pivka 12 točk (7 tekem), Globočnik Postojna 11 (6), Logatec 11 (6), Prestranek 9 (7), Plama-pur 9 (7), Sežana2 8 (7). SKUPINA A Kontovel-SGT 84:73 (40:37) KONTOVEL: Hrovatin 4, Trampuš 8, Nabergoj 2, Ražem 37, Turco 17, Pernarčič, Colja, Rogelja 16, Bufon. Trener: Krečič TRI TOČKE: Ražem 1 Kontovelci so že v uvodnem kolu poskrbeli za prvovrstno presenečenje, saj so pred domačim občinstvom po težki tekmi premagali glavnega favorita za naslov prvaka, tržaško ekipo SGT. Krečičevi fantje so igrali dobro skozi vseh 40 minut, požrtvovalno pa se je borila prav vsa ekipa. Srečanje je bilo v glavnem izredno izenačeno, v drugem delu pa so naši proti koncu povedli s 6 točkami prednosti in tesno vodstvo obdržali do konca. Zmaga je toliko bolj dobrodošla, ker so jo Kontovelci iztržili proti potencialno najboljši ekipi v prvenstvu, kar pomeni, da bodo lahko naši med »dečki« odigrali vidno vlogo. Za pomemben uvodni uspeh gre pohvaliti prav vso ekipo. Med posamezniki pa sta se izkazala zlasti Žiga Ražem, ki je dal 37 točk, in mladi Primož Rogelja. SKUPINA B Italmonfalcone-Bor Friulexport 112:66 (56:36) BOR: Novak 7, Slavec 6, Udovič 2, Rebula, Kneipp 21, Madonia 16, Marani, Coretti 9, Volpi 2, B. Jogan 3. Trener: M. Jogan TRI TOČKE: Kneipp in Madonia 2 Po dveh gladkih zmagah so borovci naleteli na boljšega nasprotnika in po enosmerni tekmi visoko in zasluženo izgubili. Uvodni delni izid 23:3 v korist domačinov že zgovorno priča o začetnem pristopu naših, ki se na ogromnem tržiškem igrišču niso znašli in so imeli velike težave zlasti v obrambi. Poleg tega so zgrešili ogromno podaj in se slabo vračali v obrambno polje. Omeniti gre, da uvršča domača ekipa dva zelo perspektivna igralca, proti katerima bi v obrambi še kako koristila prisotnost Ivana Kralja (ki zaradi poškodbe v prvenstvu še ni igral). Joganova posadka pa se v splošnem nikoli ni uspela aktivno vključiti v igro, tako da smo bili priča res medli predstavi naših fantov. Trener Matija Jogan je podčrtal dejstvo, da bi morala biti prisotnost fantov na treningih večja, že jutri (Stadion »l.Maj« ob 17.30) pa bodo imeli Svetoivančani v anti-cipiranem srečanju 4.kola možnost, da proti Servolani popravijo slab vtis. (nš) T O R K O V P O G O V O R Sonja Doljak: »Šport mi je privzgojil samozaupanje in velik čut za odgovornost« Bojan Pavletič Sonja Doljak je eno tistih legendarnih imen, ki je pomagalo pred leti ponesti sloves zgo-niskega Krasa v sam vrh italijanskega namiznega tenisa. Nasa simpatična sogovornica je danes že poročena, srečna mati dveh otrok, zaposlena in z možem, ki je - potem, ko se je aktivno ukvarjal z nogometom in rokometom ter se poskusil Se v maratonu (sodeloval je tudi na slovitem newyorškem teku v ZDA) - presedlal med športne funkcionarje in je danes predsednik SK Kras. Gospa Sonja ali sodite, da ste danes povsem običajna ali pa Se vedno Športno obarvana družina? Vsekakor bi rekla, da smo po miselnosti športna družina. Šport je zelo pomemben družinski povezovalni element, pa tudi pozitivna postavka pri vzgoji otrok. Zato ostaja vzdušje v naSi družini Se vedno Športno. Ali to pomeni, da se tudi mnogo pogovarjate o Športu? Poglejte: mož je še vedno vraščen v to dejavnost in rad gleda televizijske športne prenose; punca, starejša od obeh otrok (fantek je še premajhen) trenira vsak dan namizni tenis, ob tem zelo radi smučamo, z možem rekreativno igrava tenis in Se kaj bi se našlo. Zato je povsem razumljivo, da je šport polno prisoten tudi v naših družinskih pogovorih. Dva moška, proti dvema ženskama: katera komponenta bolj diktira tempo športnega vzdušja v vaSem domu? Mislim, da skoraj obe enako. Morda je v preteklosti nekoliko bolj moška, zdaj pa je stanje uravnovešeno. Ste se začeli aktivno ukvarjati s športom zgodaj? Ce se prav spomnim je bilo to, ko sem hodila v 5. razred osnovne šole in sem bila torej stara deset let. Nehali ste pa...? .... nekako po desetih letih. Poročila sem se, prišel je prvi otrok in druge obveznosti. Sicer sem potem še nekaj Časa tekmovala na deželni ravni, toda opustila sem tudi to. Bili ste vendar še zelo mladi? Da, res je, toda ko sem začela hoditi Se v službo se je bilo pac treba aktivnemu športu odreci. Menite, da ste ob takih priložnostih ženske bolj bolj prizadete kot moški? Mislim, da smo. Zenska mora biti že po naravi zaradi otrok bolj prisotna v družini. Ce se ozrem po okolju, v katerem živim, lahko reCem, da se vsaj 50 odstotkov moških tudi po poroki še naprej ukvarja s športom, žensk pa izredno malo. Ali občutite to dejstvo kot spolno diskriminacijo, kot krivico? Ne, kot krivico ne! Sprejemam ga pač kot določeno dejstvo, ki ga je pa mogoče z dobro organizacijo razporeditve družinskih obveznosti popraviti in uravnovesiti. Današnji možje torej le bolj pomagajo svojim ženam, kot nekoč. Vam vaš soprog skuha kdaj kosilo? Ne, kosila ne, saj ne zna kuhati. Kar se pa tiCe drugih družinskih opravkov si jih pa običajno lepo razdelimo. Seveda, ko je doma. Kdaj ste dosegli svoj največji športni uspeh? Prav gotovo sta bili to sezoni 1983-84 in 1984-85, ko je bil Kras dvakrat zaporedoma ita-lijanski državni prvak in sem bila tudi jaz Članica ekipe, ki je ta naslov osvojila. Menite, da je namizni tenis v zgoniški občini statusni šport? Ne vem, če je res. Moji soobCani zelo sledijo - seveda, po TV - tudi drugim zvrstem: nogometu, košarki itd. Ce bi bilo veC TV prenosov namiznega tenisa bi verjetno bilo drugače. V naši občini je namizni tenis zelo uveljavljen predvsem zato, ker je SK Kras zelo resno in dobro organizirano društvo, s poudarkom na namiznem tenisu in starši radi pošiljajo vanj svoje otroke, saj bi sicer izgubili mnogo Časa za prevoze v kraje, kjer goje druge panoge. Vsekakor pa je naSe društvo, Ce lahko tako rečem, v nekem smislu bolj žensko kot moško. Velika večina zamejskih športnikov po koncu aktivne kariere ne poprime za organizacijsko delo v društvih. Kaj pa vi? V našem društvu imamo več sekcij, sama pa sem se vključila v delovanje društva kot tajnica namiznoteniškega odseka. Imam tudi trenerski izpit in vedno, ko je potrebna‘ena roka’ priskočim na pomoč. Teh potreb je pa mnogo, zlasti, ko gostimo tekme doma. Treba je pripraviti dvorano, namestiti mize, beležiti rezultate, pošiljati po tekmah faxe itd. To pomoč občutite bolj kot moralno obveznost do društva ah kot nujni doprinos matere, ki ima pri domačem klubu otroka? V vrstah našega kluba sem preživela dvajset let in ga na neki način doživljam kot svojo drugo družino. Vsekakor bi mu vedno pomagala, tudi ce hčerka ne bi trenirala pri njem. Kajpak, kot mati otroka, ki je tudi elan te organizacije, čutim še dodatno vzpodbudo. Lepota je ženskega spola, to vemo. Ste imeli kdaj občutek, da lahko ženska z osebno lepoto vpliva na sodnikove odločitve? Moram reči, da na samih tekmovanjih nisem tega nikoli opazila. Videla pa sem, da sodniki niso vedno povsem neprizadeti Ce sodijo tekmovalki, ki je hčerka kakega funkcionarja. Nekajkrat sem doživela, da so bile take deležne določene prednosti. Seveda, se kaj takega pri našem društvu nikoli ne dogaja. Torej nimate nobenih podobnih osebnih izkušenj? No, Ce vztrajate: leta 1983, ko sem z državno reprezentanco gostovala v Bolgariji na osmo-marčnem turnirju, so me organizatorji proglasili za miss prireditve, kar pa ni imelo nobene zveze s potekom tekmovanja samega. Od tega nisem imela nobene tekmovalne prednosti in -kolikor vem - je tako tudi drugod. Imate občutek, da ste zaradi športa v življenju kaj izgubili? Danes ne, ko sem pa imela 16,17 let pa mi je bilo le hudo, ko sem morala ob sobotah in nedeljah na dolga tekmovanja, moja družba pa je obiskovala šagre in druge prireditve. Toda to so mi v veliki meri kompenzirali športni uspehi, ki smo jih dosegah. Kaj ste pa našli v športu, Cesar sicer ne bi? Šport mi je gotovo privzgojil nekatere značajske lastnosti, katerih brez te dejavnosti ne bi pridobila. Ko tekmuješ veš, da je vse, kar storiš, odvisno le od tebe. Za mizo si sam in tako uspeh, kot poraz sta odvisna izključno od tebe. Vse to pa mi je privzgojilo samozaupanje in velik občutek za odgovornost. Ti lastnosti mi v življenju zelo koristita, zlasti v službi. Pa ne le v službi: to najbolje vedo pri zgo-niškem Športnem društvu. ŠPORT IN REKREACIJA ZA VSAKOGAR Kdor živi nefiziološko, bo to kmalu občutil VI. Doba zrelosti (od 30. do 40. leta) To je doba, ko mora vsakdo paziti na K \ J svoje zdravje. Navadno naredimo v teh l* letih toliko napak, da zaradi njih čuti-mo posledice celo življenje. ■-----■■ Voltaire je zapisal pred 200 leti »V prvi polovici našega življenja žrtvujemo zdravje, da bi si zaslužiti denar. V drugi polovici žrtvujemo denar, da bi spet pridobiti zdravje. Medtem pa izgubimo oboje, denar in zdravje«. Te besede znanega filozofa so še vedno zelo aktualne. Pomislimo samo koliko je ljudi, ki mislijo samo na zaslužek in si ne privoščijo časa za rekreacijo. Človeško srce je kakor ura, ki jo je treba navijati vsak dan. Človek bi se moral vsak dan potruditi in opraviti tudi nekaj težjega. Ker je srce mišica, ga ohranjamo pri močeh z gibanjem. Frekvenca pulza bi se morala občasno povzpeti do 150 na minuto. Vsaj enkrat na dan bi se morali spotiti. Marsikdo preživi svoj prosti čas sede v zaprtih prostorih. Marsikdo se vozi na izlet z avtomobilom, namesto da bi hodil. Isto velja za mesto. Tudi Ce moramo po opravkih 200 metrov daleC skočimo v avtomobil in raje smo pripravljeni plačati mastno globo kot da bi razdaljo prehodih. Pojavljajo se zato znane posledice sedenja, lagodnosti, pomanjkanja gibanja: telesna teža - kronične bolečine v hrbtu - atrofija mišic nog - zgodnja skleroza aorte - skleroza cerebralnih in koronarnih arterij - krvni pritisk - utrujenost - glavobol - slaba prebava. To so prvi znaki in-volucije ali razvoja navzdol. Navadno se ti znaki pojavljajo v poznejših letih, so pa lahko pri nekete-rih vidni že sredi četrtega desetletja. Mnogo je odvisno od načina življenja: kdor živi nefiziološko, bo kaj kmalu občutil, da izgublja življenjsko čilost, mišično moč, gibljivost v sklepih in podobno. Kdor pa se bo v letih zrelosti ukvarjal s telesnim utrjevanjem, gimnastiko in športi vsaj toliko, kolikor je zdravju potrebno, bo ostal pri močeh. Naj bo človek še kako navdušen za svoj tekmovalni šport, za svojega konjička, v letih zrelosti (mišljena sta tudi umska in čustvena zrelost, ne samo telesna) se njegov odnos do tekmovanja spremeni. Ni več časa za treniranje dvakrat na dan, še trikrat tedensko je prehudo. Družina, delovno mesto, družbene obveznosti in težnja po nadaljnjem izobraževanju terjajo svoje. Iz nekdanjega navdušenega tekmovalca postane ljubitelj narave, privrženec športne rekreacije. Gre za novo kvahteto: za šport, Id sodi k bogatenju prostega časa, k stilku življenja. O takem športu bi lahko rekli, da sodi h kulturi, tako nekako kakor umetnost in znanost. Franko Drasič NAŠ ŠPORTNIK / JUBILEJNA PRIREDITEV V četrtek proglasitev najboljših na Primorskem Skupna prireditev bo na Stadionu 1. maja v Trstu Slovenske medijske hiše Primorski dnevnik, Deželni sedež RAI za FJK, Primorske novice, Regionalni RTV center Koper, Novi Matajur ter Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bomo v četrtek imenovali najboljše Športnike in športne ekipe Primorske z obeh strani meje za leto 1998. Gostitelj letošnje prireditve »Naš športnik 1998« bo zamejstvo (lani je bila to Ilirska Bistrica), zmagovalce pa bomo razglasili na Stadionu 1. maja v Trstu, na prireditvi, ki se bo pričela ob 17. uri. Letošnja prireditev bo še posebej slovesna, saj bo že 15. po vrsti. Na naši strani meje smo na pobudo našega dnevnika najboljše športnike iz zamejstva zaceli imenovati v začetku sedemdesetih let, od leta 1983 pa se je ta manifestacija preoblikovala v dogodek, ki skupno zajema celotno primorsko območje, pri čemer nas lahko Se vedno navdaja s ponosnom dejstvo, da zamejski šport - kljub svoji relativni majhnosti - lahko po rezultatih in kvaliteti športnikov dostojno stoji ob strani športni stvarnosti na drugi strani državne meje. Kot vsako leto bomo tudi tokrat nagradili po tri najboljše posameznike, tri posameznice in tri ekipe (kolegi na drugi strani meje nagradijo športne kolektive), ZSSDI pa bo podelilo priznanja tudi zaslužnim športnim delavcem. Ker gre za jubilejno nagrajevanje se je pripravljalni odbor odločil, da bo posebno priznanje podelil tudi nekaterim pobudnikom zamisli o skupnem nagrajevanju najboljših športnikov. Kar se tiče zamejstva so letošnje »naj« športnike, tako kot že lani, na individualnem glasovanju po pošti izbrali časnikarji, včlanjeni v Združenju italijanskih športnih novinarjev USSI oziroma v Društvu slovenskih športnih novinarjev. Prireditev »Naš športnik« bosta v neposrednem prenosu predvajali tudi koprski radio in radio Trst A, pripravili pa bodo tudi televizijsko verzijo. Organizatorji seveda vabimo Športnike, da se v čim večjem številu zberejo kar v dvorani na 1. maju in s tem prispevajo k temu, da bi bil trud naših športnikov poplačan s čimbolj odmevno in slovesno prireditvijo. INTERVJU / VESNIN KAPETAN JE V NEDELJO ODIGRAL 300. TEKMO ZA KRIŠKO EKIPO Paolo Soavi že trinajst sezon zvest barvam Vesne iz Križa Na igrišču v Maranu je v nedeljo 30-letni nogometaš in kapetan Vesne Paolo Soavi odigral 300. prvenstveno tekmo v danski ekipi. Za nogometno žogo se je podil že kot otrok na malem nogometnem igrišCu v Križu z ekipo S. Croce, nakar je presto-pil v mladinske vrste Vesne. V članski ekipi je debitiral v Križu na velikončni ponedeljek (21.3.1986), ko ga je takratni trener Francesco Petagna poslal na igrišče v začetku dragega polčasa namesto Silvana Sedmaka v zaostali tekmi 2. AL skupina F proti tržaškemu Libertasu, ki je premagal Vesno 2:1. V tej sezoni je Paolo igral le štiri tekme, v naslednji pa prestopil v vrste »združene« mladinske ekipe Krasa in ob koncu sezone igral tudi tri tekme v članski ekipi. Od sezone 87/88 je postal standardni igralec Vesne tako, da je v 13. sezonah igranja v nedeljo prišel do zavidljivega rekorda 300 odigranih tekem. VeC tekem je pri Vesni doslej odigral le Niko Sedmak (306 tekem). Čeprav igra vlogo branilca je dal kar 33 golov (prvega 12.2.89 Architrave-Vesna 1:3), od katerih 14 iz 11-metrovke. Zgrešil pa je štiri najstrožje kaz- ni. Ker zelo »Čuti« vsako tekmo, je svojo zagrizenost večkrat drago plačal, zabeležiti smo namreč osem izključitev, zadnjo prav v nedeljo. Pred tekmo z Maranesejem smo Paolu postavili nekaj vprašanj. Poleg nogometa so ti všeč tudi druge športne panoge? »Nogometna sezona je precej dolga, saj traja od avgusta do maja in zato mi preostane zelo malo Časa, da bi prakticiral ati sledil tudi drugim športnim dogodkom. Rad smuCam in dokler nisem imel toliko obveznosti, sem zahajal na Jadranove tekme. Košarka me je vedno navduševala in zato sem sledil tudi tržaškemu Stefanelu.« V Križu imate dve športni društvi, kako to? »Mi smo res atipična vas, o Čemer najbolje priča dejstvo, da smo razdeljeni v tri občine: Trst, Devin-Nabrežina in Zgonik. Zato ni Čudno, da imamo tudi dve društvi. Sam imam dobre odnose s sosednim društvom, Čeprav mislim, da bi bilo boljše imeti eno samo društvo z različnimi sekcijami.« Poleg tega, da igraš si tudi tehnični oziroma športni vodja ekipe. Kako to usklajuješ? »To mi ne dela velikih problemov, pobere pa mi toliko več prostega Časa, posebno v poletnem obdobju, ko vsi nogometaši počivajo, imaš največ dela, saj se takrat sestavljajo ekipe za novo sezono. V sezoni pa ob sobotah brni telefon, ker moraš ugotavljati, kakšno je stanje z nogometaši, saj moraš biti stalno na tekočem, da veš, kako bo v nedeljo na igrišču.« Kako bi ocenil trinajst sezon zvestobe domačemu društvu? »Vesna je praktično postala sestavni del mojega življenja in zato sem ponosen, da igram že toliko sezon v »plavem« dresu. Poskusil sem več tmerjev, največ sem odnesel od izkušenega Francesca Petagne, ki je bil res razred zase. Tudi z njegovim sinom Eurom sem se dobro počutil, kot s sedanjim trenerjem No-nisem, ki je pri Vesni že peto sezono. V najlepšem spominu po nadvse uspešni lanski sezoni pa imam tudi sezono 92/93, ko smo zasedli tretje mesto v 1. AL.« Kaj meniš o letošnjem prvenstvu promocijske lige? »Prvenstvo je zelo naporno, vsako napako v tej ligi drago plačaš in to se nam kot novincu precej pozna. Ekipe so precej enakovredne, razred zase sta Palmanova in Gradese, prav eni od teh bo šla končna zmaga. Kar se tiče Vesne, mislim, da smo solidna ekipa, imamo pa precej smole s poškodbami, vendar tudi izključitev je morda preveč. Upam, da se bomo kmalu izkopali iz spodnjega dela lestvice, boj za vsako točko bo vsekakor oster in zato računamo na podporo naših navijačev.« Ob zavidljivem športnem uspehu Čestitamo Paolu z željo, da bi še mnogokrat oblekel dres domačega dmištva, katerega je postal pravi simbol. Bruno Rupel NAMIZNI TENIS / ZADOVOLJSTVO V ZENSKI A2 IN PORAZ V B LIGI NAMIZNI TENIS / ZENSKA 01 LIGA Zlati točki Krasa v Moncalieriju in mria prha na tekmi v Mantovi Mladinska ekipa je osvojila izredno pomembni točki v boju za obstanek Proti Costel Goffredu po tako hudega poraza ni nihče pričakoval Poraz bi moral biti za krasovke dobra šola Izgubile s slabšo ekipo ZENSKA A-2 LIGA Gasp Moncalieri -Kras 3:5 V zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva je krasova ženska postava v gosteh dosegla zlata važno zmago. Kot vse ostale ekipe se je tudi Moncalieri pri Turinu okepil s tujko. Zanj igra Jugoslovanka Gordana Perkucin (6./7. na lestvici tujk), ki je osvojila vse tri točke za gostiteljice. Krasova mladinska postava pa se ni dala ugnati od drugih dveh nasprotnic, Se zlasti je bila nevarna Chiara Crespi (st. 26), ki je svoje Čase igrala tudi v prvi ligi. Za vzpodbuden začetek je Nina Milic (St. 41) osvojila prvo točko prav proti njej. Istocano pa je na 2:0 povečala Martina Milic (St. 32) proti tretjekategomici BelPAn-gero (st. 66), le da je njun dvoboj terjal Se dodaten set. Martina se je zatem spopadla s Crespijevo in jo premagala, medtem pa je Moncalierijeva tujka napravila dve točki. Tretja nasprotnica BelVAngero je potegnila Dašo Bresciani (St. 32) v podaljšek igre, vendar se je krasovka izivila iz dvojnega objema, saj je tudi s Crespijevo odigrala tri sete. Z drugo prvenstveno zmago pa za Krasovke se ni konec skrbi. Moncalieri so potisnile na zadnje mesto, kjer so bile prej same, sedaj pa si po prvem delu prvenstva delijo Šesto do sedmo mesto s San Marinom, ki pa ima krepko boljšo set razliko. San Marino je drugi poraženec Krasove mlade postave z dvema kitaj- skima igralkama. Pridobiti si boljšo set razliko proti drugim ekipam je za krasovke težavna naloga, saj je edino Kras brez tujih igralk. Po drugi strani pa je to edino možnost, da povzpne na Šesto mesto in se resi izpada. Tudi povratni del prvenstva ne bo lahek. Igralke so doseglel naslednje rezultate: DaSa Bresciani (1982) 7:11, Martina Milic (1984) 6:11, Nina Milic (1981) 2:4, Sonja Milic (1955) 2:5. Ostali izidi 7. kroga: Regaldi No - Torino 5:4, Juvenes RSM - Terni 2:5. Lestvica po 1. delu prvenstva: 1. Terni 14, Traminer Raiffeisen BZ 8, 4. A-4 Verzuolo CN 8, 5. Torino 6, 6. Juvenes RSM 4, 7. Kras Zgonik 4, 8. Gasp Moncaglieri Turin 2. ZENSKA B LIGA Castel Goffredo - Kras Activa 5:0 Mrzlo prho so doživele varovanke Robija Milica na gostovanju v Mantovi. V zmago, ki bi lahko bila odrešilna bilka za obstoj v ligi, nihče sicer ni verjel, a računali smo vsaj na kakšno točko, morda dve, vendar so vsa upanja padla v vodo. Na gostovanju je Ireno Rustja zamenjala Silvana Vesna-ver, igralka predhodne »zlate« Krasove generacije. Silvana je žela velike uspehe v svoji mladinski dobi: od 1972 do 1976 je bila sedemkrat državna prvakinja. Svoj nastop na srečanju s Castel Goffre-dom proti Rusinji Anoso- vi in drugi nasprotnici je solidno opravila, pozna pa se ji dolga odsotnost iz tekmovalnega ringa. Pričakovanja so bila usmerjena na dvoboj med Jasmin Kralj in novinko v tretji kategoriji Maro Sa-viola. Krasovka je že na papirju boljša, vendar so jo na nedeljski tekmi izdali nezaključeni udarci. Nasprotnici je odscipnila le en set. Poti tujki Castel Goffreda je bila Jasmin precej enakovredna nasprotnica, žal pa je bila premalo drzna v svojih akcijah. Svojo odisejo prvega dela prvenstva Kras Activa zaključuje pri dnu. V skupini B si z Adriatico iz Ascoli Pičena deli zadnje mesto in hkrati gleda v drugo polovico z večjim optimizmom. Dekleta so svoj pogled usmerile na sredino lestvice (4. ali 5. mesto), doslej pa so premagale tri ekipe: Tramin, Pressofusione in Adriatico - ena zmaga jim je bila odvzeta sodniško, dve tek- mi pa so dokaj nerodno izgubile. Za dosego postavljenega cilja bodo morale za zeleno mizo pokazati, kaj dejansko znajo, zlasti pa popraviti (in zmagovati) igro dvojic. Povratnik iz A-2 lige Recoaro Agostini in Castel Goffredo bosta Se naprej izven dosega. Odprto za nove »manevre« pa obstaja polje ostalih petih ekip. Ostali izdi 7. kroga: Recoaro Agostini BZ - Pres-sofusioni Sebine 5:0, Tramin BZ - CUS UD 5:0, Adriatica - Alto Sebino ni rezultata. Lestvica po prvem delu: 1. Recoaro Agostini BZ 14, 2. Fit-Lycra Castel Goffredo 13, 3. Alto Sebino 12, 4. Tramin Raffaisen BZ 11, 5. Pressofusione Sebine 9, 6. CUS UD 9, 7. Kras Zgonik 8, 8. Adriatica Porto San Elpidio AP 8. (J- J.) Od 4. do 6. decembra je bila v Pub tradicionalna medarodna regata »Sv. Nikolaja 98« v organizaciji tamkajšnjega jadralnega društva Y. C. Vega. Kot vsako leto so se regate udeležili tudi Cupini jadralci v spremstvu trenerja Benčiča. Nastopalo je 190 mladih jadralcev iz Hrvaške, Slovenije, Itabje, Belorusije, Madžarske in Latvije. V petek organiza-torjem ni uspelo izpeljati nobenega plova zaradi pomanjkanja vetra. Naslednja dva dni pa so izvedli po tri plove na dan. V soboto je pihal veter z jakostjo 3 do 4 m/s in je rahlo deževalo, v nedeljo pa je pihalo močneje (6 do 7 m/s) in morje je bilo valovito (2 m). Kljub Kras - Sarmeola Padova 1:4 Ce bodo Krasove kadetinje razmišljale o tekmi, ki so jo izgubile v sedmem krogu z gostjami iz Padove, potem bo lekcija zalegla. Nase igralke so bile tehnično bolje pripravljene, tekmo bi lahko iz tega vidika dobile, a je bilo preveč udarniških akcij in verjetno so si predstavljale, da ekipo Sarmeola z dna lestvice zlahka premagajo. V resnici pa je bila pred njimi ekipa izkušenih seniork, ki jim je ta načrt prekrižala. Edino točko je v prvi tekmi dosegla Martina Tretjak, novopečena Krasova tretjekategornica, ki je k štirim prvenstvenim zmagam doprinesla največ. Njen uspeh ob koncu prvega dela je bil 75 procentov (9:3). Izkušenost nasprotnice Alessie Gior-gioni je vrgla iz tira bodisi Roberto Ridolfi (njen dosedanji uspeh je 5:4), kot tudi Tretjakovo. V igri dvojic (Tretjak - Vidoni) pa se je žal izkazala večja premoč in boljša uigranost nasprotnikovega para. V zadnjem dvoboju, ki je edini terjal tretji set, si je Roberta Ridolfi kljub vodstvu zapravila možnost, da omili Krasov poraz. Zaposlena bolj v igrah dvojic, je Krasova tretja igralka Giada Vidoni v sedmih individualnih tekmah dosegla eno zmago (1:7). V prvenstvu sta Tret jakova in Giada Vido-ni največkrat igrali v paru in bili dvakrat uspešni (2:3), manj drugi dve kombinaciji - Ridolfi, Vidoni in Tretjak, Ridolfi (obe 0:1). Poraz proti Sarmeoli lahko štejemo za spodr- mrazu, ki je prav te dni pokazal svoje zobe, so naši jadralci korajžno zajadrali s svojimi optimisti in se dobro izkaza- li. Jaro Furlani je pristal na zaključni lestvici na 8. mestu, Marina Piculin na 121. in Mirjam Malalan na 124. mestu. Prvi na zaključni lestvici je bil Mattia Pressich (SNPJ), zmagovalec svetovnega prvenstva, sledila sta mu Tonci Stipano-vic in Sime Fantela, oba iz Splita. Regata je bila namenjena tudi drugim razredom. V razredu evropa je branila Cupine barve Johana Križnic, ki je v konkurenci 36 jadralcev pristala na 10. mestu. (Barbara in Nika) sijaj začetnic, kajti letošnje prvenstvo so mlade krasovke dobro zastavile. Z izjemo dveh ekip (Fincantieri in Azzurra) z igralkami outsiderskega formata so krasovke odpravile marsikatero bolje rangirano igralko, premagale štiri ekipe (presenečenje je bila zmaga nad Trezzanom), tri tekme izgubile in se po končanem prvem delu prvenstva nahajajo tri mesta pod vrhom. Visoka pozicja mladih igralk lahko samo vzpodbuja njihovo nadaljno rast, vsekakor pa so z njo presegla začetna pričakovanja. Ostali izidi 7. kroga: Trezzano - Fincantieri 1:4, Azzurra - Libertas La-tiana 5:0, Castel Goffredo - Montichiari 4:1. Lestvica po 1. delu: 1. Fincantieri TS 13, 2. Azzurra GO 13, 3. Kras Zgonik 11, 4-5 Trezzano S. Naviglio 10, Centro Gio-vanile Montichiari 10, 6. Fit-Lycra Castel Goffredo 9, 7. Sarmeola di Rubano 9, 8. Libertas Latisana 8. OJ.) Obvestila SD MLADINA -SMUČARSKI ODSEK obveSCa, da bo sestanek v sredo, 16. t.m., ob 20. uri, na sedežu društva v domu Albert Sirk za vse, ki bi radi potrdili vpise otrok za smučarske tečaje in se seznanili z nadaljnjim programom za najmlajse in tekmovalce. SK DEVIN prireja vsako soboto in nedeljo smučarske teCaje na snegu. Klubski učitelji bodo na razpolago otrokom in odraslim, ne glede na stopnjo smučarskega znanja. Poskrbljeno bo za prevoz. Informacije nudi tajništvo na tel. St. 040/2916004 ob večernih urah. SK BRDINA obvešča, da je še nekaj prostorov za bivanje v Belle-vueju od 22. do 26. decembra t.l. Vpisovanje se zaključuje . Inf. na tel. št. 040-212859. ZSSDI obveSCa, da bo pismeni del natečaja za delovno mesto uradnika, jutri, 16. decembra 1998, s pričetkom ob 17. uri, na DZL F. Prešeren, Str. di Guardiella 13/1 v Trstu. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske teCaje 17., 24. in 31. januarja 1999 in 7. februarja 1999 v Podkloštru (Arnold-stein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. St. 040-635627. __________NAMIZNI TENIS / MOŠKA C 1 LIGA________ Novinec Kras vodi po prvem delu V gosteh je tokrat padla še doslej vodilna Azzurra - Izvrsten nastop Bojana Simonete Azzurra - Kras 4:5 Krasovo moštvo v postavi Bojan Simoneta, Andrea Bertolotti (na sliki od desne proti levi), Edi Bole in Marjan Milic je ponovno presenetilo. V nedeljski tekrni je na gostovanju poremagalo vodilno Azzurra in se ob koncu prvega dela prvenstva povzpelo na sam vrh lestvice v skupini E. V igri mož na moža je Krasovo moštvo po treh urah in 45 minutah ogorčene borbe strlo odpor najmočnejše postave prvenstva. Naj-vecji doprinos k veliki zmagi je dal mladinec Bojan Simoneta (1982). Najmlajši elan nase ekipe je s tremi zmagami dvigoval moralo sotova-risem v skoraj nemogočem podvigu in zadal lekcijo seniorskim nasprotnikom. Azzurra si je vodstvo zagotovila že na samem začetku z osvojeno točko nad Edijem Boletom. Z dvakratnim izenačenjem rezultata po zmagi nad Petroniom in Leghisso je Bojan Simoneta v sedmi tekmi premagal celo najboljšega nasprtonika Paola Vecchiata in prvič povedel Kras v vodstvo s 4:3. Po tretji Bojanovi posamični zmagi je bilo Krasovo moštvo na pragu slavja. Takrat se je Andrea Bertolotti pomeril z Arman-dom Leghisso. Pred tem je krasovec dosegel pomembno točko nad Petro- niom (14, 20), kar pa mu ni uspelo proti Leghissi (-22, -17) v osmem dvoboju. V igro je moral ponovno Marjan Milic, ki je poskrbel za dramatičen razplet. Čeprav je Milic že zgubljal proti najboljšemu Azzurri-nemu igralcu Petroniu v obeh setih (v prvem 18:19 in v drugem 16:19), se je obakrat spretno izvil iz težkega položaja (23:21!). Pri tem se je po-služil zaklada izkušenj, pridobljenem pred leti v prenstvu B-2 lige. Dragocene izkušnje je potegnil na dan v najkriticnejsem trenutku nevarnega srečanja, tako da je Kras zmagal Šesto prvenstveno zmago. V svoji prvi sezoni nastopanja v državni C-l ligi nihče ni pričakoval vzpona novinca v sam vrh po prvem delu prvenstva. Fantje pa so nas presenetili s svojo eksplozivnostjo, zlati pa je s svojim napredkom presenetil najmlajši elan ekipe Bojan Simoneta. V lanski deželni ligi je Simoneta že nakazal svojo izboljšano igro - bil je najboljši igralec mladinskih vrst, letos pa je najboljši igralec Krasa v sicer seniorski postavi. Njegov polletni uspeh je 14 dobljenih in pet zgubljenih tekem (74 odst.), sledijo pa mu Andrea Bertolotti (1960) s 67 odst. Edi Bole (1947) s 50 odst. in Marjan Milic (1974) s 43 odst. Ob veselju zaradi prvega mesta pa se odpirajo tudi druga vprsanja. Vprašlijv je bil že prestop ekipe iz deželne v državno ligo, zlasti glede finančne plati. Ce bodo fantje nadaljevali s polnim vetrom, potem pa se bo za tolikšno navdušenje morala najti ustrezna rešitev. Ostali izidi 7. kola: Q-7 PD - Cam-posampiero 2:5, Fincantieri - Ran-gers S. Rocco 5:4, S. Giovanni -Saku ra Gradež 5:2. Lestvica po 1. delu: 1. Kras Zgonik 12, 2. Azzurra GO 12, 3. S. Giovanni Settimo 10, 4. Q-7 PD 6, 5. Sakura Gradež 6, 6. Fincantieri TS 6, 7. Camposampiero PD 2, 8. Rangers S. Rocco UD 2. (J. J.) r JADRANJE / V PULJU Čupini optimisti so se v mrazu in vetru kar dobro znašli Jaro Furlani osmi - V razredu evropa je Johana Križnič osvojila 10. mesto PLAVANJE / EP V SHEFFIELDU Letošnjega prvenstva se bodo spominjali po festivalu rekordov Padlo 13 svetovnih in 8 evropskih rekordov - Tudi Slovenija s kolajno SHEFFIELD - V britanskem Sheffieldu se je končalo letošnje plavalno EP v kratkih bazenih, ki se ga je že prijel vzdevek "Festival svetovnih rekordov". Skupaj so plavalci in plavalke v treh dneh dosegh kar 13 svetovnih rekordov in osem evropskih. Evropska plavalna zveza (LEN) bo najboljšim morala izplačati kar 300.000 nemških mark denarnih nagrad, za vsak svetovni rekord po 20.000 in za evropske po 5.000. Samo v soboto in nedeljo so plavalci in plavalke postavili 10 svetovnih rekordov. Britanec James Hickham je že v predtekmovanju na 100 m delfin plaval 51, 02 sekunde. Fenomenalno je plaval tudi drugi Anglež Mark Poster, ki je na 50 metrov prosto že dopoldan odvzel svetovni rekord Rusu Aleksandra Popovu, v finalu pa je dosegel fenomenalen rekord 21, 43 sekunde. Slovakinja Martina Moravčeva je bila rekordna na 100 m mešano (1:00, 73), Hrvat MiloS Miloše-viE na 50 m delfin (23, 30), rekordna pa je bila tudi Nemka Sandra Voelker, ki je 50 m hrbtno zmogla v 27, 27 sekunde. Svetovne rekorde so dosegle tudi vse tri zmagovalne Štafete. Nizo- zemci na 4 x 50 m prosto (1:26, 99), ter Nemci na 4 x 50 m mešano v Zenski (1:50, 13) in moški konkurenci (1:35, 51), ki so v tej konkuenci prišli v cilj skupaj s Švedi. Kot najmočnejša plavalna velesila so se z največ odličji in naslovi izka-zali Nemci, moCno pa so se jim približali tudi gostitelji Britanci, Nizozemci in Švedi. Med 22 držav z osvojenimi medaljami smo se po zaslugi 22-letne Nataše Kejžar (2. na 100 m mešano) uvrstili tudi Slovenci in po uspešnosti prehiteh celo Ruse. Italija je osvojila po eno zlato in bronasto kolajno ter dve srebrni. Pa se o najboljših posameznikih. Poljakinja Akcija Peczak se je na najvišjo stopničko povzpela kar trikrat, a je ostala neopazna, saj ni dosegla novega rekorda. Slovakinja Martina Moravcova je vse tri naslove osvojila z rekordi, na 100 metrov mešano s svetovnim, na 200 m prosto in 100 m delfin pa z evropskim. Po dvakrat pa sta se na naj-višjo stopničko povzpeli Nizozemka Inge de Bmjin in Nemka Sandra Voelker. V moški konkurenci je bil edini z večjim številom naslovov Britanec James Hickman, ki je slavil na 100 in 200 m delfin ter 200 m mešano. NOGOMET / PO NEDEUSKEM KOLU V Firencah si po nedeljski snagi ne postavljajo več mej Mihajlovič zbombardiral Sampdorio ' in trenerja Spalettija - Remi Triestine FIRENCE SANJAJO- V tabora Fiorentine si po nedeljski zmagi proti Juventusu ne postavljajo veC mej. Naskok pred drugouvrščenim se je povečal, naslov pa je letos za Batistuto in tovariše možen, saj je kvahteta prvenstva padla. Nobena ekipa z igro ne navdušuje, morda pa je najveeji napredek doslej pokazal Fascet-tijev Bari, ki je izredno konstanten in ima na lestvici enako število točk kot lanski prvak FASGETi'1 NAPADA- Prav Fascetti pa nadaljuje s polemikami proti svojim kolegom trenerjem. Ob vprašanju, koliko pripomore trener k dobri sezoni ekipe, je Fascetti odgovoril, da se lahko razdeli trenerje na dve skupini. V prvo spadajo tisti, ki uničujejo igralce, v drugo pa tisti, ki igralcem ne storijo ničesar. Trenerji pa so si skupni v tem, da ne vplivajo na nikakršen način na rezultate ekip. ANGEULLO V NEVARNOSTI- Batistuta je v tekmi z Juventusom dosegel trinajsti gol v prav tolikih srečanjih. Ce bo nadaljeval s takim ritmom, bi lahko podrl skoraj nepremagljivi rekord italo-argentinskega napadalca Angelilla, ki je v Interjevem dresu dosegel triintrideset golov v sezoni 1958/59. MIHAJLOVIČ TRIKRAT- Napadalec postane heroj, Ce doseže tri gole v eni tekmi, pravijo. Kaj je torej Mihajlovič? Jugoslovanski branilec je to dosegel po prostih strelu in to iz velike razdalje. Le Signoriju je uspelo kaj takega leta 1992, a dvakrat s pomočjo indirektnega prostega strela. Mihajlovič pa je bil tudi odločilnega pomena za nasprotnikovega trenerja, ki je po včerajšnji tekmi ostal brez dela. SPALI .Kril ODHAJA- Pri Sampdorii so se namreč odločili za zamenjavo krmarja. Po porazu 5:2 z Laziom je predsednik Mantovani sporočil Spallettiju, da ni veC trener genovskega moštva. SpaUetti je bil na prepihu že dalj Časa, morda pa ni vsega kriv, saj njega niso ustavih ob petih ponoči, ko je vozil v vinjenem stanju. Večina pa se že sprašuje, kdo bo naslednji odstavljeni trener; zgleda, da je »v prednosti« Delio Rossi (Salemitana), ki je lani prepričljivo zmagal v B-ligi. TRIESTINA NEODLOČENO- Iz Castelffanca Veneta se Triestina vrača s točko, ki ne koristi Mandorlinijevemu moštvu. Viterbe-se in Rimini nadaljujeta z uspešnimi nastopi, tako da je vrh oddaljen že sedem točk. Z igro tudi tokrat Triestina ni navdušila; najboljšo priložnost je imel Galhcchio v deseti minuti, a vratar je dobro posegel. Zanimivo je dejstvo, da je lani v Cl ligo napredoval Varese, katerega je vodil Roselli (sezono prej pri Triestini), letos pa je na prvem mestu Beruatto, ki je lani treniral v Trstu, in pustil lep spomin o sebi. (I. F.) KOŠARKA / ODMEVI Z IGRIŠČ De Pol odločilen za novo zmago Vareseja Goričani zamudili priložnost za zmago - Odkar je spet zaigral Alibegovič Tržačani nepremagljivi TROJICA - V A-l ligi je Varese z odločilnim doprinosom Tržačana De Pola (23 točk z odličnimi odstotki realizcije) dosegel pomembno, zmago nad Benet-tonom. Na drugem mestu vztrajata obe bolonjski ekipi; verjetno je, da bo prav ta trojica ob zaključku prvega dela na Čelu lestvice, saj bo v zadnjem kolu na sporedu neposredni dvoboj med Team-systemom in Varesejem v Casalecchiu. MONTECATINI NEDESOGLJIV? -Siccu za las ni uspel podvig v Monte-catiniju, potem ko so gostje v prvem polčasu vodili že s 16 točkami prednosti. Tako imajo Toskanci že štiri točke prednosti pred Četverico ostalih favoritov za prestop v A-l ligo. Sicc se lahko pridruži tej druščini le, Ce v prihodnjem kolu premaga na domačih tleh Lineltex Trst. Kot znano, bodo letos napredovale tri ekipe: neposredno prvouvršCena, ostale dve pa po končnici, kjer bo nastopalo deset ekip (od 2. do 11. uvrščene). GORICA: TUJCA 4 TOČKE - Goričani so zamudili izjemno priložnost, da pospravijo nov par točk. Potem, ko so vodili že z osmimi točkami, so v zaključnem delu tekme tesno izgubili proti okrnjeni Pompei iz Rima (manjkala sta reprezentanta Ambrassa in Tonol-li). V goriski ekipi sta tujca Timinskas in Payne dosegle vsak le po dve točki s poraznimi odstotki realizacije. Edini, ki je zaigral nad povprečjem, je bil Srb z grškim potnim Ustom Stazic. LINELTEX TRST - Pancottova ekipa je dosegla že peto zaporedno zmago in se povzpela na drugo mesto (skupno s Scavolinijem, Reggio Calabrio in Bi-nijem). V tekmi, ki sta jo v precejšnji meri pokvarila slaba sodnika Pozzana in Longo, je bilo Tržačanom dovolj nekaj minut dobre igre v dragem polčasu, da so strli odpor zadnjeuvršCenega Avellina, ki lahko računa le na štiri -pet zanesljivih igralcev (Čeprav zna biti po prihodu Tellisa Franka na domačem igrišču še zelo nevaren). Teo Alibegovič je z dobro igro potrdil svojo nepremagljivost (odkar se je vrnil po poškodbi, ni ekipa doživela niti enega poraza). SPONZORJI - Medtem ko Gorica se Čaka na prvega sponzorja, je Trst pridobil se drugega: za tri leta mu je namreč zagotovila svojo podporo tržaška hranilnica CRT. Kot znano sta tudi prvi sponzor Lineltex in tehnični sponzor Champion sklenila s tržaškim društvom triletno pogodbo. Ob skorajšnji dograditvi športne palaCe je to zanesljivo jamstvo za uveljavitev ekipe v naslednjih sezonah. STRELCI - V A-l ligi še vedno vodi na lestvici najboljših strelcev Mrsic (Varese, 291 točk, povprečno 24, 3 na tekmo), sledita pa mu Esposito (Imola, 269 točk) in Myers (Teamsystem, 242 točk). V A-2 ligi je Tržačan VVilliams sedaj na Četrtem mestu (254 točk, povprečno 21 na tekmo): prvi je Se vedno Monroe (Forli, 295 točk, povprečno 24, 6 na tekmo), sledita pa mu Dawson (Scavolini, 270 točk), in Scott (Reggio Calabria, 262 točk). SLOVENCI - Chiacig in Gorenc nista igrala zaradi poškodbe. Fucka je dosegel 21 točk, Lokar 4, Nesterovic 8 točk in Tušek 13. Alibegovič (23 točk, 3:4 izza Črte za tri točke) je bil najboljši v vrstah Lineltexa. Pomožni trener File Biella Massimo Raseni pa je okusil grenkobo poraza na domačem igrišču proti Montani iz Forlija. BERNARDI - VidemCani so v B-ligi izgubili (65:71) na domačem igrišču proti neposrednemu tekmecu za obstanek Petrarci iz Padove, s katero sedaj delijo predzadnje mesto na lestvici. - Marko Oblak Nmumm Meoeumm metmm meusum meimm Juventus se počasi oddaljuje od vrha IZIDI 13. KOLA: Bari - EmpoU 2:1, Bologna - Salemitana 1:1, Fiorentina - Juventus 1:0, Lazio -Sampdoria 5:2, Milan - Vicenza 1:0, Parma - Roma 1:1, Perugia - CagUari 2:1, Udinese - Inter 0:1, Venezia - Piacenza 0:0. VRSTNI RED: Fiorentina 28, Milan 24, Roma in Parma 23, Inter 21, Lazio 20, Bologna, Bari, Juventus in Perugia 18, Udinese 16, CagUari 14, Piacenza in Sampdoria 13, Empoli in Salemitana 12, Vicenza 11, Venezia 10. PRIHODNJE KOLO: CagUari - Bologna, EmpoU -Parma, Juventus - Salemitana, Lazio - Udinese, Perugia - Fiorentina, Piacenza - Bari, Sampdoria -Milan, Vicenza - Venezia, Inter - Roma. Vodilna Verona v B ligi izgubila proti Torinu IZIDI 14. KOLA: Atalanta - Reggina 2:1, Cesena -F. Andria 1:1, Chievo - Lucchese 1:4, Cosenza -Lecce 1:1, Genoa - Reggjana 1:1, Monza - Cremo-nese 0:0, NapoU - Ravenna 2:4, Pescara - Treviso 0:1, Temana - Brescia 1:2, Torino - Verona 3:1. VRSTNI RED: Verona 32, Treviso 31, Torino 27, Pescara 24, Ravenna 23, Atalanta in Lecce 22, Brescia 21, Reggina in Monza 20, NapoU 19, Genoa 16, Reggiana in Temana 15, Cremonese 14, Lucchese in Cosenza 13, Chievo 12, Cesena 8, F. Andria 7. Triestina se vrača iz Giorgioneja le s točko Giorgione - Triestina 0:0 (0:0) TRIESTINA: Vinti, Beltrame (od 70. min Canel-la), Melucci, Bordin, Zola' Sala, Casalini, Mode-sti, Tomassini (od. 64. min. Loprieno), Criniti (64. min. Gubelini), GalUchio. OSTALI IZIDI 14. KOLA: Baracca - Rimini 1:2, Faenza - Torres 0:1, Sandona - Sassuolo 0:0, Tem-pio - Fano 1:0, Teramo - Castel S An Pletro 1:0, Trento - Gubbio 1:1, Vis Pesaro - Mestre 3:1, Vi-terbese - Maceratese 2:0. PRIHODNJE KOLO: Triestina - Trento. Košarka: Za Goričane v Al ligi usodni prosti meti Pall. Gorica - Pompea Rim 62:63 (34:35) GORICA: Timinskas 2 (0:3, 0:1), StaziC 22 (1:2, 6:10), Mian 15 (3:7, 0:2), Payne 2 (1:7), Pol Bodet-to 4 (2:3, 0:1), Tonut 6 (2:6, 0:1), Spangaro 11 (0:3, 2:2), Nobile nv, Moruzzi nv, Graziani nv. POMPEA: Busca 4 (2:3, 0:1), Rossini 7 (2:3), ObradoviC 24 (5:8, 3:8), Kidd 7 (3:7), Pessina 14 (6:8), Cessel 2 (1:2), Boni 5 (2:4, 0:3), Plateo nv, Dalla Mora nv, Fiasco nv. PM: Gorica 20:31, Pompea 12:16; SKOKI: Gorica 32, Pompea 27; GLEDALCEV: 2000. IZIDI 12. KOLA: Kinder Bologna - Mabo Pistoia 80:72, Varese - Benetton Treviso 90:80, Zucchetti Reggio Emiha- MiiUer Verona 75:79, Ducato Siena - Teamsystem Bologna 83:88, Sony Milano -Termal Imola 95:87, Polti Cantu - Pepsi Rimini 76:62. VRSTNI RED: Varese 22, Kinder Bologna in Teamsystem Bologna 20, Benetton Treviso in Pompea Rim 16, Polti Cantu, Zucchetti Reggio Emilia, Termal Imola, Sony Milan, Pepsi Rimini in Muller Verona 10, Ducato Siena 6, Gorica hi Mabo Pistoia 4. PRIHODNJE KOLO: Benetton - Gorica. V A2 ligi tržaški Linehex zlahka odpravil z Avellinom Lineltex Trst - Select Avellino 86:73 (37-39) LINELTEX: Laso 6, Laezza 8, AUbegoviC 23, Bul-lara 11, WilUams 20, Ansaloni 2, Ogrisek, Vianini 8, Semprini 8, SpigagUa. SELECT: Mastroianni 9, Gibala, Frank 15, Capo-ne 6, Esposito 10, Burit 25, Dunkley 8, Veccia nv, Borneo nv, Bazzucchi nv. PM: Lineltex 16:24, Select 18:20; SKOKI: Lineltex 27, Select 26; MET ZA 3T: Lineltex 8:16 (Laso 2:5, Laezza 0:2, AUbegoviC 3:4, Butiara 1:2, Wil-tiams 2:2, Ansaloni 0:1), Select 3:8 (Capone 0:2, Esposito 2:2, Burit 1:4); PON: Vianini (30); GLEDALCEV: 3578. IZIDI 12. KOLA: Scavolini Pesaro - BiniViaggi Livorno 82:69, Snai Montecatini - Sicc Jesi 72:71, Banco Sardegna Sassari - Viola Reggio Calabria 70:73, Žara Fabriano - Serapide PozzuoU 104:91, Popolare Ragusa - Cordivari Roseto 71:58, Fila BieUa - Montana Forli 86:91. VRSTNI RED: Snai 20, Scavolini, Viola, Bini Viaggi in Lineltex 16, Cordivari, Sicc in Popolare 12, Fila, Montana in Žara 10, Banco SArdegna in Serapide 8, Select 2. PRIHODNJE KOLO: Sicc - Lineltex. V odbojkarski Al ligi Sisley še vedno sam na vrhu IZIDI 6. KOLA: Sisley Treviso - TNT Alpitour Cuneo 3:0 (15:8, 15:10, 15:10), Domino 2001 Palermo - Gabeca Fad Montichiari 0: 3 (3:15,10:15, 11:15), Piaggio Rim - Della Rovere Carifano 3:0 (15:6, 15:3, 15:3), Conad Ferrara - VaUeverde Ravenna 3:1 (15:13, 8:15,15:6, 15:11), Sira Falcona-ra - Jucker Padova 1:3 (13:15, 9:15, 15:12, 8:15), Lube Banca Marche - Časa Modena 1:3 (14:16, 16:14,10:15,15:17). VRSTNI RED: Treviso 16, Rim 15, Montichiari 14, Macerata in Cuneo 12, Modena 11, Palermo 10, Padova 8, Ferrara 5, Falconara 3, Ravenna 2, Fano 0. V odbojkarski BI ligi Adria Volley zlahka opravil s Pratom Adria VoUey - D’Avenza Prato 3:0 (15:13,15:13,15:2) ADRIA VOLLEV: Feri (2+7), Snidero (5+16), Meggiolaro (4+1), Beltrame (3+8), Cola, Galanti (8+8), Mania (5+5), Cerrato, Grandolfo, Rigonat, Zuccon, Tonon. Po slabi predstavi v prejšnjem kolu, ko so izgubili proti skromnemu Laguna Light, so tokrat varovanci trenerja De Marchija zaigrati solidno in pospraviti pod streho nove tri točke. Srečanje je bilo izenačeno samo v prvih dveh nizih, ko sta se moštvi stalno izmenjavati v vodstvu, v končnici obeh setov pa so bili igralci Adrie odločnejši in bolj zbrani, kar jim je tudi omogočilo, da so osvojiti oba začetna niza. Tretji set pa je bil enosmeren in rezultat srečanja ni bil nikoli v dvomu. Z zmago se je Adria Volley povzpela na 8. mesto in se tako oddaljila od nevarnih poziciji. V zadnji letošnji tekmi pa se bo tržisko moštvo pomerilo z Bellario, ki se s 6 točkami nahaja na dnu lestvice, tako da bi morali varovanci trenerja De Marchija brez večjih težav pospraviti nove tri točke. OSTALI IZIDI 8. KOLA: Sestese - Pall. Mantova 1:3 (7:15, 8:15,15:6, 7:15), Lae Oderzo - Silvolley 1:3 (6:15, 5:15, 15:13, 6:15), Isola Scala - Schio 0:3 (12:15, 13:15, 3:15), Viserba - Laguna Light 0:3 (6:15, 14:16, 7:15) Valdagno - Lugo 3:0 (15:13, 15:10, 15:12), Lupi - Bellaria 3:0 (15:7, 17:16,15:10). VRSTNI RED: Schio 21, Silvolley 20, Lupi 18, Pall. Mantova 16, DAvenza Prato 15, Isola Scala in Madel Lugo 14, Adria Volley 13, Oderzo 12, Sestese 9, Laguna Light in Bellaria 6, Valdagno 4, Viserba 0. PRIHODNJE KOLO: Bellaria - Adria Volley. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: 1X111X 12X 212X; DOBITKI 13 (42 dobitnikov) 156.181.000 tir; 12 (1.537 dobitnikov) 4.267.800 lir. Totogol: dvema dobitnikoma več kot milijarda in pol PRAVILNA NAPOVED: 1-2-9-12-15-22-28-31; DOBITKI: 8 (2 dobitnika) 1.780.196.000 lir; 7 (281 dobitnikov) 9.502.000 lir; 6 (15.647 dobitnikov) 169.600 lir. Totosei: edini šestici več kot tri milijarde PRAVILNA NAPOVED: 1-1, M-2,1-0,1-1, 2-1, 0-1; DOBITKI: 6 (1 dobitnik) 3.417.567.000 lir; 5 (196 dobitnikov) 2.775.300 tir; 4 (6.145-dobitnikov) 88.000 tir. Totip PRAVILNA NAPOVED: X2 IX IX X2 XI XI; DODATNA DIRKA: 16 - 7; DOBITKI: 14 (nobenega dobitnika, jackpot 323.415.947 lir); 12 (27 dobitnikov) 11.978.000 lir; 11 (569 dobitnikov) 568.000; 10 (5.465 dobitnikov) 59.000 tir. Slovenska odbojka Salonit in Fužinar izpadla iz pokalov KANAL: V povratni tekmi pokala pokalnih zmagovalcev je Salonit pred domačim občinstvom izgubil z nemškim moštvom Bayer s 3:0 (15:12, 15:9, 15:6) in tako tudi izpadel iz pokala. Kanalski odbojkari so igrati boljše kot pred tednom dni, a niso znati iskoristiti sterih točk prednosti v prvem nizu (12:8), v ostalih dveh setih, pa so bili gostje vedno v vodstvu. Krajši konec so potegniti tudi odbojkari Fuži-narja, ki so v povratni tekmi v 2. kroga kvalifikaciji za evropsko ligo državnih prvakov v gosteh izgubiti proti Friedrichsafenu s 3:1 (15:10, 14:16, 15:9, 15:7) in si tako zapraviti nadaljno nastopanje v pokalu. Stran posredoval PUBLIEST Uredil ALESSIO RADOSSI Interreg: kako se je rodila kratica pod okriljem Eu Kaj pomeni beseda "Interreg"? Gre za eno izmed kratic, ki so se rodile znotraj skupnosti, da bi umestili programe Evropske unije namenjene čezmejnemu sodelovanju med različnimi regijam (ali državami) znotraj in izven Unije. Podčrtati velja, da 50% vrednosti posameznega projekta krije EU, Preostalo polovico pa si delita država (70%) in regije (30%). INTERREG H ifii bBI|M Čezmejno sodelovanje med Furlanijo Julijsko krajino, Avstrijo in Slovenijo i*""' >:-f S" , j - j »Europaeus sine finibus« je projekt čezmejnega turizma na tromeji vključenega v Interreg II Promocija brez meja Skupni turistični paketi za območje med Kanalsko dolino. Beljakom in Posočjem Zgoraj: leseno obeležje, ki stoji na tromeji na Peči (Italija,Avstrija in Slovenija) Za dodatne informacije vam je na razpolago Služba za zunanje odnose pri deželni direkciji za evropske zadeve in zunanje odnose, ul S. Francesco 37, Trst. Tel: 040/ 3775119-3775122, fax: 040/ 3775025, E-mail: aff.comunitari@regione.fvg.it Zgoraj: zaselek na Višarjah, enega izmed krajev vključenih v tristični paket skupne promocije območja med Beljakom, Kanalsko dolino in Posoljem Promocija območja na tromeji preko posebnih skupnih turističnih paketov. To je cilj projekta “Europaeus sine finibus” (Evropejec brez meja), ki bo zaobjel gorsko območje med Beljakom (Koroška), Kanalsko dolino (Kamija) in Posočje (Slovenija). Le nakaj besed o upravno strokovnih vprašanjih. Pobuda sodi v Interreg 2 Italija/Avstrija, os “Promocija kooperacije in ekonomskega razvoja", mera “ Ovrednotenje turističnih virov". Z italijanske strani sta vključeni Deželna direkcija za trgovino in turizem Dežele Furlanije-Julij-ske krajine in kot “uživalec" finansiranja Podjetje za turistično promocijo trbiškega območja in Nevejskega sedla. Letna vsota nemenjena projektu je 278.289 Ecu, preko 550 milijonov lir. Kakor pravi “osebna izkaznica” projekta, gre za ovrednotenje in komercijalizacijo turističnega proizvoda makro-območja preko turističnih paketov za 9 izletov v atraktivne kraje tudi V pobudo se vključujejo središča kot Podklošter, BadBleiberg, Trbiž, Pontebba, Bovec, Kobarid in Kranjska gora simbolične vrednosti v Avstriji, Italiji in Sloveniji. Na tak način bi se ustvaril turistični pretork kar 460 tisoč ljudi v celotnem čezmejnem prostoru. Namen pobude je vzbuditi, skozi specifičen marketinški plan in skupne dejavnosti, vsesplošen občutek pričakovanja in zaupanja v Evropo brez meja. Pri tem gre vpoš-tevati tudi skupno kandidaturo za zimske olimpijske igre leta 2006. Gre torej za celovito strategijo, ki ne zanemarja niti gastronomije niti “neagresivne” turistične ponudbe (ni namreč potrebno širiti nastanitvenih kapacitet). Med kraje, uvrščene v projekt “ Evropejec brez meja” sodijo Podklošter (Amoldstein) in fizična točka tromeje ter Bad Blei-berg- Terra Mystica z evropskim spomenikom delu. Sledijo Trbiž in Svete Višarje s cerkvijo vrh gore kot simbolom krščanstva in romarskim središčem, Pontebba z Beneško palačo v Naborjetu . In končno še Bovec in Kobarid kjer velja obiskati Triglavski narodni park in muzej Prve svetovne vojne ter Kranjska gora, mednarodno znano smučarsko središče. Strokovnjaki za marketing računajo na veliko turistično privlačnost, ki jo ima to posebno “stičišče” na tromeji. Ta prostor primerjajo z nekaterimi drugimi “simbolnimi" kraji v Evropi kakršni so Gibraltar, Nordkap ali Greenvvich. Na “Drei-Lander-Ecke” ( prevedeno Trikotnik dežel), ki se razteza med Kar- nijskimi Alpami, Karavankami in Julijskimi Alpami se srečujejo Italija, Avstrija in Slovenija. Trije svetovi, tri različne kulture (latinska, germanska in slovanska), ki sobivajo že stoletja. Je pa to tudi razvodje med Vzhodom in Zahodom, med Sredozemljem in Cmim morjem. Projekt je multifunkcijonalen. Vplival bo na krajevno gospodarstvo, zagotovo pa bo učinek tudi “čezmejen”, kar sodi med osnovne razloge zaradi katerih so taki projekti deležni evropskih sredstev. •''■SSJrffiifr- '"'".•ZižSiv. j".v. "t V - . v, S : V-," 'CTT Kako slediti »sprejemljivemu« razvoju gorskih regiji. Na razpolago skoraj 8 milijard lir v treh letih Alpski prostor-Tranznacijonalno vprašanje Skupna politika Italije Avstrije in Nemčije za načrtovano urejanja prostora Nekatera področja zajeta v pilotskem projektu: mobilnost,-urbanizacija, območja, ki jih ogrožajo plazovi, odpadki Strategije, ki spoštujejo ekosistem Poglejmo katera so področja, ki jih vključuje pilotski projekt “Alpski prostor": razvoj tranznacijonalnega sodelovanja, prostorsko planiranje v alpskem območju (na primer informacijska mreža, skupna baza podatkov, itd.), izdaja “Prak-tičnega vodiča" za projekte “sprejemljivega” razvoja, ustanovitev stalnih teles med (poimenovana Alpsko zavezništvo), izdelava ekokompatibilnih strategij o mobilnosti tako preko alpskega loka kakor v smeri turističnih predelov (npr. enovit sistem informiranja in rezervacije potovanj, promocije in izboljšanja ekokompatibilnih prevoznih sredstev itd.). Obstoja pa še mera, ki zadeva strukturo naselij in ekonomsko sprejemljiv razvoj. Pobude iz tega naslova lahko računajo na finansiranje, če odvračajo od nenadzorovane urbanizacije in neuravnotežene centralizacije,spodbujajo ovrednotenje krajevne identitete in utrjujejo družbeno tkivo gorskih podeželskih območij. Druge pobude bodo usmerjene v okolju prijazno gospodarsko izkoriščanje prostora, ki preprečuje onesnaževanje in uničevanje okolja, ki ga nosi s seboj nenadzorovan razvoj kmetijskih in podeželskih območij, ter povečanje ponudbe zazidljivih zemljišč. V načrtu je tudi spodbujanje sodelovanja med krajevnimi oblastmi za ohranjanje gospodarskega tkiva, ki sloni na malih in srednjih podjetjih, inventura krajine, pri čemer je potrebno izluščiti območja, ki so izpostavljena plazovom in poplavam in vzpostavitvi telekomunikacijske mreže preko Interneta. Končno namerava “Alpski prostor” podpirati razvoj računalniško vodene koordinacije posegov s področja civilne zaščite v čezmejnem prostoru, ponuditi pomoč v obliki konw how-a za ohranjanje in obnavljanje tipologije naselbin v malih alpskih središčih, za ugotavljanje vodnih virov v alpskem prostoru in zago- Evropska Unija je v želji, da bi presegla “oviro meje” in za vzpodbujanje sodelovanja med mejnimi Deželami držav članic (a tudi med Deželami iz Unije in so- tavljanju nadzorovanega upravljanja s trdimi odpadki. Finančnih sredstev iz različnih mer bodo lahko deležne tako javna uprava, kakor zasebne ustanove. sednjimi deželemi držav nečlanic s pomočjo posebnih instrumentov kakršen je Phare) je pripravila operativne programe Interreg ( »Interreg Novice« je stran namenjena ravno promociji projektnih pobud, ki potekajo v tem delu Evrope med Furlanijo-Julijsko krajino in Koroško na eni ter Furlanijo-Julijsko krajino na drugi strani). Evropska Unija pa je ocenila, da je potrebno preseči načelo sodelovanja izključno na dvostranski deželni ravni zavedajoč se, da je veliko področij in sektorjev pri katerih je lažje doseči uspeh s pomočjo večstranskega sodelovanja. Zaradi tega je bila iz Evropskega sklada za deželni razvoj (FESR) izločena vsota nemenjena finansiranju pilotskih projektov za katere se dogovori več Dežel iz držav članic. Med Italijo, Avstrijo in Nemčijo se je tako rodila oblika tranznacijonalnega Pogled na Nevejsko sedlo in smučarske objekte. Več bo evropskih sredstev za takoimenovani Alpski prostor sodelovanja “Alpski prostor” (Spazio Alpino) namenjena skupni politiki na področju urejanja prostora in še posebej na področju takoimeno-vanega “sprejemljivega” razvoja alpskih dežel ( ki jih oz-nažujejo iste naravno/okoljevarstvene in ekonomsko/socialne značilnosti in potrebujejo pozorne in usklajene posege za razvoj teritorija). Dežele vključene v projekt so za Avstrijo Koroška, Gornja Avstrija, Salzburško,Tirolska, Voralrberg, za Nemčijo Baden VVurttem-berg in še posebej Pokrajina Tibingen, Bavarska zlasti še Junija je bilo v Trstu prvo letno srečanje med predstavniki Slovenije, Furla-nije-Julijske krajine in Veneta ter ljubljanske enote PHARE pri Evropski komisiji katrega na-men je bilo preverjanje uresničevanja Crossbor-der Cooperation Pro-gramma- CBC PHARE za Slovenijo, pobude, ki j° je zastavil Bruselj kot dopolnilo projektu Inter-re9 za spodbujanje čezmejnega sodelovanja na zunanjih mejah EU. Sredi oktobra je bilo srečanje v Štanjelu, na slovenskem Krasu , na katerem je bil italijanskim oblastem izročen seznam projektov, ki jih je Predlagala slovenska vlada za sofinansiranje Preko projekta PHARE CBC Phare za Slovenijo- manj sredstev iz skladov Komisije. Nekatere posege bo potrebno reprogramirati »Seznam« bo pripravljen januarja CBC v dvoletnem obdobju 1998-1999, čeur je sledilo začetno preverjanje le-teh s strani strokovnih deželnih teles. Tako na slovenski kakor na italijanski so bili nakazani prioritetni programi, kar naj bi omogočilo slovenskim oblastem, da skrajšajo »long list« projektov saj je njihova finančna vrednost kar za štirikrat presegla višino evropskih razpoložljivih sredstev v vsoti 6 MEČU oziroma 12 milijard lir. Tako je bila sestavljena »short list«, zožen sez- nam projektov, kakor so priporočili predstavniki Evropske komisije, izbrane projekte pa so preverili v posameznih tematskih delovnih skupinah-kultura, gospodarski razvoj, promet, okolje- zbranih sredi novembra v Raziskovalnem območju na Padričah, da bi preverili njihov čezmejni vpliv, obstoj sinergij med temi projekti in še obstoječimi na italijanski strani meje v okviru programa INTERREG 2 in torej interes italijanske države in Evropske unije za sofi- nansiranje teh projektov preko evropskih skladov. Desetega decembra bi moral Koper gostiti zasedanje skupnega italijan-sko-slovenskega odbora za programiranje in mo-nitora?o, na katerem naj bi italijanska delegacija, ob preseganju poslednjih dvomov in zadržkov, dala slovenski strani in Komisiji »mnenje o koherentnosti« slovenskih projektov s čezmejno italijansko politiko. Temu naj bi sledilo zasedanje bruseljskega odbora PHARE, ki mora vze- ti na znanje italijansko mnenje in formalno potrditi evropsko sofinansiranje slovenskih projektov dogovorjenih z italijansko stranjo. Tako bi lahko zaključili postopek do poletja in nato razpisali natečaje za izvedbo. Uporaba pogojnika je, na žalost, nuja saj je v preteklih tednih Evropska komisija pristopila k reprogramiranju vrste operativnih projektov, ki zadevajo tako strukturne sklade, kakor tudi PHARE, da bi tako sprostili sredstva, ki jih potrebuje L/.; /visi Tudi Milje so vključene v CBC Phare za Slovenijo za finansiranje novih potreb, med katere sodi PEACE, program pomiritve med Isrko in Severno Irsko. Slovenski CBC je zaradi tega doživel nepredvideno krnitev sredstev za kar 1 MEČU in zmanjšanje proračuna za dvoletno obdobje 1998-1999 na 5 MEČU. Zaradi tega je bila slovenska stran primorana preveriti »short list« in iz seznama izločiti nekatere še sprejete projekte. Ves načrt bo torej ponovno aktualen šele prihodnje leto, verjetno sredi januarja, ko bodo ponovno opravljeni vsi izračuni, čeprav moramo pri tem povdariti, da so bruseljske odločitve o kr-nenju finančnih sredstev povzročile nemalo hude krvi vzdolž vseh evropskih meja. V pričakovanju novosti naj med vsemi predlaganimi spomnimo na gornja Bavarska, za Italijo ( a samo gorska območja, ki jim ta status priznava Alpska konvencija) Lombardija, Avtonomne pokrajine Trento in Božen, Venelo in Furlanija-Julijska krajina. Področja sodelovanja zelo spominjajo na sodelovanje, ki ga udejanja že 20 let 19 članic Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Seveda pa lahko računa projekt “Alpski prostor” na zanesljiva in veliko višja finančna sredstva in na večjo udeležbo držav-' nih subjektov (finančna sredstva na razpolago za vse pobude iz tega projekta dosegajo za zgoraj navedene udeležence za triletje 1997/1999 7 milijard 680 milijonov). projekte za varnost na morju (VTMIS) s sodelovanjem luških uprav Kopra, Trsta in Benetk; za zaščito rečnih in morskih voda s sodelovanjem Izole in manjših občin tržaške pokrajine; za ustanovitev Evropskega informativnega okenca v Kopru pri katerem bi sodelovala tudi tržaška Trgovinska zbornica in Ekonomskega informacijskega centra v Novi Gorici v sodelovanju z Informest-om; za ustanovitev Vinske ceste Nova Gorica- Buttrio in turističnih poti med Koprom, Izolo in Piranom v sodelovanju z Miljami in številnimi občinami iz Veneta; za projekt »Gorica-Nova Gorica: križišče narodov in kultur«. NOVICE DOBERDOB / SLAVNOSTNI KONCERT V SOBOTO ZVEČER CONI / DOGOVOR Duhovne pesmi skupine »Golden Gospel Singers« Petnajstčlanska vokalna skupina »Golden Gospel Singers« bo drevi ob 20.30 nastopila v deželnem avditoriju v Gorici s sporedom črnskih duhovnih pesmi. Program obsega pesmi iz izročila ameriškega temnopoltega prebivalstva pa tudi pesmi sodobnih avtorjev. Koncert skupine, v kateri sodelujejo kar tri generacije pevcev, sodi v okvir sezone ita-Ujanskega gledališča, vendar je izven abonmaja. V. Bratina nocoj na TV Primorki V oddaji Med Sočo in Nadižo bo nocoj na TV Primorka gost voditelja Livia Semoliča znanstvenik Vojko Bratina, ki bo govoril o svoji izkušnji pri vesoljskem projektu Space Shuttle, v katerem je sodeloval kot član Raziskovalnega centra pri Trstu. Oddaja bo nocoj ob 22.30 s ponovitvijo jutri ob 18. uri. Nocoj nov »Zločin v gostilni« Spored gledaliških nastopov »Zločini v gostilnah« se v okviru Goriškega decembra nadaljuje nocoj z dramatizacijo zgodbe »V kripti« ameriškega avtorja srhljivk Lovecrafta. Večer bo ob v gostilni »Ai colti-vatori« v Ločniku ob 20. mi. Perl« bo namesto 150 milijard izplačala »ustrezni dobitek« Vodstvo igralnice Perla je sporočilo, da bodo ita-lijanskemu igralcu, ki je zaradi domnevne okvare na avtomatu dosegel »virtualni dobitek«150 milijard lir izplačali »ustrezni dobitek«, ki pri takem avtomatu lahko znaša največ 25 milijonov lir. Vodstvo Perle tudi demantira časopisne vesti, da bi igralec posegel po odvetniku. Avtomat so v prisotnosti igralca zapečatili v pričakovanju, da ga ameriški proizvajalec pregleda, odnosi z igralcem, ki je stalni gost, pa so povsem korektni. Knjiga o vohunih in zločincih V Državni knjižnici v Gorici bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo Silvia Maranzane »Passaggio a Nord-Est« o »vohunih in kriminalcih skozi Trst od 1940 do 2000«. Ob avtorju bo sodeloval sporni Glauco Partel, raketni inženir, sodelavec CIA in prijatelj nacističnega zločinca Karla Hassa, ki pozna menda marsikatero zanimivo skrivnost. Lažje ranjen voznik v Marianu Karabinjerji iz Gradišča so v nedeljo pozno zvečer posredovali v prometni nesreči na drž. cesti št. 305 pri Marianu, kjer je 45-letni M.C. iz Gradišča izgubil nadzor nad dostavnim vozilom in pot proti domu zaključil v jarku ob cesti. Obračun je precejšnja materialna škoda in lažje ranjen voznik. Moški pevski zbor Jezero praznoval 40 let petja Številne čestitke in priznanje ZSKD za kulturne zasluge V soboto zvečer se je v občinski telovadnici v Doberdobu zbralo številno občinstvo na jubilejnem koncertu pevskega zbora Jezero, ki je praznoval 40-letnico delovanja. Predsednik pevskega zbora Karol Frandolič je v svojem pozdravnem govoru na kratko orisal glavne dogodke ‘v štiridsetlet-nem delovanju zbora. Prvi dirigent je bil Albin Verginella iz Križa, s katerim je pevski zbor imel svoj krstni nastop 1. maja 1958; nasledil mu je Silvan Križmančič, ki je vodil zbor dolgo let. Za krajše obdobje sta bila dirigenta zbora še Vojko Peršolja in Ivan Klanjšček. Pevski zbor Jezero je v svojem dolgoletnem delovanju posnel LP ploščo partizanskih pesmi skupaj z zborom Dol-Poljane in zborom Srečko Kosovel iz Ronk ter, pod vodstvom Ivana Klanjščka, kaseto Kraška dežela. Poleg tega redno sodeluje pri organizaciji pevske revije Pesem ne pozna meja. Predsednik je poudaril tudi, da so nekateri člani zbora aktivni že od vsega začetka in sicer: Jožef Colja (Drejeta), Karlo Ferletič (Pencenel), Ar-naldo Frandolič (Fer-tušin), Jožef Frandolič (Miklov), Evgen Gergolet (Hitric), Jožef Gergolet (Servo) ter Arnaldo Jarc (Kukuk). Ob tem visokem jubileju je pevskemu zboru čestital doberdobski župan Mario Lavrenčič, ki je -poudaril vlogo zbora Jezero pri širjenju pevske kulture ter zaželel, da bi pevci lahko čimprej vadili v prenovljenem društvenem sedežu. Pozdrave in čestitke je prinesla Severina Peric, predsednica uprvenga odbora Zadružne kreditne banke iz Doberdoba, ki je prireditev finančno podprla. Za prireditev sta prispevala tudi Agriturizma pri Kukuku in Tonkiču in trgovina je- stvin Silvo Ferletič. Predstavnik pevskega zbora Vesna iz Križa ter predstavnik moškega pevskega zbora iz Branika, s katerima doberdobski zbor že več let plodno sodeluje predvsem v okviru revije Pesem ne pozna meja, sta zbora čestitala in želela še mnogo uspehov. Predsednik ZSKD za Goriško Silvano Semolič je zboru poklonil priznanje Zveze slovenskih kulturnih društev. Občinstvo je z navdušenjem sledilo raznolikemu programu zbora, ki ga vodi Marjan Pavlica, in še posebno “uspešni- cam” kot so npr. Oj Doberdob, Mlatiti ter Sre-botnjakovi Bori s solističnim nastopom Jožeta Colje. Pod vodstvom Da-ria Bertinazzija je na slavnostnem večera nastopil tudi Zenski pevski zbor Jezero. Program se je zaključil z venčkom partizanskih pesmi, ki jih zbor redno izvaja v veselje pevcev samih ter občinstva, ki je zbor nagradilo z bučnim ploskanjem. Praznovanje se je nadaljevalo z družabnostjo in petjem. VJ Na sliki (foto Bumbaca) pevski zbor Jezero med slavnostnim koncertom Hitreje do posojil za športne objekte Deset milijard lir v treh letihi Rim bo bližji Gorici za posojila za gradnjo in obnovo športnih objektov po izredno ugodnih pogojih-V teh nekaj besed bi lahko strnili vsebino sobotnega delovnega srečanja na sedežu pokrajinskega odbora CONI med ravnateljem zavoda Istituto per il Cre-dito sportivo dr. Brunom Senatorejem ter predstavniki športnih društev in krajevnih uprav ter Gior-giom Brandolinom, predsednikom pokrajinske uprave in tudi predsednikom odbora CONI. Pokrajina je nedavno tega podpisala dogovor, ki športnim društvom in občinam omogoča najemanje posojil po zelo ugodnih pogojih (obrestna mera znaša 2%). Zavod Credito sportivo daje na razpolago 10 milijard lir z možnostjo, da se razpoložljivost poveča, če znesek ne bo zadostoval. Obeta se tudi hitrejše reševanje prošenj in hitrejši prenos denarja. Bančni zavod, ki je bil ustanovljen prav za financiranje športa, bo vsaka dva meseca odprl okence v Gorici (na sedežu CONI-ja), kjer bo mogoče razrešiti vsa vprašanja tehnične narave (v zvezi z načrti) pa tudi podpisati pogodbo in urediti administrativ-no-računovodsko plat (za posege nad milijardo lir). Zlatarna - draguljarna Banco Oro Gorica, ulica Morelli 20 odkup zlatega nakita "staro za novo" Katerakoli je vaša dejavnost, velik tovorni prostor Pickupa Skoda zadovoljuje vsako prevozno zahtevo. Poleg tega vam okrepljeno ogrodje dopušča, da v njem dobite vso čvrstost tovornjaka. Z njegovimi motorji, 1.3 MPI in 1.9 dizel, lahko zmanjšate na minimum porabo goriva in vse pstale stroške. Izberite Pickup, izberite zanesljivost Škode. MODEL cv Nosilnost v kg Cena ključi v roke (txez davkov IVA in A.P.I.E.T.) 1.3 68 525 13.386.000 1.3 zaprt 68 505 15.136.000 1.9D 64 535 16.356.000 1.9D zaprt 64 515 17.806.000 Gmpa Vdksvvagen FINGERMA finansira vašo Škodo NADVREDNOTENJE RABLJENEGA VOZILA ALI BREZOBRESTNO FINANSIRANJE* Oglejte si ga in preizkusite ga pri vašemu zastopniku Skoda. SACCHETTI LUCIANO AUTOMOBILl Gorica: ul. L. Isonzo Argentina 9/11, Tel. 0481/533771 ■ Primer po zakonu 154/92: SKODA PICKUP 1.3 cena ključi v roke 16 423.200 lir (brez davka A.P l E.T ) - Predujem 4.423.000 lir ali morebitna zamenjava - Finansirana vsota: 12.000 000 - Stroški in koleki 220.000 lir -Rok trajanja: 24 mesecev - Znesek obroka: 500.000 lir - T.A.N. 0,00% - T.A.E.G 1 64% - Samo v primeru odobritve s strani FINGERME S.p.A. - Za dodatne informacije so po zakonu določeno na razpolago vsi pogoi • ŠOLSKE MREŽE / PREDSEDNIKI 4 POKRAJIN FJK Dežela naj spoštuje odločitve pokrajin Pred zasedanjem pokrajinske konference so dijaki stavkali in se srečali z Brandolinom Pokrajinska konferenca o reorganizaciji Šolske mreže končuje svoje delo. Včeraj popoldne so se Predstavniki pokrajine, župani, predsednika gor-skih skupnosti, Šolski skrbnik in predsednik pokrajinskega Šolskega odbora sestali, da bi sprejeli odločitve o združitvah ravnateljstev ua osnovi predlogov, ki so jih izoblikovale posamezne delovne skupine. Odprtih je sicer Se nekaj vprašanj, nasploh pa Predvideva delovni osnutek pokrajinskega načrta več ravnateljstev (9 za obvezne in 16 za višje Sole) kot jih določajo ministrska navodila (7 oz. 15). Poleg tega Se ni povsem jasno, kakšni bodo predlogi za slovenske šole, glede katerih je pokrajina prepustila odločitve slovenskim komponentam. Pred konferenco je včeraj dopoldne predsednik Brandolin povabil predsednika vseh štirih pokrajin FJk na sestanek, ki je bil namenjen prav razpravi o Šolski mreži. Na njem so se obvezali, da bodo pokrajine v predvidenem roku (do 31. decembra) sprejele načrte šolskih mrež. Deželo, ki bo nato sprejela dokončne odločitve, pozivajo, naj načrte v celoti in brez sprememb osvoji, tudi če bo v njih predvideno nekoliko večje število ravnateljstev, kot so jih odmerili na ministrstvu. Razliko naj bi utemeljili posebnostjo te dežele (prisotnost goratih ter družbeno in ekonomsko zaostalih območij). Včeraj dopoldne so dijaki goriskih višjih srednjih Sol stavkali in demonstrirali po mestu (foto Bumbaca). Obiskali so predsednika Brando-lina in odbornico za šolstvo Di Datovo in jima izrazili pomisleke glede nove Šolske mreže. Nekateri brez težav sprejemajo združitve (dijaki zavoda Pacassi, ki naj bi ga priključili ITI-ju), drugi (zavodi ITI, Fermi, D’Annunzio) niso navdušeni, a se združitvam ne upirajo pod pogojem, da se ovrednotijo njihove šolske smeri, tretji (klasični in znanstveni licej) hočejo ostati združeni, kot so že, in ne»zamenjati partnerja«. Odbornica za šolstvo nam je izrazila mnenje, da so dijaki zrelo sprejeli izziv avtonomije in potrebo po kvalitetni prenovi Šolske ponudbe, četudi so o specifičnih aspektih slabo informirani, kar tudi povzroča nesporazume in proteste. CIVILNA ZAŠČITA [ POSVET ZA ŠOLNIKE Investicije v okolje se dobro obrestujejo Funkcionarji ministrstva za šolstvo o potrebi po uveljavljanju nove zavesti zlasti v šolah GORICA Dežela naj pravičneje porazdeli denar Protest županov in Pokrajine Predsednik pokrajine Brandolin in Zupani z Goriškega so se včeraj srečali z nekaterimi deželnimi svetovalci (Brussa - LS, Degrassi in Gherghetta - LD, Ritossa - NZ) in izrazili veliko zaskrbljenost in nasprotovanje zaradi predloga o dodelitvi finančnih sredstev krajevnim upravam, ki ga je osvojila proračunska komisija na Deželi. Krajevni upravitelji zahtevajo, naj se ne upošteva zgolj kriterij števila prebivalcev, ker bi to močno oškodovalo goriško pokrajino. Deželi predlagajo troje popravkov: prvič, naj bodo sredstva, upoštevajoč inflacijo, vsaj enaka kot leta 1997; drugič, naj se upoštevajo dejanska raven javnih storitev v posameznih stvarnostih kot tudi stroški za amortizacijo neobhodno potrebnih javnih infrastruktur (greznice, šole, pokopališča, ceste itd.); tretjič, naj se upošteva nova delovna pogodba za javne uslužbence in poenotenje tratmaja osebja krajevnih uprav s trat-majem za osebje Dežele, kar bo občinam in pokrajini naložilo večje finančno breme. Na področju civilne zaščite je preventivno ukrepanje najučinkovitejše in tudi najcenejše. To pomeni, da moramo predvsem spremeniti naš odnos do okolja in upoštevati, da ima narava svoje zakonitosti in ravnovesja, ki jih ne gre kar tako spregledati zaradi interesov industrijskih, kmetijskih in drugih dejavnosti, kakor tudi ne pri načrtovanju infrastruktur in drugih človekovih posegov v okolje. Javni upravitelji in zasebniki na to pogosto (če že ne skoraj vedno) pozabljajo, prej ali slej pa nam ranjeno okolje predloži težak račun v obliki poplav, usadov in drugih ujm, ki jih imenujemo naravne, a so jim glavni vzrok prav človekovi posegi v okolje. O teh vprašanjih je bil govor v soboto na posvetu o civilni zaščiti (na sliki - foto Bumbaca), ki ga je priredila goriska občinska uprava. Udeležilo se ga je več kot sto Solnikov in nekaj razredov italijanskega učiteljišča. Posvet je bil namenjen zlasti šolnikom in bodočiom šolnikom kot posredovalcem nove zavesti o pomenu ravnotežja med človekovimi dejavnostmi in okoljem. Spregovorili so vodja kabineta podtajnice Carle Rocchi na ministrstvu za šolstvo Antonio Cutolo, funkcionarki istega mini- strstva Rosina Caruso in Maria Giovanna Occhi-pinti ter načelnica občinskega urada za civilno zaščito Cristina Totaro (ki jo je uprava z ne posebno posrečenim anglofilskim izrazom imenovala za »Disaster manager«), predstavniki gasilskih in zdravstvenih služb. Skupna vsem je bila ugotovitev, da se investicije v varstvo okolja obrestujejo, saj so materialni stroški za odpravljanje kasnejših ujm neprimerno večji, da o ceni v človeških življenjih in drugih težavah za ljudi, ki ostanejo brez strehe, dela in pogojev za normalno življenje sploh ne govorimo. lOBVESCAMO______________ cenjena kulturna društva, športna društva in druge organizacije, da sprejemamo BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA v uredništvu Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maja 1, Gorica, ali po telefonu na št. 0481-533382 od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, do 19. decembra I Ob priliki podpisa konvencije o bančnih pogojih za člane I SGZ Gorica Slovensko gospodarsko združenje in Goriška filiala I Nove Tržaške kreditne banke vabita na predavanje na temo EVRO V ODNOSU BANKA-PODJETJE IN BANKA-VARČEVALEC danes, 15. decembra ob 18. uri v prostorih SGZ, ulica Roma 20 - Gorica. Predaval bo dr. Gianluigi Baldassi, generalni direktor ® Nove Tržaške kreditne banke. S=SZ, S/envnskogospodarskazdnuenje ^ nuova banca di credito di trieste BCTKB nova tržaška kreditna banka RUFA / V 2UPNI CERKVI SV. MARKA J PRIREDITVE KINO Zaključek prenovitvenih del Nov križev pot je cerkvi poklonil slikar, domačin, Andrej Kosič Z nedeljsko slovesnostjo blagoslovitve novega oltarja in križevega pota so se v Rupi zaključila večletna prizadevanja župnijske skupnosti za prenovo cerkve, olepšanje notranjščine in ureditev opreme in inštalacij. Slovesno bogoslužje je bilo v nedeljo dopoldne, ob množični udeležbi krajanov, ki so veliko prispevali za obnovo. Med bogoslužjem je pel mešani pevski zbor Rupa-Peč. Udeležence je pozdravil župnik Viljem Žerjal, ki se je ob koncu slovesnosti zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu zaključku zahtevnega prenovitvenega posega in veliko pomagali, da je slovesnost minila v najlepšem redu. Za topel sprejem in za darove se je zahvalil go-riški nadškof Antonio Vi-tale Bommarco. V nedeljo so izročih na- menu novi križev pot, ki ga je naslikal in cerkvi podaril goriški likovnik Andrej Kosič, ki je cerkev opremil tudi z drugimi umetninami, okenskimi vitražami in oltarnim križem in ki je sodeloval z arh. Liviom Riavzem pri načrtovanju notranjosti cerkve. Po verskem obredu v cerkvi je bila še družabnost v prostorih društva Rupa-Peč, kjer je dobrodošlico in zahvalo ob uresničitvi večletnih prizadevanj za prenovo cerkve, izrekel Ivič Kovic. (Foto Bumbaca) BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA NA DNEVNIKU Podjetja, trgovci, obrtniki, gostinci: Lahko jih rezervirate do petka. Tel. 0481/536602 fax: 0481/536603 UCENQ IN UČITELJI OS J. Abrama iz Pevme in L. Zorzuta s Plešivega vabijo na predstavitev projekta Vinarstvo v Brdih v soboto, 19. t.m., ob 20. uri v KG L. Bratuža. KD O. ZUPANOC v sodelovanju s KRUT-om vabi jutri ob 20.30 v dom A. Budala v Standrežu na predavanje biologinje Maje Darin na temo: Bachovi cvetovi: kaj so in čemu služijo. KD DANICA prireja v torek, 22. t.m., ob 20.30 božičnico v središču Danica na Vrhu. Nastopili bodo člani KD Briški grič z igro Pesem o zimi in dekliški zbor Danica. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi silvestrovanje v ponedeljek, 28. decembra, v gostišču Al fo-golar v Gaglianu. Prostih je še nekaj mest. Vpisovanje še jutri na sedežu in pri odbornikih. K KONCERTI PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba vabi v soboto, 19. t.m., ob 20.30 v župnijsko dvorano na božič-no-novoletni koncert. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV GORICA vabi na Meditiram koncert mladih slovenskih solistov iz Argentine jutri ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici. Moška oblačila ODPRTO TUDI OB 3 NEDELJAH GORICA vittoria 117.00-18.45- 20.30-22.15 »Mulan«. VValt Disney prod. (risani film). VITTORIA 3 17.30-20.00-22.30 »Gatto nero, gatto bian-co«. Rež. E. Kusturica. CORSO Rdeča dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Al di la dei sogni«. I. R. VVilliams. Modra dv.: 18.00-20.00-22.00 »La seconda moglie«. Rumena dv.: 18.00-20.00-22.00 »I piccoli maestri«. TRZIC EKCELSIOR 17.00-18.45-20.30-22.15 »The avengers«. u LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MARZM, Korzo Ita-lia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405. LEKARNA V DOBERDOBU - AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI DANES - Iz Gorice: 10.00, Elio Del Bianco iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič; 10.40, Donato Visintin iz splošne bolnišnice v Martinščino; 12.45, Antonietta Soranzio vd. Bressan iz bolnišnice Janeza od Boga v Ronke; 13.15, Paoli-no Visintin iz splošne bolnišnice v Martinščino; 13.15, Giuhetta Salvim vd. Buffolin iz splošne bolnišnice v Vileš. Iz Tržiča: 11.00, Alfredo Zotti iz splošne bolnišnice; 10.00, Bruno Negrisin (iz Rima) v cerkvi Marcelliana in na glavno pokopališče; 13.15, Clementina Buttignon iz splošne bolnišnice v Turjak. NOVICE BLIŽNJI VZHOD / MED CLINTONOVIM OBISKOM V GAZI V Iranu izginil že peti disidentski pisatelj TEHERAN - V zahodni iranski pokrajini Hamadan je izginil disidentski pisatelj Rostami Hamadami, ki je bržkone že mrtev. Podobno usodo so pred njim doživeli štirje banski disidentski intelektualci. Zadnji je bil iranski pisatelj Mohamad Jafar Pouyandeh, ki so ga pogrešah od pretekle srede in ki so ga v nedeljo našli zadušenega. Gre že za peto žrtev med kritiki banskega režima v zadnjih tednih, ki je umrla v nepojasnjenih okoliščinah. Duhovno vodja islamske revolucije ajatulah Ali Ha-menei je včeraj ukazal vsamostnim silam, da storijo vse, kar je v njihovi moči, tako da zaustavijo te umore, ki meCejo negativno luC na varnostne razmere v banu. Pinochetovi odvetniki bodo vložili pritožbo LONDON - Odvetniki nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta so vCeraj pobdili, da bodo vložili pritožbo na odločitev britanskega notranjega ministra Jacka Stravva, po kateri bo Velika Britanija nadaljevala postopek za Pinochetovo izročitev Španiji. Datuma vložitve pritožbe se niso dolocih. Pravosodni odbor zgornjega doma britanskega parlamenta bo namreč danes preučil pritožbo odvetnikov na odločitev zbornice, ki je 25. novembra Pinochetu odvzela imuniteto. Na odločitev lordske zbornice je vCeraj vložila pritožbo tudi Čilska vlada. Vlada je pritožbo osnovala na trditvi, da eden od sodnikov zaradi ženinine službe v organizaciji Amnesty International pri sprejemanju odločitve ni bil neprisbanski. Havel zbolel za gripo PRAGA- Češki predsednik Vaclav Havel je zbolel za vbozno gripo, je včeraj v Pragi sporočil Havlov tiskovni predstavnik Ladislav SpaCek. 62-letni Havel ima rahlo povišano temperaturo in je v domači oskrbi. Do srede so odpovedah že vse v najprej dogovorjene dogodke. Prvotno naj bi se Havel vCeraj sreCal s španskim minisbskim predsednikom Josejem Mario Aznarjem. Havla, nekdanjega verižnega kadilca, so konec leta 1996 operirah zaradi raka na pljučih. (STA/dpa) Jugoslovanski graničarji pobili več pripadnikov UCK BEOGRAD, PRIŠTINA - Več skupin oboroženih Albancev, ki so imeli uniforme Osvobodilne vojske Kosova (UCK), je vCeraj pred zoro poskušalo nezakonito prečkati jugoslovansko-albansko mejo zahodno od Prizrena, med Geozupom in Likenom pri tem pa so nanje sbeljale obmejne enote jugoslovanske vojske. Srbski informacijski center v Prištini je sporočil, da je bilo pri tem 30 Albancev ubitih in 12 ranjenih. Srbski informacijski center je dodal, da v spopadih ni bilo žrtev med vojaki. Oblasti so o incidentu takoj obvestile »verifikatorje« Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Priprli policista TOULOUSE - Policista, ki sta v noči na nedeljo ubila nekega sedemnajstletnega sevemoafricana, so oblasti priprle. Fant je v družbi vrstnika ukradel avtomobil, policija pa je vanj »nehote« sbeljala. Umor je povzročil val nasilja, v katerem je bilo v Toulouseu precej gmotne škode. Palestinski narodni svet črtal sporne člene o Izraelu Zadovoljstvo Izraela - Clinton je obljubil Polestincem pomoč Jaser Arafat ni skrival svojega zaodovoljslva pred predsednikom Clintonom (leiefoto AP) GAZA - »Storili ste pravo stvar,« je poudaril ameriški predsednik Bill Clinton, potem ko je 1500-clanski Palestinski narodni svet svečano podprl spremembo ustanovne listine PLO in iz nje črtal vse postavke, ki so predvidevale uničenje Izraela in neizprosen boj za svobodo. »Tu sem, da dam svoj prispevek,« je dodal Clinton, a takoj je poudaril, da so na potezi sedaj Palestinci in Izraelci, ki morajo odločiti, kaj bodo storili v tem trenutku. »Mir sloni na zakonitih pravicah Palestincev in na realni varnosti za Izrael, a mora izhajati iz nečesa še bolj temeljnega, obojestranskega priznanja dveh narodov,« je še poudaril Clinton, ki se je na dolgo rokoval z Arafatom. Pred tem je Clinton »na novo« odprl letališče v Gazi, ko je s svojih helikopterjem pripel na obisk k Jaserju Arafatu. V prvih pogovorih s palestinskim voditeljem je Clintom med drugim poudaril, da se »Čuti osebno zavezanega bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu«. Po mnenju ameriškega predsednika mirovni proces ponuja Palestincem več prednosti. »Palestinci morajo dobiti vec svobode gibanja ter boljše življenjske pogoje,« je dejal Clinton, ki je dodal, da ima »palestinski narod sedaj enkratno priložnost, da pokaže, da je izbral pot miru z Izraelom«. »Resnično upamo, da bo prišlo do dejanske spremembe v srcih in mišljenju«, je dejal in dodal, da bodo Palestinci svobodni glede izbire svoje usode, Ce bodo spoštovali sprejete mirovne obveze. Clinton je kosil s predsednikom Arafatom, ki mu je daroval izvod Korana. »Prvič bodo Palestinci odločali o svoji bododo-Cnosti in o bodočnosti svojega ozemlja,«.je povedal Clinton. »Pri tem hočem poudariti,« je med ploskanjem prisotnih navedel ameriški predsednik, da bodočnost omogočajo mirovne obveze in medsebojno spoštovanje do vaših bližnjih. »Ponosen sem, da sem prvi ameriški predsednik, ki je prispel med palestinsko ljudstvo«. Palestinski voditelj Arafat pa je Clintonov obisk ocenil kot »zlati dan v palestinski zgodovini.« Ameriški predsednik seveda ni prispel praznih rok, saj je Palestincem obljubil 700 milijonov dolarjev pomoči, tako da bi omilili svoje težke življenjske pogoje. Obenem so vCeraj v Kami med Gazo in Izraelom odprli industrijsko cono, ki bo zaposlila kakih 20 tisoč palestinskih delavcev. Mir ima torej svojo ceno ta finančno kot ideološko, saj je sedaj lahko vsakomur jasno, da palestinska skrajna krila ne bodo Arafatu odpustila njegove popustljivosti. Izraelci so seveda zadovoljni, da je Palestinski narodni svet Črtal omenjene postavke, a sedaj zahtevajo, da podobno odločnost Palestinci pokažejo tudi glede drugih obveznosti, ki so jih sprejeli s sporazumov v •Why Plantationu, tako glede boja proti terorizmu kot znižanju števila policistov in vračanja nedovoljenega orožja. Vsekakor je prav po za- slugi pozitivnega glasovanja pozno sinoči na mejnem prehodu Erez prišlo do srečanja, na katerem so sodelovali izraelski premier Benjamin Neta-njahu, ameriški predsednik Bill Clinton in palestinski voditelj Jaser Arafat. Slednji je pred srečanjem poudaril, da bodo Palestinci spoštovali vse obveznosti, a da morajo isto storiti tudi Izraelci. In prav tu prihaja do zapletov, ker bodo kod kaže Izraelci vztrajali, da se umik izraelske vojske odloži za dva tedna. Ko zakluCujemo redakcijo, ni še jasno, ali je v Erezu prišlo do dogovora, ali pa je vse ostalo pri starem. Resnici na ljubo predsednik Clinton potrebuje uspeh in bo zato pritiskal, da se ne bo sinočnje srečanje, ki se bo kot kaže nadalljevalo po polnoči, izjalovilo. Prostovoljno Clinton ne bo odstopil JERUZALEM - »Na kraj pameni mi ni padlo, da bi odstopil. Prav tako ne bom nikoli priznal, da sem krivo pričeval, iz enostavnega razloga, ker tega nisem storil,« ameriški predsednik Bill Clin-ron je tri dni po glasovanju pristojne komisije poslanske zbornice za impe-achment odločno in borbeno odgovoril na vesti, ki prihajajo iz Was-hingtona, kljub temu da se spoprijema s kočljivim bližnjevzhodnim vozlom. V četrtek bo poslanska zbornica glasovala o im-peachmentu. Ce bi vse šlo po strankarski pripadnosti, je Clintonova usoda v poslanski zbornici zapečatena, ker imajo republikanci večino. To pa še ni rečeno, ker se med zmernimi republikanci siri krog tistih, ki se impeac-hmenta bojijo, ko večina Američanov podpira Billa Clintona. Predsednik pravosodne komisije Henrv Hyde, je Clintonu svetoval, naj odstopi, tega pa ameriški predsednik noče storiti in hoCe vso zadevo izvesti do dna. Navsezadnje se dobro zaveda, da republikanci nimajo v senetu prepotrebne dvetretjinske večine, tako da bo njihova zahteva po impeachmentu splavala po vodi, kar pa je najhujše, s svojim trmastim vztrajanjem se bodo osmešili pred vso ameriško javnostjo. _______________AVSTRIJA / MANJŠINSKA POLITIKA____________ »Tudi v letu 1998 ni bilo zaznati napredkov« V celovcu predstavili poročilo o položaju avstrijskih manjšin - Pipp potrjen za predsednika CAN CELOVEC/ DUNAJ - Tudi v letu 1998 pri avstrijski uradni manjšinski politiki ni bilo zaznati napredkov! To je glavna ugotovitev Raporta o položaju manjšin za leto 1998, ki ga je konec tedna v Celovcu predstavil Center avstrijskih narodnosti (ČAN). Prikaz položaja avstrijskih manjšin v medtem že tretji izdaji Raport o narodnih skupnostih - prvi je izšel leta 1996 - je za uradno Avstrijo vse prej kot razveseljiv: avtorji poročila namreč poudarjajo, da v zadnjih dveh letih ni bilo napredkov »na vseh za preživetje manjšin relevantnih prodročjih«. Poleg tega zakonodajna telesa slej ko prej niso pripravljena kaj storiti za manjšine. Vsi napredki, kot npr. ustanovitev zasebnega radia Agora/Korotan na Koroškem in Mora na Gradiščanskem oz. ustanovitev zasebnih dvojezičnih otroških vtrcev v Borovljah, Ledincah, itd. so bili izključno doseženi po zaslugi samih narodnostnih skupnostih. Celo na teh področjih so bili pobudniki sooCeni s pasivnostjo uradnih oblasti, je poudarjeno v poročilu, ki je napisano po vzorcu poročil Amnesty International. Poročilo bo - kot avtentično poročilo nevladnih organizacij (NGO) - posredovano nadzornim organom Sveta Evrope, ko bo ratificirana Okvirna konvencija o zaščiti manjšin. Raport o aktualnem položaju avstrijskih manjšin (Slovencev na Koroškem in Štajerskem, Hrvatov, Madžarov in Romov na Gradiščanskem in na Dunaju ter dunajskih Cehov in Slovakov) je v okviru posebne prireditve v Tišle-rjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu predstavil predsednik CAN Marijan Pipp (na sliki) . V imenu Narodnega sveta koroških Slovencev je navzoče pozdravil njen predsednik Nanti Olip. Predsednik NSKS je opozoril, da pasivna manjšinska politika avstrijske države pomeni nevarnost, da bodo manjšine utihnile. »Preživeli bomo le, Ce bomo odločno dvignili naš glas«, je Olip napovedal bolj ofenzivno nastopanje avstrijskih narodnosti napram državi v prihodnosti. Slavnostni govornik večera, ki ga je sooblikovala glasbena skupina Romov S amer Band, je bil deželnozborski poslanec južnotirolske ljudske stranke (SVP) Michl Ebner. Govornik je ostro kritiziral zadržanje Evropske unije v zvezi z zaščito manjšin. V svojo kritiko je vključil tudi Avstrijo, ki bi - kot predsedujoča unije v iztekajoCesem polletju- lahko več storila, je dejal Ebner. Pred predstavitvijo Reporta o narodnih skupnostih za leto 1998 se je v Mohorjevi hiši vršil tudi občni zbor Centra avstrijskih narodnosti. Na njem je bil vnovič izvoljen za predsednika koroški Slovenec Marijan Pipp, njegovi namestniki pa so Slovak Paul Rodt, gradiščanska Hrvatica Zlatka Gieler, predsednik Romov v Avstriji Rudolf Sarkozi in Adel Messner. Generalni sekretar bo še naprej koroški Slovenec Hubert Mikel, njegov namestnik pa je predsednik slovesnkega društva »-Člen 7« na Štajerskem Branko Lenart. Ivan Lukan ŠPANIJA / DANES IN JUTRI Mednarodna konferenca o Bosni in Hercegovini LJUBLJANA, MADRID - Slovenski zunanji minister Boris Frlec je veraj odpotoval v Madrid, kjer se bo danes in v jutri udeležil mednarodne konference Sveta za uresničitev miru v BiH. Slovenija je namreč Članica tega mednarodnega organa, ustanovljenega decembra 1995 v Londonu, neposredno po podpisu Daytonskega sporazuma. _ Udeležence konference bo danes nagovoril španski premier Jose Maria Aznar, nato pa bodo sledile razprave o dosedanjem uresničevanju mirovnega dogovora, kar bo predstavil visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Carlos VVestendorp, o beguncih in razseljenih osebah, demokraciji in spoštovanju človekovih pravic, o varnosti, mednarodni policiji in položaju v Brčkem ter jutri še o gospodarstvu, obnovi in razvoju. Jutri po sprejemu sklepnih dokumentov bosta imela španski zunanji minister Matutes in Carlos VVestendorp skupno novinarsko konferenco. Osrednji namen tokratne konference PIC, že pete po vrsti, je oceniti uresničevanje mirovnega procesa v BiH, preučiti vzroke za zastoje v tem procesu in pozvati podpisnike Daytonskega sporazuma, naj bolj dosledno izpolnjujejo svoje obveznosti v okviru mirovnega sporazuma in nekaterih drugih mednarodnih dogovorov. Kot so sporočili z MZZ, se bo slovenska delegacija v skladu z večkrat izraženim stališčem zavzela za hitrejše uresničevanje mirovnega sporazuma ter pospešitev ustavnopravne in gospodarske obnove BiH kot enotne in suverene države. Podprla bo predvsem predlog sveta PIC. da bi leto 1999 razglasili za leto vračanja beguncev in razseljenih oseb na domove. Zavzela se bo tudi za hitrejše reševanje vprašanj v zvezi z nasledstvom nekdanje Jugoslavije. (STA) Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artnerjev.________ O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 _ TRST / POSVET SINDIKATA CISL O EVROPI MED INTEGRACIJO IN RAZŽIRITVIJO Uresničitev razvojnih možnosti FJK terja skupno voljo in vrsto posegov V ospredju infrastrukture - Minister Treu govoril o nujni krepitvi železnic TRST - Z vključevanjem v Evropsko unijo srednjevzhodnih držav postaja vloga Furlanije Julijske krajine vse bolj središčna, kar deželi in Trstu nudi nove razvojne možnosti, ki pa jih spremljajo tudi težave. S to izhodiščno mislijo so soglašali vsi udeleženci včerajšnjega posveta sindikata Cisl o Evropi toed integracijo in razširitvijo, kot so tudi bili prepričani, da je »napočil čas odločitev«, različne naglase pa je bilo zaznati pri prioritetah oz. pri obveznostih posameznih institucij (f. KROMA). Osnovne probleme je v tri točke v uvodnem poročilu strnil že deželni tajnik sindikata Cisl Lucio Gregoretti: spremembe v evropskem sistemu finansiranja struktur, posodobitev vseh infrastruktur (grobo zaostajajo železniške povezave) in posodobitev deželne strukture z uveljavitvijo specifičnosti FJK. Italijanski minister za prevoze Tiziano Treu je predvsem naglasil pomen skupnega načrtovanja in izvajanja projektov, kar v konkretnem pomeni povezovanje med deželami, Rimom in Brusljem. Glede italijanskih prevozov je dejal, da jih je treba uravnovesiti, saj so trenutno najslabše železniške povezave (na ta račun so mu predstavniki deželne uprave, podjetnikov in tržaškega Pristanišča ponovili vrsto kritičnih pripomb). Napovedal je, da bodo v ponedeljek stekla dela o okrepitvi Proge med Padovo in Mestrami (»dodatek« bo namenjen predvsem blagovnemu prometu), dejal je tudi, da je italijanska vlada že namenila 300 milijard lir za progo Benetke-Trst-Ljubljana, v kratkem pa se kodo sestali italijanski, slovenski in madžarski minister. Pritrdil je izvajanju o središčni vlogi FJK in Trsta, vendar pa je v konkretnem uresničevanje zamisli °z. projektov vezal na srednjeročne obdobje in ga umestil v obdobje 2005-2010. Takoj pa je po ministrovem mnenju nujno usklajevanje deželnih, državnih in evropskih projektov. Pred ministrom je posegel evropski poslanec Livio Pilippi, ki je opozoril na »razvojne težave« EU. Proces širitve mora zato spremljati posodabljanje evropskih institucij. Podrobneje je obravnaval vprašanje evropskih fondov za posege na področju struktur, opozoril na razne možnosti višjega dotoka evropskih fondov za posege v FJK (v splošnem se Italija ni izkazala po smotrnem izkoriščanju evropskih sredstev). Kot že Gregoretti se je zavzel za uresničitev t.im. koridorja št. 5 in jadranskega koridorja. V imenu deželnih industrijcev je predsednik An-drea Pittini izrekel vrsto kritik tako na račun želez-uiških kot avtocestnih povezav. Predsednik deželnega odbora FJK Roberto Antonione pa je v odgovor na ministrovo izvajanje (Treua sicer ni bilo več v dvorani) rekel, da ni ključno vprašanje izdelava deželnega načrta, tudi pridobitev potrebnih sredstev ni odločujoča, trenutno je srž problema v razširjenji možnosti, da javna dela lahko zaustavi vsakdo s prijavo na upravno sodišče ali kakšno drugo delo. V današnji družbi je po njegovem velika ovira dejstvo, da nadzor more in mora biti samo formalen. Ostrejše tone je uporabil predsednik tržaške Pristaniške oblasti fvfichele Lacalamita, ki je dejal, da tržaško pristanišča in FJK ne moreta čakati do leta 2005 in je pred-lugal, da bi vsi skupaj »udarili s pestjo po mizi.« O vl°gi mednarodnih raziskovalnih centrov na Tržaškem je govoril predsednik padriškega centra Lucio Susmel, zaključke pa je povzel Luigi Gal, odgovoren za mednarodne zadeve pri Cisl, ki je že navedenim dodal še vprašanje zaposlovanja. NOVICE Praktični aspekti uporablajnja eura Danes bo z začetkom ob 15. uri na sedežu združenja industrijcev v Trstu na Trgu Skorklje 1 seminar na temo: »Uporabni aspekti eura v trgovinskih odnosih in v industrijskih pogodbah«. Seminar prirejata po nalogu Odbora za euro Tržaško združenje industrijcev in deželni odsek Italijanske konfederacije podjetnikov. Udeležence bosta uvodoma pozdravila podpredsednik tržaških industrijcev Stefano De Monte in deželni predsednik konfederacije podjetnikov Mario Bertoni, govorila pa bosta upravni in finančni direktor Tovarne velikih motorjev Carlo Aguglia ter upravni in finančni ravnatelj Tržaškega Lloyda Franco Ban. Zainte-rersirani so naprošeni, da najavijo svojo udeležbo na seminarju na tel. 040/3750111. Evropski borzni indeksi navzdol Na pomembnejših evropskih borzah so se tečaji delnic včeraj v povprečju nekoliko znižali. Na frankfurtski borzi je indeks DAX trgovanje sklenil pri vrednosti 4522,86 točke, kar je za 0,29 odstotka oziroma 13,34 točke manj kot v petek. Vrednost indeksa CAC 40 v Parizu je padla za 0,88 odstotka oziroma 32,49 točke na 3663,21 točke. Tudi trgovanje v Londonu se ni začelo spodbudno, saj je osrednji indeks FTSE 100 v prvi polovici trgovanja padel za 0,13 odstotka oziroma 7,4 točke na vrednost 5534,3 točke, na Wall Streetu pa je Dow Jones približno štiri ure pred koncem trgovanja padel za 0,42 odstotka oziroma 37,34 točke na 8784,42 točke. (STA) EVROPSKI ODLOK NAJ BI STOPIL V VELJAVO S 1. JULIJEM 1999 Kaj bo z du1y free trgovinami ? Kar na zaključni večerji zasedanja v eni najbolj častitljivih dvoran na Dunaju so konec prejšnjega tedna predsedniki vlad evropske petnajsterice nekaj minut posvetili vprašanju brezcarinskih trgovin. Niso sklenili ničesar, kajti o tem dokončno odločajo evropski komisarji v Bruslju, domenili pa so se, da bodo stvar še enkrat vzeli v pretres čez tri mesece. Takrat bo petnajsterici predsedovala Nemčija. Znano je, da so v Bruslju še pred nekaj leti sklenili, da morajo brezcarinske prodajalne prenehati s prodajo blaga po neobdavčenih cenah s 1. julijem 1999, torej čez dobrih šest mesecev. Pri tem je treba biti točni. Neocarinjenega blaga ne bi smeli več prodajati potnikom, ki z letalom ali ladjo potujejo iz ene članice Evropske unije v drugo. Se naprej bi to blago lahko prodajali potnikom, ki gredo čez mejo unije. Brezcarinske prodajalne v Evropi danes vnovčijo 13.000 milijard lir letno, v njih je zaposlenih 100.000 ljudi. Analize kažejo, da kar 70 odstotkov te- ga blaga kupijo potniki znotraj evropskih držav. Ko bi obveljal odlok evropskih komisarjev, bi bilo veliko ljudi ob delo. V zadnjem letu si na vsakem letališču v Evropi dobil listek, na katerem so te prosili za podporo ohranitvi duty free trgovin. Na nekaterih novih letališčih pravzaprav niti ni več velikih prostorov, namenjenih tem trgovinam in zato je še danes ponudba skrčena na minimum. Brezcarinske prodajalne v Evropi niso samo na letališčih in v pristaniščih. So na vseh ladjah, ki plujejo med kontinentom in Veliko Britanijo, na tistih, ki povezujejo Nemčijo s Švedsko in to s Finsko, na angleških otokih Aran, Man in Guernesey. Brezcarinska cona so španski Kanarski otoki, kjer cigarete stanejo celo manj kot na tamkajšnjih letališčih. Dotlej je bila edinole Velika Britanija nasprotna ukinitvi duty freejev. Sedaj kaže, da sta se ji pridružili tudi Nemčija in Francija, in lastniki brezcarinskih prodajaln upajo, da se bo evropski odlok spremenil v času nemškega predsedovanja enajsterici. Tudi v sosednji Sloveniji je zelo vidno to vprašanje. Na cestnih mejnih prehodih Slovenije s tujimi državami je kakšnih 50 prodajaln, ki letno ustvarijo približno šestino slovenskega deviznega turističnega prihodka. Slovenski viri pravijo, da v njih dela 14.000 ljudi. Številka je sicer malo verjetna, ker je trgovin okrog 50, in tudi če jo primerjamo s prej omenjeno sto tisoč v vsej Evropi. Posel pa dobro nese. V Novi Gorici pravijo, da imajo uslužbenci duty freejev celo boljše plače od tistih zaposlenih v igralnicah. Sloveniji so v Bruslju zabrusili, da mora te brezcarinske trgovine zapreti s 1. julijem letos. Nekateri v Sloveniji menijo, da bi to morali narediti šele takrat, ko bo Slovenija dejansko vstopila v Evropsko unijo, torej čez leta. V Ljubljani zaradi tega nekateri močno pritiskajo na vlado. Najbolj jezni na slovenske druty freeje so Avstrijci in Italijani. Avstrijci so še lani uvedli strogo kontrolo na meji in njihovi državljani, ki gredo čez mejo po cenejši bencin, lahko prinesejo na Koroško ali Štajersko le dva zavojčka cigaret. Slovenske brezcarinske trgovine je to zelo prizadelo. Na meji z Italijo pa ta posel zelo cvete. V Furlaniji-Julijski krajini cenijo, da domači kupci na drugi strani meje kupijo polovico cigaret, ki jih potrebujejo. To seveda škodi italijanski državni in posledično tudi deželni blagajni. V blagajno dežele v Trst pride 90 odstotkov državnega davka na cigarete. Zaradi nakupov v Sloveniji je deželna blagajna letno ob 40 milijard lir. Zato so nekateri trgovci, še zlasti v Furlaniji, še večkrat zahtevali, da bi italijanska carina uvedla na meji strožje kontrole. Sicer pa je treba povedati, da cigarete v navadni prodaji v Sloveniji stanejo le malo več kot v brezcarinskih prodajalnah. Le da v teh zaslužek gre v glavnem ljubljanskemu podjetju, v trafikah pa gre zaslužek trafikantu. MW 14. DECEMBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1.616,00 164200 nemška marka 982,00 998,00 funt šterling 2.718,00 2.773,00 švicarski frank 1.217,00 1.242,00 belgijski frank 46,97 48,97 francoski frank 290,00 300,00 danska krona 254,00 264,00 norveška krona 209,00 219,00 švedska krona 198,00 208,00 kanadski dolar 1.039,00 1.079,00 portugalski eskudo 9,15 10,05 nizozemski gulden 863,00 888,00 avstrjski šiling 138,60 142,95 španska pezeta 11,13 12,23 grška drahma 5,60 6,40 irski šterling 2.418,00 2.498,00 japonski jen 13,43 14,33 avstralski dolar 955,00 1.025,00 madžarski florint 6,50 8,00 hrvaška kuna 240,00 265,00 slovenski tolar 10,00 10,30 14. DECEMBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1.610,00 1.640,00 nemška marka 982,00 997,00 francoski frank 290,00 300,00 nizozemski gulden 862,00 887,00 belgijski frank 47,10 48,90 funt šterling 2.695,00 2.785,00 irski šterling 2.412,00 2.507,00 danska krona 255,00 265,00 grška drahma 5,70 6,16 kanadski dolar 1.039,00 1.074,00 švicarski frank 1.216,00 1.241,00 avstrijski šiling 138,50 143,00 slovenski tolar 10,15 10,40 hrvaška kuna 242,00 260,00 14. DECEMBER 1998 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1.635,460 EKU 1.943,580 nemška marka 990,290 francoski frank 295,280 funt šterling 2.754,93 nizozemski gulden 878,620 belgijski frank 48,010 španska pezeta 11,639 danska krona 260,250 irski šterling 2.459,570 grška drahma 5,907 portugalski eskudo 9,657 kanadski dolar 1.063,020 japonski jen 14,135 švicarski frank 1.225,980 avstrijski šiling 140,760 norveška krona 211,040 švedska krona 203,810 finska marka 325.750 MILANSKI BORZNI TRG 14. DECEMBER 1998 INDEKS MIB 30: +0,42 delnica cena var. % Alleanza Ass. Bca di Roma Bca Fideuram Bca Intesa Compart Comit Benetton Edison Eni Fiat Generali H.d.P. Ina Italgas 20.567 2.711 9.899 9.104 1.175 10.796 3.033 16.710 9.939 5.036 61.572 1.201 4.085 8.456 -1,70 + 1,53 +0,37 +0,95 -2,24 2,55 +1,30 +1,70 +1,69 -0,78 -0,13 -3,06 + 1,13 + 1,12 delnica cena var. % Mediolanum Mediaset Mediobanca Montedison Olivetti Parmalat Pirelli Spa Ras Rolo San Paolo IMI TIM Telecom Ita 9.899 12.259 18.814 1.880 4.737 2.966 4.883 20.682 40.281 26.530 10.372 13.291 + 1,32 +0,48 -0,02 -0,68 + 1,15 +0,10 -1,98 +0,31 +2,07 -1,05 -0,67 +0,09 O ljubljanska banka Podružnica Milano GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Do 20. decembra bo Stalno gledališče FJK predstavilo W. Shakespearov »Hamlet«. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00 in v Pasaži Protti od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.00 vedno ob delavnikih. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo Predstave »Sorelle Materassi« v režiji Patricka Rossija Gastaldija bodo s sledečim urnikom: jutri, 15. 16., 17., 18. in 19. decembra ob 20.30, v nedeljo, 20. decembra pa ob 16.30. 21., 22. in 23. decembra ob 20.30 (na sliki). Avditorij muzej Revoltella 9. festival - Film in gore Jutri, 16. decembra ob 20.30, »Alpi Giu-lie cinema«. Gledališče Miela Do 27. decembra bo »6. festival A ve Nin-chi.« Jutri, 13. decembra ob 18. uri, »I promossi sposi«. Priredba: Pasqualino DalPOsto e Antonio Pegoraro. V soboto, 19. decembra ob 17.30 »Poeti triestini« v priredbi Claudia Grisancicha, ob 20.30 »Giulietta. L'ultima?«, Tolo Da Re. V nedeljo, 20. decembra ob 16.30 »DalVom-bra al sol«, Libero Pilotto. V torek, 22. decembra on 20.30 »Va Piran«, Ruggero Paghi in Luisella Ravalico. V soboto, 26. decembra ob 17.30 »Stelio Mattioni«. V nedeljo, 27. decembra ob 16.30 »Mia fia«, Giacinto Gallina. Goethe Institut V petek, 18. v soboto, 19. in v nedeljo, 20. decembra, dvojni predstavi ob 20.30 in 22.00 bo gledališka skupina »Arteffet-to« predstavila delo »Giallo«. Režija Corrado Canulli. SALEŽ Dvorana KD Rdeča zvezda V soboto, 19. decembra ob 20.30, gostuje Sasa Pavček z monokome-dijo Marjana Tomšiča »Bužec on, buSca jaz«. Rezija Boris Cavazza. BARKOVUE Pri Sireni V četrtek, 17. decembra ob 20. uri, gostuje SSG z mladinsko predstavo Frana Milčinskega »Butalci«. Rezija Jasa Jamnik. TREBČE Ljudski dom V nedeljo, 20. decembra ob 17. uri, gostuje SSG s Sosicevo »Baleri- na, Balerina«. Igrajo Lučka Počkaj, režija Branko Završan. GORICA Kulturni dom V četrtek, 17. decembra ob 20.45 »Gorica kinema 1998« - Film-»Lola Corre«. Prireditelj: Kinoatelje Gorica. ______________________SLOVENIJA________________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V četrtek, 17. decembra ob 20. uri v mali dvorani, gostovanje mo-nokomedije, uprizorjene v produkciji PPF - M. Tomšič: »Bužec on, buSca jaz«: LJUBLJANA Mestno Gledališče V soboto, 19. decembra ob 19.30 bo na sporedu delo Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. 16., 17. in 18. decembra ob 19.30, VVilliam Shakespeare »Antonij in Kleopatra«. V nedeljo, 20. decembra ob 16. in 20. uri. gostovanje SLG Celje z delom Zorana Hočevar »Mož za Zofijo«. Cankarjev dom Danes, 15., jutri, 16. in v četrtek, 17. decembra ob 9.00 in 11.00, gostovanje PDG iz Nove Gorice z delom »Vilincek z lune« B. Minolija. CELJE SLG V soboto, 19. decembra ob 15. uri, gostuje SSG iz Trsta z mladinsko predstavo Frana Milčinskega »Butalci«. Rezija Jasa Jamnik. ____________AVSTRIJA________________ CELOVEC Mestno gledališče Celovec V petek, 18. decembra ob 10.30 in 14.30 bo predstava »Aliče v čudežni deželi« (pravljica z glasbo). GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Operna sezona 15. in 17. decembra ob 20.30, 19. ob 17.00, 20. ob 16.00 in 22. decembra ob 20.30, opera G. Verdija »II corsaro«. Režija Franco Pero, izvaja orkester, zbor in plesna skupina gledališča G. Verdi pod vodstvom Daniela Callegarija. ZGONIK Športno-kulturni center V nedeljo, 20. decembra ob 18.30, bo imel New swing quartet slavnostni koncert ob 30-letnici delovanja. Predprodaja vstopnic pri odbornikih KD Rdeča zvezda. GORICA Cerkev sv. Ivana Jutri, 16. decembra ob 20.30, »Meditirani koncert« mladih slovenskih solistov iz Argentine v organizaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov - Gorica. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« Jutri, 16. decembra ob 19. uri, bo gledališče Verdi iz Trsta podalo VVagnerjevo delo »Die VValkure«. Dirigent Anton Reck. V soboto, 19. decembra ob 20.30, nastop filharmoničnega orkestra iz Vidma, pianist Benedetto Lupo, dirigent Nada Matosevic. ______________SLOVENIJA_________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V soboto, 19. decembra ob 18. uri baletna produk- cija gojenk baletne sole. V ponedeljek, 21. decembra ob 19. uri, božično novoletni koncert gojencev Glasbene Sole Sežana. NOVA GORICA Kulturni dom P. I. Čajkovski: »Hrestač«, balet v dveh dejanjih. Predstave bodo: v nedeljo, 20. dec, ob 17. uri, v ponedeljek, 21. dec. ob 20. uri, v sredo, 23. dec. ob 10. in ob 19. uri, v četrtek, 24. dec. ob 11. uri, v ponedeljek, 4. jan. 1999 ob 11. uri in v torek, 5. jan. ob 11. uri. V ponedeljek, 4. januarja 1999 bo na sporedu Novoletni koncert orkestra »Young Musicians International Symphonic Orchestra«. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana Danes, 15. decembra ob 19.30, Marjan Kozina: »Ekvinokcij«. Jutri, 16. decembra ob 19.30 in v petek, 18. de- cembra ob 16.30, Bedrich Smetana: »Prodana nevesta«. V četrtek, 17. decembra ob 19.30 Sergej Prokofjev: »Romeo in Julija«. V soboto, 19. decembra ob 19.30 Giacomo Puccini: »La Boheme«. Dvorana Slovenske filharmonije Koncert iz cikla »Večeri komorne glasbe«, ki je bil predviden za jutri, 16. je zaradi bolezni prestavljen na 22. december ob 20. uri. Nastopil bo Godalni kvartet Tartini, Lovro Pogorelič- klavir. Na sporedu skladbe Mozarta, Malipiera in Francka. Cankarjev dom V četrtek, 17. decembra ob 20. uri tradicionalni predbožični večer gospela! »The holmes brothers -1 saw The Light«. Gallusova dvorana. V nedeljo, 20. decembra ob 18. uri, bodo simfoniki RTV Slovenija izvajali božični koncert. Gallusova dvorana. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna: do 3. januarja 1999, razstava »Laz o rasi«. Dokumenti in podobe o fašističnem rasizmu in antisemitizmu. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja. Bivše konjušnice miramarskega gradu: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do židov-stva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 zaprta. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 bo muzej zaprt. Center il Giulia: do 31. decembra bo na ogled zgodovinska razstava ob 90-letnici jame pri Brisckih. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Poštna palača: do 18. decembra je na ogled razstava o 20-letnici Skupine 78. Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25.'decembra in 1. januarja). Muzej tržaške židovske skupnosti: do 6. januarja 1999 bo na ogled dokumentarna razstava o židovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob četrtkih in petkih od 10. do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 19. decembra, tretja razstava »Srečanje umetnikov.« Studio d’Arte (Trg Giotti 8): razstava znamenitih ilustratorjev. Odprta bo do 31. decembra, ogled pa je možen od torka do petka od 17. do 20. ure. Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): od 18. decembra 1998 do 2. februarja 1999 bo razstavljal Elio Caredda. Urnik: od 11. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto. V galeriji Cartesius so razstavljene slike na papirju. Razstava bo odprta do 18. decembra, in sicer ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. APT - razstavna dvorana (Ul. s. Nicolo 20): od 14. do 29. decembra bo razstavljal svoja dela Pino Giuffrida. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V galeriji Torbandena razstavlja Miela Reina. GORICA Kulturni dom: v četrtek, 17. decembra ob 18. uri, bo otvoritev razstave unikatne računalniške grafike Bogdana Sobana iz Nove Gorice z naslovom »Obrazi Krasa«. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. V Galeriji ARS (Katoliška knjigarna), do 19. decembra razstavljata svoja dela Taljena Lužnik in Matevž Škufca. ŠPETER V Beneški galeriji razstavlja Hijacint Jussa. Urnik razstave: vsak dan razen ob nedeljah od 17. do 19. ure. ČEDAD V prostorih Cortequattro (Corte San Francesco) je na ogled 50 izvirnih risb Jacovittija. Razstava je odprta do 6. januarja 1999, in sicer vsak dan od 10.30 do 20. ure. VENETO BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. _____________SLOVENIJA_______________ ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«-Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Mala galerija: do 10. januarja 1999 razstavlja in performans Nika Špan. Razstava bo na ogled s sledečim urnikom: od torka do sobote od 10. do 18. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. RAI 3 slovenski program e ram Euronevvs Dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30} dnevnik, 7.35 gospodarstvo Aktualno: Deset minut z... Film: Romanzo d’ amore (dram., It. '51, r. D. Colet-ti, i. D. Darrieux) Dnevnik Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Variete: Centoventitre (vodi Raffaella Carra) Dnevnik. 13.55 Gospodarstvo Nan.: Matlock Dok.: Kvarkov svet - Skrivnosti globin Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Robinson, Princesa Sissi in. nan. Zorro Danes v parlamentu Aktuala odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carl o Conti) Vremenska napoved Dnevnik, Šport Kviz: La Zingara Aktualna oddaja: Porta a porta Dnevnik Aktualno: Overland 3 -Bolgarija, Romunija, Poljska Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Oddaje Rai Educational P RAI 2 7.00 9.20 9.45 10.50 11.10 11.30 13.00 14.00 14.40 16.00 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.35 23.45 Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Predstavitev odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vase zadeve Dnevnik, 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualno: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV Kronika v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, Šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J.A.G. Loto ob osmih Dnevnik Film: Acque profonde -Head Above VVater (thril-ler, ’96, i. H. Keitel, C. Diaz, B. Žane) Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner) Dnevnik, 0.20 v parlamentu, 0.30 vreme, šport 4k RAI 3 6.00 8.30 9.00 10.30 12.00 12.20 14.00 15.00 15.30 17.00 18.30 19.00 19.55 20.00 20.50 22.40 23.05 0.30 Jutranji dnevnik, vreme Aktualno: 30 let pozabe Film: Occhi nella notte (krim., ZDA ’42) Aktualno: Podobe, 11.00 Tempo Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Nekoč je bila TV, 13.25 Media/Mente, 13.40 Dežela Italija Deželne vesti,dnevnik Aktualno: Okkupati Športno popoldne: konjske dirke, umetnostno drsanje, smučarski tek Dok: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Indiana Jones Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi Pha visto Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd. o knjigah: Per un pugno di libri, 0.00 TeleCamere Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme §5 RETE 4 <%> ITALIA1 Slovenija 1 {f' Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Nan.: Očetovi prijatelji Vremenska panorama Regina Otroški variete, vmes Napovedniki Pregled tiska Ciao Ciao mattina in ri- TV prodaja Nad.: Guadalupe, 9.45 sanke Tedenski izbor: Rado- Alen, 10.45 Febbre d’ Nan.: Mr. Cooper, 9.50 vedni Taček: Oklep, 9.50 amore Mac Gyver nan. Pustolovščine (Nova m Dnevnik TV film: Una povera Zelandija, 14. epizoda) Ba Aktualno: Forum bimba milionaria (kom., Recept za zdravo H Dnevnik ZDA ’36, i. S. Temple) življenje Kviz: Kolo sreCe Šport studio, 12.25 Odpr- Po domače: Boš videl, kaj Nad.: Sentieri - Steze ti studio, 12.50 Fatti e dela dolenj’c - Na Film: Operazione Nor- misfatti ličkanju (1. del) mandia (vojni, ZDA ’56, Kviz: Caccia alla frase Nan.: Otoški policaj i. R. Taylor, D. Wynter) Risanke (Danska, 2. ep.) Kviz: OK. il prezzo e gin- Varieteja: Colpo di fulmi- Poročila, vreme, šport sto ne, 15.00 Fuego! Vremenska panorama Dnevnik in vreme Nan.: Beverly Hills Tedenski izbor. Dok. Risanke Variete za najmlajse, odd.: Tito - Stalin (Fr.), Dok.: Zanimivosti o fil- vmes risanke 15.10 Omizje mu «La guerra dei Ryan» Nan.: Baywatch Med valovi Film: Normandia: passa- Odprti studio, 18.55 Sejemsko ogledalo porto per morire (vojni, Šport studio Obzornik, vreme, šport VB ’94, i. T. Fitzgerlad) Nan.: La Tata, 19.30 In- Po Sloveniji Pregled tiska namorati pazzi Oglasi Film: L’ affare Dominici Variete: Sarabanda (vodi Glasbena Sola (šala) (3.) (dram., Fr. 73) Enrico Papi) Nad.: Fenix in preproga Variete: Gornici (vodi Se- (VB, 3. del) rena Dandini) Dokumentarna serija: S CANALE5 Film: Variete: Le iene (vodi Simona Ventura) Tretje oko (5. del) Risanka Odprti studio, 0.05 Fatti TV dnevnik e misfatti, Šport Vreme, šport, oglasi Na prvi strani, vreme SP v smučanju Nan.: Učitelj (Francija, 7. Jutranji dnevnik Tg5 Film: Le avventure di epizoda) Oddaja o dobrem Arsenio Lupin (Fr. *57) Dobro je vedeti počutju: Vi vere bene be- ;E Pogovor nessere m Odmevi, kultura, vreme Variete: Maurizio Costan- # TELE 4 Šport, oglasi zo Show 5J5 Dokumentarna nad.: Sto- Nan.: Un detective in letje Stanislavskega corsia, 12.30 Due per tre (i. Johnny Dorelli) H 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 (Francija, zadnji del) Napovedniki Dnevnik TG 5 Dogodki in odmevi Aktualno: Sgarbi quoti- Košarka diani Nogomet: Giorgione - Trie- Nad.: Beautiful stina Aktualna odd.: Uomini e Rokomet donne - Moški in zenske Zoom Gorica (vodi Maria De Filippi) Film: Bacio da un milio- TV film: Album in farni- ne di dollari glia (dram., ZDA ’94, i. Jaclyn Smith, Joe Flani- TV PRIMORKA gan) (S) MONTECARLO < Aktualna oddaja: Verissi- mo (vodi Cristina Parodi) 17.00 Videostrani Variete: Superboll (vodi Videospot dneva Fiorello) 19.45, 22.45, 1.40 Dnev- Športni ponedeljek Dnevnik TG 5 nik, 12.30, 20.10 Šport 20 let Aleksandra Ježa Variete: Striscia la noti- Specialmente Tu med glasbeniki (2. del) zia (vodita Ezio Greggio Nan.: Quincy Videostrani in Enzo lacchetti) Film: La figlia deli ’am- Dnevnik, vreme TV film: Chiamami... basciatore (kom., ’56) Policija svetuje papa - Here Comes the Variete: Tappeto volante Alkohol v prometu Son (kom., ZDA ’96, i. Variete: Zap Zap Glasba: Pop rock svet Scott Bakula, Dan Laurie) Film: I leoni della guerra Oddaja za zamejce v Ita- Variete: Maurizio Costan- (dram., ZDA 76) liji: Med Sočo in Nadižo zo Show Šport: Crono Dnevnik TV Primorka [Tjj Nočni dnevnik Film: La teta y la luna Striscia la notizia (kom., ’94, r. B. Luna) 8.45 9.00 9.30 10.00 10.25 10.50 11.50 12.45 14.45 16.00 16.30 18.05 19.00 19.30 20.00 21.35 23.15 23.45 0.10 1.00 1.05 Teletekst Vremenska panorama Nan.: Najstrašnejši umor (VB, 4. epizoda) Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zel, 64. ep.) Nan.: Pacific Drive (Avstralija, 120. ep.) Tedenski izbor. Nan.: Zenska mojega življenja (Sp., 7. ep.) Studio City Sobotna noC Euronevvs TV prodaja Film: Drzno zasledovanje (ZDA 1994, r. P.J. Pešce, i. Sam Elliot, Craig Shef-fer, Linda Fiorentino) Nanizanka: Gospod in gospa Smith (ZDA, 13.) TV igrica: Kolo sreče Videoring Najstniške viže s Tanjo Košarka: Pivovarna Laško - AEK (pokal Sa-port) Film: Tri barve - RdeCa (Fr. 1994, r. Krzysztof Kieslovvski, i. Irene Ja-cob, Jean-Louis Trinti-gnant, F. Feder) Svet poroča Nočni pridih. Nanizanka; Vsi Zupanovi možje (ZDA, 12. ep.) Nari.: Moloney (ZDA, 16. ep.) Napovedniki « Koper ■ Euronevvs Otroška oddaja: Gugalni- Vatikanski muzeji Osebnosti našega časa (vodi Tatjana Juratovec) Dokumentarna oddaja Im] Program v slovenskem je- ziku: Iz prve roke Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška odd,: Gugalnica Igre naših babic in dedkov Zgodbe o živalih, 20.30 Globus, 21.15 Pogovorimo se o..., 21.45 Dnevnik Košarka: Pivovarna Laško - AEK Košarka: Pallac. Gorizia -Calze Pompea Roma Vsedanes - Tv Dnevnik /" A Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00. 17.00 Poročila; 7.25 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Pop spozna moje starše; 8.50 New Age; 9.15 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, r. M. Sosič, 1. del); 9.30 Revival, 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.00 Prosti čas in turizem (A. Lupine); 12.40 MePZ Obala; 13,20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in rokavi. Ob ognjišču (pripr. A. Blažič); 14,40 Pop mušic; 15.30 Maldi val: Rock obrok -Slov.-eter; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: pianistka Monika Catania; 18.00 Igra: Trubadur z vrtnico (I. Artač, r. M. Prepeluh); 18.45 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Modri val svetuje; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Met); 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 0 manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Jurassic pop; 18.45 Klasična glasba; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.30 O jeziku; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-lh; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz glasb, šol; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Podoknica; 23.05 Naokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.50 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.40 Volitve, 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latina; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Zborovska glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 5. koncert cikla Cankarjevega doma v SF; 22.05 Večerni logos; 22.25 Elektroakustična glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodiscu v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEOLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA RiraničiiA SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Raketoplan Endeavour utiril argentinski satelit SAC-A HOUSTON - Ameriški astronavti Robert Cabana, Frederick Sturckovv in Jerry Ross so vCeraj ob 5.31 po srednjeevropskem Času iz ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour utirili argentinski umetni satelit SAC-A (Satelite de Aplicaciones/Scientifi-co-A). Satelit ima maso 266 kg in je opremljen s pribori za pet tehnoloških poskusov vključno s poskusom, pri katerem bodo spremljali gibanje kitov daleč od argentinske obale. SAC-A so za Argentinski komite za vesoljske dejavnosti utirili nad severnim delom Indijskega oceana. SAC-A naj bi ostal v orbiti pet do devet mesecev in pošiljal podatke argentinskim raziskovalcem. Endeavom se je ločil od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) v nedeljo ob 21.25 po srednjeevropskem času. Po oddaljitvi na razdaljo 135 metrov je zaCel krožiti okoli MVP in jo snemal s televizijskimi kamerami. Ob 22.49 je pilot Sturckovv vključil raketna motorja ali motorje raketoplana in Endeavour se je začel znova oddaljevati od MVP. Vesoljci so lahko opazovali MVP do razdalje 13 km. Manj kot pet ur po ločitvi je bila razda- Mednarodna vesoljska postaja kot so jo posneli z ameriškega raketoplana Endeavour (telefoto Ap) Ija med vesoljskima plovi- ksasu in v Koroljovu pri loma že 112 km in se je ob Moskvi bodo pet mesecev vsaki obkrožitvi Zemlje opazovali sisteme MVP in povečala za 30 km. čakali na izstrelitev rake- Nadzorniki vesoljskih toplana Discovery, ki naj poletov v Houstonu v Te- bi se maja 1999 združil z MVP. Takrat bo postajo obiskala mednarodna posadka sedmih vesoljcev. Medtem bo gibanje MVP nadziral v Rusiji izdelan modul Zarja. Trenutno sestavljata MVP le dva modula s skupno maso približno 31, 5 tone in z dolžino nad 23 metrov, kar je enako višini sedemnadstropne zgradbe. Ko bo čez dobrih pet let MVP dokončno sestavljena, bo imela maso 415 ton do 460 ton. Za to bo potrebnih še 43 ameriških in ruskih izstrelitev in utirje-nje nad 100 različnih delov postaje. Pri največjem mednarodnem vesoljskem načrtu v zgodovini sodelujejo še Kanada, Japonska, Brazilija in 11 evropskih držav. Endeavour bo pristal na Zemlji predvidoma jutri zjutraj po srednjeevropskem času. (STA) Po dobitku na loterijo je pobegnil v tujino HYDERABAD - Neki indijski poslovnež, ki je na evropski loteriji zadel približno 20 milijonov dolarjev, je pred navalom številnih svetovalcev in oboževalcev pobegnil v tujino, kjer bi lahko v miru preživel svoj dopust, je povedal njegov brat. 40-letni Kola Venkata. Krišna Mo-han, podjetnik v gradbeništvu, ki živi v zvezni državi Andra Pradeš na jugu Indije, je med listanjem nekega časnika na lon- donskem letališču povsem po naključju izvedel, da je njegova srečka, za katero je plačal 600 dolarjev, zmagovalna. »Nenadoma sem postal najbolj zaposlen človek in čestitke sem prejemal po 14 ur na dan. Zdravnik mi je predlagal, naj grem na dopust,« je povedal Mohan, ki bo 21. januarja s svojo ženo odpotoval v Amsterdam, kjer bo dvignil svoj loterijski dobitek. (STA/Tanjug) Neprimerna priredba ameriške božične pesmi EVERET - Neki učitelj v ameriški osnovni šoli Devens je dal ohokom spremenjeno besedilo pesmi »Rudolf, rdečenosi jelen«, v kateri Dedek Mraz od plačanca zahteva, naj ubije njegovo soprogo. Pesem, preimenovana v »Mrtvo oko, plačanec z dvema pištolama«, vsebuje tudi naslednji verz: »Potem je nekega meglenega božiča prišel Dedek Mraz in rekel: Mrtvo oko, bi nocoj ubil mojo soprogo s svojo imenitno pištolo?« Predstavnikom šole se je zaradi neprimerne vsebine pesmi pritožila Theresa Schuesler. Njen mož je slišal osemletnega sina prepevati pesem s spremenjeno vsebino in se nemalo začudil, ko je izvedel, da se jo je deček naučil v šoli. Ravnatelj Sole je povedal, da bo sledilo poročilo o učitelju, vendar je menil, da opravičilo in pojasnilo nista pohebna, saj bi to po njegovi oceni »zadevo še poslabšalo«. (STA/Hina) Umetnik bolgarskega porekla Christo, ki je zaslovel s svojimi projekti pakiranja spomenikov svetovne kulturne dediščine, se je posvetil naravi. V parku Bero ver v švicarskem mestu Rielen je namreč zapakiral 178 dreves. Christov umetniški projekt je pritegnil veliko obiskovalcev, saj naj bi si umetniško zapakirana drevesa ogledalo okoli 300 tisoč ljudi. Sedaj so na vrsti delavci, ki so začeli odkrivati drevesa (Telefoto Ap).