NO. 183
Briška Domovina
/jfH/tJEMlg/i- M—H O /V» E
AMCmCAN IN SPIRIT
&9ii@6*§ in	mm
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 23, 1968
SLOVRNIAN
MORNING mt(§PAPm
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Papež zavrnil kritike, pozival k pokorščini
Sv. oče je pretekli teden v nagovoru romarjem govoril o katoličanih, ki odklanjajo nauk Cerkve in iščejo svoja pota. Pozval jih je k zvestobi in k pokorščini Cerkvi.
CASTEL GANDOLFO, It. — Papež Pavel VI. je dejal v svojem nagovoru romarjem pretekli teden, da je “postalo v delu katoliškega sveta moderno kritizirati Cerkev in njen nauk. O-menil je v zvezi s tem časopise, ki po vsem sodeč poročajo o Cerkvi in o vernikih le neugodno in enostransko ter iščejo v glavnem seznacijo. Taka poročila napravljajo na katoličane neugoden vtis, posebno med mladino, pa delno tudi med duhovniki.
Posledica tega je “čuden strah naed nekaterimi katoličani, da bi zaostali za časom s svojimi nazori in hite, da bi se vključili v novo smer”.
Sv. oče je nato naštel vrsto ‘‘nekrščanskih dogodkov”. “Kaj naj rečemo o določenih nedavnih slučajih zasedbe stolnih cerkva (v Južni Ameriki in v Par-nn v Italiji), kaj o odobritvi nesprejemljivih filmov (Mednarodni katoliški filmski urad je podelil priznanje filmu, ki ga je Vatikan označil za negativnega in nevarnega), kaj o skupnih in dogovorjenih protestih k naši; zadnji okrožnici o nadziranju rojstev, kaj o propagandi za politično nasilje v boju za socialne Pravice, kaj o anarhičnem konformizmu in demonstracijah globalnih protestov...” je dejal sv. °če pa nato vprašal: Kje sta doslednost in pravo dostojanstvo kristjanov? Kje je čut odgovornosti do samega sebe in do dru-£ih katoličanov? Kje je ljubezen do Cerkve?
Nato je poudaril, da morajo biti katoličani Cerkvi zvesti, pokorni in ji služiti.
------o------
“Gola zemlja” uspeh!
SAIGON, J. Viet. — Tekom Sedanje vojne je bilo uničeno listje na drevju in grmovju na Področju, ki obsega skupno 3,500 kv. milj ali nekako 5% vse Površine Južnega Vietnama. A-n^riško vojaško poveljstvo pra-vi> da je bil to popoln uspeh, ker Se rdeči gverilci na golem ozem-lu niso mogli skrivati pred a-nieriškimi letali in helikopterji, Pa tudi ne pred ameriškimi strojnicami in topovi na ta na-Cln “očiščenem” ozemlju okoli arneriških vojaških oporišč.
Ameriške vojaške oblasti trdi-1°>^ da “ogolitev” džungle s kemičnimi sredstvi ni povzročila hobene “motnje v naravi”, kot s° nekateri trdili, in ne bo pu-stila nobene trajne škode. Napo-^edale so, da bodo v bodoče vo-v. e na ta način vojno proti rde-‘im v enakem obsegu ali — pa Cel° v večjem.
showers

Vremensh
prerok
pravi:
Topno in soparno. Najvišja Iemperatura okoli 84.
Novi grobovi
William Yochman
V	nedeljo zjutraj je nenadoma doma umrl William Yochman z 1120 E. 66 St., star 67 let, rojen v Clevelandu, zaposlen do upokojitve pri Penton Publ. Co. mož Venite, oče Jane Murphy in 2-krat stari oče. Pogreb bo v sredo popoldne ob enih iz Zakrajsko-vega pogrebnega zavoda na pokopališče Lakeview. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Anna M. Novak
V	petek ponoči je umrla v St. Vincent’s Charity bolnišnici Anna M. Novak z 6818 Edna Ave., samska, stara 62 let in rojena v Clevelandu. Umrli v družini so starši Anton in Johanna, roj. Kateren, sestra Jennie Dolenc, brata Anton in Albert. Zapušča sestri (v Clevelandu) Mildred Lis, (v Pittsburghu, Pa.) Mary Rebol, brata Louisa in Albina, nečake in nečakinje. Bila je članica sv. Neže CKO. Pogreb bo v torek ob devetih dopoldne iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija.
Frank Tegel
V	soboto je umrl v Western Reserve Nursing Home v Kirt-landu, Ohio, 80 let stari Frank Tegel St. s 25731 Forestview Avenue, vdovec po 1. 1959 umrli ženi Frances, roj. Smith, doma v Preserjah v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1904, oče Franka, Alberta, Berthe Mullec in Lillian Cherne, 9-krat stari oče, 2-krat praoče, brat pok. Josepha, pok. Johna in pok. Tony-ja. Pokojnik je bil član Loyal-ites No. 158 SNPJ, Napredka št. 132 ABZ, Clairwoods No. 40 ADZ in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pred upokojitvijo je delal 32 let pri White Motor Co. Pogreb je danes ob desetih dopoldne iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Knollwood pokopališče.
Dijaški nemiri V Mehiki Najnevarnejše nasilje
ji ffrgkoingma uporaba
L. B. Johnson hoče kar en milijon za spomine
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je še v Be-'i hiši in bo tam ostal do druge polovice januarja. Njegovi spomini še niso niti v grobem pripravljeni, pa se že vrše razgovo-~i za njihovo ceno.
Mehiška vojska je preteklo sredo zasedla večji del univerzitetnih poslopij, ki so jih imele zasedene študentje od julija. Vlada hoče zavarovati mir in red za čas olimpijskih iger.
MEXICO CITY, Meh. — Prvič v 40 letih je zasedla vojska prostore univerze, ko študentje niso marali poslušati svojega rektorja, končati nemire in se vrniti v predavalnice. Predsednik republike se je odločil za trd nastop proti nemirnim študentom' ko se je približal čas olimpijskih iger. Te se bodo uradno začele 11. oktobra.
Dober del športnih naprav in tudi sama “olimpijska vas" je v bližini univerze, kjer so del poslopij zasedli nemirni študentje še v preteklem juliju in se od tedaj iz njih niso umaknili. Pozivi univerzitetnih oblasti in javne uprave so ostali brez u-speha. Tako je dobila vojska nalogo, da napravi red. V sredo je brez vsakega odpora zasedla u-niverzitetna tla in poslopja.
V naslednjih dneh je prišlo do obsežnih demonstracij in spopadov med študenti in policijo. Študentje so napadli celo vojaški kordon, pa so bili vrženi nazaj. Policija je začela tiho stikati za glavnimi komunisti in drugimi levičarji, ki stoje za demonstracijami in rremiri. Ena glavnih zah tev študentovskih demonstrantov je izpusti tev vseh zaprtih komunistov. Vsi levičarji in drugi nasprotniki režima smatrajo čas olimpijskih iger za posebno primeren za demonstracije proti vladi, ki jo hočejo pred vsem postaviti v slabo luč. Ta se zaveda, da ne gre toliko za njo samo kot za ugled vse Mehike v svetu, zato se trudi, da bi ohranila mir in red vsaj v času olimpijskih igre, ki se smejo vršiti le “v času miru”.
sil® strani polisi]®?
WASHINGTON, D.C. — Tako stališče je zavzel pri zasliševanjih o izgredih v Chicagu, ki jih vrši posebna komisija pod načelstvom dr. M. Eisenhower j a, pravosodni tajnik Ramsey Clark. To stališče je utemeljil s vprašanjem:	Kdo naj varuje
javnost, če policija krši zakone? R. Clark je dejal, da je šla policija v svojem nasilju proti demonstrantom in izzivačem v Chicagu tekom zasedanja demokratske konvencije pretekli teden predaleč.
Popolnoma drugo stališče je zavzel E. Hoover, direktor FBI. Razlagal je, kako so demonstranti policijo na vse načine izzivali in metali vanjo papirnate vrečice s človeškimi odpadki, z urinom, pa tudi z žeblji in žogami za golf. Zmerjali so jih s svinjami in pljuvali vanje . .
Predsednik komisije dr. M. Eisenhower je kasneje dejal časnikarjem, da bi on pri takem položaju tudi “reagiral”. Pripomnil je, da sta šli obe strani pri znanih izgredih preko meje in napovedal za jutri nadaljevanje preiskave.
L. B. Johnson za pravico objave svojih spominov, kadar bodo pač ti za to pripravljeni, milijon dolarjev. To vsoto hoče podariti L. B. Johnson School of Public Affairs na University of Texas. Za sedaj se še ni menda pojavil kupec, ki bi bil voljan toliko plačati. Sicer pa se Johnsonu ne
Trdijo, da zahteva predsednik mudi prehudo.
Djilas na Princeton
CLEVELAND, O. — Pretekli teden je bilo objavljeno, da bo prišel Milovan Djilas, nekdanji ožji Titov sodelavec, sredi prihodnjega meseca v Princeton in bo tam do decembra predaval na univerzi kot profesor-gost.
Srbsko emigrantsko časopisje je Djilasa napadlo kot enega glavnih komunističnih nasilnikov in krvnikov v času komunistične revolucije v Jugoslaviji in v prvih letih po njej. Univerzo Princeton sprašuje, kako se je mogla spozabiti tako daleč, da je na svoja tla povabila takega “krvnika”.
Na cestah sveta v enem letu 200,000 mrtvih!
ŽENEVA, šv. — Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je bilo leta 1966 pobitih na cestah po vsem svetu v prometnih nesrečah 200,000 ljudi, od tega v ZDA 48,050, v Zah. Nemčiji 16,864, na Japonskem 13,904, v Franciji 12,150, v Italiji 8,904, in v Veliki Britaniji 7,985.
Ko/ naj tiči za sovjetsko bojevitostjo?
CLEVELAND, O. — Pretekli teden se je moskovska bojevitost stopnjevala od dneva do dneva. Naperjena je bila proti Zahodni Nemčiji, za začetni povod bojevitosti so služile sedanje vojaške vaje čet NATO1 v jugovzhodni Nemčiji, torej nič izrednega. Takoj potem se je moskovsko časopisje na široko razpisalo o pravici, ki jo ima ZSSR, da se vtika v notranje zadeve Zahodne Nemčije, kadar bi te zadeve ogrožale sovjetsko varnost. Moskovskemu stališču se ne da ugovarjati v načelu. Kar ima Moskva pravic po pogodbah, ki so bile sklenjene po zadnji vojni in se tičejo Nemčije, jih ima. Vprašanje je le, ali lahko Kremelj kar samovoljno tolmači pogodbe, kot gre to v prid vsakokratni ruski politiki.
Zahodni zavezniki bonnske vlade so na njeno željo in njen pritisk odgovorili Moskvi, da Zahodna Nemčija prav nič ne ogroža ZSSR in da bi vsako sovjetsko nasilje
proti Nemčiji takoj sprožilo akcijo vseh članic NATO. To je seveda pogrelo moskovsko politiko in besedna vojna je zato v polnem razmahu.
Človek se sprašuje, čemu? V Moskvi dobro vedo, da bi vsaka njihova oborožena akcija proti Zahodni Nemčiji takoj sprožila oboroženo akcijo NATO. To bi pomenilo, da bi takoj nastopila nevarnost, da začnejo padati ameriške jedrske bombe na ruska mesta. Tega v Moški nočejo, saj dobro vedo, da jih Zahodna Nemčija brez sodelovanja zaveznikov NATO ne more o-grožati. Povod za bojevitost mora torej tičati nekje drugod.
Jih je več in ne samo en sam. Najbližji je tisti, ki pravi, da želi Kremelj, da bi svet čim preje pozabil na češkoslovaško tragedijo in njene posledice. Dokler tragedija ni pozabljena, ne bo usahnila tudi najnevarnejša posledica za Moskvo: osamelost. Moskva
se dobro zaveda, da se danes vsakdo izmika odkritosrčnemu pogovoru s Kremljem, ker ruskim komunistom pač nihče nič ne verjame. Čim bo pozabljeno, kar se je godilo v Pragi, se bo vračalo vsaj delno zaupanje do ZSSR.
Morda sovjetska politika rabi napeto stanje do Zahodne Nemčije, da bi v njem u-stvarila zaveso, ki se za njo skrivajo Bog ve kakšni nameni. Morda priprave na obračun z Romunijo? Mprda nasilna integracija domače in zunanje politike satelitskih držav v rusko volivno sfero? Morda pritisk na Ameriko, naj kapitulira v Vietnamu? Saj se ne da domnevati, da bi Amerika mislila na resen spor z Moskvo, dokler je o-bremenjena z vojskovanjem v Vietnamu.
Morda pa bojevitost tudi ni tako velika, ako jo hladno presojamo. Spregledali smo namreč, da so sovjetski politiki preselili del svoje politic-
HUMPHREY V CLEVELANDU NI BIL POSEBNO U5PESEN
Včeraj je prišel v Cleveland demokratski predsedniški kandidat podpredsednik ZDA Hubert H. Humphrey. Na Burke letališču ga je pričakalo in pozdravilo kakih 4,000 pristašev, okoli 450 jih je bilo kasneje z njim na malici v hotelu Sheraton-Cleveland. Popoldne se jih je zbralo v Euclid Beach Parku okoli 100,000, vendar je od teh le nekako ena desetina poslušala Humphrey jev govor, ko ga je okoli 250 nasprotnikov vojskovanja v Vietnamu motilo z “zbornim” kričanjem.
CLEVELAND, O. — Dopoldne je lepo sijalo sonce in v soncu je priletel podpredsednik H. H. Humphrey na letališče Burke ob jezeru Erie. Tam ga je pozdravilo okoli 4,000 zvestih demokratov z navdušenimi klici in nekaj sto napisnimi tablami. Podpredsednik je bil dobre volje, ko se je odpeljal v hotel Sheraton-Cleveland, kjer se je na malici zbralo okoli njega kakih 450 demokratskih vodnikov okraja Cuyahoga. Pred hotelom se je zbrala skupina nasprotnikov vojskovanja v Vietnamu in divje kričala proti demokratskemu predsedniškemu kandidatu. Še bolj so bili nasprotniki vojne v Vietnamu vneti popoldne v Euclid Beach Parku, kjer so skušali onemogočiti Humphreyjev govor z zbornim kričanjem “Dump the Hump” in podobnimi gesli. Po zborovanju v Euclid Beachu, ki ga je končal naliv, je demokratski predsedniški kandidat odletel v Toledo, kjer, bo danes nadaljeval svojo volivno kampanjo._
Poročila trdijo, da so Humphrey in njegovi sodelavci upali v Clevelandu na velik uspeh, na navdušen sprejem, ki naj bi nekam neuspešni in mlačni votivni kampanji prinesel potrebnega ognja in zagona. Tak ogenj je dal Cleveland pred 8 leti volivni kampanji J. F. Kennedy-ja. Včeraj ni bilo o čem takem niti sledi. Sprejem na letališču Burke je bil organiziran od strankinih pristašev in vodnikov unijskega delavstva. Kljub številnim napisnim tablam in glasnim krikom ni bilo videti nobenega pravega navdušenja in ognja.
Bolj vneti kot Humphreyjevi pristaši in podporniki so bili njegovi nasprotniki. Ti so bili dobro organizirani in so bili demokratskema predsedniškemu kandidatu povsod za petami. Vneto so kričali v zboru “Dump the Hump!” (Vrzite Humphrey-ja) in gesla proti vojskovanju v Vietnamu. Humphrey je v Euclid Beachu poskusil nekajkrat! ukrotiti te kričače, pa mu ni uspelo.
V Euclid Beach Parku se je
ne kuhinje iz Varšave v Prago. Praga je postala čez noč politična kuhinja prvega razreda. Od tam zve svet vse, kar hoče, resne novice in navadne čenče. Prevladujejo seveda čenče. Povrhu so še tako pobarvane, da odgovarjajo češkemu razpoloženju, ki naravno pretirava vse, kar bi utegnilo škodovati Moskvi. Med sluhe, ki jih ustvarja praška ulica, pa ruska tajna policija spretno priliva še novice in čenče, ki koristijo sovjetski politiki. Svet nima nobenega rešeta, ki bi omogočalo ločiti zrno od plev. V tem pogledu je veliko premalo kritično a-meriško časopisje. Zato ima tudi ameriška javnost marsikateri dan zelo površen pregled o resnični vrednosti posameznih političnih dogodkov.
Manjka nam torej pravo merilo za oceno sedanje ruske bojevitosti. Verjetno bo tudi zanjo veljal pregovor, da se nobena kaša ne poje tako vroča, kot je skuhana.
zbralo popoldne v lepem sončnem vremenu okoli 100,000 ljudi na običajnem vsakoletnem demokratskem zborovanju “Steer Roast”. Demokratskega predsedniškega kandidata je poslušalo komaj desetino teh. Kandidat je priznal, da trenutno zanj ne kaže posebno ugodno, pa svoje poslušalce prepričeval, da se bo položaj zanj v prihodnjih dveh tednih bistveno izboljšal in da je demokratska zmaga v novembru gotova. Demokratski kandidat v Clevelandu in okraju Cuyahoga o tem niso bili tako prepričani, posebno ne o zmagi Humphreyja, zato se niso nič posebno gnetli okoli njega, kot je to običaj, kadar je na čelu strankinih kandidatov močan in priljubljen kandidat, kot je bil J. F. Kennedy leta 1960 in L. B. Johnson leta 1964.
Skupine mladih divjakov so hodile po Euclid Beach parku ter napadale ljudi, ki jim niso bili po volji, pa tudi trgale dekletom in ženam iz rok torbice. Dne mladi dekleti, ki sta nosili Humphreyjeve “obleke”, sta bili od teh divjakov napadeni in tepeni. V spopadih s temi divjaki sta bila ranjena celo dva policaja, med tem ko je bil 41 let stari W. McWilliam z Detroit Ave. zaboden z mesarkim nožem v hrbet. Na samem mestu ga je obvezal osebni zdravnik Humphreyja, nakar so ranjenega prepeljali v Euclid General bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je njegovo stanje resno.
Zadnje vesti
FRANKFURT, Nem. — Skupina levičarskih demonstrantov pod vodstvom znanega “Rdečega Dannyja” Cohn-Bendita, ki je vodil v juniju študentovske nemire v Parizu, je skušala motiti izročitev nagrade za mir predsedniku Senegala Leopoldu Senghorju, ki je sicer tudi znan pesnik. Policija je demonstrante zadrževala, Dannyja pa je prijela, ko je hotel s silo v cerkev sv. Pavla, kjer se je slavnost vršila. DJAKARTA, Indonez. — Oblasti so včeraj razkrile, da je bilo tu prijetih okoli 350 vojakov, med njimi tudi višji častniki, ki so bili obdolženi zvez s komunistično partijo in njenim uporom.
| /z Clevelanda j ! in okolice
Seja—
Klub slov. upokojencev v Newburgu ima v sredo ob dveh popoldne sejo v SDD na Prince Avenue. Na razpolago bodo /stopnice za banket.
Zadušnica—
V	sredo ob 7.30 zjutraj bo v zerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jennie Krainz na 30. dan njene smrti.
Letalska nesreča—
V	petek se je dogodila na rkrajnem letališču na Richmond Heights nesreča, ki je zahtevala Ive človeški življenji. Pri vež-oalnih poletih T. J. Ratajczaka in njegovega učitelja M. Lid-;kega se je vnel en motor dvor-notornega privatnega letala, jetalo je treščilo na tla in eks-olodiralo, oba pilota sta,bila pri resreči mrtva.
Prijeten večer—
V	petek zvečer se je na povabilo Baragove prosvete zbralo rar lepo število rojakov in rojakinj poslušat dr. A. Arka in gledat fotografije, ki jih je pos-rel na letošnjem romanju v Fa-;imo, Lurd, Rim in na Sv. Vilarje. Fotografije so bile prav iobre in g. Tone Arko jih je mal povezati v celoto. Občin-itvo je bilo z večerom prav zado-/oljno. Vodil ga je g. Frank Cerar v imenu Prosvete Barago-/ega doma.
Skromen, pa globok spomin—
Zveza SPB se je v soboto zve-ier s skromno, pa globoko prireditvijo spomnila 25-letnice rurjaške tragedije. Pisatelj K. Mauser je v svojem govoru posebno poudaril duha, ideje, za katere so dali turjaški borci svoje življenje. Dvorana Baragovega doma, kjer se je spominska proslava vršila, je bila polna.
-----o------
PRINCETON, N.J. — Nekdanji poslanik v Moskvi in Belgradu G. Kennan, eden najboljših strokovnjakov za Sovjetsko zvezo in ostali komunistični svet v ZDA, je dejal, da bi morale ZDA poslati v Evropo kakih 100,000 vojakov kot okrepitev tamkajšnjih NATO sil in izjaviti, da bodo te ostale tam, dokler se ne umaknejo sovjetske čete iz Češkoslovaške. Željo predsednika L. B. Johnsona po sestanku z vodniki ZSSR je označil Kennan za “čisto norost”.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je v soboto vrnila na zemljo vesoljsko vozilo Zond 5 ki ga je v nedeljo, 15. septembra poslala proti Luni. Vesoljsko vozilo je preteklo sredo letelo okoli Lune v razdalji 1200 milj, pa nato krenilo nazaj proti Zemlji, kjer je v soboto zvečer pristalo v Indijskem oceanu kakih 2500 milj vzhodno od južnega konca Afrike. Ta uspeh je dolg korak v pripravah na polet na Luno.
HAVANA, Kuba. — Včeraj sta bili ugrabljeni in usmerjeni
proti Kubi kar dve kolumbijski letali, Boeing 727 in DC4. Na obeh letalih je bilo skupaj 135 oseb. Eno letalo so vrnili še včeraj, drugo pa pričakujejo danes.
SAIGON, J. Viet. — Ameriški marini so odkrili in zasedli danes še eno rdeče oporišče z velikimi zalogami orožja in hrane v Demilitarizirani coni, kjer operirajo od preteklega torka.
m&Em&m Domoviim
6117 St. CJair Ave. — HBcder*on 1-0629 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
,	NASOCNLNA;
Ea Združene države:
\	$16.00 na leto; $8,00 za pol leta; $5.00 za 8
Ka Kanado in dežele izven Združenih držav:
!	$18.00 na leto; $9.00 za pel leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
|	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
!	$15.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
k $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months f	Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 183 Monday, Sept. 23, 1968
Amerika in Rusija
Nova smer ruske zunanje politike, ki se hoče posvetiti predvsem razmeram v komunističnem svetu, bo brez dvoma vplivala tudi na ameriško. Naša dežela prihaja namreč zmeraj bolj do prepričanja, da se mir na svetu da zajamčiti samo s sporazumi med nami in Kremljem. Dokler bodo taki sporazumi mogoči, svetovni mir ne bo prišel v resno nevarnost.	„	.	. , .,
Če je temu tako, potem nastane vprašanje, na katerih
sporazumih je zainteresirana Amerika in na katerih Rusija. Obe imata gotovo skupen interes: svetovni mir, kajti nova svetovna vojna bi bila prevelika skušnjava, da ne bi ena ali druga velesila začela rabiti vodikovo in atomsko o-rožje, kar bi pomenilo smrt večine prebivalstva sveta!
Če drži to stališče, potem morata obe deželi biti enako zainteresirani na kontroli vsaj nuklearnega (vodikovega in atomskega) orožja. Tehnično vzeto je kontroliranje mogoče, manika le političnih pogojev za tak sporazum. Glavni političen pogoj je potrebna najmanjša mera medsebojnega zaupanja. Brez medsebojnega zaupanja bi bili brez prave vrednosti tudi morebitni doseženi sporazumi. Saj ne bi nihče veroval, da bo sopodpisnik v vsakem primeru izpolnil svoje obveze.
V kakšnem stanju je danes medsebojno zaupanje med Ameriko in Rusijo? Splošnega sploh ni. To pravilo pa ni brez izjem. Rusija spoštuje na primer vse tiste mednarodne sporazume, ki jih je podpirala in ki ve o njih, da so vele-sile-sopodpisnice življenjsko na njih zainteresirane. Berlina se ne bo dotaknila, akoravno bi vključitev Berlina v Vzhodno Nemčijo pomenila za Moskvo izdatno povečanje varnosti pred morebitno nemško revanžo. Rusija je na primer spoštovala svoj podpis na Potsdamski pogodbi, ker so jo podpisale velesile, ni pa spoštovala svojega podpisa na pogodbah sklenjenih s Češkoslovaško.
Dosedanja skušnja torej uči, da Rusija spoštuje praviloma vse važne pogodbe, ki jih podpišeta sama in Amerika. Spoštuje pa svoj podpis zato, ker ima od pogodb svoje koristi in ker bi prelom pogodb pomenil nevarnost nove svetovne vojne.
Ako bi Rusija in Amerika sklenili pogodbo o kontroli nuklearnega orožja, bi bili obe na njej tako zelo zaintere-rirani, da je ne bi kršili, verjetno tudi takrat ne, kadar bi se Moskva in Peiping družila proti Ameriki.
Vse to sili Ameriko do sledečega stališča: pogodba o kontroli nuklearnega orožja je za našo deželo tako važna, da njena vrednost daleč presega vse druge narodne in življenjske interese, kar jih imamo, pa naj bodo še tako pomembni za nas. Zato je treba, da naša diplomacija usmeri vsa svoja prizadevanja v ta cilj, vse druge cilje pa podredi temu glavnemu. Naša diplomacija se je že lotila tega posla. Z Rusi imamo že nekaj mednarodnih pogodb, ki jih vestno izpolnjujemo in ki nam niti na misel ne pride, da bi jih kršili. Cilj take prizadevnosti je jasen: Moskva naj v praksi pride do zaključka, da Amerika drži dano besedo, akoravno dela drugače v mednarodni politiki velike neumnosti. Par podobnih pogodb manjšega pomena se sedaj nahaja pred razorožitveno komisijo ZN; debata o njih se le počasi pomika naprej.
Da se mora naša dežela začeti razgovarjati z Moskvo o nuklearnem orožju, je Johnsonova administracija sklenila že v decembru 1966. Do prvih stikov na vrhovih med nami in Rusi je prišlo v znanih pogovorih med Johnsonom in Kosyginom v Glassboru v lanskem juniju. Kosyginu je bilo takrat razloženo ozadje naših nagibov za predlog o kontroli, toda Kosygin ni takrat rekel nobene odločilne besede, najbrže ni predmeta še dobro poznal. Ideja je bila takrat zasejana, ne bo pa hitro vzklila.
Rusi imajo namreč navado, da mislijo po svojih pojmih hitro, za nas pa prepočasi. Zato se zdi, da Moskva večkrat preskuša našo potrpežljivost, kar pa ne bo zmeraj res. Počasnost je ruska narodna lastnost, kot je pri nas nepo-čakanost. Johnson je to hitro uvidel, zato je v svojih stikih z Moskvo skrajno previden in obziren že od lanskega junija. Izogne se vsaki priliki, da bi po nepotrebnem razjezil tovariše v Kremlju. To smo mogli ugotoviti prav pred kratkim: koncem avgusta. Takrat, ko je ves svet besnel nad Moskvo zaradi njene politike do Prage, je Johnson sicer ta sovjetski vdor v ČSR obsodil, toda ni rabil besed, ki bi Moskvo po nepotrebnem razburjale. Bdela mu je pred očmi ne samo tragedija ČSR, ampak tudi potreba po pogodbi o kontroli nuklearnega orožja. Češkoslovaška tragedija nam je še v preveč svežem spominu, da bi jo mogli prav presoditi. Valimo vso odgovornost na Moskvo, morda jo pa nekaj pade tudi na Prago. Ali niso morda v Pragi kar z avtom hoteli drveti v svobodo, dočim bi bilo dobro, da bi šli peš, saj so morali vedeti, kako občutljivi so v Moskvi ravno v vprašanju “diktature proletarijata”.
V zadregi je tudi Johnson. Njega napadajo, posebno v Evropi, da je premalo odločen napram Moskvi, da zanemarja Evropo itd. Johnson se ne more braniti s pravim razlogom. Ako bi ga povedal, bi bili ogroženi njegovi napori za pogodbo o kontroli. Tega pa noče, ostaja rajše v zadregi.
Slučaj s pogodbo o kontroli nuklearnega orožja je lep primer, v kako nerodne položaje nas lahko spravlja pravilno pojmovanje naših življenjskih interesov. Nas bodo še velikokrat, dokler ne bo podpisana pogodba. Do podpisa bo naša dežela zmeraj odvisna od Moskve in njene dobre volje. Radi dosege tega cilja bo morala velikokrat zanemarjati in zapostavljati naše narodne interese drugega in tretjega razreda. Ni namreč lahko dopovedati naši javnosti, da Amerika ni vsemogočna in da se mora prepogosto ravnati po drugih faktorjih.
Čisto ob strani smo pustili drugo važno okoliščino: Moskva nam lahko veliko pomaga do miru v Vietnamu. Ako bi verjeli nekaterim kritikom sedanje administracije, bi morali biti celo prepričani, da bi imeli mir že davno, ako ne bi zanemarjali ruskega posredovanja. Zato drži tudi druga skušnja: dokler ni sklenjen mir v Vietnamu, se naši deželi ni treba prepirati z Moskvo, pa naj imamo še tako prav, Rusi pa ne.	»
I. A.
Waukegan, 111. — Ko to pišem, je republikanska narodna konvencija daleč za nami.
Kar se tiče republikancev, se na splošno sodi, da so izbrali dobra kandidata, tako za predsednika kakor podpredsednika. Nixon je bogat s skušnjami. Znanja o zunanjih političnih razmerah po svetu si je nabral kot podpredsednik pod predsednikom Eisenhowerjem. Tudi s kampanjo za nominacijo je zadel letos na prave strune. Ni nič pretiraval, ne prevsiljivo se ponujal in to je se bolj dopadlo delegaciji na konvenciji in javnosti, kakor pa ropot in šum drugih tekmecev v tej kampanji. Če bo šlo tako in po takih tirih ob volivtah v novembru, znajo republikanci odnesti zmago za predsednika. Tako kaže tudi zanimanje in pa želje javnosti za vse razne spremembe, ki jih premnogi želijo, da bi prišlo do njih v vseh vladnih krogih gori od Bele hiše pa doli do zadnje občine naše Uncle Samove dežele. Javnost je sita vedno višjih davkov, dalje trošenja denarja za to in ono doma in po svetu. Posebno pa še rasnih sitnosti in težav, ki divjajo naprej in naprej po naših mestih. Krogi, ki bi morali to zaustaviti, pa le gledajo .. . Take taktike le povečujejo sitnosti in težave.
Prav glede zadnjega je Nixon napravil dobro potezo, da je izbral za podpredsedniškega kan^ didata dobrega, odločnega moža Agnewa, guvernerja države Maryland. Slednji ni preveč priljubljen črncem, menda zato, ker zna pravično in pravilno nastopati v rasnih težavah, kakor je pokazal kot guverner v Mary-landu. Glasniki ‘civilnih pravic’ ga radi tega ne čislajo preveč. Toda čislajo ga pa vsi drugi in posebno v južnih državah bodo republikanci z njim dobili v novembru mnogo glasov. Nixon je s to potezo dobro zadel. Mnogo demokratov iz južnih krajev bo volilo prav radi tega republikanskega kandidata. Zlasti še, če bodo demokrati preveč gledali za glasove z gesli za “civilne pravice”.
* JEKLARJI SO DOBILI POVIŠANJE PLAČ — jeklarske korporacije pa so zvišale cene jeklu. To je bolj piškava zmaga. Jeklar bo zaslužil okrog šest in pol odstotka več — za jeklo, ki ga bo nabavljal, ko bo kupoval razne predmete, v katerih uporabljajo jeklo, kot avtomobile, peči, hladilnike in drugo, bo pa več plačal — bo dal nazaj morda še več, kot do dobil s to novo zmago. Da bi inflacija te vrste,
lo — v tem oziru se pa ne stori nič tam, kjer bi se moralo. In tisti “tam” je v Washingtonu!
Pred kratkim je nekdo v našem lokalnem WNS poročal, da so jeklarske unije s svojo zadnjo zmago za povišek mezd priborile unijskim jeklarjem letno za okrog en bilijon dolarjev več dohodkov, kakor doslej. Kdo bo plačal tisti bilijon? Mi vsi, tudi z jeklarji zraven. Ker ta povišek bo dvignil tudi cene drugim predmetom v vsej naši industriji-
* KJE IN KAKO PRITI DO NOVIH DAVČNIH VIROV? — Odgovor na to je iskal s svojimi računi illinoiški državni poslanec C. Choate iz mesteca Anna in je predlagal, naj bi se uvedlo za državo Illinois davek na dohodke, to je posebej, poleg dosedanjega zveznega dohodninskega davka. Zaenkrat 2%. S tem je omenjeni poslanec mnenja, da bi prineslo državi lepe nove dohodke, ki so potrebni zlasti za izboljšave šolstva v državi in še za druge namene.
Sosed Frank s Park Avenue mi je zadnjič dejal o tem, ko sva se razgovarjala o tem, “da so zadnja leta množenja in rast davkov zelo rodovitna.” Nato je še poudaril: “Tako odganjajo in rasto zadnja leta, kakor tropotec na mojem vrtu!” Kadar se o-zrem na vrt, ga je tamkaj več. Kadar pa odprem kak list, vidim, da priporočajo in uvajajo več in več davkov. Kam bo to prišlo, če bo šlo tako naprej?”
Pritrdil sem mu, da ima prav. * LJUDJE IN SRAKE — VSAK PO SVOJE KRADEJO .. .— Na zborovanju poslov odij “self-serving” trgovin z živili so ugotovili, da so take trgovine tekom lanskega leta utrpele od 4 do 6% od izkupička na onem, kar so jim “prijazni*1 kupci in odjemalci pokradli. Verjetno. Nekateri ljudje imajo in trpijo na tej vrsti bolezni, da se ne morejo premagati, da ne bi tu in tam segli po tujem blagu. Poročevalec Mustain v NWS omenja en tak slučaj v Antiochu. V vele-grocerijsko trgovino je prišla čedno oblečena žena. Imela je precej veliko torbico ali taško. Izglodala je, da je gospodinja in da je prišla kupovat v trgovino. Tako je hodila sem in tja po trgovini. Ogledovala, tipala je to in ono in se počasi premikala okrog izložbenih prostorov in hladilnikov. Prebirala in otipavala je zavitke z steaki in drugimi meseninami. Pri tem je pridno metala oči sem in tja, če io kdo ne opazuje. Ko je mislila, da jo nihče ne vidi, je hitro odpela torbico in ena, dve, tri, par zavitkov je smuknilo v njo. Lepo zapne, še sem in tja ogleduje razno meso in drugo, nakar krene proti izhodu, da bi odšla. Ko se je približala vratom, je začutila, da jo je nekdo prijel za roko. Bil je poslovodja trgovine, ki jo je vljudno nagovoril in
Ko je odprla torbico, je bilo vjljeno domovino in so si tisočif Taborišče je sestavljalo 43 ko-
njej za $5 mesa. Odpeljali so jo'iskali v sosednjih državah pri-na policijsko postajo in sodnik!memo začasno zatočišče.
jo je izpustil na svobodo pod poroštvom $1,000.
Več taborišč je bilo v nadalj-nih dveh do treh letih popolno-
Zanimivo je še to. Ko je odpr-.mo urejenih in preurejenih za
la denarnico, je imela v njem bankovec za $100. Lahko bi bila meso pošteno plačala in kupila, pa ji narava tega ni dopustila.
Srake so čudne, a ker nimajo še lastnega denarnega sistema, pač “kupujejo” po svoje. Ljudje so pa še bolj čudni kot srake!
Tako vidite, se vrti svet tu in tam in z njim in na njem se vozijo ljudje vse sorte.
Vse čitatelje A. D. lepo pozdravlja
Vrhenšk Tine
V Slovensko šolo
ki se pojavlja naprej in naprej, vprašal: “Ali smem videti, kaj se zaustavila š primerno kontro-• imate v torbici?" Zasačil jo je.
CLEVELAND, O. — V glavnem je poletna vročina za nami in z njo čas piknikov in razvedrila na prostem. Za šolsko obvezne otroke je s prihajajočo jesenjo konec velike poletne svobode. Spet so se pozdravili z u-čitelji, ki bodo vodili in spremljali njihovo rast v znanju skozi šolsko leto. Tudi prostori Slovenske šole so se prejšnjo soboto odprli za vse:	od otroškega
vrtca pa do devetega razreda.
Učiti slovenščino tako rekoč “po delu” za otroke in učiteljice same ni lahka naloga. Šele, ko se resničnemu trudu pridruži še trud staršev, je uspeh zagotovljen. Da bomo torej dosegli cilj, ki nam je vsem tako pri srcu — znanje materinega jezika — računamo na iskreno dobro voljo vseh: otrok, staršev, učiteljev in prijateljev Slovenske šole.
Daši je bil in bo pri naši Slovenski šoli poudarek na sistematičnem in rednem učenju jezika in discipliniranem delu v razredu, pripravi Slovenska šola z u-čenci vsako leto vsaj dve prireditvi: Miklavže van j e in Materinsko proslavo. Obe sta značilno slovenski predstavi in Bog ve, če bi dobri sv. Miklavž sploh prišel obiskat slovenske otroke v naselbini, če bi mu Slovenska šola ne pripravila srca, sprejema in prostora. Kako drugače bi Vas, matere, kdaj skupno pozdravili za Vaš dan v maju, če bi Vas ne mogli pod organizacijo in v družbi Slovenske šole.
Tudi pred drugimi narodnostmi in pred ameriško javnostjo so lani nastopili naši otroci. V o-kviru programa “Open Window to the East” na Western Reserve University so sodelovali u-čenci osmega in devetega razreda. Prvo nagrado je dobila Rožica Dolinar, drugo Metka Goren-šek, tretjo pa Marko Sfiligoj. Ker se odlika naroda ne spozna samo v besedi, sta za isti program učiteljici Silva Savernik in Breda Lončar pripravili razstavo slovenskih vezenin, keramike, lesenih izdelkov, slik in knjig.
Naj Vam ob začetku leta predstavim naše učiteljice:
Anuška Lekan bo učila otroški vrtec,
Silva Savernik prvi razred, Marija Delcin drugi razred, Angela Bolha tretji razred, Zina Velikonja četrti razred, Fani štrancar peti razred, Julka Gorenšek šesti razred, Breda Lončar pa osmi in deveti razred.
Otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu — dobrodošli! Naj bi nam bilo vsem letošnje šolsko leto ob skupnih prizadevanjih prijetno in uspešno!
Angela Bolha, učiteljica
ifalijanska fakrišia
STOCKTON, Calif. — Nikdar nisem čital vprašanja: Zakaj in kaj so napravili s taborišči, katera je zavezniška vlada ukinila? Vsekakor je to neko zanimivo vprašanje, ker lahko trdimo, da so bili slovenski politični begunci pionirji v graditvi in o-pravljanju taborišč takoj v letu 1945, ko je komunistična vlada prevzela v svoje roke našo ljub- pralnico.
življenje, sicer skromno, pa vendar dobrodošlo v prostorih, kateri so poprej e služili za bivanje vojaških edinic.
Razdejanje je bilo v večini odrejenih krajih popolno in so popravila zahtevala izurjenega, spretnega in umskega dela, katero pa je moralo biti podprto z veliko varčljivostjo, poštenostjo in spretnostjo. Če kdo od bivših taboriščinkov misli, da je bil kredit takoj odrejen, ko se je pokazala potreba, potem je že v veliki zmoti. Ne samo odobritev za materijal, pač pa odobritev za nabavo orodja je bila včasih tako zapletena, da je bil končni odlok iste na zelo težki odločitvi. Prvi finančni krediti so balancirali med razdelitvijo denarja za plačevanje delavstva, za nabavo materijala in končno tudi orodja. Če je bila greška razdelitve na napačni tehtnici, potem je delo zastalo. Zato se ne čudite mojemu pojasnilu in odgovoru na morebitno vprašanje, zakaj se zavezniška oblast ni vtikavala direktno v finančne račune, pač pa je bilo prepuščeno to začasnemu odboru krajevnega begunskega taboriščnega vodstva.
Ali veste, zakaj je šlo sicer počasi, a vendar v redu naprej? Odgovor imate tu. Mislim, sem prepričan, da je taboriščni od bor dovolj skrbel in si belil glave ob času trenj, zabavljanj in nerganja, katerega so nekateri uporabili v najrazličnejše propagandne namene in jim še sedaj ne da žilica miru brskati in dokazovati, kaj se je dogajalo pred 20 leti v taboriščih, pa sami niso imeli niti trohice pojma in vedeli najmanjše resnice o kre ditih. Lahko je biti kritik, težje pa je ustvarjati, ko ne veš, kam naj deli, oziroma razdeli leva roka, da ne bo bolelo njene desnice.
Eno najboljše urejenih taborišč je bil San Antonio pri Salernu. Krediti so bili na razpolago, toda šibkost v delavski moči je bila velika, tako da smo morali iskati pomoči v delavcih pri italijanskih državljanih. Ni pa resnica trditev, da so bila tem izplačila onemogočena in zavla-čevana. Vzrok je bil v osebi blagajnika, kateri je imel precejšen delokrog za izplačila, katera je sam vršil. Pot od taborišča do taborišča je zahtevala včasih ure vožnje. Ravno tako je vsak taboriščnik imel priliko, da pri privatni italijanski tvrdki dela za 1000 lir dnevne plače za osemurno delo s posebno odobritvijo komande, katere sedež je bil glavnem izhodiščnem taborišču v Bagnoliju pri Napoliju. To ta^ borišče je bilo kasneje preurejeno tako moderno, da ga je judovska skupnost izbrala kot svoj skupen dom in je dobilo gradbeno vodstvo posebno pohvalo in taboriščno vodstvo zaveznikov odlikovanje z AAA ter bilo pismeno razglašeno po vseh ostalih taboriščih na tem ozemlju in v Nemčiji. Poleg vseh mogočih kuhinj, katere so bile razdeljene, je bila ta “kosher” za Jude. Za taboriščem je bil vrt s povrtnino, po taboriščnih cestah pa so bila nasajena drevesa ‘ricinusa’, katera imajo to lastnost, da ostanejo vedno sveža in so primerna in hitro rastoča v veliki vročini južne Italije.
Ne bom našteval po vrsti vseh modernih pridobitev, če lahko uporabim to besedo, za življenje v taborišču, je pa bilo opremljeno z zvočniki, po katerih so poleg važnih objav prenašali tuli glasbo z razvedrilo. Obširna dvorana za prireditve, gostilnica in verska kopalnica Judov, katera je bila grajena po načinu, da je pridobivala svojo vodo naravnim potom, so dopolnjevali pritikline taborišča, s končno vključeno skupno kopalnico in
madov bivših, sedaj moderno preurejenih barak, katerih vsaka je imela tri ali celo štiri vhode z potranjo stensko opredelitvijo. V taborišču je bilo lepo nogometno igrišče. Tudi mi smo imeli svoj “team”. Tako je vsakdo imel priliko gledati vsako nedeljo kvalificirana moštva iz vseh mogočih krajev. Izven taborišča nekako 1 km daleč je bi-'o pokopališče, na katerem je bilo pokopanih precej Jugoslovanov. Takratnemu taboriščnemu kaplanu č. g. Jožetu Mavsarju gre zahvala, da se je isto izčistilo, ogradilo, prepleskalo nagrobne križe in popravilo imena ookojnih. Vsak grob je bil kasneje zasajen s krizantemami. Blagoslov je opravil g. Mavsar ob navzočnosti velikega števila taboriščnikov.
V vseh teh navedenih podatkih, katere ste čitali, dobite popoln pregled neumornega dela, katero se je izkazalo kasneje, ko so taborišča polagoma zapirali ob odhajajočem številu beguncev preko morja. Tako skrbno predelana, očiščena in prenovljena taborišča so potem zavezniške vlade odstopile italijanskim oblastem kot povračilo za storjeno škodo, napravljeno v času vojne in po njej. Premišljeno delo z dveh strani ne samo komande, pač pa tudi gradbenega begunskega vodstva je zmanjšalo visoke račune. Sam pogled na to taborišče je bil zanimiv predvsem radi zunanjega barvanja zidov v različnih barvah. Vodstvo ameriških vojaških krogov je imelo tako boren in skromen pregled nakopičenega, res visoke vrednosti orodja, da bi se nepošten jak lahko obogatil s tem, ne da bi kdo kasneje kaj pogrešal, saj so še po mojem odhodu hodili k meni osebno v preseljeno izkrcevalno taborišče zastopniki vojaške komande po pojasnila. Slovenci so bili kljub judovski taboriščni premoči do leraja zaposleni, za kar se je zahvaliti vodstvu pisarne na čelu z g. Nacetom Hrenom in mojim spretnostim. Res pa je, da sem izgubil celo leto emigracije v A-meriko, ker nadomestek na moje mesto je prišel prepozno in se je odlok zavlačeval radi izplačila, katero je bil popetorjeno po mojem odhodu, ker oseba, ki je prevzela posle, je bila italijanski državljan.
Po odhodu Hrenove družine iz taborišča St. Antonio je nastal preobrat in popolno vodstvo in delavsko organizacijo so prevzeli Judje v svojimi organizacijami.
Slovenska skupina v taborišču je skrbela, da je mladina vseh ver imela občutek Božiča in Velike noči z zato prirejenimi skromnimi prireditvami. Darila so bila poklonjena iz taboriščne dobrodelne blagajne, katera ni bila preveč skromna, kar se je zahvaliti predvsem že iz Sene-galije poznanemu padalskemu kapetanu in taboriščnemu direktorju Colomanu Taylerju. Prav tako je pel taboriščni cerkveni pevski zbor pri polnočni maši in ob slovesnostih, katere je po odhodu našega priljubljenega kaplana g. Jožeta Mavsarja opravljal štajerski rojak se-daji župnik v North Dakoti č. g-Anton dr. Kovačič. Imenovani, kakor njegov prednik, sta skrbela, da so podpore iz Vatikana v denarju bile razdeljene in dobljene po njihovi zaslugi med najrevnejše. Napravili smo za svoj narod v begunstvu to, da si nimamo očitati ničesar. Pozdravljam vas, Senegalčani Slovenci, sedaj raztreseni po vseh delih sveta, z željo, da bi nas Božja previdnost združila v naših željah in naporih v veliki, združeni, prelepi Sloveniji-Mlajši rod, kateri se me morda sploh ne spominja, pa naj ohrani slovensko besedo, kjer hodi, kjer je.
Maks Simončič
— V državi Nebraski je skup' no 93 okrajev.
F‘ S. FINŽGAR:
MIRNA POTA

Ana, ne veš, kako sem te ve-Sela. Tak pogovor je menda več Vre^en kakor tisto puhlo govo-ričenje, če nas pride nekaj žena na kavo. Kaj krat premišljujeva '-udi z možem, da bi socialna oblast morala mnogo več storiti. n ker ne stori, moramo me — Poudarjam — zlasti žene, nekaj boriti za otroke, ki so zapuščeni zanemarjeni. Nekateri po nemoči, nekateri zaradi revnih 2aslužkov staršev, nekateri pa buli zaradi zanikrnosti očetov. °' draga Ana, me je tako predelo, da se bom tega socialnega de(la zares lotila.”
Zanimivo. Toda ne razumem e- Razodeni mi, kake misli snu-^es' Zelo sem radovedna.” Rreden začnemo s takim de-0ln) se moramo žene najprej 0rganizirati. Brez trdne organi-Zacije se vsako podobno podjetje razdrobi na koščke in ne l2da kaj prida. To vem iz knjig, a Sem tudi sama od sebe prepriča. Zato sem prišla najprej k eDi. Nikomur še nisem te misli
raz°dela, celo svojemu možu he.”
‘Mislim, da slutim, kaj name-ravaš. Toda takoj te opozarjam: Poudari, kake težave si s tem ^aMgaš. Saj veš, kakšni so Iju-je> zlasti še ženske. Vsak tišči da svojo plat. Jata ptičev, trop 0Vac, čreda krav — vse to je jrganizirano po naravi. Človek Pa misli, da je vsak zase najbolj ^hien, in zaradi te svoje neumne bhmosti se upira najpametnejši ^bsli samo zato, ker je ni sam ^dkril, Le poskusi, a se bojim, a boš razočarana.”
Rekla si, da slutiš, kaj name-ravam. Glej, mnoge občine si °skrbijo revne domove, kamor P°taknejo onemogle stare ljudi,
.a imajo vsaj streho nad glavo ^ Za silo tudi hrano. Vsi ti ho-Uli° potem od vrat do vrat in as nadlegujejo, da si naberejo Za frakeljček grenkega. A za ^boge otroke, za te ni skoraj nič Poskrbljeno. Za take bi morale četi me, žene, skrb.”
Rrav tu je velika napaka pri iusti. Irma, če se ti posreči, da Za take poskrbimo žene, boš na-Pravila odlično socialno delo.
°vabi nas nekaj, samo kakih Peb k sebi in tam nam potem Mzodeneš natančneje svoj načrt Mki organizaciji. Toda prej se Posvetuj z možem. Sodnik je, P°zna ljudi, zelo izobražen je udk Bolje ti nihče ne more SVetovati.”
. ^ gospo Strenčarjevo sta po-Oi še pretresli, katere bi naj-rei povabili na razgovor.
j	V
^ irma se je vračala domov od renčarjeve Ane zamišljena in 6koliko potrta. Sodila je, da bo Oa njen načrt vsa navdušena ^ obrila. Vedela je, da je Ana ^ gospodarska in da ljudi do-ro pozna. Niti malo pa ni dvo-lia, da j e dobrih rok in pleme-^ tega srca. Ko je tako zamišljena po cesti, je srečala Pri-davčnega kontrolorja, ve-ega sobotarja. (Sodnik dr.
.	- zamudil nobene sobote;
P^jsnp
bioža,
Seleg
Slak ni
družbi je ostal tudi 'Čjen zvest.) Primož se je gos-, Slakovi odkril in zoper nava-.0 globoko priklonil. Ustavil se .Pred njo.
bl.^osPa, oprostite, da . či 2a
telj,
vas na
trenutek motim. Prija-^ vaš mož, nam je vse pove-l.v’ kakega gosta ste pripeljali v ^ So- Gospa, to je imenitno! Ali m smem kljub svoji nerodno-1 kar tu poljubiti roko?” y^lrma je Primoža poznala. tarasih so namreč oženjeni sobolj Pripeljali s seboj tudi žene Zel e^ernu vok1- Rudi je Primoža sik° Cenil 2en^ Povedal mar-^ ako prigodo, ki jo je Primož s^agal že kot študent. Najbolj ^le smejala Primoževi pripravi Za rtla^uro- K° so ga sošolci opo-klali tiste proste dni pred iz-
T—^
pitom, da se je treba lotiti z vso silo učenja, je Primož burkasto odgovoril: “Če vsak tepček naredi maturo, kaj bi je jaz ne?” — Šel je v Ljubljani v Zvezdo, sedel na klop in začel študirati. Ko je prebral in ponovil prvi list, ga je odtrgal in vrgel v travo. Ko je odtrgal zadnjega, je vrgel za njim še platnice in stopil po drugo knjigo. Tako je ves teden ponavljal in predelal vso snov za maturo in seveda tudi lopnil, ‘da se je gimnazija potresla’, kakor je sam trdil. Drugič si v to nevarnost ni več upal. Šel je k davčnemu uradu, bil sprejet in zdaj je bil kontrolor.)
Irma se mu je smehljaje se zahvalila za prevljudno ponudbo.
“Tudi prav. Saj bi vas moje divje brke morda oprasnile po vaši beli roki. — Torej še enkrat: Imenitno ste naredili! Ko bi vsi tisti, ki res kaj več premorejo, šli za vami, bi se na svetu mnogo spremenilo. Globoko se klanjam vašemu zlatemu srcu.”
Primož je visoko dvignil klobuk in jo z dolgimi koraki od-mahal proti davčnemu uradu.
Irmo je ta veseli stari fant razvedril. Pogumneje je šla domov in vendar sklenila, da možu pri obedu še ne razkrije svojega načrta. Povedala je, da je bila pri Ani, da je srečala Primoža—
“Ki je smuknil iz urada na čašo piva,” je takoj dodal doktor Slak, ki si česa takega med uradnimi urami ni še nikoli privoščil. Potem sta se pomudila v kuhinji pri Rudeljnu, ki se je že razživel in vedno čebljal, da je na jed pozabljal. Polona je fantka imela zelo rada in ta jo je Imenoval babico. Tudi Slakova sta bila s Polono prav zadovoljna. Irmi se je zdelo, da je na počitnicah, kar je bilo možu nadvse všeč.
Po večerji sta Slakova, kakor navadno, posedela in pokramljala. Sredi vsakdanjih pogovorov se je Irma ustavila in možu napovedala svojo ‘izpoved’.
“Čujmo! Zelo sem radoveden,” je rekel mož in udobno sedel v naslonjač.
Irma je začela nadrobno pripovedovati, kaj in kakšen je njen načrt. Najprej je obsodila vlado in občine, ki snujejo vse polno naklepov, a jih seveda le malo uresničijo, za revne otročiče se pa ne zmenijo. Zato je dolžnost vseh, ki imajo kaj srca in še iskro resnične krščanske in človeške ljubezni, da se zavzamejo za otroke, ki so premnogi tako zapuščeni. Saj posamezni ljudje že marsikje pomagajo, a pravega uspeha ni. Za tako stvar je treba skupne skrbi, skupnega dela, treba je organizacije. Te da se bo lotila sama in strnila gospe in žene v društvo, ki bo poiskalo revne otroke in jih zbiralo vsaj za podnevi v posebnem domu. “Zato si moramo oskrbeti pripravno, ne veliko hišo, jo opremiti in kajpak za to zbrati potreben denar. Tudi ime za tako društvo sem si že izbrala. ‘Veronika’ naj bo, tisti Veroniki, ki je trpečemu Zveličarju otrla krvavo obličje.” Med pripovedovanjem je Irma bistro opazovala svojega moža. Ta je sicer niti za hip ni ustavil, a lice se mu je časih pomračilo in na čelu so se mu nabrale goste gube.
Ko je Irma razložila še nekatere podrobne svoje misli, je umolknila. Čakala je sodbe. Mož ji ni takoj odgovoril. Podprl si je glavo in premišljeval.
“Kako se ti zdi, ljubi moj?” je nepočakana prosila.
Rudi je počasi, tehtno, kakor se spodobi za sodnika, odgovoril: “Krasna misel. Toda od misli do izvršitve te čaka dolga in trnova pot.”
(Dalje prihodnjič)
Romunija in Jugoslavija gradita v slogi jez v Železnih vratih na Donavi, kjer ho v dobrem letu stekla ena največjlh hidroceniral sveta
Delo se vrši v treh izmenah, prehitevajo se roki. Kladovo je postalo pravo moderno mestece. Pomanjkanje strokovne delovne sile.
Čez približno leto dni, ko bo Donava v Železnih vratih (Džer-dapu) najnižja, se bodo spustile zapornice na hidrocentrali, ki je v gradnji in novo velikansko Džerdapsko jezero se bo začelo polniti. Seveda bodo morali do tedaj dokončati vsa ustrezna dela, to se pravi dokončati bodo morali jez in prehode z obeh strani, nakar bo sledilo delo pri montaži obeh central, jugoslovanskega in romunskega dela.
O poteku del na jugoslovanski strani je direktor gradnje inž. Arso Paunkovič rekel: “Najvažneje je to, da dela naglo napredujejo in da jih bomo, kot kaže, dokončali v roku.
Graditelji te največje gradnje v Evropi, o kateri smo že nekajkrat pisali, imajo dejansko tri načrte, in sicer meddržavni načrt v dogovoru z Romunijo, ki predvideva, da je treba Donavo zajeziti do konca leta 1970, nadalje jugoslovanski državni načrt, ki predvideva nekoliko krajši rok gradnje hidrocentrale, jezu in “prehodov”, ter, končno, še načrt, ki so si ga postavili sami graditelji, in po katerem bi se morala dela dokončati že v začetku 1. 1970. Inž. Paunkovič je rekel, da se oni držijo tistega
kubičnih metrov betona. Skupno pa bodo v džerdapske objekte vgradili malo manj kot poldrugi milijon kubičnih metrov betona. Do sedaj so ga vgradili okoli polovico. Seveda so bila pred tem potrebna velikanska druga dela, ki pa so bila pravočasno izvršena.
Najdlje so prišli pri gradnji jezu in “prehoda”, kot pravi inž. Paunkovič, ki nadalje pravi, da bodo ta dva objekta gotovo dokončali letos, dokler bodo vode Donave nizke. Seveda bodo potrebna tudi številna pripravljalna dela v hidroelektrarni pred spuščanjem zapornic, ker v trenutku, ko bodo zapornice padle, ne bo mogoče več vršiti številnih drugih del. To se pravi, da bodo morali do tedaj tudi postaviti temelje in vgraditi turbine. Montaža prvih štirih turbin se je že začela, pripravlja se pa še montaža pete in šeste turbine. Oprema za te montaže redno prihaja.
Kar zadeva sodelovanje z romunskimi graditelji na drugi o-bali Donave, je bilo doslej uresničeno zelo lepo sodelovanje. Poleg meddržavne komisije, ki ureja koordinacijo delo, to se pravi poleg ožje komisije jugo-
načrta, ki predvideva začetek slovanskih in romunskih funkci-
leta 1970 in da v tem uspevajo.
Zaradi tega se na džerdapski gradnji dela brez odmora. Vse gradbišče, ki se razteza na površini več kvadratnih kilometrov, je ponoči razvsvetljeno z velikanskimi reflektorji, tako da v tem delu Džerdapske ožine že drugo leto ne poznajo več noči. Na tem gradbišču traja delovni urnik 24 ur na dan. Okoli 3,800 graditeljev dela v treh dnevnih izmenah in to tudi ob sobotah in nedeljah, ob vsakem prazniku, tako da se delo ne prekine niti za trenutek.
Samo v teh nekaj mesecih, kolikor nas loči do konca letošnjega leta, bodo morali v jez in južni prehod vgraditi pol milijona
onarjev, ki pazijo, da dela skladno napredujejo, obstaja še posebna komisija na samem gradbišču, ki pazi na koordinacijo dela, na eni in na drugi strani. Člani te komisije se stalno sestajajo in dogovarjajo, kadarkoli je to potrebno.
Po zadnjem dogovoru bodo jez na Donavi gradili v, dveh e-tapah. V prvi etapi bodo na o-beh obalah gradili po en del, v drugi fazi pa bodo skupno zajezili sredino reke. To delo se mora dokončati, kot smo že omenili, do konca prihodnjega leta.
Kakor predvideva sporazum mednarodne donavske komisije, bodo morali pred zajezitvijo reke dokončati dela vsaj na enem
“prehodu”. Verjetno bodo prej dokončali prehod na romunski strani in to sredi prihodnjega leta. Gre namreč za dva prehoda na Donavi, po katerih se bo tudi v bodoče, ko bo jez dokončan, vršila rečna plovba po tej tako pomembni mednarodni vodni poti. Na jugoslovanski strani pa bo ta prehod za rečno plovbo dokončan prihodnje leto jeseni. Tedaj bo ta prehod tako dokončan, da bo lahko sčasoma prevzel ves promet po Donavi, da bi tako Romuni mogli izpopolniti dela na podobnem objek: tu na svoji strani.
Direktor j u g o s 1 o v anskega gradbišča meni, da bo nekaj a-gregatov začelo delovati že preč predvidenim rokom. Po prvotnih načrtih bi morali spustiti obrat dva agregata konec leta 1970. Če se bodo dela nadaljevala tako, kot se nadaljujejo sedaj, bosta dva agregata začela delovati že sredi leta 1970.
Na jugoslovanski strani gradi ta džerdapsko hidrocentralo dve podjetji, in sicer beograjsko podjetje ‘Hidrotehnika’ in sarajevsko podjetje “Hidrogradnja”. Kolektiva obeh podjetij tako rekoč tekmujeta med seboj, kdo bo prej opravil svoje delo, hkrati pa si med seboj pomagata, da bi delo, ki je zastalo na enem koncu, ne zavrlo napredovanja na drugem. Pri gradnji je zaposlenih, kot smo videli, 3,800 delavcev, ki pa so opremljeni z najboljšimi tehničnimi napravami, kar jih premore sodobna tehnika, in učinek dela je takšen, da bi se ta dva kolektiva mogla kosati, s katerim koli podobnim kolektivom in pri kate rikoli tovrstni gradnji kjerkoli na svetu.
Pri tem pa je vendarle treba povedati, da brez težav ne gre. Ena izmed težav je v občasnem pomanjkanju finančnih sredstev. Drugi problem pa je problem pomanjkanja določenih strokovnjakov. Tako na primer nimajo nikoli dovolj varilcev za armirani beton. V takšnih primerih si pomagajo z najemanjem strokovnih delavcev pri nekaterih jugoslovanskih podjetjih. Vodstvo podjetja zato poziva na primer varilce, naj kar pridejo na Džerdap, kjer bodo zagotovo dobili zaposlitev. Prav tako bi dobili zaposlitev tehniki in inženirji njihove stroke. Pri
ščini, da sta preskusa vodikove tem pa je vredno dodati, da sta komfc,e pretekle tedne na juž-
se obe podjetji potrudili in priskrbeli svojim delavcem primerna stanovanja in kolikor se da primerno oskrbo.
Kladovo, ki je bilo do pred kakim letom zaostala večja vas, je postalo sedaj manjše mestece. Prej je Kladovo štelo 3,000 prebivalcev, sedaj jih šteje 10,000 kajti prejšnjemu prebivalstvi je pridružilo več tisoč delav tehnikov in inženirjev ter nov njihovih družin. Kladov pravo mestece z asfaltiral cestami, kanalizacijo in vsem kar pritiče takemu mestecu in ima tudi primerno urejene zveze z Negotinom in Beogradom Kladovo ima poleg osnovne šole tudi gimnazijo, kinematograf, športno igrišče itd.
Donava sedaj buči, ker jo zapirajo z desne in leve. Do avgusta prihodnjega leta, ko bodo vode spet nizke, bo moral, biti izvršen glavni del gradnje. Tedaj bodo spustili vse zapornice. Za jezom bo začelo nastajati jezero. Leto pozneje, nekje v začetku leta, vsekakor pa sredi leta, pa bodo začeli z džerdapskega jezu teči novi kilovati električne e-nergije. Ko bo velikan delal polno paro, ko bo delovalo vseh njegovih 12 turbin, bo dajal na leto nekaj nad 11 milijard kilovatnih ur električne energije. To bo po svoji velikosti in po svoji proizvodnji, za štirimi sovjetskimi, peta hidrocentrala na svetu.
ZANIMIVOST IZLETNIKOV — Pred leti so zgradili točno po starem vzoru jadrnico Mayflower, s katero so “Pilgrimi” leta 1620 pripluli iz Velike Britanije v Ameriko in ustanovili prvo naselbino pri Plymouthu, Mass. Replika, ki, je dobila ima Mayflower II.. odplove od časa do časa od svojega sidrišča in razpne jadra v veselje njenih obiskovalcev in drugih izletnikov. Vsako leto si jo ogleda okoli 250,000 oseb.
Komisija predložila nevezano’ zvezno pomoč
WASHINGTON, D.C. — Zvezna komisija pod načelstvom aivšega guvernerja Floride Fi-risa Bryanta, ki jo sestavljajo bivši javni zvezni in državni u-radniki, je predložila Kongresu delitev posameznim državam nevezane” pomoči. To naj bi države uporabile čisto po svoji modrosti, uvidevnosti in potre-Di. Sedaj je velika večina vse zvezne finančne podpore posameznih državam trdo določena za izbrane programe in cilje.
Komisija je priporočila tudi novo ureditev davčnega sistema, ki naj bi pomagal državam, posebno pa mestom iz sedanje finančne stiske.
Obsežno poročilo obsega vrsto načrtov in programov, ki obsegajo predloge za letno zasedanje državnih zakonodaj, pa se ukvarjajo tudi z delitvijo davčnih dohodkov velemestnih področij in njihovih predmestij. Poročilo in priporočila je izdelala in Kongresu predložila Posvetovalna komisija za medvladne odnose, ustanovljena leta 1959 s sklepom Kongresa.
Kremelj začel preganjati zaspanost podeželskega časopisja
MOSKVA, ZSSR. — Kot v veh diktaturah, je tudi rusko podeželsko časopisje postalo plen birokracije. Uredništva zunaj Moskve le vse preveč rada ponatiskujejo to, kar je bilo objavljeno v Moskvi, ne brigajo se pa za nabiranje in objavo zanimivih lokalnih novic. Moskva je vse to prenašal cela desetletja, sedaj je pa politbiro zagrmel.
Zasul je uredništva zunaj glavnih mest s kritiko, očitki, grožnjami in zahteval, da morajo uradniki pisati svoje liste s pametjo in ne s škarjami. Da mora biti stanje pri deželskih časopisih res obupno, se vidi po tem, da je sam glavni odbor stranke smatral za potrebno, da temu vprašanju posveti posebno resolucijo.
Koliko bodo pa ti pozivi in o-pomini zalegli, je pa drugo vprašanje. V moskovskih uredništvih se bojijo, da bo po sedanjem viharju nastopilo zatišje v ruskem časnikarstvu na deželi.
nem Pacifiku pokazala, da so francoski strokovnjaki obvladali vse težave pri izdelovanju vodikove bombe na teoretični ravni in da se bodo sedaj lotili njene tehnične izpopolnitve.
Od dveh preskusov je imel prvi obseg dveh megatonov, drugi pa le enega.
Francozi obvladali tajne vodikove bombe?
PARIZ, Fr. — Obrambni minister Pierre Messmer je dejal pretekli teden v narodni skup-
Delo za moške & ženske
Moški ali ženska Skušen v fotografiranju. Govorimo slovensko in hrvaško. HALIK STUDIO 15615 St. Clair Ave. PO 1-4000 (19,23,25,27,30, 2,4 okt)
■u.
Ženske dobijo deio
Iščemo snažilko Iščemo dobro snažilko za čiščenje uradov, od ponedeljka do petka, od 5. pop. do 9. zvečer. Dobra plača od ure. Kličite 361-4500.	(184)
Female Help Wanted
Female Help Wanted Drill Press and Milling Machine operators wanted. Experience not necessary. Commercial Screw Products Co. 712 E. 163 St. (183)
Barmaid Wanted 10:30 a.m. to 7:00 p.m. FIVE SONS 4829 Superior Ave. (184)
Help Wanted Cook’s Assistant Hours from 9 to 2 Ideal for neighborhood woman with children in school. Call 361-5214 SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue (x)
Moški dobijo delu
Iščemo tovarniške delavce Obratovalce strojev z nekaj skušnje v kovinski industriji. WOOD & SPENCER CO. 1930 E. 61 St. & Chester (188)
MALI OGLASI
V najem Na E. 71 St. pri St. Clair Ave. 6-sobno prebarvano stanovanje zgoraj. Cena $65.00. Kličite 475-6096. (184)
V najem Oddamo 2 stanovanji, 5 sob vsako, na tretjem, ena $50, ena $65. Kličite 881-5158.	(x)
Za vsa popravila električnih napeljav v vaših domovih se s polnim zaupanjem obrnite na rojaka VLADIMIRJA NOSAN telefon 261-8489 Kličite ob vsakem času! Pridem takoj! Delo zajamčeno in poceni! —(184)
V najem Oddamo 6 sob spodaj, plinski furnez, garaža na razpolago, na 1090 E. 74 St. Kličite 944-7175. (183)
Excelsior harmonika naprodaj 120 basov, 4 leta stara, v odličnem stanju, odlična za začetnike v starosti od 10—16 let. Kličite UT 1-4076.	—(183)
Lastnik prodaja hišo 2-družinsko, 5-5, v okolici Grovewood, 2 opremljeni sobi na tretjem, prenovljeni kuhinji in kopalnici, vgrajeni štedilnik, preproge, čisto nova dvojna garaža, zamrežena porča. Kličite 486-0947.	(184)
Soba se odda Opremljena spalna soba se odda moškemu na 1416 E. 55 St. Tel. EX 1-3498. -(183)
Prijatsl’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212

k-
L
š___________
IZUM
spisala
METOD JENKO in f VIKTOR HASSL
Mary Stein izjave ni hotela preklicati in jo je ponovila.
Besedo je dobil Alfredov zagovornik. Profesor dr. Colle je počasi in z resnim obrazom vstal in si snel naočnike. Začel je govoriti tiho, da bi pritegnil čim več poslušalcev.
“Slavno sodišče! Najprej bi rad pojasnil, zakaj sem prav jaz prevzel zagovorništvo obtoženega Alfreda Krausa. Nisem prišel sem, da bi branil zločinca, a prišel sem, ker sem trdno prepričan, da branim zelo razumnega in nadarjenega fanta, ki je le po nesrečnem naključju prišel na zatožno klop. Kdor mu hoče biti pravičen sodnik, ne sme staviti svojih obtožb samo na zunanje dogodke, marveč mora soditi človeka po celotni njegovi naravi, poznati mora njegov značaj, njegova nagnjenja. Dobro poznam obtoženega Krausa še izza njegovih dijaških let, imel sem vanj popolno zaupanje, ki
CHICAGO, ILL,
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT
Western suburb. Seats 90. Gross over $70,000. Family can operate. No liquor. Terms. HI 7-9663.
(183)
DELI — GROCERY Archer & Oak Park. Good loc. Air-cond. Fully equipped. $6,000 or best offer. — 586-3076.
(186)
me ni v njem nikoli prevaril, tako da mi tega zaupanja še do danes nihče ni omajal. Prav zaradi tega sem sam od sebe, ne pričakujoč zahvale in denarja, prevzel v obrambo obtoženega Krausa. Zagovarjam človeka, ki ga je treba oteti uničenju v letih, ko nam obeta prelepe sadove. Alfred Kraus je bil vzoren dijak vsa leta šolanja, plemenit do tovarišev, učiteljev in siromašne matere.
O Krausovem primeru sem govoril tudi s tovariši, ki so ga poznali, in vsi so z menoj iste misli. Kraus za kaj takega ni imel pravega razloga in si ni mogel obetati koristi od tega. V časopisih sem bral podrobnosti in od vsega začetka dvomil njegovi krivdi. Bral sem, da si Kraus zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ni mogel najeti zagovornika. Zasmilil se mi je. Izgubili bi na ta način veleum ki bi v bližnji bodočnosti proslavil ime naše države po vsem izobraženem svetu. Vse to bo potrdila, o tem sem prepričan, prihodnost. Te težke in odgovorne naloge se ne bi bil lotil, če bi ne bil v dno duše prepričan, da je Kraus nedolžen. Če se na eni strani potrjuje njegova krivda brez očitnih dokazov, se prav tako lahko trdi, že glede na njegovo neoporečno (preteklost in čistost značaja, da je nedolžen, čeprav ne morem navesti otipljivih dokazov za zmotnost nasprotne trditve pri razlagi videza.
Krausovo prijateljstvo do Er-wina Rollanda je bilo iskreno
HELP WANTED
CLEANING WOMAN : t.	One day a week
Saugenash Area Will provide transportation Tel.: AV 2-4160
1	(184)
HOUSEKEEPER
Lovely sub. family needs exp. hskpr. with A-l ref. from Wed. morning thru Sat. noon. Must like child. Own rm. TV. Phone 433-2667.
(184)
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
ROOM & BOARD In exchange for 3 hours child care. Monday through Friday.
392-5812
F*	(185)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE. — Stay or go.
5 days at $25 per week.
>	Call after 6:30
m if	Phone:
267-3921
r	das)
TOP wages. Woman to do housework about: 4 hours , daily. AL 6-0712 or 251-4748. Mrs. Delaney, fc	(184)
MATURE WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK No cooking. Stay. Own room and bath. Congenial home. Good salary. Phone 338-0077
F	(184)
BY OWNER — WELL -kept 6-rm. brk. bungalow, tile bath, large attic & bsmt. w. 525 lb. food freezer, gar., gas ht. water ht. Low 20’s. 539-9414 5016 N. Central Pk., Albany Park.
(183)
BY OWNER — 7 Rm. yellow brk. octagon 4 bdrm., 2 up, 2 down, full bsmt., steel constr., Ig. liv. rm., din. rm., tile kit., gas h.w. ht., 2 car frm gar., Narragansett-Belmont. $27,000, best offer.	PE 6-4345.
(183)
ALSIP — Brick California Contemporary. Cypress ceiling-beamed in liv. rm., natural firepl., din. area, 3 spacious bdrms., 5 closets, master bedrm. w-lge. dble. closets, tiled cab. kit., util, rm., new furnace, carport w-lge. full-length storage shed, patio, blacktop drive. Lot 100’ x 186’. Fully landscaped. Extras. $30,-000. FU 9-6260.	(134)
N.W. AUSTIN — By owner 6 rm. expandable brk. IV2 story. 3 bd., 2 ba., large L. R., formal D.R., mod. kit., full bsmt., 1st fir. utility room. 2 car garage. Good cond. St. Angela’s. Immed. poss. Open to offer. By appt.	ES 9-0793.
________________________________(184)
ARLINGTON HEIGHTS — By Owner. 3-bdrm. split-lev. Air cond. Lge. lot. IV2 ba. Fully equip, kit. Frplcs. in liv. rm., pnld. fam. rm. Cptg., drps. Att. gar., patio. Lo $30’s. Wkdys. Aft. 4. 392-6428.	(185)
MALE HELP

!:
t'
mu.«..
F
WE HAVE IMMEDIATE OPENINGS
Full time only, permanent day shift 8 A.M. to 4:30 P.M. Afternoon shift 4:30 P.M. to 1 A.M. — 10% bonus
» PRESS BRAKE OPERATORS • PAINT SPRAYERS » SP0TWELDERS • GRINDERS
Apply PERSONNEL DEPARTMENT
READY METAL MFG. COMPANY
4320 S. Knox Avenue
Tel.: RE 5-5151
(184)
in idealno. Alfredove osebne izpovedi so podane tako neposredno in prisrčno, da o njih ni mogoče dvomiti, izraz so čiste duše in nepokvarjenega srca. Bile so na žalost odklonjene, prav kakor njegova vroča želja, da bi %, nadaljeval z delom pri Rollan-dovem izumu.
Tu naj samo pripomnim, da po Krausovi izjavi gospod Blumen-herz ne bo mogel nadaljevati Rollandovega dela. Obnašanje tega gospoda se mi zdi zelo čudno. Zakaj mu je Rollandova družina zaupala to nalogo, mi ni znano, o tem bomo govorili morda pozneje, ko bo stvar že bolj razčiščena.
Nisem ne odvetnik ne pravnik, govorim samo kot človek, ki je prepričan, da s temi dokazi ni mogoče soditi Alfredu Krau-su, ker niso zadostni. To so samo domneve in sklepanja in na taki podlagi ga ne sme in ne more nihče obsoditi za prestopek, ki mu ni dokazan. Še enkrat slovesno izjavljam, da bi z obsodbo prijatelja Krausa zagrešili napako, ki bi se zlepa ne Gala popraviti. Pozivam ponovno slavni sodni zbor, da Alfreda Krausa oprosti ne samo vsake krivde, marveč tudi vsakega suma, da je poskušal umor. Njegovo obnašanje v laboratoriju ob priliki te nesreče je res nerazumljivo, ko je pustil ležati v krvi po nesrečnem naključju ranjenega Erwina Rollanda, ker bi bil sicer lahko preprečil usodne posledice, ki so nastopile po Rollandovi operaciji in preprečena bi bila takisto tolika izguba krvi. Seveda je treba upoštevati Krausovo razburjenje, njegovo veliko skrb za izum in kcr.čno mladostno neizkušenost.
Ponovno prosim slavno sodišče, da proglasi Alfreda Krausa za nedolžnega.”
Med občinstvom je povzročil govor Alfredovega zagovornika veliko navdušenja in pritrjevanja. Razpoloženje se je obrnilo, zdaj so Alfredu ploskali.
Alfred se ni zmenil, ker je poznal muhavost zbranega občinstva, vendar je bil vesel, da je zagovor obudil vsaj nekaj sočutja v dvorani. Profesor Colle je opazoval Alfreda; ta je bil zadovoljen, pa se mu je v zahvalo le spoštljivo priklonil, najrajši bi mu bil stisnil roko, a tega ni mogel.
Ko se je mir v dvorani polegel, je povzel besedo državni pravdnik.
Leno je vstal in si nataknil naočnike. Potegnil je iz mape kup papirjev, brskal po njih in z mirnim glasom začel:
Poskus umora, ki ga je izvršil obtoženi Alfred Kraus nad mladim in nadobudnim inženirjem Erwinom Rollandom, je zbudil po širnem svetu veliko razburjenja. Poznamo primere iz zadnjega časa, ko se je kdo hotel polastiti tujih izumov, žal tudi v naši državi. Vsem bo še v spominu, koliko je škodovala našemu ugledu novica, da je profesor dr. Freedman odkril oacil gobavosti in ga vbrizgnil Gveroa človekoma. Uničil je dvoje človeških življenj. Zadeva je dvignila mnogo prahu in krivec dr. Freedman ni ostal brez kazni, za svoje zločinsko početje se še danes pokori. Razburjena javnost je zahtevala, da se ven flar že tako poskušanje uredi z; zakonom. V tem primeru je šlo za znanost, a so bili kavči vendar kaznovani. Primer, ki ga obravnavamo danes, je edinstven. To je navadno razbojni-štvo, izvedeno na najbolj pretkan način. Zagovor gre za tem, da bi državne oblasti speljal na krivo pot. Vse obtežilno gradivo, ki ga ima državno pravdništvo pa jasno dokazuje krivdo. Cernu je sicer Alfred Kraus prerisal Pohandov izum, še preden je izvršil zločin.”
Alfred je planil in zavpil: “Ni res, dokažite!”
Državni tožilec, vajen takih medklicev, je mirno nadaljeval: “Obtoženčeva mati Katarina Kraus je izjavila, da je bil Kraus usodnega dne nenavadno razburjen. Iskal je službo, a tisti
|dan ni hotel nič slišati o tem, ko ga je mati opozorila na oglas v časopisu. Izrazil se je zelo neprevidno, da ima mnogo boljšo'* stvar v mislih. Pravil je materi, kako bo pri Rollandovih obogatil in bo preskrbljen za vse življenje. Ta njegova izjava je izredno važna in pove veliko. Vse to vedenje da slutiti, kaj je tistega dne obtoženi nameraval. Ni ga zdržalo doma, vse je že premislil in čim bolj se je bližal čas, tem nestrpnejši je postajal, kar je popolnoma razumljivo. Kako do konca pripravljen in preračunjen je bil zločin, nam jasno dokazujejo ti črteži.”
Iz papirjev je potegnil nekaj
listov in ognjevito nadaljeval:
“Ti listi so naj zanesljivejši dokaz, da je obtoženi Kraus že nekaj dni prej prepisoval in prerisoval Rollandove načrte, da bi si s. tem olajšal delo. Mislim, da je sedaj vsak dvom o njegovi krivdi odveč, zato zahtevam naj strožjo kazen, ki jo predpisuje zakon.”
V dvorani je zabučal vihar ogorčenja, Alfred je izgubil še zadnje sočutje pri občinstvu, ki je prej že zdvomilo o njegovi krivdi.
Alfred tega ni pričakoval, najmanj pa je mislil na listke, ki jih je iz zapora pošiljal domov.
(Dalje prihodnjič.)
SEPTEMBER
KOLEDAR
društvenih
prireditev
SEPTEMBER
28.	— “Mladi odrasli” Par-Fi
prirede polka ples v farni dvorani pri Sv. Vidu ob 75. letnici obstoja fare.
29.	— Slov. narodni dom na 5050
Stanley Ave. na Maple Hts. priredi svoj letni banket. Začetek ob petih.
29. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, O., v spomin 25-letnice žrtev na Grčaricah in Turjaku.
OKTOBER
5. — Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
5. — DSPB Tabor priredi ob
25-letnici ustanovitve Slovenskega domobranstva svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
12. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave.
20. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi obed z govejo pečenko v avditoriju v času od 11. dop. do 2, pop .
20 — Podružnica št. 14 SŽZ
priredi ob treh popoldne v SDD na Recher Avenue “card party”.
2G. — Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi K a r t n o zabavo v šolski dvorani. Začetek ob 7.30.
27. — Pevski zbor Planina priredi svoj koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
27. — Podružnica št. 25 SŽZ
praznuje 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim kosilom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 1. popoldne.
27. — Občni zbor Slovenske
pristave.
NOVEMBER
3. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi POST HALLOWEEN PLES.
3. — Glašbetia Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.
ČUVAR NA SEVERU — Slika kaže radarsko postajo daleč na severu našega kontinenta, člen v verigi, dolgi 5,000 milj, ki varuje našo deželo pred “presenečenji” s severa.
9.	— Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St.
10.	— Lilija poda veseloigro SVOJEGLAVČEK v Slov. domu na Holmes Ave.
16.	— Belokranjski klub priredi
martinovanje v Slovenskem domu na Holmes Ave.
17.	— Jesenski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
24. — Letni festival Zahvalnega dne pri Mariji Vnebovzeti v šolski dvorani ob 3. popoldne. 24. — Dramatsko društvo Naša zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro.
28. — Tony’s Polka Party —
Seventh Thanksgiving Celebration in Slov. National Home, St. Clair Avenue.
29., 30. — Slovenske duhovne
vaje za može in fante v škofijskem domu duhovnih vaj na Lake Shore Blvd.
DECEMBER
1. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
15. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi ob treh popoldne v Slov. domu na Holmes Avenue božičnico.
JANUAR
18.	— Slovenska pristava priredi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. “Pristavsko noč”. Igrajo “Veseli Slovenci”.
FEBRUAR
15.	— Lilija priredi NAGRADNO
MAŠKARADO v zgornji dvorani Slov. doma na Holmes Avenue.
MARC
16.	— Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi zajtrk z omletami in klobasicami v avditoriju od 8. zj. do 2. pop.
APRIL
19.	— DSPB Tabor priredi svoj
pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
26. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER V DEČVAH” s kratkim sporedom v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo “Veseb Slovenci”.
MAJ
4. — Pevski zbor Triglav priredi
svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
AVGUST
24. — Slovenski Dom na Holmes
Ave. praznuje 50-letnico obstoja.
V	blag spomin
DEVETE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE TETE
Alojzije Škufca
ki je po dolgi in mučni bolezni izročila Bogu svojo blago dušo dne 23. septembra 1959.
Globoka hvaležnost nam polni srce.
V	gorečo se prošnjo preliva molitev:
Daruj, Gospod, ji mir, naj večna luč ji sveti;
. ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
žalujoča:
MARY MARINČIČ, por. LUZNAR nečakinja in. več sorodnikov.
Cleveland, O., 23. sept. 1968.


ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
ŽELEZNA CESTA — Železniški tiri se križajo in tečejo v razne smeri pri vhodu na železniško postajo Wa* terloo v Londonu na Angleškem,