8. številka. V Trstu, v soboto 26. januvarja 1889. EDINOST .,E D I H O S T" izhaja dvakrat naroden, vnnko sredo m sotcti i>1> 1. nri popoludpa. „Edinost" stane: za Vrte loto i^l. ti. izven Avst. 9.— jfl. za poln leta , M,—; , „ 4.50 „ a» čotrt leta „ i,50: „ „ 2.25 n Por.nmiino >r-.>vUkn uf dobivajo v pru-dajalnicah tobaka v Tref- po 1» nov., v Gorici i« v AJdovftiini p<* 't nov. Na naročbe br;a pril&zene naročnina se upravništvo ne ozira. -'Tečaj XIV. V«i dopisi poftiljajn urndniitvu v ulici Carintia žt. 88. \'nako pismo moru biti Iranko van o, ker m'frankovana ho nr sprejemajo. HokopiRi Ke ne vraftajo. Oglasi in oznanila se račune pO 7 nov. vmtioa v petitu ; za naslove t debelimi črkami hh plačuje prostor, kolikor bi ga obneslo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnic« itd. ho račune po pogodbi. Naručniuo, reklamacije in inserate prašina npravniotvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacijo »o proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »v •hnoitt |a moB«, Vabilo na naročbo. Prestopili smo z novim letom v XIV. ter it j našega glasila. — Trinajst let smo se borili za narodne pravice primorskih Slovencev in kolikor je bilo v našej moči, ispolnjevali smo vestno svojo nalogo. Naš položaj je resen, kajti tujci smo na las t ne j zemlji! Uvažite to, sorojaki, ter ostanite nam zvesti in točni naročniki, ker brez izdatnih deuarnih sredstev nam e nemogoče vršiti naš program. — Glasilo našega družtva ne deluje v sebične svrhe, temveč v probujenje narodne zavesti. Kolikor več se širi naš list med rodoljubim, toliko sigurneji nam je vspeh našega dela. „Edinost" stane: za vse leto .... gld. C.— za pol leta . , . gld. 8,— za četvrt leta . . . gld. 1.50 Volitve in tržažki okoličani. (Dalje.) Dragi okoličan! lepo Število vzgledov imaš pno prod seboj, kako si zanemarjen od svojih pobalinskih gospodarjev. Ne le, da se tvojo in naše tožbe ne jemljejo v obzir, ampak še posmehujejo se ti gospoda Lahoni ter te smatrajo norcem. Zadovoljni smo, ako prosimo i moledujemo, ne da bi se lahonska gospoda za to kaj zmenila. Z sedanjo mestno upravo nezadovoljno je prebivalstvo sploh, toliko mestno, kolikor ono v predmostih; pri vsem tem pa ni upanja, da sedanje volitve tem tožbam zadovoljijo, kajti tudi v meščanih preveč je nemarnosti in nezavednosti. Pri tem pa so vedeli sedaj gospodujoči Lahoni vodo na svoj mlin obrnoti, sestavivši volilno liste skoraj brezizjemno izmed one kasto, ki jim je najbolj udana ter se imajo nadejati od nje povoljnega vspelia. Naravno je, da so se pred leti odločno branili razširiti volilno pravico, dobro vedoč, da jim je večina ljudstva nasprotna ter da bi po tem gotovo propadli. In uprav sedaj kav-sajo se lahonske kavke v Trstu, namreč strastni Indipendento in Piccolo, organa zagrizenih magistratovcev, na jedni, in Cittadino, Mattino, celo poluslužbena Adria itd., na drugej strani. Zmerno liberalne stranko pa ni še vstanovljene, čeprav jo zagovarjajo zadnje imenovani listi. Želeti bi pa bilo, da bi so ista osnovala ter iskala prodreti z svojimi kandidati, koji naj bi bili dobri Avstrijci, s kojimi bi so bilo mogoče pogovarjati tudi našim poslancem in od katerih bi se nam ne bilo bati toliko v nebo upi-jočih krivic, kakor od progresovcev. Očita se nam od lahonske Btrani, da sejemo nemir v deželi, v tem, ko zagovarjamo le svoja pravična in lojalna načela — narodni program slovenski. Da se zadnji tudi tukaj vsaj deloma v živenje uvede, to je naša želja in upanje in veseli bi takoj segli v roke onoj stranki in ljudskim zastopnikom, ki bi nam pomagali v dosego naših pravic, ali se vsaj ne ustavljali njih izvedbi. Prava avstrijska stranka se menda ne bode protivila našim tirjatvam, kojih izpolnitev nam zatrjuje državni zakonik* sam. Želeli bi osnovitve enako stranko v Trstu in prvi bi jej prišli nasproti ter jo podpirali ! Če se pa ne osnuje uprav sedaj, storilo so bode pač v bližnjoj prihodnosti. Trst potrobujo miru in dobrih gospodarjev, ki bi ne zapravljali mestni zaklad tako neusmiljeno, kakor dosedaj Progresovci. Nad mesto in njega okolico, ki sta uže jeden in en četvrt stoletja uživala državne dobrote s tem, da jo bil Trst svobodno; pristanišče, pridejo kmalu kritiČnejši časi. J Leta 1801. dne 81. junija odpravi se, kakor znano, predpravica, katero so uživali i Tržačani toliko časa. Kakor se jo to važno mesto v teku zadnjega stoletja lepo razvijalo ter postalo' prvo avstrijsko tržišče, enako se je bati njegovega propada, ko se odpravi svobodno pristanišče in tem bolj, ako na njegovem krmilu ne bode mož, kojim bi bila v resnici mari korist domačega mesta, ne pa gola sebičnost in razne graje-vredne pantomine. Iz dosedaj rečenoga in iz lastne skušnje bode pač vsakdor razvidel, da sedanji kolovodje v Trstu neso za tak velevažen posel. Njim je namreč za vse kaj druzega; nego ubijati se za pravo korist svojih vo-lilcev. Sa j zadnje ne zmatrajo drugim, kot za stroj, ki se lehko kupi za pravičen aH krivičen denar, za stroj, s katerim se more počenjati, kar so hoče. Njih gospodarstvena načela in vednost upravljanja tako važnega mesta, kakor je Trst, kažejo pač vsakoletni občinski računi in proračuni, z kojimi uboge meščane Blepe z prav neznatnimi primanjkljaji, v tem, ko zadnji leto na leto naraščajo na tisoče in stotisoče ter se mesto vedno bolj upleta v neznosne dolgove; vso to pa, da so zadovolji — lahonskoj nenaaitljivosti. Resničen je pač oni pregovor, ki trdi: „chi non risica, non rosica" — kdor ni-česa ne drzne, ničesa ne pridobi. Lahon v času volitev napne vse svoje moči, izda velikanske svote, pri tem mu je pa pred očmi prihodnjo uživanje. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Smrt deželnega glavarja isterskega1 g. Vidulicha, dajo povod italijanskim in nemško-liberalnim listom, da so „pogumno" ! zaganjajo v vedno rastoči upliv slovanski, I ki grozi osvojiti skoro vso deželo, v kate- j rej so do sedaj gospodarili po svojej volji J Italijani. Nemci, dobri prijatelji Italijanov,: obžalujejo, da je z Vidulichem izgubila' italijanska stranka najodločnejšega in naj-zagrizenejšega nasprotnika Slovencev ia Hrvatov v Istri. Slave ga zaradi njegovega postopanje 1848 leta, pojejo mu slavo ker je vedno zvesto pobiral stopinje za skrajno levico, dokler ni napočila doba miru in sprave grofa Taaffeja, ko jo prestopil v Coroninijev klub. Najbolj se nam zdi pa čudno, da nemškim listom protislovno postopanje pokojnikovo v zadnjem zasedanji deželnega zbora isterskega tako imponuje, ko bi vender moral v vsakej deželi in v vsakem narodu zgubiti tak mož vse zaupanje svojo stranko; le nemškim Židom je to po volji in le Italijani so srečni, da imajo take može na čelu. Kar ti listi kvase o rastočem slovanenju Istre, ni drugo nego puhla fraza. Slovan so jo začel v Istri zavedati ter otresati italijanske „kulture11 in upliva. Čim bolj so znebivamo to „blaginje", tem bolj zadobiva dežela svoj prvotni slovanski značaj. To Italijanom in Nemcem pač ni po volji, a to nas malo briga; mi dosežemo še našo svrho, naj gospodjo kriče, kolikor jim drago ! — Češki listi se bavijo z razmerami moj Staro- in Mladočehi. „Illas Naroda" upa, da se bo dalo doseči še slogo mej obema strankama. „Politik* pa pravi, da v bodočem zasedanji državnega zbora no dosežejo še tega, ter da „Češki klub" ne moro ustreči mladočeškim zahtevam. V g a 1 i š k e m deželnem zboru so so razpravljala te dni jako važno vprašanja. Mej drugimi, vprašanje o zgradbi nove postranske železnice, o ureditvi nekaterih rek itd. Stavljen je bil predlog, naj bi se storili potrebni koraki, da vlada zboljfia pravosodje v Galiciji. Morda ni deželo v Avstriji, kjer bi bila sodišča tako slaba, kakor v Galiciji. Tu je potrebno radikalno preustrojstvo sodišč; treba bodo ustvariti mnogo popolnoma novih uradov ter pomnožiti število uradnikov. Stavljen jo bil tudi predlog, naj so vozni tarifi na nekaterih železnicah preurede, da se olajša in pospeši trgovina spetroljem. — Poljaki so PODLISTEK. Iz Brazilije - nazaj v Trst. (Po dnevniku Andreja Kalca.) (Dalje.) V soboto, 30. novembra. Vso noč in vse jutro smo premišljevali: kaj bodo z nami? Toplota jo bila skoraj neiznosna. Ob G. uri delila se je zopet črna kava. Gnjoča jo bila taka, da je bilo gorje otrokom in ženskim, kajti vsak je hotel biti prvi. Lačni smo bili, kakor nikdar prej. V tej gnječi iti navalu na kavo pogazilo se je nekega dečka, kateri je po dveh urah umrl. Po tamošnjej navadi so ga po daljnih dveh urah odnesli brez vsaeega cerkvenega obreda na ladijo ter ga odveli na mali otok, kjer so ga pokopali liki poginolemu blagu! Dan nam je prešel med vednimi skrbmi — in lakoto. V nedeljo 1. decembra. Zbrali siuo se zgodaj v posvetovanje. Sklenili smo obrniti se do avstrijskega konzula. Ob 11. uri šlo nas je več možkih k ravnatelju „lsole" proseč ga do- voljenja, da smemo v mesto. Dovoljenje' i smo dobili, samo to nam je naročil, naj' no gremo k našemu konzulu, da ne bi! | potem nastale neprijetne razpravo z brazi- j lijansko vlado. Nismo mu odgovorili, toda j njegov nasvet nas je še bolj vtrdil v na-j šom sklepu. Podali smo se naravnost k našemu konzulu, proseč ga, naj nas od-Jpošljo nazaj v domovino. Odgovoril nam je: „Preljubi bratje Avstrijanoi! Kam ste j zabredli Vašo kri prelivat! Povem Vam, j da tu v Braziliji ni zemlje, kjer bi hotel I biti pokopan. Ako ostanote tukaj, ne bodete j nikdar gospodarji pol vinarju. Živenje Vaše j bode lo kratko. Kar imate oblačil, potrgali j jih bodete a drugih napraviti si ne bodete mogli. Obljubim Vam, da storim vse mogoče, da VaB odpravim v domovino!" S tem nas je poslovil. Vsakdo si more misliti, s kakšnim presrčnem veseljem so nas navdalo zadnje besedo človekoljubnega gospoda. — Zadovoljni vrnoli smo se na „Isolo". V ponedeljek 2. decembra. Prišli so zopet naši dobri prijatelji ,knpovalci", da poskušajo svojo srečo pri nas, toda ves „semenj" na nas ni niti najamni unlivul. Tuko so mim notolrli Hnnvi . do sobote, 7. decembra. Isti dan so brez-; vestni trgovci z človeško krvjo še-le zve-, deli za gotovo, da so skoraj vrnemo v i domovino in od to dobo ni se pokazal nobeden več na „sejmu". Zadnji, kateri so nas obiskali, povpraševali so posameznike; „Si-li Avstrijanec, ali Italijan Ako jim je bil odgovor: „Avstrijanec!" obrnil se jo „kupovalec" urno ter se zgubil v gnječi. Zopet je prešlo nekoliko dni v pričakovanju rešitve in še-le 13. decembra nam jo zasijala zora lepe nadeje. V četvrtek 13. decembra. Zjutraj za rano prišlo nam je iz mesta povelje, da se pripravimo, kajti jutri se vkrcamo na parnik, kateri nas odpelje domu. Kdo bi mogel opisati naše veselje, ko smo začuli vest, da se našo vroče želje Bkoraj vresničijoP Toda čekalo nas je še zadnje britko iznenađenje. V petek, i4., bili smo ob 8. uri vsi pripravljeni, kar pride brzojavka, da parnik odrine še-le 1(5., na tretjo adventno nedeljo. Obsojeni smo bili ostati zatorej šo dolga dva dni v naših ječah in težkim srcem udali smo se v našo usodo. Šteli smo uro in minute, dokler je napočil obljubljeni dan : Nedelja, 16. decembra. O 9. uri bili smo veselim srcem pripravljeni zapustiti grozovito ptujo zemljo. O 10. uri prišle so ladijo do obali, katere nas odpeljejo do angležkega parnika „Frisia" (London). Kdo bi mogel opisati našo veselje ? Pozabili smo na vse težkoče, kajti nadvladala je v nas presrčna želja, da vidimo v kratkem zopet milo našo domovino! — Popoludne o 4. uri poslovili smo «e v zadnjič od mesta, od katerega smo se nadejali lepše bodočnosti, a nas jo toliko nečloveško prevarilo. — — — Na parniku dobili smo o 5. uri kosilo in večerjo ob enem. Hrana ni bila baš izborna, toda prazni naši želodci so burno zahtevali, da so jih uže enkrat — po tolikem gladu — zopet napolni; zaradi tega je jedel, kdor je mogel povživati proizvode angleške kuhinjo. — Po žalostnem obedu, odnosno večerji, spravili so nas k počitku v dolnjo prostoto pamikove. To vam je bil počitek! Vsakovrstnih „živalic" jo ki r mrgolelo! Kdo bi mogel v takih okolščinali zatisniti oko P Imeli smo dosti opravila, d:i si odpravljamo nemilo gomad raz občutljivo našo kože. (Konec prih.) •lavili te dni obletnico ustanka izza 1863. leta. Slavnostnega banketa se jo udeležilo mnogo deželnih in državnih poslancev in drugih veljakov poljskih. Govorilo se je mnogo|in ponavljalo stare fraze o neodrešeni Poljski. Dr. Lewako\vski, državni poslanec, je pa izustil daljši govor, v katerem pravi mej drngim, da si Poljaki ne žele svetovne vojske, da se je pa tudi ne boje. Proti koncu izraža še trdno prepričanje, da prido čas, ko vstane zopet srečna, neodvisna in demokratična Poljska. V to ime jo cela družba navdušeno pila. To nam pač jasno priča, da so Poljaki nepoboljšljivi saujači, ki so bavijo s praznimi domišljijami mesto z resnim in treznim delom. V ogerskem državnem zboru so še vedno razpravlja novi vojni zakon. Opozicija jo sklenila predlagati, naj se doda še on paragraf, po katerem naj vsak vojak vzajemne vojske priseže zvestobo krona-nemu kralju in ustavi. Mej govorniki v preteklem tednu, ki so preporočali predlog, bil je tudi Jokaj, romanopisec ma-djarski, katerega govor se odlikuje po fantastični zmedenosti in nejasnosti. Mož, ki je sicer navdušen Madjar in jo kot pisatelj morda najbolj pripomogel k razvoju svojega naroda, jo prav toplo preporočal učenje nemščine, katerej se v Avstriji tako pridno uče. V nanjo dežele. Rusko vlado glasilo „Journal de St. Peterbourg" z vesoljem pozdravlja nek članek v dunajskem vojaškem listu „Ileichs-vvehr", kije pisan v Rusiji prijaznem duhu. Tako bi se bilo pisulo lahko uže prej, pravi ruski list. Rusija ni nikdar spremenila svojega postopanja proti Avstriji, ter se strog« drži svojih načel. Prav tako pohvaljno so izraža o nokem članku v „Daily Telegraph", v katerem so naglasa miroljubne namene carjeve, Angleškemu listu se bode moglo čestitati, ako se mu posreči spreobrniti angleške konservativce, da bodo sodili rusko politiko s pravičnega stališča, Rusija ostane zvesta miroljubnim svojim načelom ter je vedno pripravljena povračuti prijaznost za prijaznost. Srbski kralj jo sklical ožji ustavni odbor, da se posvetuje, kako naj se spravi v veljavo novo ustavo. Delo naj bode zvrseno do 1. februvarja meseca (st. st.), s katerim dnem ima stopiti nova ustava v krepost. Od sedanjega ministerstva se Milan ne more ločiti. Hrističeva eneržija. ali bolje brezobzirnost, njegovi žandarji, so mu menda ljubši, nego vse svobodomiselne in pravične določbe nove ustave. Kraljevi dunajski prijatelji kaj čudno razlagajo ta ukrep kraljev. Pravijo, da je kralj sklenil obdržati llristićevo ministerstvo, da se ubrani preognjovitiin navalom radikalne večine, posebno pa še zaradi nekega članka v „Videlu", glasilu propalih napred-njakov, ki pravi, da je llristićevo ministerstvo luksus, ter neči tudi kralja malo napada. To je torej prvi sad kraljeve dobre volje ; narodu svojemu in njega pravičnim zahtevam zato ne more ustreči, ker glasilo neke propale stranke nepovoljno kritikuje njega in vlado ! „Kreuz-Zeitung", glasilo konservativne nemške stranke, je prinesla te dni članek, | v kateiem napada Bismarka, češ, da je z j svojim oblastnim in samovoljnim poatopa-| njem spodkopal v Nemcih monarhičen Čut. j Ta članek je vzbudil po Nemčiji veliko ! začudenje in nasprotniki kancelarjevi so so uže veselili, da je prišel čas, da se Bis-mark umakne. A to veselje je bilo kratko, j Bismarkova glasila so planila po omenje-. nem listu, ter glasijo v svet, da je kan-celarjova moč sedaj večja, nego kedaj pred. Preplašeni konservativci so se pa zbrali ter sklenili in podpisali neko „izjavo", v katerej pravijo, da nimajo nika-cega upliva na „Kreuz-Zcitung". To so prepokorno javili trolasemu kancelarju in cesarju. Bismark ima pač dovolj vzroka smejati se, saj mu dobro služijo še tako opravičeni napadi, kakor jo bil gori omenjeni, ter množe njegovo uže tako pre-j veliko moč. Volilno gibanje v P a r i z u je čedalje hujše. Boulangerjevi pristaši pripravljajo nek na videž-atentat na generala, da bi tako delali večjo reklamo zanj. A' dan volitve hočejo pa raznašati lažnjive telegrame po mestu o nesrečah in zgubah v Tonkinu, samo da bi narod preplašili ter ga predobili na svojo stran. Pristaši mo-narhistov pa v svojih glasilih očitno pravijo, da se morajo pripraviti, kajti to leto je za Francijo odločilno. Republikanci morajo biti res oprezni, ako se hočejo ubraniti nasprotnikom. Jules Simon je izdal knjižico, v katerej svari narod pred Bou-langerjem. Jutri bodo osedepolna volitev. ve, kaj so pravi biti brez duhovnega zdravnika. Ali, hvala Bogu, nismo ostali dolgo v takem žalostnem stanu. Kmalu po odhodu g. Visintina zvemo v naše veselje, da ima priti pastirovat k nam občespošto-vani gospod Vinko Stubelj, vikarij Podsa-botinski. Velika zadovoljnost in dušni mir se nas je lotil, ko smo to zvedeli. Prašala bi morda ti, draga „Edinost": čemu ste se veselili P Lahko vprašanje je to. Res, duSni pastirji bi imeli biti vsi enaki in so tudi enaki glede odgojevanja naših duš. Jaz jih nečem soditi. Reči pa moram, da tudi zunanjost učiteljeva veliko pripomore v ljudsko odgojo. S to pa niso vsi enako obdarjeni. Uzor, kaj bi rekel, uzor božjega pastirja imamo sedaj, ljuba „Edinost" ; veseli se še ti z nami in s tabo tvoji prijatelji, kajti zagotovljen sem, da vedo ceniti lju-beznjivost, s katero išče pastir zgubljenih ovac. Rekel bi kedo, da stvar pretiravam. Ni res to! Ako bi, dragi prijatelj, slišal njegov do srca segajoči glas, bi gotovo stopil na mojo stran, ter rekel: ni vam iskati boljšega pastirja, ni Vam iskati boljšega dušnega zdravnika in učenika! Vero- in pravicoljub. DOPISI. Iz Gaberij pri Ajdovščini 22. januvarja 1889. [Izv. dop.] — Bilo jo pred kakima dvema mesecema, bili smo zapuščeni kakor ladija, koji se odpove krmar. Bivši naš preč. gospod vikarij Jakob Visintin zapustil nas je žalibog bas pred božičničnimi prazniki, vsled česar smo bili prisiljeni prositi samostanskega prodstojnika v Križu, naj nam pošlje vsaj za ta iraeni-niten praznik duhovna; bili smo uslišani. Marsikatera občina je užo občutila tak duševni udarec. Vsak dober kristijan Domače vesti. Cesarjev dar. Nj. Veličanstvo darovalo je 000 gl. podpore občini Zumesko, pripa-dajočej okrož. občini Motovun v Istri, da se razdeli ta iznos med občinarje, kateri so trpeli škodo vsled elementarnih nezgod. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je ob odhodnici odvetnika gosp. dr. Schegule v prijateljskem krogu v „Čitalnici" 9 for. Imenovanje. Nadinženir pri ces. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Trstu, Fran Ilellmann, dobil je naslov stavbenega svetnika, t Edvard Lampe. Dolino zadela je težka izguba. Dne 24. t. m. preminol je po dolgej bolezni v Boljuncu občepriljub-Ijeni nadžupan dolinski, Edvard Lampe v 00. letu svoje dobe. Pogreb jo bil danes dopoludne v Boljuncu sijajen, kakor ga jo zaslužil rodoljubni nadžupan, ki je osivel v neumornem delu za blagor svojih občin. Bodi mu zemlja lahka! f Dr. Vidulich. Predsednik deželnega zbora isterskega, državni poslanec, deželni glavar isterski itd., dr. Fran Vidulich, umrl jo dne 23. t. m. v Poreču nagle smrti. Delovanje pokojnega je našim čitateljem uže dovelj znano iz razprav v de? želnem zboru isterskem. Akoprav rodom Hrvat, je z vsem svojim vplivom sistematično nastojal Istro posve poitalijančiti. Begunec. Povest, Spisal Jane?! Koren. II. (Dalje.) Takoj prime pastirček za roko obnemoglega gospoda in ga pripelje med grmič-jem do vilenice, katerej uhod je bil ozek, pred njim pa trnov grm. kateri je zakrival votlino. „Tu le je votlina, a ta trn treba izseči, da bode uhod prostejši," pravi deček in se urno loti dela. Ptujec zavleče se potrebušno v vilenico, kakor mu je svetoval deček: kajti votlina jo ravna in gladka, a samo temna je. Da bi bil tujec bolj varen pred preganjalci, ako bi ga tudi iskali, postavi zopet trn pred uhod, pobere treske, prinese nekoliko kamenja, in je obloži, da bi grm trdnejše stal. Tudi mahu ni pozabil prinest iu z njim obložiti kamenje, da bi se ne poznalo, da je trn le podprt. Da bi bil deček brez strahu in ptujec popolnoma varen, prinese ne daleč od tu gnjezdo, v katerem jo bilo troje mladičev. Drobno ptičke postavi na trn pred uhod, tako umetno, kakor da bi si bile ptičice tu same postavile svoj dom. Zdaj so nagne črez grm v votlino in zakliče: „Zdaj ste varni; e mirni bodite, no najde vas nikdo!" Pastirček steče k svojoj čredi, da vidi ako kodrež zvesto opravlja svojo službo. Prepričavši se, da je vse v lepem redu, steče pevajoč zopet k „cerkvi" k svojemu ognju in poje ostale kose krompirja. III. Raznesi te. gora. strela do tal! Kaj niečo» navzdol groinade nam skal, Da tok ustavlja božoči si val! Ivan Jonko. Minilo jo kake pol ure, kar zagleda Drejc kakih petnajst oboroženih mož, ki pazno ogledavajo vsak grm, vsako skalo tam po brežuljcih. „Tu nekjo mora biti skrit — pes! No odideš nam ne, preka-njeneo; izvohamo te, če bi te bil skril sam zlodej in to prestavil tudi na drugi svet! Ej da bi te vrag! toliko truda nam prizadevaš, čakaj le, še jutri boš na vislicah. — Možje; iskajte pazno !" Strašno rentačijo in preklinjajo Bem po grmovju ti možje — vojaki, da se Drejcu ježe dolgi kostanjevi lasje ter se začno prekriževati in tiho moliti, meneč, sami peklenščeki so prišli v to dolino, ker dozdaj ni videl so nobenega vojaka. Ko lovci ugledajo malega pastirja, krenejo naravnost proti njemu, vprašaje ga: „Ti, pastirče! si videl todi iti kakega človeka ?" Deček v strahu pred oboroženimi ljudmi niti ni vedel kaj govoriti in kako. Zopet vpraša njih poveljnik dečka, ter vzdigne težki meč : „Precej povej! če ne, razkoljem ti takoj glavo!" „Todi memo je šel nek človek, pa še jako hitro !" odgovori deček ves v strahu in pokaže z roko nasprotno stran od vilenice. »Koliko časa je uže od tega?" vpraša vojak in utakne meč v nožnico. „Kakšno pol ure mora biti!" odgovori doček, da bi se le odkrižal teh hu dih mož. „Alo fantje! kar hitro naprej in pazljivo iskajte, daleč ne more biti. Sto zla-tov za njegovo glavo! Alo naprej!" Še se je slišala goBta kletev vojakov tam po gričkih in dolinicah izmed drevja in grmovja, kar jo dečku dajalo pogum, da jo rešil ptujega gospoda gotove smrti. Zdaj stopi na vrh „cerkve" in ozira se na vse strani, prepričavši se, so li odšli vsi in kodi gredo. Na enkrat so strese po vsem životu: „Oh dobil ga bode in umore ga, pa tudi mene, ko pove, da sem ga jaz skril — oh !" Kot srna v gori teče proti vilenici, pred katero jo bil zapazil Svoja načela je posebno odkrito pokazal v zadnjem zasedanju. O njegovem državno-zborskem delovanju govorimo obširneje v „političnem pregledu«. Dr. Vidulie bil je vitez reda železne krone 3. razreda, kom-tur reda Franja Josipa in komtur otoman-skega reda Medžidže. O pokojnemu naj sodi zgodovina Istre; o svojem delovanju odgovarjal bodo pred večnim sodnikom. Naj počiva v miru v rodnej zemlji! Princ Karagjorgjevič na Dunaju. Iz Cetinja poročajo, da odpotuje v kratkem princ Peter Karagjorgjevič preko Dunaja na jug. Spremljevala ga bode njegova soproga; prvikrat ju spremlja na potu tudi malo število dvornikov. V Beču obiščeta visoka gosta najviše kroge. Govorilo se je, da namerava Karagjorgjevič obiskati tudi ruski cesarski dvor, toda ta vest ni vte-meljena. Princ Aleksander Batenberški odpotoval je dno 22. t. m. v Mletke. — „Standardu" se poroča iz Beča, da kani bivši knez bolgarski stopiti v avstrijsko vojsko. Občinski svet tržaški ima danes ob 6 »/a uri zvečer javno sejo. Razpravljalo se bode o poročilu stalnega finančnega odseka in odseka za javne zgradbe glede vruvnan ja starega mesta in ulice Cavana. Družtvo v podporo dijakov v Gorici. Iz Gorice poročajo, da se je osnovalo vsled naporov c. kr. okr. šolskega nadzornika in gimnaz. profesorja g. Josipa Culota družtvo v podporo dijakov, katerega pravila je vlada uže potrdila. Smoter družtva je, podpirati dijake z darovi, kakor: z obleko, knjigami in šolskim orodjem. Družtvo ima vsled neumornega delovanja učitelja g. Samica uže 400 članov. Razdelilo se je obleke na raznih šolah 50 šolarjem. „Obrtnik" bode izhajal za naprej le po jedenkrat na mesec in sicer vsaki 8. dan meseca. Naročnina je za vse leto f. 1.50. Dotični naročniki, kateri so plačali polu-letno naročnino za 1889. leto, prejemali bodo list do konea leta. — 2. številka izide dne 8. februvarja. „Letterature Slave". (Bulgari, Serbo-Croati, Jugo-Russi). D. Ciampoli. Založil in izda! Ulrik Hoepli v Milonu 1889. — Založnik Hoepli Btigel si jo uže dovelj zaslug s tem, da predočuje narodu italijanskemu resnične podatke o razvoju, posebno pa o prekrasnej književnosti Slovanov, katera je doslej — žal! — našim zagrizlim nasprotnikom skoraj da neznana. — Knjižica je lične oblike, jezik gladek. — Dobiva se v Trstu v knjižari F. H. Schimpffa, borzni trg, št. 11. Za olepšanje šetališča pri sv. Andreju darovala je baronica Riltmever v Trstu predsednici ženskega odseka, kateri namerava odpreti v kratkem bazar v na- vojaka, ki jo jako pazljivo ogledaval trn pred uhodom in ga majal z mečem svojim. Koj je deček pri vojaku, stopi k trnu in pravi: „Gospod, vidite gujezdo; pustite ptičke, namenil sem jih prinesti gospodarju, kedar nekoliko odrastojo!" „Kaj mi mari tvoji ptiči, tu zadej je votlina ; morda je skrit tu notri vrag. Kaj je obširna, dečko, ta jazbina?" vpraša vojak. „Jaz no vem, nisem bil »nikoli notri, če je res votlina, in ptujee bi ne mogel vanjo, da ne vrže gnezda raz trn!" „E, ga ni no tu!" pravi vojak in otide za drugimi, kričć, naj ga počakajo. Tudi deček odide k svojoj čredi, se-steje ovce, da se prepriča, da li mu niso kojo odgnali vojaki. Vse najde v redu, le malhe na grmu ni bilo več. Voh žalosten jame solziti se in iskati. Kako se razveseli, ko najdo malho in vsa jedila tam za tretjim grmom, kamor so mu jo m onda ti hudi vojaki zavrgli. — Užo so morali biti vojaki tam za tretjo goro, kakor se je dečku dozdevalo; zakuri zopet in dene ostali krompir v žerjavico in premišljuje čudno reči, katere jo danes videl. (Daljo prih.) ječe. Porezal je namreč dne 17. novembra p. 1. v občinskej šumi mnogo jelkinih j vej ter napravil občini škode preko 46 gl. i — Enako kazen je dobil 241etni seljak Anton Flego iz koperekega okraja, ker je posestnici Ivani Stefanič nevarno pretil. 1 — 1 Sletni pomočnik Josip Coluzzi iz Brana je bil obsojen v tajnej obravnavi na 5 mesečno ječo. RAZNE VESTI. Ostanke zadnjega bosanskega kralja Stjepana Tomaševiča bodo položili v stekleno krsto, katere robovi so okovani z bronsom. Krsta bodo stala na losenem podnožji in imela hrvatski napis. Kostnjak jo uže zložen. Vojna statistika. Naša Stalna vojna, mornarica in bosansko-ercegovska armada brojijo skupaj : 23.429 častnikov in gažistov, ter |917.739 mož; po jezikih: Nemcev 277.530, Madjarov 172.394, Čehov 130.989, Slovakov 43.279, Poljakov 75.613, Rusov ,74.615, Slovencev 27.512, Srbo-Hrvatov | 78.514, Bolgarov 176, Rumuncev 47.276, Italijanov 13.669. Tako statistika; vprašamo pa, kako bi se glasile te številke, ako bi bi bile sestavljene po narodnostih, kajti skušnja nas uči, da je jako velik razloček mej „občevalnim jezikom" in na-| rodnostjo, in to večinoma Slovanom na kvar. — Dunajski list „Schwarzgelb" priobčil je deset zapovedi pravega Avstrijca, ki slove: 1. Ne imej druge politične vere, . nego vero v staro jedino in nerazdeljivo Avstrijo, kakor je nastala v stoletjih, na katero so verovali tvoji očetje in pradedi. 2. Ne delaj novih bogov, novih programov, novih državnih idej, temveč z vsem drži , se stare Avstrije, za katero so predniki tvoji prelivali kri. 3. Ne klanjaj se drugemu cesarju, kakor svojemu, cesarju avstrijskemu, ki sedi na najstaršemu in najslavnejšemu prestolu ter skrbi kakor oče za blaginjo tvojo in blaginjo tvojih otrok. 4. Ne obožavaj Prusijo niti Nemčijo, katerej zapoveduje Prusija. 5. Ne boj so niti Bismarcka niti Moltkeja, in nikdar ne pozabi, da sta uže trudna in slaba starca, ki moreta biti vsako trenotje poklicana pred božji sodnji stol. 6. Ne želi zatiranja kacega naroda, niti gospodstva kaoega naroda nad družim, kajti popolna narodna jednakopravnost in absolutna pravičnost sta najgotovejša podlaga avstrijskega državnega obstanka. 7. Ne daj se preslepiti z zapeljivim vabljenjem, da naj Avstrija preloži težešče svoje proti vzhodu, in vedno bodi preverjen, da mora ostati Avstrija, kar jo bila in kjer je bila. 8. Trdno zaupaj v bodočnost Avstrije, in ne pusti nikomur, da bi ti vzel preverjenje, da je Avstrija potrebna za narode njene in za ravnotežju evropsko. 9. No pozabi, da je bila Avstrija največja država, v katerej ni ■ solnce zašlo, in da je do naših dnij vla-' dala v Nemčiji iu Italiji, in da je poklicana od Boga, da obstane do konoa sveta. 10. Vedno misli, kako bi Avstrija mogla dobiti zopet prejšnjo moč in veljavo. 10 francoskih zapovedij, kakor jih je izumil Louis Albin: 1. Prusijo sovraži in j odločno pobijaj. 2. Bismarka in njih tovariše zaničuj. 3. Al/učijo zahtevaj nazaj, Loreno tudi. 4. Ligi služi povsod z vsem srcem. 5. Redno plačuj donesek svoj. 6. Naroči družtveni list „Le drapeau" in ga pridno čitaj. 7. Derouleda nosi bratovski v srci svojem. 8. Ubogaj vodje, kot vojak načelnike svoje. 9. Domovino rahločutno ljubi, kakor mater svojo. 10. Pripravljaj se na dan velicega preobrata. ^ Narodna banka v Bologni. Uradnik italijanske narodne banko v Bulogni, Marij ' Roncalli, ponoveril je 820.000 lir, ter srečno odnesel Bvojo pete. Banka je z to izgubo težko zadeta, temveč, ker je večina prizadetih obrtnijskega stanu. Vso mesto je vsled tega jako razburjeno. — Skorej o istej dobi pobegnil jo iz Rima agent navedeno svrho, izdaten iznos 2500 gld. Baronica želi, da so napravi za ta denar pri sv. Andreju kiosk za godbo. Burja na Krasu. Ozirom na razne nezgode, katere so se pripetile vsled burje zadnji čas na ogerskej državnej železnici in leta 1887. tudi na južnej železnici St. Peter-Reka, kakor tudi ozirom na silne zamete, naložilo je nedavno poljedelsko ministerstvo dež. gozd. nadzorniku Gollu, ^a določi v sporazumljenju z inženirji v Postojni in sv. Petru dotična mesta ob progi južno železnice, katerim preti vsled burje največa nevarnost. Dokazalo se je, da se more priti tej pogibelji v okom edino le z umnim pogozdovanjem Krasa. Iz poročila nadzornika Golle je razvidno, da se je našlo 35 mest v skupnem obsegu 730 oralov, kateri bi, dobro in umestno pogozdeni, mnogo ustavljali burje silo. Potrebovalo se bode za pogozdovanje teh krajev 7,321.387 mecesnevih mladičev in za pozneje nadomeščevanje umrlih rastlin še drugih 3,209.787 mladičev. Dotični troski so proračunani na 28.950 gld. — Kranjska pogozdovalna komisija je o tem predmetu uže razpravljala, ter odločila, da so ima dotični svet pogozditi v treh letih, tako, da se stavijo rastline vsako leto na prostoru 234 3 oralov. Ko se na-sado nekoliko razvijo, odpadejo dosedanji ploti, zidovi itd. ob železnienej progi, kakor popolnoma nepotrebni. Pogozdovanje tudi v drugih okrajih jako dobro napreduje. Hrvatska čitalnica v Kastvu priredi v nedeljo dne 3. februvarja t. 1. v lastnih prostorih „Narodnega Doma" zabavo. Vstopnina za osebo 1 gld., za obitelj gld. 1'50. Rudodarnosti so no stavijo meje. — Začetek ob 7. uri zvečer. Razpored: 1. Petje, zb »r. 2. Potpourri iz opere „Norma" od Bellinija, za goslo z spremljevanjem glasovirja. 3. „Bilo im je sudjono", šalo-igra v 4 dejanjih. 4. Petje z spremljevanjem glasovirja. 5. Tombola. 6. Ples, Vojaški odpust. Vsi dotični, pripadajoči tržaškej občini, kateri so dovršili postavno službo v c. kr. vojski ali domobranstvu, ter oni, kateri so vstopili leta 1878 iu 1879 v c. kr. mornarnico, morejo podigniti svoje vojaške odpuste pri I. odseku mestnega magistrata. K vojaškim naborom. Mestni magistrat javlja na temelju §.21 izvrševalne naredbe vojnega zakona, da je zapisnik vseh onih, kateri se imajo letos predstaviti k vojaškim naborom, javno izložen na mestnem magistratu do 31. t. m. Pregledati si ga moro vsakdo ter staviti na licu mesta slučajno opazke, izpravko ali ugovore. Prošnje za oproščenje od vojaške službe morajo so uložiti do 31. t. m. Izneverjenje na Reki. „Nar. Nov." poročajo iz Reke, da jo izginol kontrolor tamošnje glavno carinske blagajne, Josip Slafsky. Pregledala se je takoj blagajna in do sedaj so je doznalo, da manjka poprečno 1000 gld. Nek drug uradnik je primanjkljaj takoj pokril. Ne ve se, kamo se jo podal Slafsky, Samoubojstvo. Dnč 16. t. m. ustrelil se jo 24. letni natakar Peter Znidersič na pokopališči pri sv. Ani. Uzroka poskuše-nemu Hamoubojstvu se ne vč. Nesrečneža so odnesli takoj v bolnico, kjer je včeraj vsled težko rane umrl. Ubojstvo. Dno 22. t. m. 8prl se je v klesarskoj delalnici Josipa Gazeta v ulici della Pieta 301etni Peter Gazet, lastnikov nečak, z 281etnim delalcem Josipom Mevla — vsed ljubosumnosti. Mevla je udaril svojega nasprotnika z kladvom dvakrat tako silovito po glavi, da mu je razbil črepino. Raujeni bode komaj ozdravil. — Movla se je stavil sam policiji. Nezgoda. 521etnemu težaku Ivanu Jež iz Rojana padel je mej delom na kolo-dvornem trgu težek hlod na levo nogo. Poškodoval ga je tako močno, da so morali nesrečnega težaka odnesti v bolnico. Sodnijsko. 18letni pastir Jakob Grbec iz Kastva je dobil zaradi zlobnega poškodovanja tujega imetka štiri mesece težke Henrik Gentilli, zapustivši v spomin svojega delovanja na tamošnej borzi preko 100.000 lir dolga. V državi Novi-York je postala z novim letom postava pravomočnn, ki odpravlja smrtno kazen na vislicah in namesto nje uvaja ono z elektriko. Takoj pri obravnavi, pri kateri je hudodelnik obsojen na smrt, posloviti se mora od Bvojih sorodnikov in znancev, potem pa se odpelje vklenjen v ječo. Dan smrti se mu ne naznani ter sploh o njem ne ve nobeden drugi, kakor sodnik in ravnatelj dotične jetnišnice. Usmrteni obsojenec se mora pokopati na sodiščnem dvorišči brez molitve in na tihem. Časopisom je prepovedano pisati kaj druzega, kakor da so je že izvršila kazenska razsodba. Pokazati se mora še, ali bo postava imela ugoden vspeh ; s tem, da so zakrili smrtno kazen v temoto in tajnost, hočejo namreč zmanjšati število roparskih napadov in umorov. Najčudnejšo pri vsem tem pa je to, da niti do danes ne vedo, kako naj so izvrši smrtna kazen z elektriko, marveč so bo še-le sešla po-1 sebna komisija, ki se bo učila s pokusi na ubogih živalih. Koliko let žive nekatere tiče. — O ! labudu se govori, da živi do 300 let. Naj-višo starost za njim doseza, kolikor je znano, sokol, o katerem pravi naravopisec Knauer, da se ve za sokole, koji ao doživeli 162. leto. Enako in morda se višu starost dožive jastrebi in "postojne. Tako je poginila leta 1719 planinska postojna, kojo so bili uže 104 let poprej vjeli in je morda uže pred ono dobo več let živela. Beloglavi jastreb, kojega so vjeli leta 1706, poginil je v šenbruskem zverinjaku leta 1824, torej je živel celih 118 let v su-žnosti. Schinz pripoveduje o berkastem jastrebu, katerega so mnogokrat videli na nekem robu sredi ledenega morja pri Grin-dehvaldu in katerega so uže najstareji možje imenovanega kraja v svoji mladosti opazovali na istem mestu. Tudi o papigah je znano, da so uže vstrajaio v sužnosti do sto in več let. Kukavica doseza tudi znamenito starost. Slišali so tako pomladno oznanjevnlko, koja se je odlikovala po ne-kakej napaki v glasu, zaporedoma 32 let v istem gozdnem okrožji kukati. Tudi krokar dospova do visoke starosti, on živi nekda do 100 let in več. O srakah imamo izglode, da so v sužnosti živele 20 do 25 let; v svobodi izvestno še daljšo žive. O domači kokoši vemo, da živi 15 do 20 let. Fazan doživi 15., puran 16., golob 10. loto. Drobne pevke živo 8 do 18 let. Slavec vstraja v sužnosti k večemu 8 do 10, kos 12 do 15 let; toda o tem ni dvoma, da živita na prostem dalje. Naš domači jetnik, kanarček, kateri je v naših krajih popolnoma spremenil barvo, živi, kakor je znano, 12 do 15 let. Toda na svojem domu pod milim nebom privošči si gotovo daljše življenje. GsspoteB lii trpisto stvari. Krava in nje molžnja. Vsaka gospodinja so je lehko uže prepričala, posebno kedar izpremeni deklo, pa dobi slabo za dobro, kako veliko dru-gačnje je mleko in koliko ga dobi od isto kiave manj, kakor pri prejšnji, spretni dekli. Veliko pride na to pri kravi, kako da jo molzemo. Ako so pomolze le tako bolj po vrhu, kaj rado se zgodi, da se krava prevrže iz dobre v slabo kravo, kar se tiče mleka ali tudi bolezni lotijo se rade krave pri takem dojenji. Ali še to ni zadosti, da ae ti dozdeva, da si do čista pomolzla kravo, pri tem prido se veliko na to, da molzeš tako, kakor se kravi najbolje prilega. Pri nas se godi to tako, da se molze najprej na ceckih ene strani, potlej pa na ceckih druge, tedaj sedaj na odsebenji, sedaj na ksebenji strani, včasih tudi |na prednjih in pozneje na zadnjih ceckih. To pa ni neki čisto prav, priporoča se v novem času, da se vzameta cecka navskriž, to je sprednji na odsebenji in zadnji na kaebenji strani in na robo. Ako se krava molze tako, tedaj pride vime v enakomerno gibanje. Lehko se razumeje, da ne ostane to brez vse koristi za mloko in njegovo dobroto. Mleko se lopo izločuje iz vimena in tudi tolšča in smetena pride vsa, kar je je v vimenu, z mlekom vred iz njega. Posebno jo to enako gibanje, ki so razteza na vse vime, ako se molze navskriž, dobro za cecka, ki se no molzeta. V njiju se namreč staka iz mlečnih žlez po malem tolšča in kedar so potem molze na njiju, teče lepo iz vimena. — Taka molžnja je uže izkušana in na krajih, kjer dajo mleko in kar se iz njega dela, največji zaslužek, je užo doslej v navadi in ondi jim so na misol ne pride, da je mogočo drugače molzti, kakor križem. Mi po svojem delu ne moremo drugo reči, kakor da svetujemo našim gospodinjam, naj poskusijo tako molžnjo nekaj časa in npamo, da so bodo prepričale, da ni na robe taka molžnja. (SI. Gospodar.) Delniško podporno družtvo. pod pokroviteljstvom Nj. Vis. cesarjevimi Knrtolfa. __ \ Podpisani odbor naznanja vsem družabnikom, družabnieam, prijateljem družtva in ostalemu si. občinstvu, da bode, kakor vsako leto, tudi letos dne I. februvarja t. I. VELIKI PLES v bogato in jako okusno odičenem gledališču „Fenice" Pri plesu bodo igrala popolna vojaška godba pt*sp. št. 87. Pred polunočjo plesalo se bode v raznih slov. oblekah narodni ples O IU O" | in poseben ples, katerega je zložil za to veselico družtveni pevovodja. Vstopnina 50 kr. — Začetek plesa ob 8. uri zvečer ; traja do 5. ure zjutraj. Vstopnice se dobe užo zdaj v družtvenem uradu; v prodajal niči g. Antona Žitka, Via Stadion št. 1; v kavarni „Conimercio"; pri vsih poverjenikih družtva; zadnji dan pa le pri denarnici gledališča „Fenice*. Ker je namenjen čisti dohodek plesa pokojninskemu zalogu družtva, priporoča podpisani vsem družabnikom in družabnieam, da se gotovo udeleže plesa in prosi sploh človekoljubno tržaško in drugo občinstvo bljižnjih krajev, da mnogobrojno počasti družtvo z svojo navzočnostjo. Velikodušnosti se pri tej priliki ne stavijo mejo. Trst, 15. januvarja 1881». ODBOR delniškega podporniku družtva. Listnica upravništva, O. A T Otalož prejoli 2 f. za 8D. Tržno poročilo. Cono ho razumo, kukor ho prodaju na dobolo blago zn gotov denar). Cena o.) Tor. do far. 100 K. 141.— 146.— Kio bisor juko lina . _._ —,_ Java „ „ „ • __,_ w 103.- 105.— „ srednja . . . 1*7, — 99.- „ — ,— 110.- 12,'.- San Jftgo do Cnbn . 132.— 1"!4.- Ceylon plant. fina . . 128.- ■lava Muluiig. zelenu . „ lill.- 106,- CampinuH . . . . . n i:o. - 112.- Kio oprana .... tO'.) — 112.- MM. - 103.- „ srednja .... 9 J,— 97.— Cassia-lignea v zabojih . . _ 8X50 31.— 400.— 420.- „ 19 — 20,- _ H9.— 90- Ponung...... _ 71 .— 72— al.— 82.— 80. - 40.- Petrolej ruski v sodih , . ll ti J K. H.hU — „ v zabojih . „ 9.59 —. - Ulje bombažno amerik. . . „ :•.»>.— 37.- Loceo jedilno ,j. f. gar. 38.— 39 - duliuut. h certifikat. . sn. - 40— namizno M.S.A.j.f gar. fi3. - 55— Aix Vierge .... ti'i — 65. - D (1 - 02.— 8. - 8.25 dalinat. m cort. . . _._ —.— Smokve puljeSke v nodih . J —.— —.— n v vencih . 15.- 15.50 Limoni M enimi...... zaboj 4.— 5 — Pomeranče sicilijanske . . n 1.— 5— 100 K. 81.- 85— dolin I.a, s cert. w 85.— 87.- Finolli......... - 71. — Biž itnlij. najliueji • • • • 20.— 31X50 m srednji . . . # 19.— 19.50 Rangoon extra . . . . „ lo.2o 15.50 La..... * 13.50 13.75 Il.a . . . . m 12 25 12.50 Sultaaine dobre vrsti . . 2;i— 25.— Suho grozdje (opaiaj . . . • iii,- iG.r>o Cibeta ......... „ 13.- u, - Slaniki Yarmouth I.a . . . 80 d 12.- 13 - Polencvka srodne velikosti n 40.- 41.- velike..... n 34 — 35. - Sladkor centrifug, v vrečah s certifik. . . . 100 K. 33 50 33.75 FaiolCoks....... 11.25 11.50 Mandoloiii..... f» —.— —.— svetiorudeči .... 1» 10 - 1025 temnorudeći .... 19 9.50 9.75 bohinjski...... f) 10.75 1!.- kanarček ..... H li).>5 10.50 beli, veliki..... n 10.25 10.50 zeleni, dolgi .... 9.50 9.75 , okrogli . , . n —. - — .— mešani, štajerski . . n 8.25 H.5J n 74.- 76.— Dunajska borsa 1 januvarja Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 82 85 „ v srebru---„ 83.40 Zlata renta-------— „ 111.20 5°/0 avstrijska renta — — — — — „ 98.35 Delnice narodne banke — — — — „ P89. — Kreditne delnice — — — — — — „ H 13.50 London 10 lir sterlin-----„ 120.70 Francoski napoleondori — — — — „ 9 55 C. kr. cekini — _____ — B 5.67 Nemške marke — — — — ___ £9 121/« JL i Podpisani javljajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je ljubljeni soprog, oče, oziroma tast, gospod EDVARD LAMPE nadžupaii v Dolin{. dne 24. januvarja 1889. ob 3. uri popol. po dolgi bolezni, previden z svetotnjstvi za umirajoče, v fiR. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v soboto 26. t. m ob 10 in pol uri predp. v lloljuncu. 1 = 1 Boljunc, 24. januvarja 1888. Marija Lampe roj. Otta. soproga. Josip, Anton in Edvard, sinovi; Marija in Karla om.žene Krajliu, hčere. Fran in Anton, brata; Marija sestra. Josip in Anton Krajlić, zetu Vabilo k redni-j obenej skupščini „Posojilnice in branilnicH u Kopru", koja so bode obdržala u Dekanih dne 11. fehruvarja M. ob 10. uri predpoldne z sledečim dnevnim redom : 1. Sporočilo tajnikovo o delovanju zadruge v letu 1888. 2. Sporočilo nadzorstva o računih zadruge I. 1888. 2. Volitev odbora. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slobodni predlogi. 1 — 1 Odbor posojilnice in hranilnicc u Kopru, 23. januvarja 1889. Papir na prodaj, Stari časopisi itd. prodajajo se 1 kgr. po 12 nč. Pobližje se izvć pri upravništvu našega lista. „Iskrice". Zbirka pesnij in povestij. Spisal in slovenskej mladini poklonil Janko Leban, 3-2 učitelj v A▼ boru pri Sežani. I. zvezek. Naša beletristična lista .Dom in Svet" in „Ljublj, Zvon" sodita o tej knjižici nastopno; Iskric so kaj lična in mična knjižica, ki je povsem primerna otroškemu umu in srcu. Mogel sem se prepričati sam, kako j« zadel pisatelj pravo strou Nad vse hvalevredno je, da jasno kože svoj namen : „obujati v mladih srcih iskro prave ljubezni do lloga. do cesarja, do milega jezika in naroda našega" Zato srčno želimo svojemu marljivemu sotrudniku, da bi mu bilo mogočo izdati še več obširnejših zvezkov. „Dom in Svet", št. XII. 1888. „Lična knjižica popolnoma ustreza blagemu svojemu namenu „Ljub. Zvon", št, XII. 1S88. Prof. Stritar piše o „Iskricah" g. pisatelju : „Iskrice" so mi prav po volji: v primernej obiiki podajajo otrokom dobrih naukov, tor jim blažijo srce. Le tako daljo ; želim Vam lepega vnpeha, Vam na veselje in narodu na koristi „Iskrico" so dobivajo pri pisatelji Janku L e b a n u, učitelji v Avberu pri Sežani (Primorska) po 20 kr izvod, (po pošti 25 kr.) Kdor vzame 10 iztisov naenkrat, dobi jednoga po vrhu. Vabilo na naročbo. S 1. dnom januvarja začne v Ljubljuni dva-krut na mesec izhajati nov list » ,1RUS". mmm...... § „Danica" koied. za 1.1889. § m. Oi-širn* oročila jo-šljej • naj se z naslovom . „Hygiea-Officin" Breslau H. Važno za popotnike v Imeriko. Kdor želi po ceni, dobro, hitro in varno potovati v severno ali južno Ameriko itd., naj se zaupljivo obrne na od slavne c. kr. de2. vlade v Ljubljani potrjenega glavnega zastopnika za potovalce Josipa Pavlin-a v Ljubljani Marijin trg štev. 2. ki zastopa'evropejske in amerikanske železnice in nemško poštno purobrodstvo : Tu s« dobijo vožne karte s polno garancijo od Ljubljane naravnost do vsakoršim postaje v severni in južni Ameriki, Avstralji, Afriki itd. po zopet mnogo znižanih cenah, ruvno tako so tudi vsakoršii< mu posvetovanji rudovoljno služi. Vožnju preko Ljubl jano ia Beljaka priporoča se toplo lev prid potovalcem, ker jo veliko krajša in ceneja kot ona preko Dunaja. Vožnja traja od Ljubljane do Amerike okoli 13 dni in je cena z hrano na parobrodu od 60 gld. naprej. Obravnaval bodo v resni in šaljivi obliki vsa dnevna vprašanja t„r skrbel za čitatelja pouk in zabavo. Poleg raznovrstne vsebine prinašal bode tudi lepe ilustracije in slike odličnih narodnjakov. Ker preneha „11 o g a č", bode Brus jedini ŠJjivi slovenski list, ki si bode vestno prizadeval ustrezati občinstvu slovenskemu, katero prosimo, j da ga blagovoljno podpira duftevno in gmotno. I „Brus" stoji za vso leto 4 gold., za pol leta 2 gl.. za četrt leta l gl. Naročnina pošilja se na ' „Brusovo" upravništvo v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani. Marijaceljske želodečne kapljice zvrstno zdravilo pri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno vpliv njihov pri neteft-nosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, naponjanju, kislem pehanju, keliki, želodečnem kataru, goreiiče (rzavci) pri preobilnej produkciji slin, ru-menici blu vanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu --------- —.... „ proti glistam, bolezni na vranici iit jetrih in tudi proti zlati žili ali himoroj-dnm Cena steklenici je z nakazom vred samo 40 nov , valika otukenica samo 70 nov Glavni zalog ima lekarničar „k angelju varh u" Kari Brad/ Kremsir, Morava. Marijacoljsko želodčno kapljice niso tajno sredstvo. Deli, iz katerih obstoji, oznanjeni so na vsakoj steklenici priloženemu poduku za vporabn Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah. V '1'PMtu I Lekarna: Antonio Suttina — Lekarna: de Leitenburg, aH'Ercole triofante — Lekarna: Eduard de Leitenburg, alla Saluta. — Lekarna : A. Praxmayer, al due Mori — Lekarna : Pieiro Pren.iini, al a Fontana Impe-riale. — Lekarna: Benedett) Šaraval, al Amazone Triomfance. — Lekarna : B-nedeto Vlach Miniussi, alla Cort«. — Lekarna: d<\ Vittorio Sernivall-i a! R dentore (glav skladiS ) — Lekarna: Biuaoletto nll'orao ne-o — Postojna: Leka-na Kr. Bace,» rut c,h. — Sežana: Le. karna Philipn Rlt^ch*!. — Svarilo ! Pristne Marijaceljsko želodčne kapljico ponarejujejo in posnemajo' se mnogovrstno. - V znamenje pristnosti mora biti zamotana vsaka steklenica v rdeč omot, providen z gornjo varnostno znamko ter mora biti na vsake m priloženem poduku za vporabo razun tega opom-njono, da jo bil isti tiskan v tiskarni g. Gusek-a 1 Kremericah (Kremsier). fB&'Sgl Varnost, znamka SingfrstaeNr.il), T | mm goMimon I Ua •-m^mstsaatSB^aag Reihsapfel, PSERHOFER-jm Apotheke AVien 1 Najcenejši izvor za kupovanje za zimsko sezijo in Božič! S J, & S. Ijssler v In Mt b Ferdinandove ulice At. 7 sn., 9 ^ r*azpošilj«t.£4 po poštnem povzetji : m! Iii metrov zimskega lodna /a ž^n-ke ob • ke dvojne širnkostl gld 5 i R ld >n f j .- Valleria-fianele ' i /eti^k" obleke, najuovelil u/. .r>-c gld 4 — 10 metrov kalmuka, težke bale, imjnovejji uporen lld 2 70. lo m- trov barhanta za obleka, t^Žuc liaž^, -lajnovejsi uzori'.- k" 1 lo ti. rr. v blaga za ponoćne suknje kr.žtsr^gu uujtiovei^i nz-r^ «• gld a •*>> 20 v ar. ov Prostejevskega "barhanta, m.id-r in ujav gl 5 bi iu imirt ttld. G — 3 lo m tr i blaga za moško obleko . /'m . 1 ■. gld 5 50 11 g '1 3 "o ŠJ.10 m trn blaga za zimske suknje, m dn^ffa h. gld 1'» —. 11». gld. 0 -.MU n.t tra blaga za ogrtače, inn nieiM. Iti (i. H. kap iz pliša ?u tfospode in de^k« gld. 1 oi» 1. zimska posteljna odeja Iz Rong«, komputi u gld •1. — 1. žabraka. :9u -n dolga 1, Žolta gld 350. IJa mvu SI d. 1.50 1 Angora-ogrinjalo. z t zuno I0/4. la. gld. 0—. Ha. ald •.'.isu 1 ženski jopič iz ovčje volne,, (J 'rsejr, vs 1» modne l»arve la. gl. 3. 11». t?ld. 1 50 i krili iz klobuoine bogato raiubnriraiu. rud-rti. sivi In rnjavi eld. 3 - 6 |.:ir..v zimskih nogovio pi tem n. v v*-h barvah, progastlli gld. l.bo 1 platnena rjuha.'i im-th dolfa. I»rc7. Siva t'ld. 1.50 in metrov posobne preprogo, t.-žk" ef:7 a 50 1 moška srajca b-la i arvttnta, Ia. gld 1 SO, ila. t;M. 1.30 3 delavske srajco iz teškeaa oksf rd» gid o i par** gač U barbanta platna fru gld 2 60, Ila. eld. 1 Hi- q imrov zimskih kratkih nogovic, pletenih, v vseji barvah gld. 1 10 tj ženskih srajc i/, m .fnegu latna ali Sifona. Iu gli. 5. Ha gid. H. 25 ;J. nočni korseti i 51 tona. veiani Iu, irld -t.— , Ila, gld 1 >ii 1 zastor iz jute. turftki narm, 1« old 3 60, 11». Rcl 2.30 1. garnitura pregrinjal, 1 prt, in 2 post,. iir»-cr., iz npia »Id 45(1, i/ jut- gld, 8 50 20 vatlov domačega platna, t»-ške j>:iže, 8 , giti. fj(). Id. i 30 '29 vati iv oksforda nnjm>v-j$i naris gld. 4.50 !» vatlov kanafaBa. nainov jSi naris, najboljSe bažu gld 6.— 3 prti vseh barv, *|4 gid •> —, a|4 gld 1 1jfilT Uzorci zastonj in franko. ^Kj Lastnik pol. Hružtvo „Edinost". zdajatolj in odgovorni Krif*isitilll<>~ '»akdaj unlv^r^aln« Uroi{ljioa zvane, MsluMjo r«s zadnje lin), kajti ni skoraj lioleinl , , * ""^v knjej i.l te kr ffliice tisofikrat no ]> kazale svojega Čudo tvornega uapelm. V ni.JhniSlh boleznih v ki jih sa jo mnogo druzih zlra.ll rabilo, se j.) p> t.'h kroj,-jI ali ii^Stuvilnkr.ai in v zclrt k atk.'in Času popolni ozdmvljoija z > Inbilo J.-dna Skatljic t z f> krni/ljictimi itane SI Ar., jedrn tavit'k i G gka'fji-eaim t /jl,l. .1 wr, j,ri nefrankirmo pn^iljatvi po povzetji l for II) kr. P-oll ff 'tovini Htnno poliliatvv ■ 1 /n-f- 1.25. '-! zavitku f. 2.30. n zavitki f. :i 4 zavitki 1. 1.10, u zavitkov f. 5.3D., 10 zavitkov f 0.20. (Manj kot Jeclon lavlt-k s« ne poMIJa). Pristne so jedino le one krogljice, katerih napotnice imajo podpis J Pserhofer-ja in so provideni na pokrovu vsake škatljlce z tem podpisom v rdečih pismenih. -?Btg DnKlo nam n«*tovUo nlscin v kojih so kupSuvil ii in ralilloi t"li kro lie zahvaljujejo za ozdravljana iz vm ikovMinih nevarnln liolezni. V*akd >, ki jo le eiik nt »osk i9 .1 so a tenil krogljloami »lraviti Jih prii«)-rofia i nruglm. Xaj «1i liila ti*o mrtva, ako ne lil m« ltiln reKiln Vnfe Sudarate kroffljica. Unat Vas ils «krat »a to 1iIhros|oi-1. PrepriCann sem. d« me Vufla kro^ljlde popolnoma o dravo, kak >r m i ozdravilo tudi ilrnif.' Tereza Kniflč. Dunn;liVn NovomcBtO, 0. dco. I8^^. VftBj vlaokomlin ! NaJloplMjio zahvalo Vam iz-rekain v impini flu'ctn gvnjo teie. Bolehala je r, let na kronKnuii ulSnem kntnru Iti vo.lonici, ■ Življenje J-J ju I, I. trpljo.j- in ii*o ie mislila, da • j.> zgubljeni. Slučajno doUlla jo SkatHloo Vafllh Uv-sinlti KritfiHtilnlli kn^'liic in u d liBeJ vporabl li:ih jo osdravela. 'A visokim s,io»t,,v m j,mi Jožefa Weinzettl. ■ Mitterinz-rslorf Oor. Avstr lo. januvarja l»8is. VaSe blanoroljdf (zvolito mi bla.-ovoljno ■oslati , p> poHtl juden zavitik VaK'h izvrstnih kriBiatllnll krogljlo. PriailJ.iui sem, Ur tfi Vam svoje popoln priznanj« gle In vrednoetl teb krogljlo, katero b dom iiripnrofiila, kjer bod.-m le moirla, najtoplejše vgam bolnikom. O tej svoj j zn vali Vas no ililaMulem, I da jo inorete objaviti po Vngej dra«»] vidjl, Z vi- , s .klin spostovaiijuin Tereza Kastner. ! dottaolidorf pri Kohlb. Avstr. Šl^aiju, h. okt IS86. j v nS i blagor djo ! H ronim Vas uliudno, da ml ; poflj to z.vitek « Pkatliift Vttfilh univ.rzalr.lli kri-' Plstilnih krogljic. Sam.. ^'nHiia Budovatim kro.lil-cnui iin im so z'hvaliti, d i s»im r. B na iulodSn" bo-1' zn i, na katerej som trpela kro» r> let. N« bodnm nikdar vafi brez njih in v„p..mu i.iagor ilju i/rc-k i m s tem najtoplejšo zdivalo. Z odliOnirri potto- Tll"j0m Ana Zwickl. Rohrbuch, 28. fet.ruvnr.ia I8fl(l Vufe blatro-nil|e ! M 'ioea novembra p. 1. naroBil sem pri Vng znviio!; kr.jrljic. Op.zil em ja* i mi>'» » •na njih mjboljSi v»po ; oba sva trt.nla mi lindom L'lnv .t>olu In g'abein iipraznevjl. .isrr■ nl. nervoi'ilm zobo olini, Klavobolim trguiju v ušesih itd. itd. 1 gld. 20 kr. Esenca za oSl Romerlmu« n-«, 1 skl - i niča f 2.507» stekl-ni«« f. 150. Pruh za znoj na nojah 1 Škatljloa 50 lc . z poštni no 7"i Ur. Psarhfifirhva t mnnkininska pomaila najb lJKo g rod s vo /a rastje las I.i>o op-av IJma f kalij ica 3 u'dil. Uaivernaliii iliSt-*«* i,rnfe<' st.'nd«iR pr..ti mmmmmm. — :-• . • , ijct- v vsako Vrst II ilU rallalll, trnjiisriim ušesom, calo nnt.l starim ulosom na nogah. ki so Kit <.i pa zdaj zn vi^ odpirajo, proti ftrvu na prstu (Flufl>erWurm Itd. i po» 5fl k. /. jioNtiiino 7", k. A W Sulfirh-jva unlvoraal«a filitllui sol M- v oui i,.iivri ,/vrl|tn, p ,m.,«f,v proti i vsiin u ts 'i'.k a si .'i • nrl'iavo kakor; g av holu. trganju " Blavl, Knl d.»5'd in krtu, h«inor"jdaliilm bolest in, zapeki itd. 1 zavitek 1 i;ld. Franoovo žna ije 1 skolnica 3't kr. J. Ps^rhof^r-jiv Lfirinni balzan -IV--. -fcJiti.1. ■ ::...• "in - (»o let ia najboljši nom«!1 1; apoznan proti oz«'.linam vsake vrate kakor tudi proti star m ranim itd. 1 posodica 40 kr p. poni ,r> ki. B'ilnm finlt^non *an««ljlv pom>8ek pro'1 , „' , ||IW||| .i-k,.^..,.. vratu. I i .os .iTrrTr^iTTk r. Živan^l/n pconm fnraBke kapljl