Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 125. tr*rel», 8. iiinjia Posamezna šievilka Dim 1'—. LETO m. L vsak dan opoldne, farr**« nedelj ta praznikov. naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30" * Meodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SSUtON GREGORČIČEV A ULICA STEV. 13. TELEFON STEV. 552. UPfcAVNISTVO: KONGRESNI TRG STEV. 1 Rokopisi »e n« vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži tat odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu šlev. 13.88®« Mrtvilo v vladi. Opetovano smo že povdarili, da je za mrtvilo v našem političnem življenju in zlasti še za nedelavnost skupščine v prvi Vrsti odgovorna vladna večina. V vladni Ve<'ini pa zopet zadene glavna krivda rafalni klub, ker je ta neprimerno moč-neSi ko poslanski klub HSS in ker so važnejša ministrstva v njegovih ro-. al1- Čim več pa ima kdo moči, tem večja 'c .^žova odgovornost. sledno temu pa pade tudi največja c govornOS[ na sedanjega ministrskega piedsednika, ker v njegovih rokah se stikajo vSe niti vladnega aparata in tu-dl vladne koalicije. Ja koalicija ima vse predpogoje za Plodomosno delovanje, vseeno pa ne mo-ie razviti 'nobene delavnosti, ker nima nobene politične linije, temveč samo koleba med dvema strujama, Jasno ko beli dan je, da se more danes izvajati aktivna politika samo v nasprotju s pašičevci. Da je tega mnenja tudi g. Uzunovič, se je videlo iz vsega njegovega prizadevanja, da' je izpadel g. Nikola Pašič iz vlade. In v tem oziru je zasluga g. Uzunoviča ne-utajliva. Toda ta uspeh ne zadostuje, ker pomaga, če ni v vladi več g. Pasica, ^ pa njegov vpliv še nadalje ovira vsa-aktivnost vlade. Vlada se mora do-Cela oprostiti Pašičevega vpliva in po-Polnoma stopiti na lastne noge, ker le °.J>9 mogla pričeti z izvajanjem lastne politike, ne pa še nadalje s kolebanjem med starim in novim principom ovirati delo skupšgine. Priznati tudi treba, da je vlada tekem zadnjih kriz tako izboljšana, da bi mogla • tudi resnično pričeti z novo politiko. Mesto Nikole Pavšiča je v vladi Nikola Uzunovič, mesto Stcjadinoviča dr. Perič in mesto Krste Miletiča dr. Vasa Jovanovič, torej tri pomembne in značilne izipre-Diernbe. Toda te in tudi še nove izpremembe »e morejo pomagati, če noče g. Uzunovič nehati s kolebanjem. Njegov center «e mora enkrat jasno in nedvcanljivo od-če je za tezo Ljube Jovanoviča ali Proti njej. Zakaj biti za tezo Ljube • ' an°viča in obenem za kompromis s Pašičevci je nemogoče, ker sta obe stališči nezdružljivi. G. Uzunovič ima morebiti vse polno taktičnih vzrokov, da še ne .pretrga nejasnosti, toda vsii ti vzroki niso tako važ ni, kakor je važno dejstvo, da je ravno v tej nejasnosti vse zlo in vsa krivda današnjega mrtvila. Osnova vlade je sporacum, proti temu sporazumu pa nastopajo pašičevci. Gospod Uzunovič pravi, da je za sporazum, * obenem hoče živeti v dobrih odnošajih s pašičevci. Posledica tega ie da ie ta Sporazum breos vsake ^ J £ vladi mesto sporazumnega , da je treba v državno gospo-v, !°. uvesti štednjo, uničiti korupcijo, J.Mes^ Enačenje davkov in poskrbeti za az\ oj našega narodnega gospodarstva, se to pa je' mogoče izvesti le, če ima da jasno politiko in če v resnici hoče Vse te glavne naloge izvesti. Proti vsem tem nalogam pa so pašičev-Pi in zato tudi ni mogoče z njimi delovati, n zato je nujno, da g. Uzunovič okrene svoje krmilo odločno na levo, da doseže jasnost v radikalnem klubu in da si poišče novih zaveznikov, če bi mu sledilo premajhno število radikalnih poslancev. Prej ali slej se bo moral g. Uzunovič k teinu itak odločiti, ker mu pašičevci nikdar ne bodo oprostili, da ni bil čisto Uzunovič proti odgoditvi skupščine. Beograd, 8. junija. Po svojem prihodu iz Topole je ministrski predsednik Uzunovič izjavil novinarjem, da skupščina mora delati in da je to najvažnejše. Koliko pa bo delala še v tem zasedanju, tega ne more tečno povedati, ker se ni vlada nič pozitivnega sklenila, kdaj naj se od-gode skupščinske seje. — Razpravljati je treiba še prej o trgovinski pogodbi z Italijo in o veterinarski konvenciji. Glede teh stvari je skupščinski odbor predložil poročilo. Za tem pridejo na vrsto zakon- ski ipredlogi, ki se proučujejo v odborih. Naj še tako govori opozicija, da je ta vlada začasna in negotova, vendar ta vlada dela in pripravlja gradivo za skupščino. To stoji — Pri tem je Uzunovič skomignil z ramami — Kako šibki so argumenti opozicije proti tej vladi, se vidi iz zadnjega komunikeja opozicije, ki je čisto prazen. Opozicija ima malo težak položaj, a vidi težkoče, le na tej strani. Ona ne ve, kaj hoče. Napetost pred današnjo sejo skupščine. Beograd, 8. junija. Za današnjo skupščinsko sejo vlada v političnih krogih zelo veliko zanimanje in to tembolj, ker se ne ve, ali bo skupščina nadaljevala svoje delo, ali pa ga bo odložila. — Na dnevnem redu je poročilo finančnega odbora o spremembi 61. 289. finančnega zakona za 1926/27. V obveščenih krogih mislijo, da je odvisno nadaljne delovanje iskup-ščine od tega, kolikor je v odborih že izdelanega gradiva za plenum skupščine. Če pride na prihodnji seji na dnevni red pretres in ratifikacija z Italijo sklenjene pogodbe o navigaciji in konvenciji o veterinarstvu je še vedno negotovo. Če bi pa bile te pogodbe gladiko absclvirane, potem bi prišel na dnevni red zakon o neposrednih davkih. V tem slučaju bi skupščina delala do 10. julija. Če bo vladna večina sprejela konvencije o navigaciji in o veterinarstvu, petem bo skupščina gotovo delala do omenjenega časa. Če pa bi se zgodilo, da bi, kakor trde nekateri tukajšnji krogi, nekateii člani vladne večine delali sabotažo o pi i-liki razprave o teh točkah dnevnega reda, petem bi se otvorila formalna kriza. Včeraj so v političnih krogih mnogo komentirali potovanje ministrskega predsednika Uzunoviča, ki je bil po svojem povratku iz Niša dolgo časa v Topoli, kjer ga je kralj sprejel v avdienci. To avdienco smatrajo za jako važno in jo spravljajo v zvezo s situacijo. SKUPŠČINA BO DELALA ŠE MESEC DNI. Beograd, 8. junija. Glede dela v skupščini ni še nič končno določenega. Po- sebno se še nič ne ve, kaj se bo postavilo na dnevni red po današnji seji, ko se opravi razprava o zakonskem načrtu o spremembi finančnega zakona, in sicer določbe, ki se tiče invalidskega vprašanja. — Kaj piide na vrsto, to je odvisno od sklepa vlade. Izgleda, da pridejo pred narodno skupščino konvencije z Italijo in trgovinska pogodba, toda brez nettunskih konvencij, o katerih bo morala še prej vlacki sama razpravljati. Marko Trifkovič je glede nadaljnjega dela skupščine izjavil, da bo po njegovem mnenju skupščina delala do 10. julija, ker je v vladi tako razpoloženje. Dnevni red za nadaljnje seje skupščine pa še ni določen. Marko Trifkovič ni imel včeraj z nikomer nobenega razgovora. Danes pa bo šel k predsedniku vlade, brž ko bo končana seja ministrskega sveta, na kateri pade odločitev o dnevnem redu. Mnogo ministrov je bilo včeraj izven Beograda. Ti pridejo šele danes nazaj v Beograd. Parlamentarni krogi zatrjujejo, da skupščina ne bo mogla še mesec dni delati. Oni so mnenja, da je situacija v parlamentu taka, da se bo skupščina zaključila že 12. t. m. in da bo potem šla na poletne počitnice. Ali bodo konvencije z Italijo sprejete še pred raz-id in skupščine, se ne ve. Sodi pa se, da bodo sprejete, ker so jih izdelovali celo vrsto let. Pri njih izdelavi so bile angažirane vse stranke v parlamentu razen HSS. Za to se misli, da ne bo nobena stranka delala ovir. SEJA VLADE. Beograd, 8. junija. Sinoči je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o delu v skupščini in o politični situaciji. Na seji so bili vsi ministri, kar jih je v Beogradu. SEJA VODITELJEV HSS. Beograd, 8. junija. Včeraj popoldne je bila v narodni skupščini v sobi Hrvat-skega seljaškega kluba dolga konferenca, ki so se je udeležili minister dr. Krajač, minister dr. Šibenik in poslanec Preka. ° tej konferenci niso hoteli udeleženci novinarjem ničesar izdati. Misli se, da Se Je govorilo o delu v skupščini. NAŠI MINISTRI V SOLUNU. Beograd, 8. junija. Kakor javljajo iz Soluna; sc včeraj dospeli tja ministri Vujičič, 11 ifunovič in dr. Šuperina. Na postaji so jih spiejeli naši kolonisti, zastopniki naših oblasti in osobje našega konzulata. Po svečani službi božji v solunski cerkvi so naši delegatje poselili z njimi in da je on pripomogel, da je mcrail .g. Pašič iz vlade. Razlika je le v tem, da bi storil g . Uzunovič s hitro odločitvijo veliko uslugo državi, dočim bo z nadaljnim odlašanjem škodoval državi in sebi. grobove. Opoldne je naš konzul v Solunu Anastazijevič priredil banket, ki so se ga udeležili grški guverner, zastopniki grških oblasti in zastopniki naše kolonije. BIVŠI EGIPTOVSKI KEDIVE V DALMACIJI. Split, 8. junija. Včeraj se je mudil v Splitu bivši egiptovski kedive Abaz Hil-jni paša, ki je dopotoval sem iz Carigrada na svoji jahti. Kedive bo nadaljeval svojo pot po severni Dalmaciji. GENERAL GOMEZ VKORAKAL V LISABONO. Lisbona, 8. junija. General Gomez je zmagovalno vkorakal v mesto na čelu revolucionarnih čet. Z dekretom nove vlade je bil razpuščen parlament. NEMŠKA DRŽAVNA BANKA ZNIŽALA OBRESTNO MERO. Duuai> 8. junija. Nemška državna banka je znižala obrestno mero od 7 na 6 in pol odstotka. To znižanje se je izvršilo v prvi vrsti vsled tega, ker se je zelo znižal privatni diskont. Poleg tega je bil dotok tujega denarja v*Berlin zelo velik in se je tudi število bankovcev znižalo za 200 milijonov zlatih mark. Krvavi spopadi v Galiciji. Nad vso vzhodno Galicijo proglašeno obsedno stanje. Gdansk, 8. junija. V vzhodni Galiciji je proglašen pieki sod. To se je ukrenilo zaradi krvavih spopadov, do katerih je prišlo prešlo nedeljo. Mnogo oseb je bilo ubitih in preko 50 ranjenih. Veliko število demonstrantov je bilo aretiranih. DOGOVOR GLEDE MOSULA PODPISAN. Angora, 8. junija. Pravkar podpisana pogodba glede Mcsula ima S poglavja in 18 členov. V pogodbi so določene meje med Turčijo in Irakom. Natančno bo pa določila meje posebna komisija,, ki bc sestavljena iz dveh delegatov Turčije, iz enega delegata Anglije in enega delegata Iraka. Predsednik te komisije bo Švicar. Odločba te komisije se bo smatrala za končnoveljavno. Kakcr bo potegnjena nova črta, tako ostane. Obe državi se obvežeta, da ne bosta ničesar poskušali, da mejo modificirata. Obe državi se tudi obvezujeta, da bosta definitivno zatrli banditstvo. Irak bo plačeval Turčiji 25 let 10% od svojih petrolejskih dohodkov. Turškim podjetnikom se dovoljuje, da lahko presto pridobivajo neva zemljišča za eksploatacijo petroleja. MEDNARODNA AKCIJA PROTI FALZIFIKATORJEM. Ženeva, 7. junija. Briand je poslal generalnemu tajniku Zveze narodov pismo, v katerem predlaga, da se ustanovi poseben mednarodni odbor proti ponarejevalcem denarja. Kakor se mora pobijati trgovina z dekleti in pornografičnimi sipi-si z mednarodno akcijo, tako je treba na enak način nastopiti proti falzifikatorjeim denarja. ANDLEŽI ZAHTEVAJO MEDNARODNO KONFERENCO RADI MAROKA. London, 8. junija. Angleška vlada bo storila vse potrebno, da se pri urejanju maroškega vprašanja vzamejo v pretres vsi oni predmeti, o katerih se do sedaj še ni razpravljalo. Angleška vlada bo predlagala, da se skliče mednarodna konferenca, na kateri naj se rešijo vsa vprašanja, ki se tičejo severnoafriške obale. Te konference bi se udeležile Anglija, Francija, Španija in Italija. Posebno bi *se imelo točno določiti mejo med francoskim in španskim pasom v Maroku. SEJA ODBORA ZA IZENAČENJE DAVKOV. Beograd, 8. junija. Za danes popoldne je sklicana seja odbora za spremembo čl. 298. versailiske mirovne pogodbe. Sinoči od 5. do 7. je bila seja odbora za izenačenje davčnih zakonov. Razprave so se udeležili dr. Slavko Šečerpv, Ismedbeg* Gavran Kapetanovič, Stankovič, dr. Polič in Popovič. Koncem debate je odgovarjal finančni minister dr. Perič na ugovore opozicije. Zakonski načrt je bil nato v načelu sprejet. PRIJATELJSKI PAKT S FRANCIJO. Pariz, 7. junija. V dobro informiranih krogih se trdi, da bo francosko-jugoslo-venski prijateljski pakt, ki je že parafiran, koncem julija podpisan. Po vsej verjetnosti se bo to zgodilo ob priliki obiska Nj. Vel. kralja v Parizu. Francoski listi zelo pozdravljajo prijateljski pakt z Jugoslavijo ter naglašajo, da nima Francija pri teni nobenih hegemo-stičnih namenov. Dunajsko pismo. IVAN NO C; V RADIU. RAZSTAVA O TUJSKEM PROMETU. — GOSPODARSTVO AVSTRIJE. — SPOMINSKA PLOŠČA VITEZOVICU IN MABCELOVIČU. — SOLNOtiBAŠKE IGRE. Na Dunaju, 5. junija. Slovanski pianist g. Ivan Noe je sodeloval v četrtek zvečer na koncertu dunajske >Ra-\vag (Radio-VVila) v proslavo današnje stoletnice snu'ti nemškega Skladatelja Ka.o-la-Marija Weber-ja. V govoru o Webru smo slišali, kako znamenit je ta maž s stališča nemške narodne glasbe. — Gaspod Ivan Noč je t>il na programu pravilno slovenski napisan in stotisoči so imeli ta večer priliko, da so ■slišali tega slovenskega virtuoza. Sviral je v kvartetu (gosli, vijala, vijolončel in klavir) v li-dur, v katerem ima klavir odlično vlogo. Ta večer v radiu sem ga slišal bolje nego na njegovem koncertu v srednji dvorani Konzert-hausa, o katerem sem poročal v »Narodnem Dndvnikuc.' — Klavir je instrument, ki je kakor nalašč za radio; vsaka nijansa, limesa ti pride čteto, jasno, glasno na uho. Gospod Noč je gotovo dosegel popolen uspeh. — Kdo jv Sloveniji ga je slišal? Zakaj ni nikakib poročil amaterjev v slovenskih lietiih o njihovih ufipeCiih ali neuspehih in izkušnjah? Vsako poročilo, pozitivno ali negativno, je zanimivo in važno za druge amaterje blizu in daileč! * Do jutri imamo na Dunaju razstavo o — »tujskem prometu v Avstriji. Nameščena je v palači deželnih stanov v Herrengasse, nasproti Živnostenski banki. — Ta palača je histo-riško zanimiva. Sega nazaj v sredifji vek. Dvorana deželnega zbora je nekaj krasnega iz dobe, ko niso vairčili z umetnostjo. Stene imajo tapete iz čudovito izdelanega angleškega usnja. Stroj) veličasten. Tudi ostale dvorane so delo prvih umetnikov sedemnajstega stoletja. — V tej zbornični dvorani je bila 21. oktobra 1918 proglašena ustavatvor-na skupščina Nemške Avstrije, a ‘28. oktobra raz balkon — republika. Razstava je verna slika zelo razvitega tujskega prometa v Avstriji. Zanimiva 'bi bila poisahno za organizatorje tujskega prometa v Jučjoelaivitji, ki je bil do konca vojne ozko naslonjen na prometne organizacije v Avstriji. Ali si je kdo to razstavo ogledal?! .Meni je padla posebno v oči pregledna tabela o avstrijskih izletnikih v — Italijo lanskega leta. V Italiji je ibilo celo leto nad 100.(XX) Avstrijcev, ki so pustili tam čez 30 milijonov šilingov (240 milijonov dinarjev). Tabela prispodablja, da bi mogli s ‘tem denarjem podpirati celo leto 40.000 brezposelnih, ali bi mogli zgraditi 15 velikih hotelov. — Proti potovanju v Italijo pa je javna agi-laoija ponehala! Toda pozna se povsod, da je Nemcev veliko manj nego minula leta! Zato pa je tem več Čehov in Jugdsloivanoiv. Zvesza narodov je odpravila finančno kontrolo nad Avstrijo. Dr. Zimmeiimann odide. y,a njim ne bo nihče žaloval, saj je on eaim *»tal Avstrijo okroglo 12 milijonov na — dan! Odprava kontrole je dokaz, da gre asa-nacija Avstrije proti koncu. Dr. Seipel je odšel preko Pariza v Ameriška na agitačno potovanje. Silno je agilen ta mož! A povsod je v visokih čislih. — Gotovo ste žitali, kako presečno je bil sprejet in ča-v Pariau, Seipel z.na utrjevati prijatelj-ske svitke z ivsem svetom! "Zalo pa raste kredit Avstrije v zunanjem ftnančuem isvetu. — Dolarsko posojilo Štajerski je v Ameriki doseglo sijajen uspeli: ipred zaključkom podpisovanja so imeli že mnogo višjo vsoto podpisano. Me©’.o Baden pa je najelo posojilo treh milijonov švicarskih frankov; amortizovano bo v desetih letih. — Posojilo porabijo za razširjenje in izboljšanje zdraviliških naprav, kar da mestu gotovo še več dohodkov. — V lanskem letu so dale le zdraviliške taikse čez pol milijona šilingov (4 milijone dinarjev). Inozemska posojila se tu torej lepo rešujejo drugo za drugim po jako brilaotnih pogojih. Tudi iz Jugoslavije je bilo mnogo iskanja v Ameriki, Londonu, Parizu, a doslej, še popolnoma brez uspeha. Vzroki so točno ta-?•:*, ki so jih navajali govorniki preteklo nedeljo v ljubljanskem »Unionu«. O tem o priliki kaj več! Slavnostno odkritje spominske plošče hr-vatskima učenjakoma Vitezovicu in Marcelo-viču (glej predzadnje moje pismo) bo v nedeljo 27. t. m. v cerkvi sv. Štefana. »Hrvatski Zimaj v Zagrebu pošlje na to slavnost kakih 150 članov s pevskim zborom. Ž njimi pride tudi prejasni vladika dr. Dominik Premuš, posvečeni bi skup smederevski, prior vranski i veliki prepast prvostolnog kapitala zagre-bačikog,. ki bo gost dunajskega kardinala. On odkrije spominsko ploščo in izvrši cerkveni cbred. V kapitelslki dvorani bo akademija, na kaCeri bo »veliki meštar Hrvatskog Zmaja govoril o obeh učenjakih. (Vitezovič Pavao je bil rojen 1. 1852. v Senju, umrl je na Dunaju 1. 1713. in je bil pokapan v cerkvi sv. Štefana, ker je bil duhovnik. On je tudi rezal Valvazorju klišeje za »Ehre des Herzoglium Kraki« in »Topografia Ducatus Carmiolae • — Marcelovič pa je bil rojen 1701. v Zagrebu in je umrl na Dunaju 1. 1741.) Zvečer bo koncert, na katerem bo pel zibor »Hrvaitskega Zmaja« in bo sviral tamburaški zbor diunajske »Prosvjetet. # Naj 5e podam malo sličico, kako znajo Avstrijci organizovati propagando za tujski promet. — Včeraj popoldne je bila konferenca v kongresni dvorani zunanjega ministrstva o — Salziburger Fesispiele, o katerih so lani pisali 'tudi razni naši listi, med njimi »Narodni Dnevnik«. Poleg zastopnikov raznih oblastij in korporacij za tujski promet smo bili povabljeni zastopniki inozemskega tiska, okoli 50 na številu. — Predavali so odborniki društva teh sotoograških slavnostnih iger. najprej o prireditvi uzornega poletnega gledišča v pdšlopju bivše jahalnice. Po slikah sodeč je gledišče veliko in napravljeno po najboljših uzorcih in izkustvih. — Širokozna-ni nemški književnik Hugo von Hoffmaiin;;-thal pa je predaval o-namenu, pomenu in bodočem programu tega gledališča. Ker je namenjeno poleg tujcev celega sveta, ki išče-jo višjega kulturnega tuži'lka, tudi doma^Bpvo n daleč naokrog, vodi odbor načelo, rta mora vsakdo, ki pride v Solnograd, tam tudi nekaj najti, kar ga zadovolji — die gesuichie und gefundene Freude! Poleg Fausta tudi Goldoni, Cozzi, Nestroy in Raimund; poleg domačina Mozarta 'tudi moderni skladatelji. Zastopniki lujega tiska so debili podatke in slike za propagando v tujini. Videl sem, da so se posebno zanimali zastopniki angleškega in amerkaniskega časopisja, ki že danes pišejo in delajo propagando za izlete v Satakanmnerguit in Solnograd. A. G. Politične vesti. - političen položaj nespremenjen. V radikalnem klubu je stanje še vedno menjeno. Še dalje obstojajo \se tu »k«pine, ki nimajo arri.ti poguma za očiten razkol, nni sile za likvidacijo nasprolstev. Center kluba je še vedno za viado in iz centra kluba se lansirajo tudi vse kombinacije o novi vladi. V glavnem se operira s tremi kombinacijami. Tako se govori, da 'bo obnovljena koalicija « samostojnimi demokrati in da bodo k lej koaliciji pristopili še dr. Nikič in njegovi tovarišu Druga kombinacija je koalicija z davidovičevci in kot zadnje sredstvo se navada v olivna vlada g. Uzunovič«, ker da je volilni mandat g. Uaunoviču že zasiguran. C:e»rav se vse te tri kombinacije zelo marljivo razširjajo, vendar ni niti ena od 't^ kw,i-■binacij resna. Obnova nacionalnega bloka je nemogoča ker bi taka .rešitev« samo poslabšala sedanje stanje in bila v diametialiven^ nasprotju s sporazumom. Ko,n-binat.|j.t z 1 < Vidovičem se je že pri prejšnji kl ‘ za nemogočo, ker radikali ne morejo nn nočejo ustreči zahtevam demokratov. Kar se pa tiče volitev, je treba reči, da so le sključene, ker že mi položaj tako irazčrsčen, da bi se voiitei mogli 'izjasniti. — Zato je najbolj vei.l letno, da bo sedanja nejasna situacija ostala L nadalje, dokler ne pride do sprememb v radikalnem klubu. Hočeš nočeš se bo moral center v radikalnem klubu izreči za to ali *a drugo sil ran, ker sedanje cincanje postaja že nevzdržno. , , — Shod pašičevcev, ki sc je pretvoril shoil iovanovičevcev. V nedeljo je bil 'sklican eihod radikalne stranke v Prilepu. Na sh<*lu -bi imel poročati pašičevski poslanec ■vič. Ker se je govorilo, da bodo shod motili pristaši Jovanoviča, je bil okoh^orovalnega prtfatora potegnjen kordon orožnikov, io p. . ni pomagalo, kaijti takoj, ko je poslanec -ko Vič otovoril shod, ie nastal tak hrup, da n ■mogel spregovoriti Cirttovič miti ene 'besede. ■}5a govorniški oder je nato stopil jovanovi-i’6evec poslanec Tibič, kateremu so zborovalci živahno aklamirali. Policija je nato shod raz- U^* Preka bo »voljen asa podpredsednika flknoščine Po konferenci s finančnim mini-MroVdr. Peričem .je sprejel mmisl.-^i prel-Ajdnik Ufflimavic zastopnika HSS Nikojlo Fre Uoirt Pavla Radiča. Na sestanku je bil dose- žen sporazum glede novega podpredsednika skupščine, ki ga bo izvolila vladna večina. Izvoljen bo Nikola Preka. , — Tudi (o je korupcija. Ker se sedaj talko mnogo govori o korupciji, piše beograjska Reč« tudi o intervencijah poslancev, da so bili navadni zločinci amiuestirani. List naivaja med drugim sledeče primere: Vsled ropa obsojeni kmet je bil po prizadevanju advokata poslanca oproščen, ker mu je plačal za trud pri posredovanju 5 kilogramov dukatov. Po številnih intervencijah je bil poimiloiščen tudi neki tat in sicer samo zato, ker je bil bogat. (Kar bi moralo biti vzrok za večjo kazen, je ibilo pripomoček za prostost.) Pomilo-ščeni so dalje bili uradniki, ki so bili obsojeni vsled podkupovanja, oficirji, ki so ibili obsojeni vsled dezerterstva, a večinama so bili pomiloščeni na intervencijo poslancev samo oni, ki so mnogo plačali. Nekateri poslanci so šli celo tako daleč, da so tako dolgo vntrigirali proti uradnikom, ki jim nisa hoteli ustreči, da so jih spravili iz službe. — Ogorčenje »Reči« je v tem pogledu upravičeno, zaleglo bi pa neprimerno 'več, če bi bilo podprto s konkretnimi dejstvi. _ Najbližji cilji fašistovske zunanje putike. Vedno očitneje postaja, da pozna fa-š isto veka zunanja politika samo en cilj: osvojitev ozemlja v Afriki. Ne sicer hrupno, toda /ato nič manj jasno, je to povdaril Mussolini v svojih govorih. Ni pa pozaibil povedati tudi sredstev, ki sa miu na razpalago. Tako ima ipredvsem veto pravico v Zvezi narodov. Svoj veto si bo dal odkupiti le 's koncesijami. Nato ima nekaj formalnih pravic v Tangeru. Te pravice so 9 formalne strani sicer zelo slabotne, imajo pa to prednost, da »tangirajo« tudi angleške interese in da bi v tej točki italijanska pomoč prišla Angležem čisto dobra. Sicer pa Mussolini ne mleli 'toliko na Taneer ko govori o Maroku, kakor na Atoeei-niio in tu bi mogel imeti tudi nekaj uspertiov. Dn bi pa mislil na Tuni«, o tem zaenkrat ne more biti govora, ker je to vendarle prene- ' - "zavciniki med seboj. Komunistični po* ishmci so vložili v francoskem parlamentu »redloc da se v»a. korespondenca, ki ^ ie našla pri Abdelkrimn. Komunistični potnici so namreč nverjem da 'ta koreepon-dmea ne bo kompromitirala sovjete, pac pa Angleže in Italijane. Vojnemu ministru Pain-leve.u se je sicer posrečilo, da je zibornica za enkrat komunističen predlog odložila, toda le zato, ker je Painleve obljubil, da bo dal vsa pojasnila, ko pride za to čais, o Maroku. Tedaj pa se bo tudi slišalo, kako si. zavezniki eden drugemu kopljejo jamo. z= Napetost med Bolgarijo in Rumunijo. V nedeljo so se vršili v Sofiji in d ringih bolgarskih mestih • dobro obiskani shodi proti krvavemu rumunekemu režimu v Dobru lži in Bearabiji. Rumunski vladni krogi so vsled tega ogorčeni in pravijo, da sa ti prale'Oni shodi samo posledica sovjetske propagande in Besarabiji. Rutmunski vladni 'krogi so vsled bolgarsko vlado, da prepove v bodoče slične shode, ker bodo ti sama škodovali Bolgarski. Kat protiakcijo so priredili Ruimuni v Biuika-rešti štiri protestne shode proti vpadom bolgarskih komttašev v Dobrudžo. rz Bartol poverjen s sestavo nove vlade. Predsednik republike je poveril dosedanjega predsednika poljske vlade s sestavo nove Mlade. Pričakuje se, da bo Bartel jutri po svojem pavratku iz Lvava sestavil nova vlada. V vladnih krogih se govori, da pride do velikih toprememb. KRATKE VESTI. Abdclkrini ibo interniram v neki vili v Ajacciu na Korziki. Politični obsojenci boda v kratkem izmenjani med Madjarslko in Jugoslaviijo. Sejmski marlal Rataj je po časopisnih vesteh odstapil. Sfawa naše industrije. Na nedeljski glavni skupščini hrvatskih in-d jstrialcev v Zagrebu je padal predsednik g. S. D. Alexander Obširna poročilo o stanju industrije na Hrvatskem. Njegava izvajanja veljajo večinoma tudi za naše kraje in zaito podajamo kratek izvleček iz njegovega govora. Pa kratkem uvodu, v katerem je povdaril g. Alexander, da je vsa težkoča političnih problemov v rešitvi gospodarskih vprašanj, je podal podroben pregled naše industrije. Vsled gospodarske krize je morala veliko industrij reducirati aii pa sploh ustaviti svoje obrate. Posledica tega je, da je bilo 50.000 delavcev odpuščenih iz službe. V prvi vnsti so tega ikri vi visoki davki, vsled ikaterih so produkcijski .stroški zelo na-irasli, dačiim se je. konaumna sposobnost dežele imianjšala. Davki so že tako visoki, da ne segaja več sanio na dobičke, temveč že na kapitale, kar je za našo kapitalno revno deželo dvakrat usodepalne. Mnogo so škodovale tudi izjemne določbe, ki so bile priključene dvanajstinam. Zahtevati je reden državni proračun, računski zaključki pa se morajo Objaviti, da pridemo do realnega proračuna. Brez takega proračuna ne pridemo nikdar do cenega tujega kapitala. Davčnih zaostankov ije okoli dve in pol milijarde, ki se jih hoče izterjati. Toda del podjetij, ki bi morali plačati te zaostanke, je že pro|>nlo, je konkurenčna sposobnost naše industrije, ker je v vseh drugih državah obrestna mera manjša. Naša industrija potrebuje tuj kapital, ki ga pa ni mogoče dobiti, dokler ne uredi naša država svojih dolgav v tujini. V naši treovinsko-eannski politiki bi moral vladati gotav sistem. Nujno potrebno je, da skleine država trgovinske pogodbe z v semi državami, s katerimi imamo trgovinske sli-ke Te pogodbe pa naj bodo kratkoročne, da je mogoče eventuotne napake popravili. Carinsko” politiko mora podpirati premišljena železniška 'tarifna politika in Sušak ter Ba-kar morata dobiti iste ugodnosti ko Split in Šibenik. Smo agrarna država in zato trelba uredil' regulacijo rek in izgradnjo pristanišč, da se bo izvoz kmetskih pridelkov gladko vreui. Treba skrbeti za socialno zaščito delaš cev. Je ^hij.d^tr^NašUndnstrijski delav- V a/«, in,tudi raziumejo in zato ci, katerih je 250.000, to tudi r™ei° je lani le redko prišlo do ^rajkav. Ker ie naša država bogata na n a ravnili zakladih in ker sta sklemih obe najmočnejši stranki sporazum, da se izboljša gospodarsko stanje naše države, upam, da se stanuje naše industrije popravi. ŽensVi kongres v Parizu. ,Te dni je bil otvorjen v Parizu ob pri®olnoj sti zaistopnikov francoskih prosvetn‘ ro. 10. kongres mednarodne zveze za . 1)()m lilno pravico. Kongresa se »letuje nad 2^0 Alaske in z ra^resendi otolujv oc^ odborov, j-j ^i i!ečajo s ^'e vprašanji: 1. Endt- r.morale, ista morala za imošlke, kot "Sijanje trgovine z doleti; 2. Enakost delavnili pogojev; 3. Obdržanje drža vliamatva poročene žene; 4. Rodbinske podpore; 5. Položaj neporočenih imater in njdio-vih otrok; 6. ZeatSka 'volilna pravica. Kar ;se tiče enotnosti morale, zahteva odbor, da se ne dela v zakonih, maredbah in odredbah vseh vret nobena teoretična in praktična razlika med obema spoloma; vse specialne določbe glede ženske prostitucije so »nravnostma« nemogoče, v zdravstvenem oziru ilurorične, v družabnem škodljive; mere zoper spolne bolezni marajo biti isie za moške kat za ženske; n ravnost no policijo je ukiniti; boj zoper jaiv.ie in tajne hiše naj se vadi z najostrejšimi nacionailnimi in internacionalnimi merami; biologični pauik, združen s principi moralne in družalbue odgovornci^t' naj se uvede v ivise šale na svetu; sliarnst v 'kateri ženl-Ua lalilko privali nai se fiksira z 18 leti. 3 Il-iji odbor se ibavi z vprašanjem ženske policije. V kompetenco ženske policije naj spada 'V prvi vrsti nadzorstvo nad ženskami in otroci. Za tajno in nravnostno policijsko službo m j se ženske ne vporabljajo. Ze.T.i.ia policija naj se •umiiforimira, eboroži pa ne. O raznih praktičnih jiredlogiih se na kon- -greru istraisltno dcJbatira, med drugim a zalite- S v i nemških zastopnic, da naj bo ženskam do-?'.ri>na v v^seh državaih diplomatična služba Damske žene zahtevajo, da se ustanove v vseh državah šol.e za gcspcldinjisiko vedo, od bodoče giaspodinlje je zahtevati, da razpolaga z •miniimiam onega znanja, ki omogoča trajno rodbinsko srečo. Razve n proučavanja navedenih vprašanj predvidene velike maiiifestacije in visakcW;S^ ne demonštracije. Na kongresu nastopijo kot govornice tudi delegatinje iz Jugoslavije. Zborovalkam na čast so predvidene razne slavnostne prireditve. Med dragim bo vobOj? udeleženke več sto avtomobilov pa vse" okrajih Pariza. Pri tem bodo delile k°n%re' sistiiiije letake ter nastopale v prilog SVl0^ stvari kot javne govornice. Med svetovno žensko zvezo in zvezo dušnih delavcev ter zvezo narodov nuj se v~iva-rijo čim ožji sliki. . Končno bodo povdarile delegat;,::,je zen iz vseh držav v veliki manifestaciji svoje pacifistično .stremljenje. V ogromnem poslopju Sorbone, kjer^ že- ■ ne zborujejo vlada mrzlično vrvenje. Videti je vsakovrstne narodne noše poleg najele-gantnejših toalet pariških krojašikih umetnikov, blesketajoče dragulje poleg vsakovrstnega zlatega nakita. Žene so ai ustvarili organizacijo, za kaKero jili lahko zavida vsak moški kongres. Vtsako zaželjeno informacijo dobiš lahko iz velikih napisov, če nisi takoj na jasnem, priskoči nemudoma uslužbenka ter te informira, ne da bi jo bilo treba k temu pozivati, v ka-koršnemkoli kulturnem jeziku. Udeleženkam so na razpolago vsi svetovni listi, seveda tudi celokupna ženska literatura in seveda, tudi telefon in radio. Vseokrog so razobešene zastave vseh držav. Discipliniran molk vlada v zborovata*" dvoranah, zborovanje se vrši mirno in dostojno, brez vsakih incidentov. Gospodarstvo. ZBORNICA ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI ima v petek, dne 11. junija 1926 ob 2. uri popoldne v zborničnih prostorih svojo redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanilo predsedstva. 2. Poročita o delovanju zbornice. 3. Poročilo o gradbi zborničnega paslopja in pokritju gradbenih stroškov. 4. Načrt zakona o gospodarskem svetu. 5. Načiit zakona o iztjcilnačtinju daivkov. (i. Samostojni predlogi. 7. Slučajnosti. 8. Tajna seja, OBISKOVALCEM LJUBLJANSKEGA VELLESEJMA. Uprava ljubljanskega velesejma ije lej®5 izdala kakor druga leta permanentne legit1' inacije in Isicer po 80 Bin. — Z njimi je združena lulolbnost polovUflne vožnje. Pri odho^7/27 zaklj. 450; bordonali, (smreka, jetika) do 42/45 cm, media ca 32/33 om, «1 6 do . mre.Ua ca 8 m, .mercantilni, Postojna, trans it 4 vag, den 380, bb_840. oqo ■ brzoijavmi drogevi, i /# smrekovi, od 8.50 m, premier v sreduni 17 <>o 19 cm, vrh majmamj 14 cm, fco vag. nidja, vta Postojna, itramisit 3 vag., den. 300, bi. 300, zaklj. 300; bukovi oistrorobni plohi, 38, J" 60, 80 mm, od 2-4.50 im, od 14 cm prej l./II., moirte, fco vag. meja * ; transit 1 vag., den. 700, bi. 700, ruza, fco vag. bačka postaja 1 ' an-, bi. 137.50, zaklj. 137-50. borze. »»a?- &,5SSii»1,?3-4 čeif ištoTPariz izplačilo 178.50-180.50, I'w iznlačLlo 107.764-168.764, Curih ček lO0flg dl 1100.11, Dunaj ček 800.275—801.275, Mi' izplačilo 213.11-214.31. ^ CuTih, 7. juniija. Beograd 9.112a, 516.50, London 25.13375, Pariz 16.05,. 15.30, Milan 19.525, Berlin 123 7“' J Bukarešta 2.0925, Budimpešta 0.007,-.-. Dnevne vesti. »BOGATA SLOVENIJA«. Ena najbolj priljubljenih fraz finančnih ministrov, kadar so zagovarjali visoke davke v •Sloveniji, je bila krilatica o bogati Sloveniji. Kako pa i zgled a to bogastvo v resnici, o lem jasno priča zadnji »Uradni list , v katerem je objavljenih nič manj ko 20 dražbenih oklicov. V eni sami številki »Uradnega lista': 26 dražbenih oklicev! 'l'o je bogastvo Slovenije v resnici. Z vso pravico 'bi se uradni lisi bogate Slovenije preimenoval v uradni in dražbeni list in bi bila tako najtočneje povedana njegova 'sebina in obenem demonstriramo, ikaun privedejo previsoki davki tudi — bogato Slovenijo'. PRISKOČITE NA POMOČ POGORELCEM V PRIGORICI! „n™..yedlK> v takih slučajih -tako ‘tudi nia pogons«! v Prigorici .se odkrivajo poledice sioane katastrofe polagoma. Mož se hoče pre-,Gt>Ief1 Pa je ob vso obleko, žena ibi rada za-1'•Ulila na 'tujem stanovanju seveda, pa nuna ^6 posodja in ne moke — i^toiako no kose, ne sipa, skratka goli so ljudlje ostali, edino oMeko s1! je rešil, ono ki jo ima na sebi. Zgorelo je 91 objektov, škoda se ceni nad 3 milijone dinarjev. Takoj se je sestavi! Odbor za t*ta*oč pogorelcem v Prigorici, ki zbira miito-nare ^ nesrečne vaščane. '''*©o v času splošne krize, v času vednih j 7-a podporo, ali vendair ikdo je poireb-■ •“* T^IMigorelec, ki mu je požar uničil .trud dela in njegovih prednikov v eni ”* **le *“k> T>ownd°bra srca milodarov za nesrečne naslovi ■ '>or sprejema vsak dar, ki se naj iJfi? Za Pomoč pogorekem v Prigorici P. .A,.-i,r, vas pri Ribnici, ujemo, da nekaj grdih elementov izflcovi- W S b,i2>w> v 6V,0j° kT'fet in ,kot ■Grm - la'r°ve v svoje sleparske namene. ta^tU'Ja'no iavnost, da se ne da izkoriščati iarami grdunom. Odboriorganizirala le potoim prosili! P pogoreloi isaimi ,ne bodo Lepo prosimo! župan0db0r: K- župnik; K. Kromar, KONGRES JUGOvSLOVKNSKIH VETERINARJEV. V soibctto dopoldne je bit otvonjen v SpliUt V. kongres Jugoslovanskega veterinarskega ^druženja. Kongresa se je udeležilo veliko levilo članov iz vse države. Kongres je o tvoril poljedeljski minister ,u«elj, je omenil uvodoma, da je otvoril 'Petimii leti kot minister istega resortu I ai *• veterinarski kongres v Beograd«, na-n, „8e je zahvalil članom na dosedanjem C'e^u ter jih pozval, da naj delajo da «S88,Ž? intenzivneje kot doslej. Dejal je, Strnko -n nr,„ illarsrili^a u^anos*n® brzojavk« Nj. Vel. Kralju ,on\ svečanosti »mladinskega dne« je J/ejela Jugoslovenslta Matica sledeči odgovor: »Prijetno^ ganjen za lople pozdrave poslane o svečanosti »mladinskega • v NisVr.6D»euske nezgode. Te dni je besnelo v,, ;0u,ln okolici sitno neurje. Silnemu nali- n“Je s‘eaila toča. Padala so zrna v velikosti ore n.*i m . . . , , . 0rJ , °15u,ia toča. Padala so zrna v veiiivosu ulic i' .esto je izgledalo kot pozimi. Po t v atl |e ležala več centimetrov debela plast ri «/Jr g ozemlja, kjer je padala toča me-d!« ■ m’ ®koda se ceni na več milijonov tiarjev. — v Litmericah na ČehoslovaSkem utrgal oblak. Vse dolenje mesto s se-lian , m nim. 'kolodvorom vred je poplav-b*8 evakuirali. V Pragi mrra-irove v ajVa- ?’ c*a se **oje da prestopi bre- ftoma^o Trn e-mig01‘0Viu je ZHl>n(lel me' orelavov iie is, sneg. Večina gorskih ^ 7f ®vtomobile neipristonm Več 0e",ie"“‘ °" '»•'» i" SiS p-SiSr ropanji. Štiri kilonietre od kSa ^; Javila namreč 5 mož broječa tolpa do zob oboroženih roparjev, ki ogroža vso okolico. Da,si je pedvzeta policija in žandarmerija takoj potrebne mere, razbojnikov doslej še ni bite mogoče izslediti in spraviti na varno. — Hockeiellcr za zdravljenje raka. Ame-rikansko društ\o za pobijanje raka zbira v svrho dosege svojih ciljev prispevke za nov fond l,Ow>.C(X) dolarjev. Največji prispevek je dal dosedaj John Rockefeller ml., ki je daroval društvu 125.000 dolarjev. — Angleški prestolonaslednik in rudarski štrajk. Angleški prestolonaslednik, princ \Valeski, ki je Ustnik premogokopa v So-mersetu je poslal pomožnemu fondu rudarjev 10 gvinej. Pošiljki je priloži) sledeče pismo: Mj. kr. Visokost se v tej Vaši težki borbi ne more odločiti za nobeno stran. Vendar vemo, da smo v preteklosti napravili rudarjem mnogo neprijetnega in vsakdo čuti gonje, v katerem se nahajajo vaše žene in otroci. Nikakor pa ne želimo, da bi se ta borba končala tako, da bi morala popustiti radi bede ona stran, od katere so mnogi odvisni. Nj. kr. Visokost se nadeja, da bodo pri dobri volji obeh strani odstranjene obstoječe težkoče. — »Avita coltura«. Avstrijski listi poročajo iz Innsbrucka o krutem umoru, ki so ga zagrešili italijanski fašisti v Bozenu, ko je bil tam Federzoni. Več fašistov, ki so prišli iz drugih krajev je jelo krasti češnje z dreves. Pri tem so prišli v konflikt z dvema hlapcema. Enega izmed njiju so pretepli z gumijevkami, nakar so ga obesiti za noge na drevo ter udrihali toliko časa po njem, da je bil mrtev. Neka služkinja, ki je prizoru prisostvovala, je obvestila karabinjerje, ki so vzeli, ko je nastala noč, truplo z drevesa. Služkinjo so zaprli ter jo pridržali v zaporu dva dni. Bozenskim časopisom je bilo baje prepovedano o stvari poročati.'Kot po uapa [j)sojdaB.t at Btupiznjs afnpaAOdud fašistov pod krvavečo glavo mrtveca časo-pit ter zaklical: »Sveta italijanska zemlja se ne sme oskruniti z nemško krvjo«... To priobčujemo z rezervo, ker se je že opeto-.varao pripetilo, da se je poročalo iz Innsbrucka o grozodejstvij fašistov, ki so .se j)o-zneje izkazala kot netočna ali pa pretirana. — Brezžičen telefonski pogovor med Brusljem in Kongom. Robertu Goldschmidtu v Meehelu se je posrečilo te dni z brezžičnim telefonskim aparatom doseči direktno telefonsko zvezo s Stanleyville v Kongu. Ta oddaljenost znaša 7500 km. Goldschmidt je ponudil kotonijalnemu ministru, da mu napravi v njegovem ministrstvu brezplačno brezžični telefon, potom katerega se bo mogel minister s svojimi kolonijalnimi guvernerji v Kongu prav tako jasno in udobno razgevarjati, kakor potom žičnega telefona. — Ponarejalcem bankovcev gredo še vedno na roko. Te dni se končajo pogajanja med budimpeštansko mestno občino in nekim ameriškim konsorcijem glede posojila 22 milijonov dolarjev. Korajžo za take razgovore ima banka Peyer, ki se nadeja v najkrajšem času dovesti jih do uspeha. — Sin bivšega prestolonaslednika Fran Ferdinanda je bito promoviran za doktorja prava in državnih znanosti. Obsodba generala Ok&noviča. Umirov- ljeni generalni predsednik društva >Petar M [konjič"-, Okanovič je nedavno napisal v Balkanu« članek proti Dragiši Stojadinovi-ču Siojadinovič je vložil tožbo. Starega generala je sodišče obsodilo radi klevete na mesec dni zapora in 4000 Din globe. — Kongres ameriških rabljev. V Chicagu se vrši meseca julija kongres ameriških rabljev. Na dnevnem redu sta razven stanovskih vprašanj dve vprašanji principiel-nega pomena: 1. izenačenje postopanja v vsej Ameriki z uvedbo strupenih plinov. Ta način usmrčenja je po mnenju ameriških rabljev od vseh najbolj human. 2. Ali dobi obsojenec z izvršitvijo kazni zopet pravico, da razpolaga aam s seboj? To vprašanje je postalo aktealno, ker trdi neki znansivenik, da je razkril postopanje, ki mu omogoča žrtve električnega stola, potem ko so v ju-ridičnem smislu že mrtve, zopet oživiti. Kongres bo sklepal o tem, če naj se vporaba postopanja pripusti ali ne. — Zopet avtomobilska nesreča v Bosni. Te dni je padel na cesti Kalinovik—Trnovo v Bosni neki vojaški avtomobil v (i metrov globok Jarek. Avtomobil se je popolnoma razbil, šofer je bil težko, njegova dva pasa- rja pa lahko ranjena. Nesrečo je povzročila slaba, popolnoma zanemarjena cesta. i.i- °!,, , i? sam<>umor šestnajstletne de- klice. le dni se je zastrupila v Splitu z lizolom neka lGletna deklica. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji izprali želodec ter je sedaj izven nevarnosti. Vzrok poizkuSenega samomora je — ljubosumnost. — Radi ovac izgubil življenje. V vasi Kmečani pri Banjaluki sla se stepla Peter tirgič in njegov stričnik Mile. Zadnji je na-mred zasačil Petrove ovce na svojem polju, cul p (Je poditi in pretepati. To je za- mod N,^Ii,-iter Pri,ekel svojim ovcam na po-obešni se mu ie nemil prizor. Mile je zaklical, naTmu °V,la “a P,ot- Peter mu je usmrti. Toda ^ f ‘??2J0 voli° ovna ,.ne bivi Peter se pi',a sta se Mirolju- Zgrabil je ovna 1?r hulži I*1esreei' Ali vročekrvni, hudi Milp i Z ?Jim .d.?nl0.x:' .Tee. 'L* „*s^ rSit Petrom. Ko je ta videl grozečo nevarnost, je potegnil tudi on svojo »kubu™«. Smrtno-nevarno zadet je Mile kmalu nato izdihnil. — Ubila svojega moža, ga zakopala in štiri leta krasila njegov grob s cvetjem. V Kattowitzu na nemško-poljski meji 8o odkriti zločin umora, ki je bil izvršen pred 4 leti. 30-letna Marija Kuss, je bila še leta 1922 s .sekiro svojega moža in zakopala njegovo truplo v bližnji vasi. Pred kratkim pa je nastat prepir med njo in njenim pastorkom, ki jo je nato ovadil policiji radi storjenega zločina. Sodni komisiji, ki je prispela na lice mesta, je nesrečna žena svoj zlo- čin takoj priznala. Moža, ki so ga odkopali, so našli že v napol strohnelem stanju. Poleg svojega priznanja je Kussova izpovedala, da je cela štiri leta kinčala grob s cveticami. Svojo hčer pa, ki ji je pomagala zakopati umorjenega moža, je »vadita, da je zadavila dva nezakonska otroka. Obedve so zaprli. i— Na smrt obsojeni žrtvoval svoje živ-ljenske žleze staremu zdravniku. Prošlega meseca je bila izvršena v Zaječaru senzaci-jonalna operacija, ki so jo pa do sedaj držali v tajnosti. Šef kirurgičnega oddelka zaječar-ske bolnice dr. Peter Kolesnikov, rodom Rus, je operiral na smrt obsojenega Ilija Krajana, istotako Rusa, mu odvzel njegove življenske žleze ter jih vcepil po dr. Voro-,,o\ i metodi svojemu tovarišu zdravniku, starcu 63 let, katerega ime je še neznano. Operacija se je popolnoma posrečila. Krajan, ebsojen na smrt radi umora, katera obsodba je bila potrjena od višjega sodišča, a njegovo pomiloščenje od kralja zavrnjeno, je pristal sam na to operacijo ter žrtvoval svoje žleze staremu zdravniku in znanosti. Operirani zdravnik je že zdrav zapustil bolnico ter nastopil svojo službo. Znaki pomlajenja se niso še pokazali. Dr. Kolesnikov izjavlja, da se pokažejo šele čez. dva do tri mesece, kakor je to običajno pri dr. Vorono-vih pomlajevalnih operacijah z opičjimi žlezami. — Prav majhno ženico bi hotel. V nekem berlinskem izložbenem oknu je videti trenutno vsak večer originekio reklamo — taraa-gra trik. Kaj je tanagra? Na skritem podi-ju agirajo žive figure, ki jih projicira konkavno zrcalo na minijaturno pozornico. Tam se kažejo v pritlikavski velikosti, sicer pa tako naravno in zapeljivo, da bi jih pograbil kot znana princesinja malega (i ul iverja, samo s še večjim poželjenjem, ker nastopajo same deklice in so gledalci moški in ker gre za manequine, ki imajo ciblelko, kot znano, na sebi samo zato, da jo slečejo. Čudno je, da vplivajo tanagra figure prav tako, kot dorasle senzacije, ki vzbujajo želje, do katerih, bi se bil človek sicer težko povspel: Da bi iipel tako-le majhno ženico, takih majhnih dimenzij, petdeset takih bi lahko prenašal. V etuiju za smodke bi nosil ženice lahko seboj. In če bi bil dobro razpoložen, bi jih ponudil onemu, o katerem bi si bil v svesti, da se bo revanžiral še z boljšo vrsto. — Te dni so stali ljudje v taki gnječi pred trgovino, da so bile v nevarnosti šipe. Dva stražnika pa sta delala red. Nato pa se je pripetilo nekaj, kar je berolinskim policajem res v čast. Eden od teh možakarjev je stopil v lokal. Šef bi se bil .skoro ustrašil, misleč, da mu hoče policija delati sitnosti, toda mož postave ga je samo opozoril, da se je zastor nekoliko premaknil, tako da preneha biti trik — trik. S olmska cikorija je — 19-letna deklica postala moški. Iz ISu-dapešte poročajo: V neki vasi šopronjske-ga komitata se je zgodil čudež. Zdravniška veda pozna pač slučaje, da se izpremene dekleta ali žene v moške, tega pa vrli prebivalci madjarske vasi ne vedo in zato je vzbudil slučaj med njimi veliko senzacijo. Najlepsa deklica v vasi, vitko rasla Ilona, ki ni manjkala na nobeni plesni veselici in ki jo je obkrožalo veliko število ftboževal-cev, se je izpremenila nenadoma v moškega. Zaupala je svojo skrivnost svoji materi. Končno je izvedela za stvar tudi oblast in okrožni zdravnik je sporočil sodišču, da krasotica Ilona nima več pravice nastopati kot' dekle. Vtded tega so jo prekrstili sedaj po njenem umrlem očetu v Ludvika. Ludvik je postal sedaj samotar, izogiba ise vsake družbe ter se namerava preseliti v šopronj ter se udejstvovati tam kot možakar. Soortne obleke za turiste, lovce, tenis po meri in lastni izdelavi si preskrbite najbolje pri tvrdki Drago Schurab v Ljubljani. — S pestjo ubila otroka. V mesecu marcu I. 1. so se izg rali otroci pred hišo Jelke Ba-Ifiban v Razboju pri Bos. Gradiški. Med igro je začel Petar Balaban obmetavati Jelkine-ga otroka z gručami prsti. Ko je njegova mati zaslišala jok svojega otroka, je pritekla iz hise ter udarila Petra s pestjo tako močno po glavi, da je takoj padel v nezavest in kmalu nato umrl. Te dni je bila Jelka vsled tega obsojena na 1 leto ječe. , ?Jstar,viis? ženska v Evropi. V malem tf,na Francoskem živi gospa, m FinwrJi1SU*ej0 najvišj° starost ne samo lemv6č na celem svetu. To je dno ‘dobro ! Jf vkrePka in zdrava in ve-ber snnm? ln7Po|ozena. Ima izvaredno do-„,.„411 , ln. 1,1 zna mnogo pripovedovati iz dobro Vpno, s,:irih -'"i .Spominja se prav mala d«u- 1 La,ayette-a, ki ga je še kot sira .P°zdravila s šopkom, ko je pa- volinn t lS01re- Oospa živi mirno in zado-znan v«, °)Cei1 datum njenega rojstva ni lit' p'nr. udar pa trdi francoski dnevnik »Pe-arisient, da je stara že 140 let. Ljubljana. Fr*neo*ov pride danes, dne 8. juni-, uri 20 anmut iz Beograda v Ljublju-’ ‘aa S1 ogledajo naše mesto. Med njimi je mnogo senatorjev, dam in drugih odličnih oseib. Družba ostane tu le do 19. ure 20 minut. Ljubljansko Občinstvo se uljudno vabi, da se v čim večjem številu udeleži sprejema, na glavnem kolodvoru, da izkaže prišlecem ono vljudnost in simpatijo, katero po 'vsej pravici pričakujejo od nas zastopniki francoskega naroda, našega velikega prijatelja in zaveznika. 1— Jadranska Straža Ljubljana ima redno glavno skupščino v petek dne 11. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Zvezda«. Člani naj izpolnijo svOjo dolžnost s sigurno udeležbo. 1— Dan Rdečega križa se vrši v Ljubljani 12. in 13. junija 1926. V soberto, dne 12. t. m. popoldan je akademija za ljubljansko šolsko mladino, ki se za ostalo občinstvo ponovi v nedeljo dne 13. t. m. dopoldan. Spored je ve-lezanimiv in ga priobčimo kasneje. Raaven tega se vrši v soboto popoldan med 3. in pol 8. uro v Zvezdi promenadni koncert godlbe dravske divizije pod osebnim vodstivom kapelnika g. dr. Čerina. Med promenadnim koncertom se bodo pobirali prispevki za Rdeči križ, sprejemali člani, prodajale cvetke, znaki in ikoleki. Prodaja cvetk in odkupnih znakov se vrši tudi v nedeljo. Prosimo cenj. občinstvo, da pridno sega p,o predimelih, ki bodo na prodaj in ne zavrača nabiralcev. Organizacija rdečega križa se je že v neštetih primerih izkazala za prepotrebno tudi pri nas. Pomislimo na čas veli kiti poplav v Slove-niij! — Del nabrane svote bo služil v kritije izdatkov za ferijalne kolonije naši deci. Tukajšnji odbor Rdečega križa odpošlje tiudi to poletje mnogo oifrok na Gorenjsko, da se tam ■duševno in telesno okrepijo. Odprite srca! 1— Nogometna tekma Drama-Opera. V nedeljo, dne 13. junija se vrši na prostorni športnega kluba Ilirije nogomeina tekma med Dramo in Opero. Predprodaja vstopnic je v trgovini J. Goreč, Dunajska cesta palača Kreditne banke. Občinstvu je gotovo še dabro v spominu, kako se je zabavalo pred dvemi leti, ko so se naši dramski in operni ^solisti pre-kucavali za »gol«. Letos bo še vse (bolj veselo in smešno, ker je tekma zamišljena original-neje. Kdor se hoče pošteno nasmejati naj si pravočasno preskrbi vstopnico. t— V pojasnilo. Glede na anonso, da se oddajo doslej »Jadranovk prostori na Dumaijski cesti 9, ugotavljamo v izogito napačnih mnenj, da je tvrdka lokale sama odpovedala, iker se preseli s 1. avgustom ‘t. 1. v večje prostore. Gosposvetska cesta 6a. Maribor. —m Maribor zopet pod vodo. V pondeljek popoldne okoli pol 3. ure se je kar naemkirnl, kot bi strela udarila vsula toča in čea 5 minut je bilo vse belo po mestu. Toča je bila velika — podobna orehom. Da je .povzročila veliko .škodo je umljivo. Posebno so prizadeti vinogradi mariborske okolice. Skoda se še ni precenila. — Takoj poleni pa je pričeto deževati in je močno deževalo celi popoldan. Ker je tako močno deževalo so se kanati napolnili, zamašili in niso mogli požirati vodnega navala. To še ni bilo dovolj. Ribniki v bližini mestnega parka so se vsled tega naliva napolnili do 'vrha in voda je izstopila. V trenotku je bil ves park poln vode, ki 9e ije nato vlila v mesto in ga poplavila. Praiv olbčutno je prizadeta Vetrinska ulica, Jurčičeva ulica, Meljska cesta in Aleksandrova cesta blizu kolodvora, da ne samo ceste, ain(pak prebivalstvo, posebno trgovci. Tako je ■voda vstopila v lokale g. Weixla, Laha, v gostilno Orovič itd. Seveda so bile pod vodo tudi vse kleti v Heh krajih. ŠPORT. Meddržavna lahkoatletska tekma med Italijo in češkoslovaško, ki se je odigrala v Milanu dne 3. junija, je končala z zmago Italije, ki je dobila G2 točk proti 54 točkam Češkoslovaške. Rezultati so bili sledeči: Tek na 100 m : Moregatti 11.4 sek., — na 400 m : Vykoupil 51.4 — na 1500 m : Davoli 4 min. 3.2 sek. — na 5000 m : Davoli 15 : 26.8 — pregraje 110 m : Jandera 15.4 sek. — skok v višino : Calmieri 1.80 m — skok v daljaivo : Toma c i 6.90 m — met kopja : Chmelik 57.77 m — skok ob palici 'V višini : Lampazzi 4.40 m — met krogle : Gighli 41.4 m — olimpijska etafeta : Italija 3 min. 35.2 sek. Novi tcžkoatlctski svetovni rekordi. Pred dnevi je postavil peresnik Leopold Stockl na Dunaju z enoročnim potegom 69 kg nov svetovni rekord za to kategorijo. Stockl tehta 59 kg. — V Miililhaursenu je potegnil Švicar Reinmann obojeročno 87.5, kar znači za peresno kategorijo svet. rekord. — iNov nemški rekord pa je lUistvaril za baintam-težo (do 58 kg) Seh\vaiger iz Miinchena, ki je sunil z levico 72.4 kg. V boju *a Davisov pokal je porazila Južna Afrika Švedsko z lahkoto 4:1.. Ljubljanska porota. Včeraj, v ponedeljek, dne 7. t. m., se je pričelo junijsko zasedanje ljubljanske porote. V dvorano je stopil mlad, lep fant Janez Pogačar, rojen januarja 1905 v Krnici pri Gorjah. Obtožen je, da je dne 8. marca 1926 izvršil roparski napad na Franceta Dijaka iz Bohinja. Pogačar je imel žalostno mladost. Njegov oče je bil bogat kmet, ki je imel s prvo ženo osem otrok, z drugo pa sedem. Današnji obtoženec je po starosti tretji otrok iz prvega zakona. Ko mu je mati umrla, je moral že kot dvanajstleten deček od doma, nakar si je skrbel sam za življenje kot pastir, hlapec in delavec. Osmega marca zvečer je šel utrujen od dela v Potočnikovo gostilno v Krnici, tam je našel večjo družbo, med katero je bil tudi rrance^ Divjak. Pogačar je v gostilni popil nekaj žganja in vina, ko pa je pri plačevanju opazil, da ima do tedaj neznani mu Divjak večje število bankovcev pri sebi, je sklenil, da ga bo zunaj v temi oropal. Okrog 8. ure zvečer, ko se je Divjak napravljal na pot, je skočil Pogačar za njim, zakričal: >Kai pa ti misli?« ter ga hkrati s polenom udaru po Stran 4. NARODNI DNEVNIK, torek, 8. junija 1926. Štev. 125. levem delu glave, da je ta takoj nezavesten omahnil in se zgrudil na tla. Pogačar mu je pobral listnico z nad 400 Din vsebine, nato pa odšel mirno spat. Udarec je bil tako hud, da je bil Divjak nezavesten do jutra, ko so ga ljudje našli. Pogačar je imel listnico nekaj časa pri sebi v hlačnem žepu, ko pa so ga orožniki na večer aretirali, je Pogačar neopaženo odvrgel listnieo od sebe, ki so jo orožniki našli šele petem, ko jim je Pogačar priznal svoj zločin. Pri porotni razpravi se obtoženec zagovarja ter taji, da bi on izvršil ta rop. Bil je na večer zelo omamljen ter se sedaj ničesar ne spominja. Nasilja nad Divjakom ni izr vršil, njegovo listnico pa je našel šele zjutraj, ko je iskal svoj klobuk. Listnico pa je obdržal do onega trenutka, ko so ga žandarji aretirali. Porotni razpravi je predsedoval ,sodni svetnik Vehovar, senat sta tvorila še sodna svetnika Lajovic in Merala, državni-pravd-nik je bil dr. Mastnjak, obtožencev zagovornik je bil dr. Žitko. Zaslišane priče so izpovedale v glavnem, da je bil obtoženec kritičnega dne res zelo pijan, vendar ne toliko, da se ne bi svojega dejanja zavedal. Po zaslišanju prič je stavil senat porotnikom vprašanje, ali je Janez Pogačar kriv hudodelstva ropa, izvršenega s silo, nad Francetom Divjakom, ki mu je prizadjal težko telesno poškodbo in ga oropal 400 Din. Državni pravdnik dr. Mastnjak je poudarjal, da imajo med kaznivimi dejanji pečat sramote posebno ona, ki so naperjena proti lastnini in imetju. Hujši nego tatvina, poneverba in goljufija pa je rop. Kvalifikacija ropa je v tem klučaju podobna, ker je obtoženec že pri preiskavi priznal orožnikom, pozneje pa je to preklical, kar vzdržuje tudi pri razpravi. Trditev, da je Pogačar našel denar na vrtu, ne velja, ker Div- jak sploh še nikdar v življenju ni hodil po tistem vrtu in je torej nemogoče, da bi izgubil listnico tam. Tudi ni bil obtoženec tako zelo pijan, kot se skuša zagovarjati. 'Zagovornik dr. Žitko je bil mnenja, da ni dokazov za rop. Navedbe obtoženca so zelo verjetne, priznanje orožnikom pa ne drži, ker si orožnika sploh sama nista na jasnem. Dalje je zagovornik opisal pomanjkanje vzgoje in brižnosti za Pogačarja v njegovih mladih letih. Porotniki .so po posvetovanju odgovorili na stavljeno jim vprašanje s soglasnim »da« s pripombo, da ne gre za težko telesno poškodbo, nego le za lahko. Janez Pogačar je bil nato obsojen na tri leta težke ječe poostrene vsakega pol leta s trdim ležiščem, temnico in postom. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor. Razprava se je končala ob 13.30. Ižauec pred poroto. Klasičen kraj tepežev in poboja je Ig. V tem slučaju pa je porotno sodišče razpravljalo o prav posebnem izrastku ižanske surovosti. Pred porotniki se je zagovarjal Martin Škraba, rojen 1897 v Mateni vasi in pristojen v Iško Loko ter posestnik v Materi vasi. Bil je že večkrat predkaznovan in sicer enkrat radi tatvine in štirikrat radi tepeža. Obtožnica proti njemu navaja, da je na Igu, v veži Tonijeve gostilne večkrat udaril Antona Sterleta po glavi in ga nato na travniku za gostilno sunil z nožem v hrbet ter mu s tem prizadejal poleg lahko poškodbe na glavi, vsled prereza hrbtnega mozga samo ob sebi težko telesno poškodbo, združeno ne samo z več kot 30dnevnim motenjem zdravja in posebnimi bolečinami za poškodovanca, ki je poslala za življenje nevarna, ampak tudi združena z vednim bolehanjem poškodovanca in z neprestano nezmožnostjo opravljati njegov poklic. Dalje navaja obtožnica, da je 26. septem- bra na Igu nalašč pretepaval s polenom svejo dveinpolletno hčerko Marijo. Škraba ji je prizadejal na obrazu, pri očeh, lahke telesne poškodbe z vidnimi znaki in posledicami. Zakrivil je k prvemu delu obtožnice hudodelstvo težke telesne poškodbe po §§ 152, 155 in 156 in k drugemu delu obtožnice prestopek zoper telesno varnost po § 411 lraz. zakonika. Obtožnica predlaga uporabo kazni po § 156. Martin Škraba je človek surovega, srbo-ritega značaja. Po besedah državnega pravd-nika ni v njem niti sledu najprimitivnejše srčne kulture. Obtožen je bil že trikrat radi lahke telesne poškdbe in enkrat radi hudodelstva težke telesne poškdbe in je bil tudi vselej kaznovan. Občina mu daje najslabše spričevalo, ker je razgrajač, pretepač in ka-lilec nočnega miru ter živi v večnih prepirih s svojimi sosedi. Maja 1925 se je poročil z Marijo Fistrovo, s katero je že preje imel otroka Marijo. Značilno za tega suroveža je, da je že pred poroko rekel predlagani priči Mariji Platnar, da bo Fistrovo res poročil, da »pa ne bo dolgo«, ker bo morala njegova žena že 2. uri zjutraj vstajati, mnogo delati in malo jesti. Svoji surovosti je dajal duška nad svojo dveinpolletno hčerkico. , Pri razpravi je isti senat kot pri dopoldanskem zasedanju, državno pravdništvo je zastopal dr. Mastnak, obtoženca je zagovarjal dr. Poček, zastopnik zasebnega udeleženca Strleta pa je bil dr. Frlan. Obtoženec se zagovarja v pristni ižanski govorici: »Nekaj je res in nekaj ni res!« V nedeljo po drugi maši sta šla s svakom Šušteršičem v Tonijevo gostilno na Igu. Tam sta naletela na Antona Strleta. V gostilno pa je prišel še neki Zalar. Z Zalarjem sta se nekaj sporekla, ko mu je ta očital, da je sam, če mu je žena odšla. Škraba ga je zafrknil: »Kaj pa ti veš, ali sem jaz pustil babo, ali je baba mene!« Z Zalarjem sta bila pri kraju, ko je ta, sluteč pretep, previdno odšel iz gostilne. Nato sta se Šušteršič in Škraba, po domače »Mežnar«, spravila na Strleta, ki se do takrat ni vtikal v prepir in na katerega je imel Škraba posebno jezo, ker je bil cerkovnik mesto njega in ki ga je nekoč naznanil radi tatvine lesa. Šušteršič je priložil Sterletu klofuto, ta je žegrabil za stol. V veži pa je Škraba udaril z zaprtim nožem Strleta trikrat močno po glavi. Strle je padel krvaveč na tla, Šušteršič pa ga je hotel kar s koso, kar pa je preprečil Strletov sin Ježe. Na travniku zunaj gostilne pa je Škrab* esuval Strleta z odprtim nožem ter mu pre' rezal hrbtni mozeg. Zaslišanih je bilo več prič, 50 let stari Anton Strle je prišel v dvorano ves sključen in šepajoč ob palici ter opisal omenjene dogodke, enako druge priče, kot Strletov sin Jože, dalje gostilničarka Roza Toni, dekleta Ivanka Švigelj, Marija Ciber in Marija Škrjanec, ki so videle dogodke na travniku, dalje Marija Fister, cbtoženčeva tašča in mala desetletna Marija Svete, ki je varovala škra-bovega otroka. Zaslišana sta bila tudi zdravniška izvedenca dr. Novak in dr. Avramovič, ki sta izpovedala, da so Strletove poškodb« težke in bodo imele posledice. , > Po pričevanju je senat stavil porotnikom šest vprašanj in eno eventuelno, in sicer, a je obtoženec kriv težke telesne poškodbe 3 sunkom v hrbet, ako je bil Strle 30 dni . bolan, ali se je nahajal v smrtni nevarnosti, če je bila rana združena z vednim bolehanjem in če je Strletu odvzeta možnost opravljati njegov poklic. Na ta vprašanja so %°~ retniki odgovorili s soglasnim »da«. Na sto vprašanje glede lahke poškodbe ? -e glasnim »ne«. Sedmo eventuelno >pras‘ je odpadlo. . .. Senat je nato obsodil Škrabo na dve težke ječe in 32.000 Din odškodnine Strletu. Jack London: 94 Morski vrag. Udaril sem ga s pestjo po cbrdzu, ko je vzdignil glavo, a udarec je bil slaboten. Zarjul je divje, kot žival, in pehnii z roko od sebe. Samo malo je zamahnil z njo, a njegova meč je bila tako silna, da sem odletel, kakor da bi me zagnal metalni stroj. Treščil sem ob vrata sebe,-kjer je bil prej spal Mugridge, s toliko silo, da sem jih razbil. Vstal sem in se s težavo izvlekel iz razvalin vrat, nezavedajoč se, da bi bil ranjen. Zavedal sem se samo, da me je pograbila neznanska togota. Mislim, da sem tudi na ves glas zavpil, potegnil nož izza pasu in vnovič planil nadenj. Ampak v tem se je moralo nekaj zgoditi. Omalio-vaje jo je bil izpustil. Bil sem blizu njega in vihtel nož; a nisem sunil. Osupnil sem, tako čudno je bilo vse. Maud se je naslanjala ob steno ob katero se je opirala z eno roke; on pa je omahoval, pritiskal levico ob čelo in zakrival oči, z desnico pa je kakor omamljen tipal okrog sebe. Roka je zadela ob steno in videti je bile, da je njegovo telo občutilo neko olajšavo, ko se je je dotaknil, kakor da bi se bil zavedel, kje je, in bi bil našel nekaj, kar bi mu služilo v oporo. Tedaj mi je prišlo vse rdeče pred očmi. Iznenada sem se spomnil na vse krivice in ponižanja, na vse, kar sem jaz in drugi pretrpeli od njega, ne vso groznost dejstva, da je ta človek sploh živel. Kakor slep, blazen sem planil nadenj in mu zadal nož v ramo. V hipu sem vedel, da sem ga ranil samo v meso — čutil sem, kako je jeklo škrtnilo ob lopatico — in vzdignil sem ^cž, da bi nm ga zasadil v bolj važni del telesa. Ali Maud je videla prvi moj sunek in je zavpila: »Nikar! Prosim nikar!« Za trenutek sem povesil roko, samo za trenutek. Iznova sem zavihtel nož in Wolf Larsen bi bdi gotovo tedaj končal, da ne bi ona stopila vmes. Njene roke so se me oklenile, njeni lasje so se dotikali mojega obraza. Kri mi je vzplala nenavadno silno, hkraitu pa je narasla moja togota. Srčno mi je pogledala v oči. , »Zaradi mene« je prosila. »Umoril ibi ga zaradi vas!« sem zavpil in skušal oprostiti roko, ne da bi ji kaj žalega storil. »Tiho!« je rekla in mi narahlo položila prste na ustnice. Poljubil bi jih, če bi si upal, pri tej priči, v vsej svoji togoti, tako pi-ijeteo, tako sladak je bil njihov dctikljaj. »Prosim, prosim,« je milo prosila in razorožila me je z besedo, kakor me je vedno razočarala z njo pozneje. Stopil sem nazaj in vtaknil nož v nožnico. Pogledal sem Wclfa Larsena. Še vedno je pritiskal levico cb čelo. Zakrivala mu je oči. Glava je bila povešena. Bil je kakor odrevenel. Telo se mu je v ledjah sklju-čilo,velike rame so se brez moči grbile. »Van Weydenk je zaklical hripavo in iz glasu je odmeval nek strah. »Oh, Van Weyden! Kje si?« bel« In barvaste, ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepna robce, nogavice v rasnih barvah sa gospod« in dame, naramnic«, toaletne - - potrebSčlne, svilen« trakov«, čipk« in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri , 10SIP PETELINC-U “LJUBLJANA. nRimiiimii!iiiniminimininninmiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii!i!iiiiiiiiiiiiHimiiiii!yiu!iiiii!!iiiii!iinim:!t!M!!iiiii!iT^ bUsu Prelemovepa a ob -vodi ■ ■ ■ ■ VRTNARSKE ZADEVE posreduje Goikovo »Vrtnarsko podjetje* v Kranju. ;,GR0M“ CABINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDI- =i CIJSKl BURKAU , ^ £= LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. ijl H Naolov brzojavkam: .OBOM'. Telefon Int. 5«. 45-». n PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek, g Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod ku- lantnimi pogoji. ^ g Zastopniki družbe spolnih voz S. O. IV. za 1 ekspresne pošiljke. y Pogledal sem Maudo. Ni izpregovorila, samo pokimala z glavo. »Tukaj sem,« sem odgovoril in stopil k njemu. »Kaj pa je?« »Pomagaj mi, da sedem,« je rekel z istim prestrašenim glasom. »Bolan sem, jako bolan, Klada,« je rekel, ko je izpustil mojo roko, ki ga je podpirala, in se zgrudil na stol. Glava mu je padla naprej na mizo in mu ležala v rekah. Zdaj pa zdaj se je zazibala nazaj in naprej, kakor vsled silnih bolečin. Ko jo je bil enkrat malo vzdignil, zem videl cb lasnih koreninah na čelu velike kapljice potu. »Bolan sem, silno bolan,« je ponavljal venomei- »Kaj pa vam je?« sem vprašal in položil roko na njegovo ramo. »Kaj morem storiti za vas?« Teda z razburjeno kretnjo se je otresel moje roke in dolgo časa sem stal molče zraven njega. Maud je gledala vsa prestrašena. Nista si mogla misliti, kaj se mu je prigodilo. »Klada,« je naposled izpregovoril, »jaz moram v posteljo. Pomagaj mi. Kmalu bom zopet dober. Tisti zledjevi glavobol je, menim. Kar bojim se ga. Čutil sem — ne, sam ne vem, kaj govorim. Pomagaj mi do postelje.« (Dalje prih.) - [E8I» Ufolfova 1/11. - Telef. 56 mali oglasi Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din !•-. NAltODNI DOM ŠTAJERSKA KLET OSET, Maribor 2 kegljišča, klubi, prvovrstna vina. Tri lepe poslovne sobe V I. nadstropju odda z novembrom Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Gledališka bi. 8. Otomane najfinejše izdelave v da mastu 700 Dm, v blagu 800—1000 Din, modroci iz najfinejše trave 250 Din in vsa tapetniška dela najceneje Rud. Sever, Gosposvetska cesta 6. Poletna stanovanja opremo se dobe ščini v Viišnji goD- ^ gradu in v gozdu in prijazno sprehajal^ Vpraša **© pri oskrbnisn11* Kupimo star svinec. — Mestna plinarna, Ljubljana. Gospod Celulozni les Melika drva, plača najbolje Fructus, Ljubljana, Krekov trg m. v najboljših letih, inleh' geni, samec, želi pondence z iaitelif?®11^ isainiostojno damo. ■" nudbe na uprava l‘«m' pod »Svoboda«. 4. Tiska vso. uto«D* .•.pralno, oenlke,raCun., uradna tf»Kovine. A .-■•iv-^.lastna RnJlBOveasnlca. SIMON GREGORČIČEVA Ut. 13. - TELEFON UmiUNA Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskarno »Merkur v Ljubljeni Andrej Sever.