UDK 886.3.09-3 »18« Matjaž Kmecl Filozofska fakulteta, L jub l j ana N E K A J T E M IZ Z G O D N J E G A R A Z V O J A S L O V E N S K E P R I P O V E D N E P R O Z E V slovenskem slovstvu 19. stoletja je bil eden najzanimivejših dogodkov nenaden razcvet pripovedne proze pri sodelavcih knj iževne revi je »Slovenski glasnik« (1858—1868). Literarni govor in funkci je nove naraci je so bile bi- stveno drugačne od homiliarno-hagiografske epske tradicije. — Na mlade avtor je je ob evropskih vzorih vplivala tradicija avtohtone »godčevske« hu- inorne epike; govor nove pripovedne proze pa se je dolga desetlet ja pri- pravl jal v okri l ju poljudno-strokovne proze, in to na ravneh analitičnega opisovanja predmetov in de jan j , mimezis ter anekdote. One of the most interesting events in the Slovene nineteenth century nar- rative prose was the sudden flourishing of the narrat ive prose in the work of authors contributing to the l i terary magazin "Slovenski glasnik" (1858—1868). The l i terary language and the function of the new narrat ion were essentially different from the epic tradition of homilies and Hagiographa. The young authors were being influenced by European models and part icularly by the tradition of the autochthonuous folkmusician's humourful epic; the speech of the new narrat ive prose had for long decades been in preparation in the popular-technical prose at the levels of analytic description of objects and events, of mimesis, and of anecdotes. »Pa druga stoar me tišči. Stojim pred vami znabiti s celim košem nemškega znanja in s pestjo slovenskih besedi. Iz koša bi bilo lahko je- mati. pa težko je vsake j iz njega vzete j stvari najti prikladnega oblačila o skerčenej pesti« (Jožef Štefan. SG 1859). U v o d . Tisto, k a r mimo P r e š e r n a v slovenski l i t e r a tu r i 19. s to le t j a p r e j k o n e n a j b o l j osupne , je n e n a d e n množičen p r o d o r p r i p o v e d n e proze prot i koncu pe tdese t ih in v šes tdeset ih let ih. T a k o rekoč iz n ič se po- j a v i j o va jevc i , Levst ik . Jurč ič , ki p r i dva j se t ih p r o d u c i r a j o p r i p o v e d n o prozo na tekočem t r a k u . Pojav je mogoče p r i m e r j a t i k r a šk i reki , ki ne r a s t e od p r v e g a n e z n a t n e g a izv i rčka pos topoma in o rgansko v ve le tok , m a r v e č b u t n e kot ve l ika v o d a z n e n a d a izpod h r i b a n a dan v vse j š ir ini , globočini in vz t r a jnos t i . Seveda je i z u r j e n i p a m e t i jasno, da se r e k a po bogve k a k š n i h sk r i t ih p re tok ih p r i p r a v l j a že z d a v n a j p r e j , t a k o d a sto- j imo p r e d p r o b l e m o m j a m a r s k e n a r a v e : p o k a k š n i h neoči t ih š p r a n j a h se je zb i ra la s lovenska p r i p o v e d n a p r o z a do t r e n u t k a , ko je t a k o s p e k t a k u - la rno p r i v r e l a na beli d a n ? Površ insko k o n f i g u r a c i j o območ ja , ki p r i tem p r i h a j a v poš tev , si je s lovenska l i t e r a rna zgodovina že ogleda la , tu n a j b r ž e ni mnogo d o d a j a t i : Pr i j a t e l j v Duševnih prof i l ih naš ih p reporodi te l j ev (LZ 1921 in kasneje) , deloma Kidr ič v Zgodovini slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrt i (1929—1938), Vaclav Bur ian : Poèâ tky slovinské p rôzy (Časopis p ro moderni filologii XVI, 1930, 239 isl.). Kolarič v sp remni besedi k Cigler- jevi Sreči v nesreči (1933), S lodn jak v Poglav ju iz zgodovine slovenske p r ipovedne proze (Članki in r a z p r a v e 1966. 80 isl., v nemščini p r ed t em 1934), Legiša v 11. zvezku Zgodovine slovenskega slovstva (SM 1939), Pa- ternu v Slovenski prozi do moderne (1937, 1963). Jevnikar v r a z p r a v a h o Kr i š to fu Schmidu v slovenski knj iževnost i , zlasti : Krištof Schmid in začetki slovenskega p r ipovedn i š tva (Izvestje s rednj ih šol s slovenskim učnim jezikom na t r žaškem ozemlju 1967—1969). Pogačnik v pog lav ju o »nas ta jan ju p r ipovedne proze« (Zgodovina slovenskega slovstva 3, Ob- zorja 1969. str. 81 isl.). Jože Koruza v p r i kazu Vodnikovega l i terarnega dela (Kondor, 1970) — ter še kdo. Za vsa naš te ta r a z p r a v l j a n j a , ki so v okvir ih las tnih v p r a š a n j bolj ali m a n j neoporečna, je znači lna neraziskavnost p r ipovedne prozne izraz- Ijivosti slovenskega jezika. Večina jih sicer nedvoumno in k a j p a d a spre- jeml j ivo ugotavl ja , ali v sa j namigu je , da je verz i f ikac i ja tisti čas 1.) imela za seboj podporo klasicist ične t rad ic i je in n jenega p o j m o v a n j a vi- soke l i tera ture , in da se 2.) ve rz i f ikac i ja nasploh laže spre jeml j ivo izraža, ker ji ni treba bogve kako paz i t i na sintakso, met r ična shema da u p r a - v ičuje še tako nenavadne s in takt ične tvorbe. Tako p r a v po sintaktična plat i ve rz i f ikac i ja piscu ni s tavi la tistih zamotan ih zahtev, ki jih je sicer na videz mnogo m a n j zahtevno prozno lizražanje. — Že Kidrič opozar j a , kako neradi so svoje čase tudi narodnostno n a j b o l j razbori t i slovenski intelektualci korespondira l i v slovenskem jeziku — p r a v zato. In res si je t reba ogledati samo Vodnikovo dopisovanje , ali t istih n e k a j Prešernovih pisem v slovenščini, p a ni težko doumeti , z a k a j n a j bi se Prešeren tako zelo težko, ob obilnem siceršnjem p r i p r a v l j a n j u in pol javnein napovedo- v a n j u , sp r av l j a l k p i s an ju proznega teksta . Pa je bila vaba vel ika : po napovedovan ju , češ da bo napisa l n e k a j v slogu »razlrgancev«, smemo sklepat i , da bi to po nekater ih lastnostih bilo salonsko «modno čtivo (prim. Pera P a j k a , LZ 1932, 240 isl.), nekakšen romant ični roman : roman pa je t a k r a t že pol stolet ja in več na svojem zmagovi tem pohodu po Ev- ropi, sa j n a j bi se n jegova p rodukc i j a od 10—20 pr imerkov sredi 18. sto- letja že konec istega s tole t ja povzpe la na 500 romanov l e t n o l — Kaj n a j bi po t emtakem zadrževalo us t rezne Prešernove ambic i je? Ne da bi reč precenjeval i , moramo vendar le menit i , da tud i s in tak t ična neizdelanost slovenskega kn j i žnega jeziika: kakšne sk laden j ske zamotan i je si je spr ičo uprav ičeva lskega met ra Prešeren privoščil v verz i f ikac i j i . je znano, v proznem govoru t akšne svoboščine odpade jo , t am nenavadna s intaksa t ako j zazveni »nepravilno«, a fek t i rano . Lingvis t ika je slovenski jezik do- t le j regis t r i ra la in skuša la razbra t i p redvsem parad igmat ično , fonet ično in historično — to re j predvsem na ravn i »jezika« in ne »govora«. Knj i - ževni p rozn i »govor« — ko t igra z n o t r a j j e z i k a p r a v i l a — se j e šele formira l ; pri poved no-p rožno iden t i f i c i ran je predmeta-pojma-mis l i -de- j a n j a ter z n a k a (t. i. s igni f ikaci jski proces) se je zlasti na ravni s intakse pismeno gradi lo deset le t ja in deset le t ja , m u k o m a in počasli; p a še to v posebnih območij besednega u s t v a r j a n j a — ki z običajno p reds tavo o besedni umetnost i pogosto ne p remore jo p r i d a skupnega . T a k š n a bi bila okvi rna z a p a ž a n j a ob p reg ledovan ju geodetsko od- mer jene površine. Jasno je p r i us t reznem pregledu tole: svet je krašk i , p reko n j ega so spe l j ane neka te re s tare in nove, domače in t u j e potii, raz- viden je obseg, razv idnih je tudi n e k a j površ inskih požira lnikov, ki me- teorsko vodo sproti o d v a j a j o v skr ivnostno podzemlje ; t am p a se v ne- znanih p re tok ih tvori reka slovenske p r ipovedne proze, ki potem v Mo- čilmiku-Močilarju oseminpetdesetega in šestdesetih let p r ivre na d a n : vsem p rav im l i te rarn im zgodovinar jem v čudenje . P r v a s l o v e n s k a p o v e s t . P red spustom navzdol pa kaže še enkra t nekoliko podrobne je preg leda t i površ je . — Že od Levst ika sem vel ja za začetek slovenske necerkvene p r ipovedne proze Cig ler jeva po- vest Sreča v nesreči iz leta 1836. P r i tem se v glavnem pozab l ja , da je Lovro P i n t a r m a n j slovečega imena v Sloveniji 1848 (str. 208) med po- pisovanjem dela F r a n c a Ver i t i ja (po P i n t a r j u je ta hor ju l sk i župn ik , p rv i slovenski g ra foman , sicer laškega izvora, zapust i l 800 pol rokopisnega pi- san ja ob 4 obsežnih t i skanih lmgiografskih zbornikih iz leta 1828) označil Veri t i jev alegorični spis Popotn ik široke in vozke poti ali Popisovanje , kako se človek spači , v' grehih živi, k a k o se pobol j ša in Bogu služi (1828) za »moraličen roman« (Levstik 1881 — »povest«). Po temtakem n a j bi Slo- venci p rv i roman po P i n t a r j u dobili že 8 let p red prvo poves t jo in skora j 40 let pred Deset im bra tom, tem ofioialnim Adamom slovenskega romana . P r e b i r a n j e P o p o t n i k a . . . k a j p a d a l i terarnozgodovinarskega pregledo- valca hi t ro iz trezni : gre za znači lno versko-moral ično alegorijo o k r ščan- skem popo tn iku , imenovanem Feliks (Srečko!), ki ga na po tovan j ih po tem svetu sp reml ja ženska, po imenu Radovednost . Na nekem križlišču, od koder vodi ta da l j e ena s t rma, ozka, slaba, ovinkasta ter ena š i roka, g ladka , r a v n a pot , se odločita za drugo. Seveda: po n j e j gredo t rume : stari in mladi , modr i in neumni , — po oni, ozki, p a krene le sem ter t j a k a k š n a bol jkone b iza rna oseba. Toda široka pot p r ipe l j e v mesto Gol ju- f i je : noter spušča jo , ven ne. Eno samo gnezdo grehov — gol juf i je , na- 14 — Slavist ična rev i ja p u h a , p rešuš tva in r a z v r a t a ; bolnišnice so polne bolnikov, ki so si samo s svojim p o k v a r j e n i m živl jenjem nakopal i posebne vrste bolezni. Končno popo tn ika iz gol juf ivega mesta reši mladenič , po imenu Sveti Poklic — vendar pod pogojem, da zapel j ivo žensko spremstvo pus t i v mestu. Na- d a l j n j e pe r ipe t i j e po tn ika Srečka so m a n j nevarne , na ozki poti v nebesa namreč s rečuje same vzorne in svete osebe: sveto Samoto, sveto Čisto- misel, k r a l j a Resnice, S t rahubož jega , sveto Bogaslužnost, sveto Modrost, sveto Potrpežl j ivos t , sveto Pokoro, sveto Molitev, sveto Čistost, Sveto Po- nižnost, sveto Pokorščino, na koncu se Srečko posve tu je še s svetim An- gelom in Svetoželjo ter se odloči do konca živih dni nas tani t i se v hiši svete Pokore. Zgodbo o popotn iku Srečku, ki je srečno ušel usodi vseh tistih šte- vilnih človeških t rum, ki jih je pogoltnilo mesto Go l ju f i j e , smo nekoliko obši rneje navedl i zato. da bi ob p r v e m »slovenskem moraličneni romanu« opozorili na f u n k c i j o epskega v enem delu t a k r a t n e slovenske proze. Ale- gorična ure jenost besedila je v tem p r imeru do p r ipovednega razpoložena pr ib l ižno tako kakor pr id iga do eksempla ; v alegori j i sta zgodbeni zgled ter n a u k sproti zd ruževana ; ekscnipel p a č nii od n a u k a ločen — kakor n p r . k a k š n a zgodbica pr i Janezu Svetokr iškem. Samo v tem je razl ika. Pr i tem se na videz seveda ne gre zanaša t i : na videz loči tisto v ipavsko regl javko, ki še izpod vode ven striže s prs t i — kot eksempel zoper grešno žensko trmoglavost — od svete Čistemisli ve l ikanska r azda l j a , venda r na tančen premislek pove, da je t am n a u k samo izločen iz eksempla , med- tem ko je tu s posebno s igni f ikac i j sko a d a p t a c i j o k a r sproti vk l jučevan van j . T o r e j obs ta ja p r ipovedno v p rvem slovenskem moral ičnem romanu pr ib l ižno tako kako r eksempel v homil i j i : raz l ika je le nav idezna , zu- n a n j a . Na t radic ionalen, razv iden način obs ta ja tiste čase zgradbeni red : eksempel + n a u k + molitev v sočasnem Veri t i jevem hagiografskem zbor- niku Živl jenje svetnikov (1828-29). Prvi del s leherne od številnih svetni- ških b iograf i j p rav i loma vsebuje svetnikovo ž iv l jen jsko zgodbo, zaokro- ženo na njegovo poglavi tno čednost, d rug i del »nauk«, ki pnidigarsko obdela iz zgodbe izluščeno mora lno vrlino, t re t j i del pa povzame molitev k ta is temu svetn iku za ohrani tev, zaščito ali p r idobi tev tekoče čednosti . У bistvu je pravi hagiografski del le povod, le eksempel za moja l ično po- vze t je in zak l jučno molitev. — Pr id iga r ska f u n k c i j a je razv idna tud i iz hag iografske temat ike , ki zvečine goji ž iv l j en jep i s s tanovi tnega, pobož- nega človeka iz n iž j ih d ružben ih p las t i ; ta se s svojimi vr l inami — potem ko se zapiše svetemu pokl icu — naglo vzpne po cerkveni (družbeni) hier- arliični lestvici navzgor in pos tane škof . (Le bol jkone poredkoma beremo k a k š n e obču t l j ive j še teme: o pobol j šan ih pocestnicah ali pa o poročnih nočeh, v ka te r ih device ali devičniki sp reobrne jo svojega poganskega po sili d r u g a k č is temu ž iv l j en ju . — Sveti Malk n p r . na poročno noč, v ka- tero ga je kot svojega sužn ja prisi l i l gospodar , j a d i k u j e : »Oh, jaz ne- srečni! V mladost i sem deviš tvo ohrani l , in z d a j v stivih laseh sem se oženil? To j e š t r a f t e n g a mojih grehov.« Ker p a se nobena j u h a ne po jé tako vroča, kot se skuha , se izkaže, d a tudi novopečeni Malkovi ženi raz- lične reči b r an i jo už iva t i s ladkost i p r v e zakonske noči. T a k o se oba odlo- čita živeti kot b r a t in sestra : motiv se v zborn iku n e k a j k r a t ponovi, kas- ne je pa se čez 100 let renovira v ekspresionis t ični religiozni liriki. — Le sem ter t j a se Veriti kot hagiograf spozabi in zap iše k a j t akega kot : »Ce- sar Maksim, nesramen zalezovalec svete č i s t o s t i . . . j e slišal hvali t i p re - čudno lepoto svete Ka ta r ine in je bil vnet v poželenj i do nje«; p r e j k o n e so to bežni prebl iski radoživosti skoz sivo enoličnost venomernega po- p isovanja raz l ičnih p l e z a r j e n j p o lestvici škofovskih časti.) L a h k o to re j rečemo, da gre t ako v svetniškem ž iv l j en jep i s ju kot v alegoričnem »romanu« za prozno sestavo, kako r jo je ob Kr i š to fu Schmidu Matevž R a v n i k a r p rog rami ra l v uvodu k p rv i kn j ig i Zgodb svetega p isma za mlade l jud i (1815): N a u k e p r e d a j a t i z zgodbami, ka j t i »je ni s k o r a j reči. nad ka te ro bi toliko vesel ja (otroci), k ako r nad lepimi poves tmi ali i s tor i jami , imeli«. Zgodbe same n a sebi. namreč kot pr ipo- vedno umetnost , p a je R a v n i k a r certil m a n j — znane so njegove denunci - ac i je : »Celotno novejše evropsko pesniš tvo (od 1750 dal je) je na jbo l j pre- k a n j e n o izmiš l jeno sredstvo za ru šen j e prestolov in ol tar jev« (S lodnjak , o. c. 81). - Da jih je kot pesn iško p r imes t rpe l , n a j b r ž e ne gre pr ip isovat i le nj ihovi u t i l i ta rnostni funkc iona l i zac i j i oz. Ravn ika r j eve inu p rak t i č - nemu ču tu , marveč n a j b r ž e tudi splošnemu p o d c e n j e v a n j u proznega jezi- kovnega izraza kot pesniškega (neut i l i tarnega) med i j a (pač spr ičo že omen jene klasicist ične poetološke t radic i je ) . C i g 1 с r. Težko je po vsem tem ver je t i , da bi d u h o v n i k u Cig le r ju leta 1836, se p r a v i le n e k a j let p o objav i obeh za p r i m e r vzetih spisov, nenadoma uspelo prebi t i zid t akšn ih l i t e ra rn ih n a v a d . Resda je bil Cigler po narav i a r i s tokra t , kozmopol i t , resda je mnogo bral in potoval in je moral biti torej p rece j razg ledan človek, res p a je tudi , da ga vse n jegovo s iceršn je p i s an j e i zp r i ču j e kot r azmeroma omejeno ta len t i ranega pisca, ki se je nenehno gibal na »ozki poti« med religiozno u t i l i t a rno ter ele- m e n t a r n o - r u d i m e n t a r n o epsko pisur i jo . T a k o ni t reba p r a v pron ic l j ive anal ize za domnevo, da p r ipovedno v njegovi povest i še z m e r a j de lu je n a način homil iarnega eksempla . Že Kolar ič v svoji s p r e m n i besedi, p a J e v n i k a r in še kdo , u g o t a v l j a j o zme- denost p r i p o v e d o v a n j a , k a k o r h i t ro o p a z u j e m o Cig le r j evo povest kot kons i s tenčno povezano , logično, samovsebno e p i k o : Kola r i č d o k a z u j e za- devo k a r z r a č u n a l o m v roki : e p s k a logika je t r h l a , vse se sp le ta in raz- p le ta n e k a k o ad hoc ter je kot celota u p r a v i č l j i v o in poeno teno le z lo- giko mora l i s t i čno -poučnega veziva. •—• Za p r i m e r homi l i a rno -epske s t ruk - tu re z a p i š i m o k r a t e k ana l i t i č en povze tek p r v e g a p o g l a v j a (F rance Svet in gre na f r a n c o s k o vojsko) : Epsko Žena sluti nesrečo, zato je kar napre j žalostna. — Tisto leto se začne vojska med Avstrijci in Francozi: potrebnih je mnogo vojakov, tudi Svetin. Žena joka. Slovo. Moralistično-poučno (pridigarsko) Svetina hodita k maši, nikoli v gostil- no. Boga hvalita. Ljubi ta se. »V Boga zaupajva , na Boga se zanosiva in do- brotl j ivi Bog na ju ne bo zapustil.« Molita. Ob slovesu mož ženi: »Ljuba moja žena! Ne žaluj tako zelo: k a j ne veš, da je to božja volja? Tudi na j - manjša reč se ne zgodi brez božje volje in ne en las ne pade z naše glave brez volje nebeškega očeta. Ker je Bog tako sklenil, se moramo nje- govim naredbam voljno vdati. Kdor v Boga zaupa, ne bo nikoli zapuščen. Bog na ju ne bo zapustil. Lepo Bogu služi in tudi fantiča uči, Boga se bati in n jemu služiti. Da moram biti vo- jak. mi ukazu je cesarsko povelje; go- sposkam in oblastnikom pa moramo zavoljo Boga pokorni biti. Ne j o k a j preveč, ampak moli zame . . . « Itd. S tem Sve t inov im govorom, ki m u ne gre o p o r e k a t i nezgovornos t i ali p reve l ike odda l j enos t i od pr ižn ice , se sicer k r a t k o pog lav i j cc zak l juč i . P r i p o v e d n e m u delu p o g l a v j a o nu jnos t i loči tve z a r a d i vo j ske sledi n a u k o vsemogočnost i Boga, o n j egovem usmi l j en ju , o pokoršč in i IJogu in obla- sti. (Se s logovna o p a z k a : govor z a č e n j a Sve t in p o d o b n o k a k o r d u h o v n i k z leče, z ogovorom » L j u b a m o j a žena«; ogovor se po t em v povest i po- n a v l j a kot znač i l en ses tavni del mnogotere , z last i pa d a l j š e r ep l ike : O , l j u b a m o j a m a t i ; K a r e l , m o j l j ub i stin; O d o b r a gospa K o r d u l a ; C) dobri d u h o v n i oče; L j u b a m o j a p r e s r č n a m a t i ; Ljubi m o j tovar i š ipd.) T a k š n a d v o d e l n a ali iz raz i to d v o p l a s t n a ses tava se p o n a v l j a skozi vso povest . V e n d a r C i g l e r j u p r i d i g a r s k i j ez ik vseeno ne teče t a k o okre tno , dobro delo, nap rav l j eno močnejšemu b i t ju v stiski, tako da se to bi t je za n a p r e j spremeni v zašč i tn ika (strta koči ja : baron v prvem delu; na jden i in v rn j en i mošnj iček: bogati trgovec v drugem delu; rešitev iz suženjs tva: general v t r e t j em delu) —*• v drugem delu se po jav i lažnli j unak — znan iz p rav l j i čne homat i je (v prvem in t re t jem delu ga nadomest i jo različni dogodki ali doda tna dobra dela) —> končno so p remagane številne ovire, vsi obogati jo in se proslavijo, pa tudi snidejo se deloma spet. (Celo ana- gnoresis, kii jo Kolarič p r ip i su j e Cigler jevemu poznavan ju klasične po- etike — Aristotela —, je p r a v lahko v d a l j n j e m sorodu s prav l j ično se- stavo.) — Seveda shema ni čista v tistem smislu, kakor jo je za elemen- tarno l judsko prav l j ico ugotovil in formaliziral P r o p p (VI. J. P r o p p : Morfologija volšelmoj skazkv, 1928. -'1969). Že P r o p p je poudar j a l , da se nobena umetna obdelava l judske prav l j i ce v celoti ne drži stare, a rha ične sheme zgodb, ki jih p r i padn ik i prepros t ih l judstev p r ipovedu je jo od ust do ušes. Estetski ideal se je skozi stoletja in t isočletja p a č spremenil , dandanes pr ipovedovalec in poslušalec (pisec in bralec) nista več zado- vol jna s ponav l ja jočo se zgodbo, medtem ko je pr imi t ivni poslušalec cenil predvsem barvi tost snovi in l judi , ki so zmera j znova -in zmera j d rugače polnili shemat iz i rane storije. — E p s k a zgradba Sreče v nesreči, z n jo p a po doslej povedanem tudi poseben tip hagiograf i je , sta po nekater ih vogelnih kamnih bržkone s t rukturn i sorodnici stare l judske prav l j i ce (prim, k temu še A. Jolies, E in fache Formen, 1929, 2I956): morda celo od tod tudi »zmedenost« —• prav l j i c i gre le za zaple t in raz- plet in se ne pus t i motiti s t akšno ali d rugačno starostno logiko ter podobnimi »malenkostmi«, s kakr šn imi se u k v a r j a puščobni razum. — Ce p a je vzorec tako splošen, t ip tako skupen in na neki nač in (zgodo- vinsko) tako zelo odda l jen , čeprav spet (s t rukturno) tako zelo blizek. smemo seveda dvomiti , ali more biti Sclimidovim zgodbam podobna epska organizaci ja področ je resnejšega za t r j evan j a o Ciglerjevi l i terarni odvisnosti od bavarskega župn ika . C i g 1 e r j e v a r o m a n t i k a . — P r a v s pogledom v l judsko p r av - ljico smo morda dobili t ud i p rv i namig na romant ične t res l j a je pri Ci- gler ju . Slovenska l i terarna zgodovina sicer p r a v rada šteje p i sa te l j a k pog lav jem o romant ik i : n jena logika je p r i tem mehanično per iodiza- e i j ska : ker je Cigler pr ibl ižen sodobnik F rance t a Prešerna , ker je Sreča v nesreči nastala v neposredni soseščini Sonetnega venca, bodi še Cigler romant ik in njegova l i terarnozgodovinska po j ava iste vrste. — V resnici je s svojo bomil iarno-epsko s t ruk tu ro r a j e nekoliko zapozneli sad versko ut i l i tarne , v na jbol j šem p r imeru janzenis t ično prosvet l jenske l i te rarne menta l i te te : s a j smo že poudar i l i — nobenih no t r an j ih razsežnosti v l ju- deh ne pozna, te razsežnosti obs t a j a jo kvečjemu z u n a j n j ih in niso organske p a tudi ne človeške, marveč eshatološko-doginatske, nobenih živili čustev in čutov — le čisti, puščobni razum, opredel jen v moral ične obrazce. »Osebe so Cig le r ju lutke, ki jih p res tav l ja , kakor se mu zl jubi . Vse d e j a n j e se p r a v z a p r a v godi po p rav l j i čnem načelu, da se vse dobro p laču je , hudo pa kaznuje« (Kolarič, o. c. 23). Namig o neka te r ih no t ra - l i jeformnih sorodnostih Cigler jeve povesti z ure jenost jo l judske p rav l j i ce 1 >i bil morda na je l ementa rne j še in seveda zelo relat ivno opozorilo na Ci- gler jevo dal j insko koke t i r an je z romant iko. Vendar kdove kako daleč po te j pot i ne pr idemo: p r i m e r j a l n a raven je t ako splošna in nedoločna, hkra t i p a zgodovinsko tako zamotana , da omogoča res samo ug iban ja . P a č pa se ob Sreči v nesreči p o n u j a še ena možnost spogledovanja z romant iko. L i te ra rna zgodovina si je doslej — p a č glede na Cigler jev janzenizcm — še ni u p a l a izreči. N a n j o podzavestno namigu j e menda le Kolar ič : »Njegovi (Ciglerjevi, op. M. K.) l j u d j e sicer g leda jo v nebo, a ne v id i jo ne sonca ne zvezd, samo črno noč in oblake ob hudi uri. — — Dovol j p a je v n j em romant ične solzavosti: s tar i in mladi se ob vsaki pri l iki jočejo in vzd ihu je jo . Osebe niso n ikda r p r av iz srca vesele. Muči jo jih razne slutnje« (26). — Če pomislimo, da tiči celotno zahodno in sred- n jeevropsko pesniš tvo od 1810 do 1840 pod pon javo nekakšne svetobolne u t ru jenos t i , n ihi l izma in naz i r an j a . ki ga je Grabbe izrazil z mislijo, da vseobsežna zloba moti zemlj ino kroženje , in je zato tudi svet, v ka t e rem živimo, na js labš i od možnih svetov, t ako da ne nud i človeku mnogo pr i - ložnosti za opt imizem. — p a potem k temu dodamo Cigler jevo svetov- l jansko ar is tokrats tvo, s tem ažurno razgledanost , njegovo obsežno znan j e jezikov ter potovalne podvige, sko ra jda ne moremo mimo domneve, da je evropska svetobolna moda tistega časa skozi z a d n j a , zakr i s t i j ska v r a t a s topi la tud i v p rvo slovensko povest, čeprav ne v svoji čisti, apodik t ičn i inačici (Sreča v nesreči). Že na prv ih s t raneh p oves t nega besedila beremo ustrezno ideološko oceno sveta: »Prav res je, da na tem svetu ni p r a v e resnične sreče.« In ka r je p r i p o v e d n e g a , se p rav i s tega sveta, t akšno oceno v povesti kar n a p r e j u temel ju je . K a j p a d a Cigler kot janzenist ični duhovnik ni mogel obstat i pr i podobi popolnoma nesrečnega in zlobnega sveta, v ka- terem celo svetniško pobožni in pošteni l j u d j e t r p i j o kot p len in žrtev tos t ranske zlobe in pokvar jenos t i — zoper božjo previdnos t in dobroto. Zato je m o r a l v p r ipovedno a ranž i ra t i homil iarne posege božje volje, ki p a č sprot i onemogočajo n a j h u j š a hudodels tva zlobnega, pokva r j enega in pregrešnega zemeljskega l juds tva . Sreča je le i z jemna in n a t a n č n a renta božja , kako r govori tud i zak l juček : »Tako dâ Bog včasi že na tem svetu srečo v nesreči, če človek tud i v nesreči vedno Bogu zvest ostane.« V povesti se sreča dosledno suče po p r id igarsk i plast i teksta , p r ipo- vedni zgodbi je t u j a : celo navidezno srečni konec v bis tvu ni srečen, ka j t i d ruž ina ostane razb i ta na dveh koncih sveta (po »moškem« in po »ženskem« p r i n c i p u : oče obstane pri sinu trgovcu, mati pa pri sinu škofu) . K j e s t a d o m a s r e č a i n n e s r e č a. — Ugovor, ki se zoper t akšno u m e v a n j e p o n u j a , temelj i na pogostnosti in udomacenost i opo- zicije sreča : nesreča v sočasni pa tud i t radic ionalni verski oz. po l judno- verski l i tera tur i . T a k o je sam Cigler štiri leta p red povest jo spisal Dober nauk . ali k r a t k o podučen j e se časne in večne nesreče obvarvat i (1832). Pri nas na jb rže še bolj znan, k a r t r ik ra t v slovenščini na t i sn jen (1768. 17%. 1803), pa je bil tovrsten spis Joannesa Mana z naslovom T a srečna inu nesrečna večnost (prevod iz i ta l i janščine) ; skora j gotovo ga je poznal tudi Cigler . — Ali ni to re j Cig le r jeva povest Sreča v nesreči le p r ipo- vedna real izaci ja že z d a v n a j obstoječih, od romant ike neodvisnih po- gledov na solznodolinskost tega ž iv l jen ja? N a j b r ž e bo n e k a j tudi na tem, vendar že k ra t ek pregled slikovite Manove zgovornosti kaže, dji je t am vsa reč v celoti p renesena v t ranscendenco: tam, v večnosti, se boš »tulku k r a t stu m i lion tavžent l e j t . . . , ku lke r ima jo vsi l ud j e las na g lavah; kulker imajo vse ovce, kozé, voli, k rave , psi, mačke , voucje, medvedi, zajci , lisice, vsa živina, inu zverina dlak na svojih kožah« cvrl ali veselil: sreča ali nesreča tičita o n k r a j zemeljskega in takšni Mana tudi zan ima ta kot po jem nezemeljske večnosti. Že naslov malo p r e j omenjenega Cigler jevega spisa pa kaže, da je višnjegorski župn ik večnost skombi- nira l z območjem zemeljske časnosti oziroma časne zemeljskosti . V po- vesti je p o j m a očitno ločil: sreča je ostala osredotočena v onokra j . v t ranscendenčno božjo previdnost večnosti, od koder le redki žarki po- sveti jo semkaj , na ta svet — le na na jbo l j zveste, v z t r a j n e in poš tene uresničevalce božj ih postav in pr iporoči l ; nesreča p a je v celoti name- njena temu svetu — pek la in posmr tne pokore p r a v z a p r a v niti ne pozna, dovolj vsakršn ih peklenščkov se v človeški podobi klati po svetu, t ako da je vse hudo mogoče okusiti že t u k a j . Tako je za s t ruk tu ro Cigler jeve povesti znači lna mnogonivojska opozici ja sreča: nesreča = t ranscenden- ce : imanenca = pr id iga : p r ipoved = opt imizem : pesimizem = on- k r a j : t o k r a j = večnost : časnost ipd. V epski plasti te opozicije moremo torej opazovat i kompletni solznodolinski pesimizem, ki se k l j ub neneh- nim janzenis t ičnim ko rek tu ram t rdovra tno ohran ja skozi ves tekst in morda upraviči l je Cigler jevo uv r ščan je med romant ike. C i g l e r — z a č e t n i k s v e t o v l j a n s k e g a t i p a s l o v e n - s k e e ]) i k e. — S pisa te l jevim anac ionaln im svetovl janstvom (Slovence v povesti r az tepe po širnem svetu, ne da bi ga k a j skrbelo zanje) , z mo- ral is t ično-poučno uglašenost jo in z neko mero nazorskega pesimizma kot modnega fi lozofskega nazora , moremo Cigler jevo povest šteti za začetek posebne slovenske p r ipovedne s t ruk ture , ki od tod pe l je k Mencinger ju , tudi k drugim vajevcem, ter šc posebe j do S t r i t a r j a . Pa tudi kasne je se je v območju njegove razsvetl jenost i plodilo številno potomstvo, čeprav pogosto močno mut i rano ; včasih p r av odlično — predvsem gre za tako imenovano filozofsko p r ipovedno prozo, iz poslednjega časa morda Do- minik Smole: Črni dnevi (nesreča) in beli dan (sreča), 1958. D r u g i t i p s l o v e n s k e p r i p o v e d n e p r o z e . — 1'orej je Cig ler jeva povest samo pogojno p r v a slovenska povest, p r e j je mogoče v n je j videt i nekakšnega epsko-homil iarnega kr ižanca , značilen most od hoini l iurno-hagiografskc t radic i je do enega t ipa kasnejše p r ipovedne proze. — Kakšno za led je n a j bi Sreča v nesreči p reds tav l j a l a Mart inu K r p a n u ali Desetemu b ra tu , si je namreč le težko ali ka r nemogoče pred- s tavl ja t i — ne glede na naklonjenost , ki jo je do Cig le r ja Levstik gojil in razglašal . — Rojstvo drugega t ipa slovenske p r ipovedne proze — k temu n a j bi sodil tud i K r p a n — da t i ra v neposredno bližino Cigler jeve povesti: v mislili imamo slovenski l i terarni zgodovini dobro znani Vrazov osnutek zgodovinske povesti iz leta 1855 (prim. S. Vraz, Slovenska d je la 11 1952, Zgb., u r . in uvod s k o m e n t a r j e m n a p i s a l A. S lodn j ak ) . T a mo- t ivno temel j i n a znan i s rbsk i l j u d s k i pesmi o kosovski dekl ic i , le da je Vraz zadevo posloveni l : b i tko s T u r k i je a r a n ž i r a l pod L j u t o m e r o m in O r m o ž e m , dek l i ca M a r i n k a , ki r e š u j e j u n a k e , p a je t a k o t u d i L j u t o m e r - č a n k a . V p r v e m od lomku , ki ga S l o d n j a k sicer o b j a v l j a kot d rugega , gre v resnici za vseb insko zvesto p rozno p o v z e m a n j e že obstoječe verz i f ie i - r a n e p r i p o v e d i (Pogačn ik I I I . 86), v e n d a r d rug i od lomek, ki n a p o v e d u j e Mar ink ino moži tev z r e šen im j u n a k o m , oči tno ne kaže v to smer , p r e j v smer svobodnega , scot tovskega(?) f a b u l i r a n j a . K o m b i n a c i j a t ema t sko - mot ivne p o b u d e iz fo lk lore te r p r i p o v e d o v a l č e v e osebne f an t az i j e , zna - či lna za Vrazov p r i p o v e d n i za rodek , p a t u d i za n e k a t e r a r o m a n t i č n a p o j m o v a n j a , pomeni smer zgodovinskemu p r e t o k u d rugega znač i lnega t i pa s lovenske p r i p o v e d n e p roze (Trd ina , Levs t ik , Ju r č i č ; d a n e s v močno sub l imi ran i obl iki n p r . Kosmač . Po t rč ) . B a b i c a p r i p o v e d u j e. — Tendence o d d a l j e v a n j a od fo lk lorne pred loge so p o t e m t a k e m že zelo z g o d n j e : Vraz se je p o p r i j e l psevdo- zgodovinskega f a b u l i r a n j a — m o r d a res pod Scot tov im vp l ivom (Slod- n j a k ) : siže iz l j udske pesmi mu služi le izhodiščno, p r i p o v e d n a f a n t a z i j a ni ii skuša v n a d a l j e v a n j u mot iv p o d a l j š a t i ; a k t u a l n i na rodnos tn i akt i- v izem se m u oči tno ui zmogel zadovol j i t i z m r a č n i m t u r š k i m p o b o j e m , za to je kot p r i p o v e d o v a l e c n a j b o l j š e g a j u n a k a otel in ga usmer i l po pot i . ki jo je P r e š e r e n ma lce k a s n e j e izrazil z b e s e d a m i : » N a j sinov / za rod nov/ iz vas bo s t r a h sovražnikov«. L j u t o m e r s k o d e v o j k o in rešenega ju - naka Ja ros lava Zdeneka (češka p red loga? ) n a p o v e d u j e sprav i t i v sveti zakon . Še mnogo bol j z an imivo in o t ip l j i vo je pogos tno o d d a l j e v a n j e od fol- k lorne p r ed loge s p o m o č j o p r i p o v e d n e g a okv i r a : okrog leta 1850 in kas- neje . — F r a n c Je r i ša je v Slovenij i 1849 (str. 4 i. d.) začel P r i p o v e d k e s lovenskiga n a r o d a t ako le : Ojs t ra sapa zvunej br i je . Cerna noč je svoj pla jš čez zemljo razgernila, in le maloktera zvezdica plašnih oči skoz gosto čedo oblakov pokuka. V tesnejši kolobar se domači v hiši okoli peči spravijo. Pridno začno ženske kolovrate vertet i ; otroci se na majhnih stolčkih okol n j ih posedejo, in de niso clo brez dela, kakšen grah ali ferželico lušijo, ali ka j druziga počnejo. Zdaj začno staro mater ali dekle naganja t i : Storijo, storijo!« in ne nehajo pred_, de stara mati ali dekla usta odpre in začne ka j pripovedovati. Tu se zasliši od zakletih gradov in mest, od zavdauih in okamenelih prineov in princezin, od zlatih dre- ves in več taeih čudnih reči praviti. Stopiva, l jubi bravec, tudi midva enkrat med veselo družino, in poslušajva, ka j bodo stara mati pripovedovali. Ravno začno.« Jerišev uvod je p r a v z a p r a v realist ična deskr ipci ja-f ' ikci ja : pr ipove- dujoči posrednik n a p r t i odgovornost za pr ipovedovano zgodbo drugo- s topenjskemu pr ipovedovalcu (stari mater i , ki r avnokar začenja jo) , nje- gova vloga je navidezno končana s tem, da bralca , ki ga sicer d ružabno neposredno ogovar ja , por ine p r e d s taro mater , češ zda j pa pos luša j ; ali boš ver je l , to je tvoja s tvar , mene ne m e š a j v to. Kakor da prvos topenjsk i pr ipovedovalec , recimo da je to Jeriša, s a i n ne ve r j ame v tiste zgod- bice. zato nj ihovo ver jemi j ivost relat ivizira z rea ln im okvirom. — Po- dobno zadevo n a j d e m o v Slovenski bčeli 1851 (gre p r a v z a p r a v za ponat is iz celovškega vadniškega glasila Slavi ja) . Gorenjcu Janezu Majc iger ju (1829— 1909) je namreč Janežič tod objavil p rvo izmed razmeroma spret - no pisanih Slovenskih narodnih p r ipovedk , / g o d b o o tem, z a k a j da se neka stena v Jul i jskih Alpah imenuje Mlinarica — imenuje se po d iv jem lovcu Ml inar ju , ki ni spoštoval Gospodovega dne, r a j e je šel na d ivjo jago in je zato ondod br idko smrt storil, — p r i p o v e d u j e kot pojasni lo k neki pan jsk i končnici s tar možiček popo tnemu d i j aku . Y posebnem delu zgodbe seveda. Postopek se pojav i — kakor je znano — še pri Jenku, Levst iku, Jur- čiču in še kje , v rud imen ta rn i inačici ga je mogoče r azb ra t i tud i iz p r i p o m b k številnim zapisom l judskih zgodb t ipa : to zgodbo sem slišal tu in tam po Ziljski dolini ipd., — izda ja pa nekakšno menta l i te tno dvojnost tistega časa. Po eni s t rani je romant ika uvedla zan iman je za l judsko slovstveno us tvar ja lnos t , po drugi pa »nezmerna« fan tas t ika l judskih zgodb očitno ni p r i j a l a s t rokovno t reznemu, s tvarnemu, vse bol j empir ično ustrojenemu razumu, k a d a r mora zapolnit i potrebo po pr i - povedni umetnosti . Celo Zgodnja Danica je v sestavku o »rabi pr ipovest i pri učenju« (1851) sicer menila , da »kra tka zgodbica s p r imern im na- ukani večidel bolje opravi , kot dolgi nauki z golimi dolgočasnimi raz- lagami. in dremotnimi umskimi dokazi«, pa zraven pouda r j a l a , da zgod- be ne smejo biti izmišl jene, ker da jili otroci hitro p repozna jo kot t akšne in jih potem ne cenijo bol j od »kmečkih sestorij« (prim, tudi L jub l j ansk i časnik 1851. 335). — l čeno povzeto bi bil p rev ladu joč i nazor glede ob- ravnavanih reči pribl ižno takle: Pr ipoved n a j bo sicer inimezis sveta, vendar mimezis. ki upošteva realne razsežnosti, ki torej ne bo po pro- svetljenosti hlepečeinu bralcu tvezila vsakršnih storij . Kadar jili že mora, ker pač s svojim obstojem izpr iču je jo vsa j slovensko narodno samobit- nost. jih n a j stavi na rea lna tla, kot p r ipovedke sredi posebnega, glede na verjenil j ivost m a n j dvomlj ivega medi ja . B u k v e z a p o m o č i n u p r i d k m e t a m . — Duh . vnet za stvarnost in empir ično otiplj ivost sveta, se je po naših k ra j ih širil že iz 18. ali celo konca 17. s to le t ja sem in se je skoz p r v o polovico 19. s to le t ja oči tno vse bo l j k r ep i l . N jegov g lasn ik so vse pogos te j š i po l judno- s t ro - kovni spisi , od Je šenakov ih Bukev za pomoč inu pr id k m e t a m (1821) (p red tem seveda tud i še m a r s i k a j : Makovčevo bab i š tvo , Vodnikovo ku - hars tvo ipd.) p r e k D a n j k o v e p r v e pomoči »vu sili pomoč na ž iv l j en j a r e šen j e z a d u š e n i h , v top l en ih . zmerznen ih . obešenih , z adav l en ih . o j aden ih i no od b l i ska pobi t ih« (ok. 1825) ali n jegovega Č e l a r s t v a (1851). P i rčevega K r a j n s k i g a v e r t n a r j a . ali p o d u č e n j a v k r a t k e m vel iko s a d n i h d reves za- redi t i (1850 -54) in n j egovega P o d u č e n j a k a k o se more jo te škod l ive go- sence konča t i (1854) do K r e m p l o v e š t a j e r s k e zgodovine (1845) ali Ver- tovčeve Vinore je , n j egove kemi je , Robidove f iz ike, v r t n a r s k i h k n j i g , k n j i g e o telesni vzgoji i p d . E n a k o s tva rno , n a nek i nač in s t rokovno m i š l j e n j e in j ez ikovno o b l i k o v a n j e so gojili š tevi ln i oglasi oz. »podu- č e n j a ali »oznani la gosposke o raz l ičn ih r ečeh : P o d u č e n j e za gosposke, d a n a p r a v i j o p e r p r a v n e dela k ' c e n o v a n j u zemelsk ih p e r h o d o v (1850) ipd . — K a k o je t a k š e n s tva rn i duh p rodr l celo v ce rkveno p rozo (pr i - dige), si je mogoče ogledat i v Ver tovčeveni p r i d i ž n e m zborn iku Shodni ogovori , ki v s e b u j e n j egove p r id ige od 1810 do 1848 (1850). Ver tovec je bil mnogo hva l j en in sloveč p r i d i g a r , v e n d a r pos luša l s tva p o n a v a d i ni p r ep r i čeva l z zgodbicami (kakor n p r . sočasni Ve riti), m a r v e č z r aeunsko- rac iona lno logiko, z logiko zgodovinskega razvoja ipd . Svojo p r id igo na p u s t n o nede l jo leta 1816 je v z b o r n i k u opremi l s podnas lovom V čim obstoj i k r i s t j a n s k a varčnos t , in z a k a j de m o r a m o varčn i b i t i? Znači len del iz n j e p a se glas i : Skop povžije in porabi od Božjih darov premalo, zapravlj ivie pa preveč. Naj vzame nekdo za vino navadno po 500gld. na leto: ko bi od teli 400 na stran pokladal in le po 100 za vse hišne potrebe obračal, de bi bila družina slabo rojena in še slabše oblečena, bi lak gospodar preterd bil; ko bi pa po 300 do 400 na hišo in vse druge potrebe obernil, 100. po okolistavah (okoliščinah, op. M. K.) tudi 200 pa prihranil, bi bil varčen ali dober gospodar: ne j pa sled- nje leto vsili 500 porabi, je že zapravljive, še liuji zapravlenje bi bilo, ko bi se še od leta do leta po 100 ali 200 pridolžil. (О. е.. 10.) с Raz laga je n a j b r ž odveč ; temu p r e r a č u n u s ledi jo v p r id ig i še d rug i , ruzsežnejš i , vsi pa n a koncu koncev iz p r id ige , ki se sicer začen ja z na- vedkom iz Mojzesovih bukev , n a p r a v ijo r a č u n s k o jasen p r i ročn ik umnega gospoda r j c i l ja . P r e d 1 o g z a p o p r a v e k p r i P r i j a t e l j u. — T a k š n a dvo j - nost. t a k š n a opozic i ja s t r u k t u r (Veri t i : Vertovec) , ki sta obe na neki nač in t r ad ic iona ln i in obe živi tud i v prvi polovici 19. s to le t ja , že v n a p r e j z a p e l j u j e k p o p r a v l j a n j u ali d o p o l n j e v a n j u P r i j a t e l j e v e k v a l i f i k a c i j e Levstikove in slovenske knj iževnost i petdeset ih, šestdesetili ter deloma sedemdesetih let nasploh. V opombi k polemični r azp rav i Y zat iš ju (gl. I. P r i ja te l j , Izbrani eseji II. 195). 404) je P r i j a t e l j oceno strnil v tele s tavke: »Levstik je bil kot sin svoje dobe docela romant ik ; romant ik kot filolog, romant ik kot oboževatel j na rodne pesmi, romant ik kot l jub i te l j narodopisn ih posebnosti, romant ik kot častilec narodnega pover ja , epi- gon romant ike kot l judskokolekt ivni , ne indiv idualn i estetik (.Popotova- nje od Li t i je do Čateža ' ) . Vse to je imel iz svoje dobe, iz svoje š o l e . . . A po svoji na tur i , po svoji pr i rodno-duševni konst i tuci j i je bil mož realist. Samo da se ta realizem dolgo ni kazal v njegovih ci l j ih, a m p a k le v načinu njegovega nastopa, v g ledan ju na predmete , v dikci j i in iz- r a ž a n j u . z eno besedo: v vsem nezavestnem in ins t inkt ivnem (na tej oznaki je dolgo po P r i j a t e l j u zrasla cela teori ja o slovenskem instink- tivnem real izmu, op. M. K.). Levst iku podoben realist je bil tudi romant ik Jurčič. Zato se v naši l i tera tur i ne more govoriti o doslednem real izmu do sredine sedemdesetih let.« — Ali tisto, ka r v ravnokar nava j an i opo- ziciji kot i ra kot »instinktivno«, torej pr irojeno, in t imno Levstikovo, reali- stično, v resnici ne temelji na dobro razvidni plast i splošne časovne men- talitete, nazorov in postopkov v območju slovenske duhovne ku l tu re p rve polovice 19. s tolet ja? Ali ne gre le za posebno mutac i jo duhovne s t ruk- ture, ki jo poznamo že iz časov slovenskega racional izma? Ali ne gre le za znamen ja neposrednih in organskih premikov iz racional izma v reali- zem ob delni romant ični orkes t rac i j i? Z drugimi besedami: ali je res mogoče Levstikov realizem zredčit i na nagonskost? V p r a š a n j e na nekoliko drugačni (periodizacijski) ravni nenehno vzbur ja slovensko s trokovno pisar i jo , vendar n a j b r ž e ne prenese docela neposrednega odgovora. — Namen te r azp rave pa je bil d rugačen : ne Levstik, marveč tisto pred Levst ikom in pod n j im jo zan ima; neznani podtalni red utegne posredno odgovar ja t i tudi na zgornje v p r a š a n j e . P o d z e m I j e. — Razvoj slovenske pol judnost rokovne proze ob cer- kvenih spisih razl ičnega znača ja , jezikovno u k v a r j a n j e z živim, opr i j em- lj ivim, empir ičn im svetom, poročan je in r a z p r a v l j a n j e o n jem je na jb rže močno dregnilo v načine opazovan ja , jezikovnega zap isovanja teh opa- zovanj iu v slovensko knj iževno prozno sintakso. Na te j s ignif ikaci jski ravni namreč ni več zadostovala us ta l jena topična logika religiozne pro- ze, n jeni obrazci. Nespremenl j iv i eshatološki shemi se je zopers tav l ja l ka r n a p r e j spremenl j iv i živi svet v tisočernosti obl ik; n jega je bilo t reba z d a j za je t i v govor. Velika naloga za mladostni jezik; tem večja , ker jo je spreml ja lo tvor jen je tehnične terminologije in p a pot reba po splošni, po l judn i razumljivost i . Publika je bila zvečine kmečka . P r a v z n a č a j p u b l i k e , ki j i j e b i la ta p o l j e d e l s k a in ž iv inore j ska stro- kovna p r o z a n a m e n j e n a , je v o b l i k o v a n j e n j e n e g a j ez ika v n a š a l n e k a t e r e znač i lne p r v i n e iz p r i p o v e d n e g a govora e l e m e n t a r n e g a č loveka : nazor- nost, f i kc i j o p r e m e g a govora — v s a j v odloči ln ih po loža j ih — ter mi- mezis s i tuac i je , p a če tud i s i tuac i je , ki n a j sicer spregovor i z govorom s t rokovnega i zkus tva . To p a seveda celo reč pogosto vêde v obl iko fa - b u l i r a n e anekdo te . Skok od tod v čisto ep iko p o t e m ni več dolg. N a t a n č n a in z a m u d n a s logovna ana l i za bi n a j b r ž e l ahko ta p roces zelo j asno r azvo jno ev iden t i r a l a , z a z n a m o v a l a , t u n a j opozor imo le na n e k a t e r e p las t i t a k š n e g a r azvo ja . O ]) i s i d e a l n e g a d e ž e l n e g a b i k a . — Le ta 1845 je zače la deže lna k m e t i j s k a d r u ž b a iskati n a j b o l j š e g a b ika , da bi ga n a g r a d i l a : šlo je za p o s p e š e v a n j e ž iv inore je . Seveda je ob t e j p r i ložnos t i mora l a raz- ložiti, k a k š e n bodi p o n j e n i h n a z i r a n j i h idea len deželni b ik ; mora l a je t a k š e n vzor n a t a n č n o pop i sa t i , u s tva r i t i s t e m o b j e k t i v n a mer i la . Če n a t a n č n o p r emi s l imo : t ežavno op rav i lo za us ta in ušesa, ki so b i la svoje žive dn i v a j e n a govor i t i in pos luša t i božje , ons t ranske , nezemel j ske s tva- ri. T o d a opis je izšel n a str . 42 Novic 1845: »Bo na j dvoleten ali k večirnu trileten, in ima n a j k manjšimu štiri ali k .večimu šest prav pravnih zob. Života naj bo dolziga, kostnatiga in kratkih, mesnatih nog. Glave ne bodi velike, ampak lahke in kratke; čela širdkiga in kodljatiga; rogov ne predolzih, ampak zastavnih in prav obernjenih, to je, ne nazaj obernjenih, ampak s koncama na stran zasukanih; tudi mora bik velikih bistrih oči. širokih nosnic, in ne preširokiga gobca biti. Vratu bodi terdniga in mesnatiga. pa vendar ne čeznernoč debeliga, in ne bohatiga. Dalej mora širokih pers. in globoko pobešeniga gubastiga nadra, lepo obo- kanih reber, širok i ga, mesnatiga in ravniga ne všibljeniga herbta. terdnih ledij, in ravniga plošatiga križa, dolzili in terdnih béder, majhnih lakotnic, polniga boka, in ne pregloboko pobešeniga trebuha, to je, ne visečiga vampa biti. Mošnja mora biti terdna in gerbasta, v kteri sta dva stroka zlo proti životu nategnjenu viditi. Rep bodi tenek, zlo dlakast in visoko nasajen. Bik mora biti nezmedene, to je, edine färbe, in sine k večimu po herbtu rižo imeti; sicer mora koža t en jka in mehka biti, in svetle pa enako po životu razdel jene dlake imeti. Zadnjič mora bik popolnoma zdrav, močan, dražljiv in serčen biti.« N a j b r ž je zelo v e r j e t n o , d a je p o d o b a p o p o l n e g a deže lnega b i k a po- sneta p o k a k š n i tu j i s t rokovni pred logi , p a je n j e n a ubesedi tev k l j u b t e m u b i l a d o b r a p r i p r a v a n a p r i p o v e d n i o p i s . Če t akšno le p i - s a n j e p r i m e r j a m o s sočasnim Malavaš ičev im » E r a z m o m i/, j ame« kot »čisto« epsko prozo, m o r e m o že na h i t ro roko ugotovi t i obču tno raz l iko : tu p la s t i čen opis ž ivega p r e d m e t a do vseli podrobnos t i , n e k a j , k a r ni da leč od p r i p o v e d n e g a rea l izma, t a m n e k a k š n o h las tno , f a b u l a t i v n o - ž i v l j e n j e p i s n o b r z e n j e p r e k t a k š n i h »malenkost i« . — Razl iko med obema n a č i n o m a p i s a n j a te r bl izkost govejega opisa n e k a t e r i m p l a s t em k a s n e j š e e p s k e s t r u k t u r e je še laže p o u d a r i t i v p r i m e r j a v i s k a k š n o Jurč ičevo poves tno d e s k r i p c i j o ; recimo, da je za ta del n e k a k o na jb l i že upodob i t ev K r j a v l j e v e g a telesa izpod Jurč ičevega peresa dva j se t let k a s n e j e (neka j , k a r bi po P r i j a t e l j e v i oceni sodilo v območ je p i sa t e l j evega in s t ink t ivnega rea l i zma , s a j gre za »g ledan je na p redmete« , za »dikcijo« in » iz ražan je«) : .Bil je ta mož čez šestdeset let star. s rednje velikosti, pa precej životen. Lica je bil zabuhlega, čela nazaj visečega in n e k a j čudnega, pol škiljavega po- gleda. Oblečen je bil po zimi v suknjo, ki je bila Bog ve kda j vojaška in iz plavega sukna. katero se pa zdaj iz množine pomečkov, zaplat in lukenj , z vlaknom in nitmi zapletenih, že ni poznalo, katera barva in zaplata je prvotna in ka tera je šele potlej pr idejana. Hlače prtenice so segale samo do kolena, k j e r je Kr javc l j za malo péd bose kože kazal, ker so bile golenice njegovih čevljev že tolikokrat udelane, da niso več segle do kolena in do stremen. Na glavi je imel klobuk s širokimi kra j i , kakor ga sem ter t j a današnj i čas še včasi v starini ali na glavi častitljivega slovenskega deda vidimo. . .« Če o d v z a m e m o t a k š n e m u opisu K r j a v l j a o z i r a n j e v čas in okolico ter ude ležbo r a z m e r o m a p o u d a r j e n e g a osebnega p r i p o v e d o v a l c a , je m e t o d a o p a z o v a n j a in u j e z i č e n j a p r e d m e t a tod in t a m ista. Seveda : K r j a v l j e v opis se je mora l zadovol j i t i z g a r d e r o b o t am, k j e r je r e f e r en t k m e t i j s k e d r u ž b e v p r i d na t ančnos t i nežen i r ano pop i sova l m a n j spoš t l j ive p r ede l e gove jega t r u p a ; pop i s glave, ki je t a k o pr i b i k u kot p r i K r j a v l j u n a j - m a n j oblečena , p a kaže , k a k o zelo podobn i sta si obedve p r o z n i sestavi . P o č e m s e p i j a n e c s p o z n a. — Seveda bi se zdela k o m u vero- s k r u n s k a t a k š n a p r i m e r j a v a med ž ival jo , p a č e p r a v nadvse idea l iz i rano, ter veles lavni in do l en j sk im b o j e v n i k o m s hud ičem. Zato n a v e d i m o še en p r i m e r s t v a r n e g a in n a t a n č n e g a i z č r p a v a n j a opisne teme, po n a č i n u pi- s a n j a d a l e č od Schmidovih in šmidovskih zgodbic , č e p r a v n a j b r ž e t u d i de loma od kod p r ivze tega . Pod naslovom P i j a n č e v a n j e — h u d a č loveška k u g a be remo v Novicah 1847 n a t a n č e n p o p i s z n a m e n j , po k a t e r i h je mo- goče p r e p o z n a t i p i j a n c a : »Pijanec je pr ipravl jen vse storiti, karkoli je gerdiga in neumniga, in kar ne stori, le zato ne stori, ker ne more in perložnosti nima! — Človek je še tre- zen bol j k hudiinu kol k dobrimu nagnjen; kakšen pa mora biti, ko je od vina ali žganja ves vnet — ves razbeljen — kadar svojo pamet utopi in se popol- nama poživini. Častit l j ivi bralci Novic! jez bi vam gotovo malo vstregel, ko bi hotel gerdo in nespodobno obnašanje pi janiga človeka na t a jnko popisati, pa sa j to mi boste dovolili, tla tuka j v kmetijskih NoDicali ob kra tk im slabi stan taciga gospodarja v izgled postavim, ki se ra j i po kerčmali potika, kakor pa s svojo kmet i jo peča. Spoznali boste taciga gospodarja na strehi, ki vsim memo gredejočim rebra kaže, — na oknih, ki so s slamo ali kakšno cunjo zamašene ali s papir jem prepete, — na vratah, ki nimajo ne kljuke ne ključavnice, zato ker se ni treba tatu bati, ki bi mogel k a j iz hiše ukrasti, v stanici. ki je tako prazna, da bi se ne imela kje mala miška skriti, — pod streho, kjer bi prav lahko usn ja r kože sušil, zato ker veter iz vsili strani zraven priti zamore, — na podporah krog poslopja, ki streho in steno pokonci drže. da se ne prekucne, kakor večkrat hišni gospodar, — na plotih, k j e r se komaj pozna, k j e de je nekde j ograja bila, zato ker jo je mogla hišna gospodinja zavoljo pomanj- kan ja derv vso požgati, — na vertu. ki je ves zapušen, ker je gospodar odra- šene hruške, jablane in orehe v denar in v vino spravil. — t» hlevu. ki je ves prazen, ali k j i r kvečj imu kakšno umazano in izstradano kl juse stoji, kteremu bi se zamogle vse kosti prešteti ali klobuk na ledji kolk obesiti, zato ker od svojiga gospodarja namesti piče le biče dobi, na kozelcu, ki je po vsili vetro- vih zavihan in ne pot rebuje ne strehe ne lat, zato ker gospodar nima ne žita ne otave sušiti, — na njivah, ki niso obdelane, ampak vse s plevelani in osa- tam preprežene, zato ker jih le šker janc gnoji, — na borštih ali gojzdili, ki so tako lepo počejeni, kakor bi si bil skoz n j e zemljemeric poti izsekal, in de bi si zajic težko kak germiček najdel , pod kterim bi se zamogel lovcu skriti, — na otrocih, ki so lačni, de jim lakota pri očeli vun gleda, in stergani, de bi bilo skora j misliti, de so bili ravno zdej kakor nekdej Adam in Eva po storjenim grehu iz r a j a izgnani, de še v šolo ali h keršanskimu nauku ne morejo hoditi zavoljo poman jkan ja potrebne obleke in obuvala, — na takih in enakih zna- minjah se očitno očitno vidi, de hiša ali kmetija •— pijanca za gospodarja ima. In če vender ke j pridela, žito na njivi ali v kozelci proda, de mu je tako menj dela potreba in več časa za kerčmo ostane. Dokler je kdo k a j upal, je na po- sodo jemal; po gostivnicah je njegovo ime na tramili s kredo zapisano; per gosposki ostanejo davki na dolgi; premoženje se zmira j zmanšuje, kakor kafra na zraku: nazadnje ga denejo na boben, in on, njegova žena in njegovi otroci pr idejo na beraško palico. Zdaj postane dostikrat tat in razbojnik . . л G r e za p o s r e d e n — p r e k p o p i s o v a n j a pos ledic v okol ju — opis pi- j a n c a ; t r eba bi ga bi lo samo konk re t i z i r a t i , p o e n k r a t i t i , samo vnes t i ime, p a bi imeli p r e d seboj že k a r p r i p o v e d n o živo p o d o b o k a k š n e g a O b r š č a - kovega k l i en ta . t M a s t i z k e b r o v . — P o d o b n o v e l j a za o p i s o v a n j e raz l i čn ih stro- kovn ih pos topkov , se p r a v i zaokroženih dogodkov s t rokovne n a r a v e ; ti t vor i jo most v f a b u l i r a n o zgodbo. N a epsko n iž j i r a v n i o b s t a j a j o v obliki recep tov . Zan imiv t a k š e n r e c e p t so p r ines l e Novice že v p r v e m le tn iku (1843), ponovi le so ga 1. 1846 (66) p o d nas lovom Kmetovavc i n a noge! : »Gospod l)r. Orel so že v letu 1843 v 9. Listu Novic oznanili, de se zamore iz kebrov tudi dobra mast za kola mazati napraviti , takole: Vzemi 2 velika lonca, večiga do verha zakopaj v tla, manjšiga pa napolni s kebri ; ga pokri s tako gosto drateno mrežico, de kebri skozi ne padejo, in ga povezni verlt prazniga, ki je v tleh zakopan. Potem se napravi oginj okoli lonca, ki je s kebri napolnjen; oginj jih umori in jim mast v spodnji lonec steče. Gospod Šmid pravijo, de se po tem takim iz 12 bokalov kebrov dobi 3 bokale kolo- mazila.« G r e za znač i lno opisno poroči lo o m o ž n e m d o g o d k u — to re j ne le za opis p r e d m e t a ali b i t j a . T e ž a v e s s v i n j a m i . — У sp lošn i p rosve t i t e l j sk i vnemi t e r ob n a v d u š e n j u in v z h i č e n j u , ki ga i z raža t a k r a t n i Slovenec nad svetom, k a k o r se m u spro t i kaže skozi v s a k o d n e v n o i zkušn jo , mrgol i t a k š n i h sporoči l . Za p r i m e r n a v a j a m o dopis , ki ga je Nov icam 1845 pos la l ž u p n i k Janez Cig le r iz K o l o v r a t a (na jb r že ne p i sa te l j , č e p r a v je s p r v a tud i n e k a j časa služil t am) z znač i ln im nas lovom S k u š n j a je uč i l a : »Nekimu revnimu kmetu je tukej letaš stara svinja 10 prascov povergla; vsi so bili zdravi in komej verženi so jeli sesati. Kmet je bil vesel, ker je ne- ke j goldinarjev za-nje dobiti upal. Pa ostrašil se je, ko drugi dan svinjak od- pre in vidi, de prasci od slabosti cvilé za svojo mater jo komej lazijo. Zapo- pasti ni mogel, ker se je prepričal, de svinja dovelj živeža ima, zaka j de prasci ne sesajo. Od lakote mu tisti dan poginejo 5, in drugi dan spet 3. Druge 4 nese v svojo hišo, in jih s k rav j im mlekarn pita. Med pi tanjem pride soseda, ki mu pove, de prasci brž ko ne le zato sesati ne morejo, ker imajo volčje •/.obe. Kmet odpre prascam rivčike in vidi, de ima sleherni prasec na straneh obeh čeljust po 2 černkasta, t a jnka in silno ojs t ra zoba od več. k tere s kle- šami polomi, in prasce spet k svini nese. Z veseljem je spet uboga živalica se- sala, in se potlej lepo redila. Dobro bi bilo od teh nesrečnih zob vsim l judem oznaniti, de bi se v enakih okolišinah potem ravnati vedili.« led tem ko je šlo p r i r ecep tu o p r i d o b i v a n j u kebrovega ko lomaz i la za pop i s možnega in posp lošenega dogodka , je tu i z k u š n j a z a p i s a n a v obl iki e n k r a t n e g a , dož iv l j enega p r i p e t l j a j a . N a m e s t o s t rokovno ekonomičnega (p rak t i čnega ) na s top i ep sko sl ikovit i govor : s t r o k o v n j a k a n a j b r ž e ne bo zan imalo , ali je bil nesrečni k m e t reven ali boga t in z a k a j je bil vesel in če je bi l res p r e s t r a šen , ali j e in k d a j je p r i š l a mimo soseda ipd . •— vse to sodi k z a r a j a n j u p r i p o v e d n e mimezis in ne k n a t a n č n i s t rokovn i d iagnozi reči in po loža ja . Za za rod i tveno mimezis je p r i tem z n a č i l n a še r a b a s lovniškega časa : ta je u v o d o m a p re t ek l i , p o t e m p a se v n a j b o l j d r a m a t i č n e m t r e n u t k u s p r e v r ž e v s e d a n j i k ( . . . ko d rug i d a n s v i n j a k o d p r e i. d.), ki v g l avnem t r a j a vse do r a z p l e t a z a m o t a n e s i tuac i je , ko se ponovno vrne v spoko jne j š i p e r f e k t . ( P r a v t a k š e n p r e o b r a t je h k r a t i zelo n a k l o n j e n u v a j a n j u p r e m e g a govora kot n a j b o l j logičnega s e d a n j i k a ; gl. že p r i Vodn iku — v L j u b l j a n s k i h Novicah 6. I. 1798 — poroči lo o sodbi !*> Slavist ična rev i ja d v e m a r o p a r s k i m a so lda toma, ki sta pob i l a nekega m e n g e š k e g a m e s a r j a , da b i se p o l a k o m n i l a n j egove mošn je . En sam s tavek je v vsem poroči lu n a p i s a n v logičnem s e d a n j i š k e m p r e m e m govoru . Tis t i t r e n u t e k n a m r e č , ko v o j a k a o p a z i t a p r i m e s a r j u v gosti lni d e n a r , reče eden : »Ti d e n a r j i bi bili dobr i za na ju .« S s t a v k o m je izražen n a k l e p in n a p o v e d a n a n a d a l j n j a zgodba , p r a v ta s t avek je t o r e j v epsko-poročeva l sk i r e p r o d u k c i j i do- godka n a d p o v p r e č n o p o m e m b e n in je zato povze t »avtent ično«, mime- t ično v n a j b o l j t e m e l j n e m p o m e n u besede. — U r e d n i k K o r u z a ga je v Kondor j ev i i zda j i Vodn ikovega i zb ranega de la — 1970. str. 57 — za to op remi l z n a r e k o v a j i , ki jili v p rvo tn i verzi j i ni.) Že p r e j smo pouda r i l i , d a je t a k š e n nač in s t rokovnega p i s a n j a p r i - lagojen psihologi j i p r e p r o s t e g a p o r a b n i k a , ki je bol j ko z a b s t r a k t n i m i s h e m a m i v a j e n r a v n a t i z zemljo , živino, čebe lami in rožami , za to se m u celo dobro r a z u m l j e n a shema pogosto in k a r sp ro t i uteleša v žive. izku- s tveno p o t r j e n e obl ike. (Tu si spe t d o v o l j u j e m o dolg skok vs t r an , ko opo- z a r j a m o n a našo p a r t i z a n s k o spominsko l i t e r a tu ro : t a zelo p o r e d k o v z t r a j a p r i »goleni« a lgeb ra i čnem, s h e m a t s k e m h i s t o r i og ra f skem poroča - n j u : dož iv l j en i svet sili z las t i p r e p r o s t e j š e g a p i sca v n e n e h n e konkre t i - zaci je , v ož iv l j an je , v r e p r o d u k c i j o p r e m e g a govora ; za t ak šn imi govor- nimi p o s t o p k i n e d v o m n o tiči obču tek , da s h i s to r iog ra f sko s l iemat izac i jo resničnos t zgubi n e k a t e r e b i s tvene p o m e n s k e razsežnosti . ) — S imp to - m a t i č e n za op i sovano p o j m o v a n j e p o r o č a n j a in p r i p o v e d o v a n j a je iz ti- s tega časa d robec s e m a n t i č n e n a r a v e : pomen , ki ga danes p o k r i v a izraz »vest«, so n e k a j časa označeva l i z besedo »povest«; t ako v Nov icah 1845, str . 36, b e r e m o tole »domačo poves t« : 7. dan tega mesca so na Vačah nekiga mladenča per 25. letili v gojzdi mertviga našli, ki se je bil neznosno žganja napil, in tako domu grede od mer- tuda zadet oh poti obležal. Na j bo ta žalostna prigodba vsim tistim v izgled, ki so žganju vdani, kakšna nesrečna smert jih čaka!« Vesti so oči tno dogodki (zgodbe — in to resnične) , ki se p r i p o v e d u j e j o , p r i p o v e d o v a n j e pu je seveda imelo že svoj p r i z v o k f ik t ivno-min ie t i čnega t v o r j e n j a sveta v j ez iku (p r im. n p r . Ma t i j a M a j a r j a : N e k a j od Slovencev, Novice 1844 oz. L j u b l j a n s k i časn ik 1850!). B a b a n a t e p e m o ž a . — M a r s i k d a j je t a k š n a »povest« že zares p r a v c a t i o snu tek poves t i ; k o n č n i n a u k ji je le še posili p r i t a k u j e n , celo i ron iz i ran , in poročeva lec se oč i tno p r a v p o e p s k o b rezobvezno veseli n a d zgodbo samo: ne g lede n a n j e n o p o u č n o - m o r a l i č n o po rabnos t . V novičar - ski r u b r i k i C e r n e b u k v e be remo le ta 1848 n a str . 35 tole poroči lo z Go- r e n j s k e g a : »Na G o r e n j s k i m j e 8. tega mesca n e k a b a b a svoj iga moža tako nabi la , de bi ga bi la sko re j ubila, n j e sin (pasterk pobi t iga moža) j i j e pa še pomagal . Ta gerda baba j e bi la vdova, n j e s e d a n j i mož j e bi l pa tudi vdovec, n e k d a j dober človeček, toda neumen kot vol, de j e t ako babo za ženo vzel. k t e ro j e vsak poznal, de ni piškoviga o reha v redna . D a n na dan j e bil p r ep i r v liiši. k le tev in r a z s a j a n j e . Še jedi mu ni privošila. Ko j e žgance, kašo ali k a k o d r u g o jed kuha la , jo j e na svoji s t rani zabeli la, mož pa j e pušobo grudi l . Dos t ik ra t j e tudi v kašo vel iko l u k n j o nared i la , v a - n j o zabele vlila, potem zadelala , in na mizo vse l e j tisto s t ran p red se postavi la , k j e r j e vedi la , de j e zabela . Ravno zavo l jo n e z a b e l j e n i h žganeov na možovi s t rani sta se j e la 8. dan tega mesca za sk ledo ruka t i tako dolgo, de sta jo zvern i la in se p re t epa t i začela. Na večer pa ga j e b a b a s pomočjo svoj iga sina tako otolkla, de j e bilo 14. dan tega mesca komis i j sko og l edovan je potolčeniga moža. k te r iga so 11. dan s posled- n j imi z a k r a m e n t i previdi l i . Mož j e 63, b a b a pa 55 let s tara . K a j n a j uči ta pri- godba, k t e r o zapišemo v č e m e bukve , vsak sam presodi : 1. Kdor se ženi, n a j z merz lo k e r v i j o p revdar i , ali bo angeljca ali hudiča v hišo dobil; 2. revš ina j e mat i zakonsk ih p rep i rov ; k j e r ni k r u h a ni l j u b e z n i ; 5. svet je ves n a r o b e ; n e k d a j so m o ž j e žene pre tepa l i , z d e j pa se s p r a v l j a j o žene čez može. Bog ob- var i vsaciga take zakonske sreče.« Zlas t i z a d n j i od t r e h n a u k o v s p l o h ni n o b e n n a u k v e č : p r e j ne- k a k š n a š a l j i v o - n o s t a l g i č n a l a i n e n t a c i j a , s i ce r p a p a č o b l i g a t e n p r i v e s e k z g o d b i , ki p o snovi in n a č i n u p o s r e d o v a n j a m o č n o s p o m i n j a n a J u r č i č a al i K o d r a . N a s l e d n j o s t o p n j o n a p o t i d o č i s t e p r i p o v e d n e m i m e z i s o t i p l j i v e g a s v e t a p r e d s t a v l j a p o u č n o - p r i p o v e d n o p o r o č i l o , ki p a s v o j e n a u k e že p r e - c e j b o l j o b z i r n o s k r i j e ; z a t o p a f i k c i j a ž i v e g a , č a s o v n o in p r o s t o r s k o ne - p o s r e d n e g a s v e t a že i z r a z i t o n a s i l j u j e p o r o č i l n o a b s t r a k c i j o ; č a s v bese - d i lu n e n e h n o s k a č e od p o r o č e v a l s k e g a , h i s t o r i o g r a f s k e g a p e r f e k t a v sce- n a r i č n i s e d a n j i k , o sebe m n o g o g o v o r i j o s a m e . S t r a h j e p o s r e d i v o t e 1. — N o v i c e 1846, 139—140: »Strah j e po s redi votel, po k ra j e l i ga nič ni (Slovenski pregovor) — Ni še p e t n a j s t let, k a r j e po G o r e n j s k e m neki p rav s tar be r ač hodil. Nek te r i so ga imenoval i svet iga moža, d rug i pa nes laniga . Poln j e bil s ta r ih vraž. V coper- nice j e še po s tar im veroval ter se ustil, de j im j e kos. Od s t rahov j e o t rokam čudne reči perpovedoval , de so j im las je po koncu stali. Če so jeli pravi t i , de kdo n a z a j hodi, je bil p r e c e j p e r p r a v l e n nadležniga d u h a zaroti t i . Nekiga dne l j u d j e z a ž e n e j o šum, de pe r neki hiši gospodar l iuzaj hodi. Sveti mož to sli- šati, ne reče ne belo ne černo, t emuč vleče svo je težke pe te t j e , k j e r j e s t ra- šilo. Se ponudi , de hoče nadležn iga d u h a zarot i t i in v e č a n j a rešiti . Per hiši ni bilo d rug ih l jud i , k a k o r dva n a v i h a n a f an t a in eno s taro babše . Ti svetiga moža debelo g leda jo , ke r niso nič vedil i od s t r a šen j a . Je že prav , le zaro t i te ga. reče eden nav ihancev ter se v pest s m e j a (pr ipovedovalec se še sam ne zaveda, da j e h ipoma prešel iz p o r o č a n j a v mimezis, zato ne rabi us t rezn ih ločil, k a k o r jih bo rabil kasneje, op. M. K.) — Po večerji grejo domači spat. Fanta sta le- žala v kamri. Sveti mož pa se vsede za mizo. Postavi pred-se bridko matro. Peržge na vsako stran eno žegnano svečo. Vzame v roke velik molek debelih jagod ter goni očenaš za očenašem, češčenomarijo za češčenomarijo kake pol ure. Posluša. — Vse je tiho. — Kar na enkrat sliši, da neka j hodi okoli hiše. Groza ga obide. — Za malo časa bonkne neka j dvakrat na vežna vrata, de so zašklepetala. Sveti mož plane na noge. Zavpije na glas: -Bog in sveti božji križ! Duh! ti si?« — Posluša. — Spet je vse tiho. — Kar neka j po veži zaklo- buštra. Sveti mož jo potegne na sredo hiše ter kriči na ves glas: »Bog in sveti božji križ! Bog in sveti božji križ! Duh! jest te zarotim per pravim, živim Bogu, povej, k a j potrebuješ od mene? Jest te z a r o . . . « Bunk, bunk, hišne duri se odprejo in — rogati duh — v podobi krave pred n j im stoji, de se mu hlačiee tresejo. Sveti mož ga zagovarja in zarotuje. Bogati duh le molči. Dela z des- nico proti n jemu križ za križani. Duh po križih hlasta, kakor da bi hotel sve- tiga moža za roko holtniti. Sveti mož se odmika ritnisko proti kamernim du rim hlastajočimi! duhu. Nevedaina pride do visokiga kainerniga praga. Se spotakne nad njim, buti z herbtam v perperte kamerne duri. pade ritnisko v kamro, ter veka: »Bog in sveti božji križ! Je že vse dobro!« Duh pobegne. Pobira je se govori fantama: »Že vem voljo nadležniga duha. Eno peko beliga kruha med berače, pa bo mir per hiši.« — Kdo je bil nadležni duh? — Krava je bila iz doniačiga hleva. Navajena jo bila v hišo hoditi. Eden porednih fantov ji je hlev odperl, ter je peršla v hišo in hlastala za možam, ker je mislila, de ji k a j ponuja . Ta strah je bil po sredi votil, po kra j ih ga pa nič ni bilo, kakor so strahovi nar večkrat. Sveti mož je pa vender vse svoje žive dni mislil, de se mu je ra jnki gospodar v kravj i podobi perkazal. L j u d j e pravijo, de je vselej peko beliga kruha med berače zapovedal razdeliti, kadar je kakiga duha za- rotoval. Menda za to. da je n jega na j večji hlebec doletel. — T.. Sevčan.« E p s k a scenarnos t , v k l e n j e n a med poročilo, ki je de loma tud i p r ipo - vedno. je r a z v i d n a in je ni t r eba p o s e b e j r az l aga t i . — Podobno , m o r d a še r a zv idne j šo s t o p n j o p r i p o v e d n e scena r i zae i j e poroč i la n a j d e m o še marsi- k j e ])o t a k r a t n e m časop i s ju . I a k o je zelo znač i l en za ta del spis » K a j k m e t j e v nek i vasi s tore, de bi se n j i m les ne k rade l« , k o poučnos t napo- vedu jočemu nas lovu sledi p r a v c a t a poves t iz k r a š k e g a sveta, z živim d ia logom, z e n a k o živimi ž a n r s k i m i orisi, ki ne bi dela l i s r amo te niti Ju r - čiču ( J a d r a n s k i S l a v j a n in po n j e m Novice 1850, 153 i. d.). < N a j b r ž m a n j o r ig ina ln i so za ta del poučno-s t rokovn i dialogi n e d r a - m a t s k e n a r a v e ( k a k r š n e je n p r . v o b m o č j u o t roške vzgo jne l i t e r a tu r e kas- neje gojil tudi S t r i t a r ) . T a k š n i h d ia logov zlasti v p r v i h le tn ik ih Novic k a r mrgoli . Sem sodi tud i t em dialogom sorodna poves t -pogovor Nek te r e p e r g o d b e iz ž i v l j e n j a dveh umnih kme tovavcev , J a n e z a in Mete. Zače tek (Oklic) kaže na z a n i m i v z a s n u t e k , ko se p o r o č a t a g r u n t a r s k i sin in b a j - t a r ska hči, na humor , p a t u d i na poe t i čno žilico in h k r a t i smisel za s tva- ren. jasen opis (podobno t u d i ponekod kasne je , zlast i v opisu sva tbe) : »Janez, zakonski sin Blažeta Dobravca, kmeta na Berdih, vzame v zakon Marjeto zakonsko hči Lenarta Lesnikar ja . osebeka na Bregu, oba iz domače fare in pri svojih starših v s tanovanju, sta oklicana o pervim malu. Kdor bi vtegnil kak zaderžek vediti. j e prošen, ga brez odlašanja na znanje dati. — Kakor veter, kader čez zrelo žetev potegne, vse klas je se zamaja, tako je ta oklic Janeza in Mete vse poslušavce ganil. Viditi je bilo, kako so nekteri glave stikovali, drugi s persil jenim herpanjem, pokašl jevanjem in posmehovanjem svoje začudenje na znanje dali. Dve kmetiški hčeri, kakor so pravili, sta clo barvo spremenili« (N 18+6, 14). — O b spisu, ki smo ga n a v e d l i ma lo p r e j (S t rah je p o sredi votel), p a se p o n u j a j o še n e k a t e r e reči v p remis l ek . — N a j p r e j bode v oči v isoka, že opoz ic iona lna s t o p n j a s eku l a r i zac i j e p r i p o v e d o v a n j a in p r i p o v e d n e g a o b n a š a n j a . P r i d e v n i k »sveti« je r a b l j e n i ronično; ne gre več za svetega moža t i p a sveti Hi la r ion iz Ver i t i j evega hag iog ra f skega zbo rn ika , ki je s svojo sve tos t jo obv lada l in spreobrn i l r o p a r s k e ta tove , ne gre za zgled k r š č a n s k e svetost i in č is tega ž iv l j en j a , m a r v e č za pro t izg led , s amozvano svetost. Celo s a m a b r i d k a ina t r a , t r p e č e božje telo ne p r e m o r e v zaga tn ih t r e n u t k i h k a k š n i h č u d e ž n i h uč inkov , p r e j je mogoče reči , d a se je sp re - meni lo v n e k a k š e n pav l i hovsk i i n v e n t a r ; bož je ime se i z g o v a r j a po ne- m a r n e m , mol i tve se »gonijo«; svetost o s t a j a le še f a s a d a bogve k a k š n i posve tnos t i (osebni p r idob i tnos t i ? ) — (V to vrs to p r i p o v e d o v a n j a s p a d a še cela v r s t a spisov, ki bo l j ali m a n j ša l j ivo ter p r i p o v e d n o sl ikovito, bol j ali m a n j k r i t i čno r a z k r i n k a v a j o t is t i čas pogos tno p r i k a z o v a n j e — dre- vesnih — sve tn ikov ; n p r . Še neko l iko od z a m a k n j e n e n a gori — n a d So- derščico, N 1851, 213, ali P o p i s s m r e k e v v i t an j sk i fa r i n a Š t a j e r s k i m , na ka t e r i so si n e k a t e r i p o d o b o m a t e r e bož je v id i t i domiš l j eva l i , N 1852, 75 i. d. — N a ta nač in je p r o s v e t l j e v a l n o - r e l i g i o z n a dvo jnos t ali že k a r s luzma s lovenske proze, n a j b r ž e p a s lovenskega k u l t u r n o - p o - l i t ičnega ž iv l j en j a na sp loh , dosegla s topn jo , ki p r e d s t a v l j a m a n j v idn i subs t ra t kasne jš i d r u ž b e n o - d u h o v n i cep i tv i , pa t u d i l i t e ra rno-ob l ikovni dvo jnos t i . O p o z i c i j a , ki o b s t a j a tod in k a s n e j e na zelo raz l i čn ih r a v n e h esha to log i ja : k r i t i č n a ana l i za , v e r a : e m p i r i j a , idi la : opis , r o m a n t i k a : : rea l izem, k le r ika lc i : l ibera lc i ipd. , s eveda ni z m e r a j n a t a n č n o in j asno r a z v i d n a , oči tno p a se v v s e j svoji razsežnosti za Slovence zgodovinsko izleže iz sto. dves to let s t a re dvo jnos t i s lovenskega d e l o v a n j a : za ce rkev in p r o s v e t l j e v a n j e . Y t a k š n o zgodovinsko obleko se je n a m r e č za n a s Slo- vence obleklo d v o j e t e m e l j n i h pog ledov na svet : ap r io r i s t i čn i , mora - l ist ični , osebno-veru joč i , eshato loški , a legor ični na eni te r ana l i t i čn i , emp i r i čn i , skep t i čn i , r ac iona lno-ob jek t iv i s t i čn i na d r u g i s t r a n i ( p r eob ra - ž a n j u s t r o k o v n j a k a r s k e g a r ac iona l i zma v epski rea l izem s k u š a m o n a r a v n i j e z i k a govora s ledi t i p r a v skozi t eh n e k a j p r i m e r o v , ki n a j p o n a - z a r j a j o f o r m i r a n j e s lovenske epske p r o z n e besede v p r v i polovic i 19. sto- le t ja ) . D o p i s s t a r i h m a t e r i z n e b e s . — N a d a l j e je iz se s t avka mo- goče r a z b r a t i t u d i i z raz i to pripovedno perspektivo: večvedno , h u m o r n o - -kr i t i čno , skep t ično . S svojo in t enz ivnos t jo je zmožna u tvor i t i močno mi- me t i čne podobe v smis lu t iste z n a n e raz lage poe t i čne f ikc i j e , k a k r š n o je zap i sa l p r e d r o m a n t i č n i poetolog šv ica r ske šole A. C h . Ro th že leta 1688: S poe t ično f i kc i j o l a h k o p r i p r a v i m do g o v o r j e n j a — celo — umr l e l j u d i al i angele ali b r e z ž i v l j e n j s k e k r e a t u r e . . . « — V tem smislu se kot real i - zac i j a posebne p r i p o v e d n e p e r s p e k t i v e t a čas p r i nas p o j a v l j a zlasti p i - semska ob l ika : dobesedno v smis lu Roth o ve r az l age so Novice 1852 n p r . ob jav i l e D o p i s s t a r i h s lovenskih m a t e r iz uniga sve ta svojim s e d a n j i m v n u k i n j a m , ki se z a č e n j a s p i s e m s k i m os lov l j en jem: P r e l j u b e h č e r k e slo- venske!«, v n a d a l j e v a n j u p a p o k o j n e s ta re s lovenske m a t e r e g lasno k a - r a j o m l a d a s lovenska dek le t a in n j i h neč imrnos t : »Ako bo vse t a k o n a p r e j šlo, k m a l u bo t ako de l j eč pr iš lo , da bo k r a v a r i c a v r o k a v i c a h molzla , in pa s t i r i c a v sv i lna t ih nogav icah za k r a v a m i le ta la!« — Z a k l j u č e k : »Pre- vda r i t e , d r a g e h č e r k e ! k a r v a m iz gole l j ubezn i do vas sve t j emo in spol- n i te p r o š n j o — Svoj ih s t a r ih ma te r« — ter p o d p i s » I .D .« p a seveda po- k v a r j e n o n e č i m r n i s lovenski m l a d i n i zgovorno kaže t a , k a k o da si je t is te osorne s ta re m a m e p r e p r o s t o izmisli l nek i I . D . , ki je svoje n a z o r e in n a u k e ma lce n e r o d n o sp rav i l p o k o j n i m bab i cam pod nebeške k ik l j e . S t a r e m a m e v nebes ih in n j i h o v e k o r e s p o n d e n č n e s t ras t i so to re j č is ta f i kc i j a - i zmi š l j o t i na , sicer p a nepog re š l j i va e p s k a ins t i tuc i j a (podobno še n p r . N a r o d o p i s n e s tar ice , N 1851, ali p a r a z l a g a n j e cesarsk ih p a t e n t o v v obliki p i sem, ki j ih Ju r če p i še s t r icu , N 1849, in drugo) . T r e t j e da l jnosežno v p r a š a n j e se o d p i r a s p o s r e d n o k a r a k t e r i z a c i j o nes lan iga sve t iga moža« ; t a sicer n i op i san po nač inu deže lnega b ika , p a n a e n k r a t vseeno stoji p red b ra l c i ko t ž iva oseba s svojim p o č e t j e m , go- v o r j e n j e m , ob l ikami , z a r o t i t v a m i in posebno usodo. N e k a j ma lega tega je bi lo mogoče že o p a z o v a t i v poroč i lu o p r e t e p e n e m možu' z G o r e n j - skega , le du nobeden od p o r o č e v a n i h l ikov ni tam n e p o s r e d n o zaživel (npr . s svo j imi besedami ) . G r e za f a b u l a t i v n o k a r a k t e r i z i r a n j e ; še uč in- kovi te jš i p r i m e r t a k š n e g a p o s t o p k a , ki je sicer že močno znač i l en za kas- ne jše Ju rč ičevo p r i p o v e d o v a n j e , je mogoče n a j t i v ses tavku z n a s l o v o m Kako je nek mož cope rn ico p r e g a n j a l . — R e s n i č n a zgodba (N 1853, 333 do 334): o tem, k a k o je deželski ž i v i n o z d r a v n i k p o m a g a l nevednemu kmo- t iču p r e g a n j a t i copern ico iz n j egove k r a v e ; v zgodbi mrgoli s l ikovitost i , ž a rgona in m i š l j e n j a t a k r a t n e g a do l en j skega k m e č k e g a okol ja . Čet r to , k a r v p o d o b n i h časop isn ih poroči l ih zgodbah o p o z a r j a nase, je končno n j i h o v a humornos t , k i se r e d n o n e k a k o komično n e p r i z a d e t o p o i g r a v a s k a k š n i m š levas t im, nevedn im , nes rečn im, t u d i ma lce ubr i sa - liim m o ž a k a r j e m . Las tnos t o p o z a r j a na l j u d s k o t r ad ic i jo tk im. »godčevih p r i p o v e d k « , k a k o r jili je omeni l v svojem spisu N e k a j od Slovencov Ma- t i ja M a j a r (o.e.), češ da jili »obično k a k godec pove, da je k a j za smeh«. Pogostnost t r ag ikomičn ih , b i za rn ih , usodi v p o i g r a v a n j e p r e p u - ščenih mošk ih pos tavic , ki si jili p r i p o v e d o v a l e c n e n a v a d n o r a d in ne- n a v a d n o neusmi l j eno og ledu je z n j i h o v e smešne s t ran i , o d p i r a pot v ob- moč je J e p r š k e g a uč i t e l j a , T i lke , š n a k š n e p k o v s k e g a , A v g u š t i n a O c e p k a , Za rn ikovega B o š t j a n a R o k a v a r j a p a t u d i K r j a v l j a in T i r t l j a . — Res je n a j b r ž e v t a k š n i k o m b i n a c i j i t r e b a u p o š t e v a t i t u d i Gogol ja (P r i j a t e l j . P a t e r n u ) in res je tud i , da je bil v čas ih p r v o b i t n e a k u m u l a c i j e nac iona l - nega k a p i t a l a ali k a r v časih b r e z k a p i t a l n e g a o b s t a j a n j a n a r o d n o s t n e ide je eks i s tenčno s k r a h i r a n i s lovenski po l in t e l ek tua l ec n a j b r ž e zelo po- gostna p r i k a z e n , a m p a k p r a v t a k š n e zgodbice n a p e l j u j e j o misel , da t r a - d ic i je godčevske l j u d s k e ep ike p r i t em t u d i niso ostale brez r a č u n a . A n t o n Z m i k o v e с i 11 U r š a N a p o t a . — Le ta 1853, se p r a v i začasa z g o d n j e g a Jenkovega l i t e ra rnega f o r m i r a n j a , so Novice ob jav i l e (31—32) zgodbo z znač i ln im godčevski in nas lovom P r e d p u s t n i c a . (Pr im. Jenkovo zgodbo » P r e d p u s t n i c a « v ce lovškem »Vencu« 1956!) S š čepcem soli je v n j e j mogoče r azv ide t i seme za p r e j omen jeno ser i jo epsko real i- z i ran ih s lovenskih moških nes reč : »Anton Zmikovec, ki je že terde štiri križe na licrbtu imel, je bil tako pridin hlapčon, da je vsako leto ne le eniga, ampak več gospodarjev obslužil. Kar je zaslužil, je nesel v tisto hranilnico spravit, k j e r je s sladkim tertnim sokain pod mizo list podpisal, nikoli nič nazaj ne t ir jat i . Njegova skr in ja je bila do verha polna prazniga, in njegove oblačila polne odkritoserčnosti. Še srebrno uro ima, pa misli: mojimu oblačilu se ura ne poda, tore j nese uro v zastavnico, denar shrani pa v pivnico. Pred pustam vidi Zmikovec, kako ženini lepo nališpani okolj korači jo s takimi plajši ogernjeni , da človek ne ve, jeli bi jih vikal ali onikal. Zato tudi on sklene ženiti se, in sam pri sebi jo takole tuhta: »več se ne bom po službah trudil in sitnosti čmernih gospodarjev prenašal, kteri hočejo, da bi človek za majhne groše neprenehoma kakor živina jim delal, in če se le dva dni kej pomudim in odahnem, mi že slovo dajo. Poiskal si bom torej neveste iu stopil v zakonski stan, da bova živela kakor dva tička. Čeravno nimam bo- gastva, tudi ob malim se živi, če ima žena k a j prida dote.« Tako sladkosti zakonskiga stanu premiš l jevaje gre zares snubit. V domači soseski Zmikovec ni mogel dobiti neveste, zato ker so ga povsod dobro poznale, da ima na desni roki en malo predolge perste. Gre je tore j iskat v drugo sosesko. Zvedil je za žensko, Urša Napota ji je bilo ime, k tera ni bila ravno zala, pa bogata, ker je neki davnej v loterii veliko zadela. Pa pri vsim lepim denarcu Napota ni mogla moža dobiti, zato ker je bilo očitno znano, da je pred dvema letama v neki hiši več draziga perila prehitro bila posušila, in je zato mogla celo leto mungati debelo perilo tistim tičem, kterim okoli nog rožl ja jo debele verižice. Zmikovec se ne spodtika nad tem, ter misli: »to se lahko vsacimu človeku primeri ; vzel jo bom, če me bo le hotla.c Gre do Urše, in ko k nj i pride, jo na jde praznično oblečeno in z zlatnino olišpano, in ji tako govori: »Urška, moja navada ni hodit kakor mačka okol vroče kaše, naravnost ti povem: ženit sim se k tebi prišel, al me češ vzeti?« Urška odgovori: »Če imaš k a j premo- ženja. te že vzamem; revniga moža pa nočem; bogata tudi hočem premožniga moža imeti.« Zmikovc ji na to pravi: »nisim prazin, ne, n e k a j imam v hranil- nici. neka j v zastavnici; dote imam tudi le št ir ikrat petdeset man j ko dvé sto goldinarjev, tore j mislim, de bova dobra vkup. če sim ti všeč.« Urša iz serca vesela, da le moža dobi, kakor veči del postarnih divic, ki so že večkrat ploh vlekle, mu poda roko in pravi: Vzela te bom, le samo skerbi. da dovol jenje od gosposke dobiš. Anton gre k županu, in brez velike težave dobi pisano pri- vol jenje , ker pri ženitnih dovolitvah se dostikrat ne gleda toliko na to, kako bo družina živela, kakor na to. da imajo babice k a j opraviti. Zdaj gresta oklice postavit, odmolita kolikor zamoreta, kerščanskiga nauka malo znata, da mo- rata večkrat priti. Za ženi tvanje si pri vsem tem pr ipravl ja ta , pa j o j ! pet dni pred poroko pr ide jo v hišo en pisar, dva zapersežena moža, in dva sodišna hlapca in neki ptuj ic . Po hiši neveste vse preišejo, ker se je medtem zvedilo, da je bila nevesta v veliki tatvini zapopadena; kar na jde jo , so pobrali in ne- vesto v ječo gnali, k j e r se je pokazalo, da vse n jeno premoženje je bilo vkra- deno blago. To je bila nje loterija. « »C-r.« Z a k l j u č e k . — S t o p n j a j e z i k o v n o - p r i p o v e d n e g a i z r a ž a n j a in tvor- j e n j a e p s k e g a sveta je s t a k š n i m govorom že zelo b l izu J e p r š k e m u uči- t e l ju in s lovenski p r i p o v e d n i p roz i , k i se p o j a v i le malo z a t e m kom- p a k t n o in množično . K r a š k a r e k a je tu na točki , ko m o r a z d a j z d a j p l a - nit i i zpod h r i b a na d a n in iz a n o n i m n e pos t a t i k r š č e n a voda . R a z u m in l j u b e z e n do e m p i r i j e s ta n a r e k o v a l a n a j p r e j po t r ebo p o s t rokovni p roz i kot k o m u n i k a c i j i ; t a se je sicer d e l o m a res že i zž iv l j a l a v s t a r i homi l i a rn i , c e rkveno -u t i l i t a rn i s t r u k t u r i , zveč ine p a je zače la sno- va t i samosvojo s t rokovno govorico ter k o n č n o zadob i l a tud i las ten časo- pis, k j e r se je v s a k r š n i s t rokovn i p r i d r u ž i l a t u d i žu rna l i s t i čno poroče- va l ska p roza . — Č a s o p i s n e s t r a n i so do le ta 1848 z a h t e v a l e le tno 220—300 ne p r e t i r a n o s k r o m n i h s t r a n i p r o z n o ob l ikovanega j ez ikovnega i z raza ; t a k š n a p o t r e b a je le ta 1848 za n e k a j časa n a r a v n o s t v r tog lavo poskoči la n a ca. 2000 s t r a n i več jega f o r m a t a letno, h k r a t i se je razš i r i l t u d i te- matsk i k rog , s k a t e r i m se je u k v a r j a l a . R a z u m l j i v o je, da je k v a n t i t e t a pr i s i l i la t a k r a t n e g a s lovenskega i zobraženca v i n t enz ivno v a j o ( p r o d u k - cijo) p r o z n e g a p i s a n j a . I z raz l j ivos t s lovenskega p r o z n e g a j ez ika se je s t akšno množično va jo bogati la na ravni na tančnega opisovanja pred- metov in dogodkov; h i t ro je potem n j e n a ambic i ja poskočila na raven rud imen ta rne in kasne je vse popolne j še epske scenarnosti (dialog, p remi govor), še malo nad tem je začela gojiti f ik t ivne p r ipovedne perspekt ive , — z anal i t ičnim razumom pa je iz območja svoje s igni f ikaei je izločila topično-alegorično sheinat iko cerkvene proze ; m a n j vehementno p a ven- dar tud i zelo bi t ro-obzirno je zavrgla never je tnost folklornega mi ta ter r a j e odpr la oči, ušesa in us ta realnim doga jan jem, p r i čemer se je opr la na tisto l judsko epiko, ki se je do e tab l i rane l i te ra ture vedla ne- sramno ali v s a j ignorantsko. — Če Balitin p o j m u j e nas tanek sodobnega romana v smislu heretič- nega obnašan ja do visoke l i terature , pr i čemer n a j bi herezi ja temelj i la predvsem na žargonu ( = l judskem jeziku, s trokovnem govoru), dialogu ter problemskost i (vse je us t reml jeno v končno reši tev problema, ki ga sestavl ja pr ipovedovani svet; p r im. Baht in , Epos in roman. Voprosy lite- r a t u r y XIV, 1970-71, 95—122), potem se je slovenska p r ipovedna proza 19. s tole t ja začen ja la na t anko tako. Poskuse visoke epske verz i f ikac i je (ep) je sprot i spodr in j a l a p rak t i čno zasnovana, na realnosti temelječa p roza : mimezis, ki jo snuje , ni nikoli mimezis zase, marveč z m e r a j na j - bol j intenzivna, ver jeml j iva , avtent ična in neposredna oblika preds tav- l j a n j a problema, za rad i ka terega je spis sploh nastal . Če bi s temi p r e u d a r k i upošteval i še ustrezne p r i p r a v e v območju potopisne ter naravoslovne proze — botanikov in zoologov je bilo na K r a n j s k e m zmera j obilo —, če bi n p r . upošteval i Vertovčeve opise vi- pavske b u r j e (N 1850, 169 isl.), k r a t k e naravoslovne por t re te p a j k a , mrav l j e (Pruvi Slovenec, 1849, 519 n a j b r ž e po češkem časopisu Živa), močno podobne kasne jšemu Er j avcu , pa np r . spis Zimsko s p a n j e p r i rode (N 1855), p a embrio p rvega slovenskega kr imina lnega romana — na- tančno, pogosto p r ipovedno slikovito in obširno poročilo s sodne obrav- nave o hudem zločinu Porotna obravnava (Ljubl jansk i časnik, 1851, 321 i. d.); če bi — da l j e — k vsemu temu kot zgodovinar j i upošteval i še raz- lične sicer m a n j znane p a močno zanimive p rogramske izjave, kakor je np r . tista Volkmer jeva v Drob t in icah 1855: »Da domorodni pisec k a j ve l ja , mora vse šege, dobre in slabe navade , vse čedne in nečedne last- nosti svojega l juds tva dobro poznat i , pozna t i žile domačih občutov; kinč njegove besede ima biti domač ne k u p l e n . . . « , — potem n a j b r ž e res ni mogoče ostati brez p r e p r i č a n j a , da je množični prodor slovenske pr i - povedne proze po letu 1858 prodor tistega pogleda na svet in l i teraturo, ki p o m e n j a real izmu vsa j subs t ra t , če ni že realizem sam: ne sicer kot dek la r i ran akt — navsezadn je so akt i z m e r a j zoprn i in sumlj iv i —, mar - več kot s p o n t a n a l i t e r a r n a u resn ič i t ev že dolgo snu jočega in p r o d i r a - jočega ana l i t i čno o p a z u j o č e g a d u h a . Tis t i de l c e r k v e n e proze , ki je bi l po n e k a t e r i h ses t avn ih p l a s t e h b l izek roman t ik i , se spr ičo j anzen i s t i čne ču ječnos t i ni mogel p r e d a l e č razv i t i ; z a k r ž l j a l je na r a v n i , k a k r š n o o z n a č u j e C i g l e r j e v a p r i p o v e d : bil je ob- sojen na s t agnac i jo , p o t i s n j e n n a rob v veče rn i ške ko lekc i j e ; h k r a t i se je navzno te r tud i zelo h i t ro k o m p e n z i r a l v vzgo jno e p i k o šmidovskega kova, k a k o r je to dovo l j a r g u m e n t i r a n o , celo p r e p o u d a r j e n o p r i k a z a l J e v n i k a r v š tev i ln ih r a z p r a v a h . — Celo sve tov l j ansk i poskus i Jos ipa S t r i t a r j a niso uspel i ui t i t a k š n i usodi , M e n c i n g e r j u p a se je k m a l u po Bore mlados t i in ser i j i nazor sko-mora l i s t i čn ih zgodb tud i p r i p o v e d n o p e r o z a t a k n i l o vse do 90ih let, ko je l ahko na p r a g u sicer osovražene nooe romantike sp rav i l s k u p a j u t o p i č n i r o m a n A b a d o n m o r d a šele p r v o konsekven tno n a d a - l j e v a n j e (če i z p u s t i m o z g o d n j e g a Trd ino) Ver i t i j evega » P o p o t n i k a š i roke in vozke pot i« . — Če je celo n a v d u š e n i l j u b l j a n s k i sp i r i t i s t D r a g o t i n Melcer v svojem sp i r i t i s t i čnem poroč i lu (N 1853, 159) Mizoples n a koncu p r ib i l : »Pervo je , da se skušnje dogotooijo, al k a k o r scer p r a v i j o , da se f a c t a cons ta t i r a jo« , si ni težko p r e d s t a v l j a t i , do k a k š n i h čast i se je t iste čase t u d i p r i L j u b l j a n č a n i h d o k o p a l a e m p i r i j a . n e k a k š e n poz i t iv izem, — in k a k o n e n a k l o n j e n o , posmehl j ivo , s k e p t i č n o je moglo bit i s p r e j e to vsa- k r š n o preosebno , s ta rož i tno , log ičnemu r a z u m u n e s p r e j e m l j i v o m a r n a n j e . — Vsa p r v a po lovica 19. s to le t ja je p a č s k r i v a j v debel ih p l a s t eh zorela za rea l izem. РЕЗЮМЕ Автор в статье н первую очередь дополняет и исправляет некоторые на- блюдения литературоведения о словенской повествовательной прозе первой половины 19 века. Он указывает на то, что эта эпнка по своей структуре вопреки другой тематике все еще агиографнчески-гомнлнтического характера. Первая словенская повесть «Счастье в несчастьи» (1836) Янеза Цш лера на при- мер двухпластовая: всю эпику в то же время дополняет проповеднически-настав- ленческая реторика; то, что в ней эпическое, остается на уровне поучитель- ного анекдота. — Биография в качестве поучительного анекдота известна всей популярной агиографии того времени; в сборнике Веритня «Жития святых* (1828—1829, 4 книги) произведения составлены по формуле трех частей: био- графия = пример + наставление + молитва. — С другой стороны, ,в органи- зации жизненного пути протагонистов Циглера можно проследить элементы той и такой структуры сказки, какая известна из анализов Проппа. Однако автора более, чем анализ таких и подобных вопросов, интересует то, как словенская прознан эпическая речь готовилась к прорыву словенской повествовательной прозы на совсем новом, аналитически наблюдающем, не- эсхатологическом уровне. Такой прорыв настал в литературном журнале «Сло- венски гласник» (1858—1868) с группой «вайевцев» (йенко, Эрьявец, Менцннгер, Мандельц, Зарник) с одной стороны и с Левстнком и Юрчичем с другой. — Пересмотр соответствующей прозной продукции показал, что при формиро- вании новой речи значительную роль сыграла популярно-профессиональная, обучающая проза, которая особенно развилась в газете «Кметнйске нн роко- делске новице» (с 1843 г.). В газете писалось для неученного, едва грамотного крестьянина, поэтому надо было говорить элементарно-определенно, описатель- но, анекдотпчески-мнметнчески, что требовало от журналиста беспрерывные поиски словесных средств выражения и как можно более природный прозный синтаксис. В статье приводится ряд примеров из популярно-профессиональной газет- ной прозы сороковых годов 19 в., по своей структуре уже близких эпическим функциям: пример точного, конкретного, аналитического описания животного (для сравнения дано одно из многочисленных личных описаний из более поздней эпики Юрчича), пример описания возможного действия-события в форме ре- цепта и к тому же пример анекдотически записанною события, который должен своим опытом служить в качестве рецепта; наконец, из журналистической прозы приведено несколько примеров все более видного миметизирования сообщения: введением прямой речи, характерной дифференциацией прямой речи, переносом рассказа в настоящее время (комбинация настоящего времени с прошедшим и т.п.), формированием характеризованных перспектив и т.п. Такой способ наблюдения, мышления н речи стремился, конечно, к реализ- му; его — по крайней мере рудиментарное — существование в первой поло- вине 19 в. свидетельствует, кроме остального, и о том, что словенский реализм второй половины 19 в. не возник только как рефлекс европейского реализма, а то, что у него был свой автохтонный, хотя менее видный тыл: что он в зна- чительной степени развился из соответствующе ферментированной, менее вид- ной, однако континуированной духовной традиции.